UDK-UDC 05:624; YU ISSN 0017-2774 LJUBLJANA, SEPTEMBER 1985, LETNIK XXXIV, STR. 169-196 Roki pripravljalnih seminarjev za strokovne izpite s področja gradbeništva in arhitekture v letu 1986 1. seminar: 13.-17. januar 1986 2. seminar: 17.-21. februar 1986 3. seminar: 17.-21. marec 1986 4. seminar: 7.-11. april 1986 5. seminar: 19.-23. maj 1986 6. seminar: 15.-19. september 1986 7. seminar: 20.-24. oktober 1986 8. seminar: 17.-21. november 1986 9. seminar: 8.-12. december 1986 Prijave za seminar sprejema Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon: 061/221 587 Izpitni roki za strokovne izpite tehniških strok P r i j a v e 2 0 d n i p r e d p i s n o n a l o g o P i s n a n a l o g a U s tn i d e l 19. oktober 1985 16. november 1985 11. januar 1986 15. februar 1986 22. marec 1986 24. maj 1986 20. september 1986 18. oktober 1986 15. november 1986 5.-7. november 1985 3. -5. december 1985 28.-30. januar 1986 4. -6. marec 1986 8.-10. april 1986 10.-12. junij 1986 7.-9. oktober 1986 4.-6. november 1986 2.-4. december 1986 Prijave za strokovni izpit sprejema Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 27. SEMINARJI ZA IZPITE IZ EKONOMSKEGA PODROČJA (po zakonu o graditvi objektov) v letu 1986 1. seminar: 11. in 12. marca 1986 2. seminar: 1. in 2. oktobra 1986 Prijave sprejema Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Erjavčeva 15, Ljubljana, telefon: 061 221 587. GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE Št. 9 • LETNIK 34 • 1985 • YU ISSN 0017-2774 VSI DI NA- CONTI NTS Članki, študije, razprave Sergej Bubnov: Articles, studies, proceedings NEKATERE ZNAČILNOSTI POTRESA V M E H IK I........................171 SOME FEATURES OF THE MEXICO EARTHQUAKE Miran Debeljak: TERMOELEKTRARNA TOPLARNA LJUBLJANA, II. FAZA . . 179 ) Jaš Žnidarič 24. PLENARNO ZASEDANJE EVROPSKEGA KOMITEJA ZA BE­ TON ( C E B ) ........................................................................................................ 185 Vesti in informacije ZAPISNIK SKUPNE SEJE PREDSEDSTVA IN IZVRŠNEGA ODBO- News and informations RA Z D G IT S ......................................................................................................... 189 SKLEPI REDNE SKUPŠČINE Z D G IT S....................................................191 Mnenje in kritika ZAKAJ ,NI UČENCEV V GRADBENIH ŠO LAH .......................................192 Opinions Iz naših kolektivov SCT L ju b lja n a .....................................................................................................193 From our enterprises 1 Informacije Zavoda za raziskavo TOPLOTNO IZOLATIVNE FASADNE OBLOGE IZ EKSPANDIRA- materiala in konstrukcij Ljubljana NEGA POLISTERENA — 20 LET UPORABE Proceedings of the Institute (DRUGI DEL IN K O N E C )........................................................................ 195 for material and structures research Ljubljana G lavn i In odgov o rn i u re d n ik : S E R G E J BUBNOV T eh n ičn i u re d n ik : D U ŠA N LA JO V IC L e k to r : A LEN K A RAIČ U red n išk i o d h o r: NEGOVAN BO ŽIC, VLADIM IR ČADEŽ, JO ŽE ER ŽEN , IV A N JE C E L J, A N D R EJ KOM EL, STANE PA V LIN , FRANC CAČOVlC, BRANKA ZA TLER -ZU PA N ClC Revijo izd a ja Z veza d ru š te v g ra d b e n ih in ž e n ir je v in te h n ik o v S loven ije , L ju b lja n a , E rjav čev a 15, te le fo n 221 587. T ek . ra č u n p r i SD K L ju b lja n a 55101-678-47602. T isk a tisk a rn a T one T om šič v L ju b lja n i. R e v ija iz h a ja m esečno . L e tn a n a ro č n in a sk u ­ paj s č lan a rin o zn aša 500 d in , za š tu d e n te 250 d in , za p o d je tja , zavo d e in u s ta n o v e 5000 d in , za inozem stvo 50.00 US do la rjev . R ev ija iz h a ja ob f in a n č n i p o d p o ri R aziskovalne sk u p n o s ti S loven ije , S p lo šn eg a z d ru ž e n ja g ra d b e n iš tv a in IGM S loven ije in Z avoda za raz isk av o m a te r ia la in k o n s tru k c ij L ju b lja n a . PRAVI PRIROČNIKI OB PRAVEM ČASU V PRAVIH ROKAH — USPEH NE BO IZOSTAL Osrednja slovenska knjigarna — Mladinske knjige na Titovi 3 v Ljubljani — vam iz bogatega izbora strokovne literature slovenskih in jugoslovanskih založb predstavlja vrsto priročnikov s širšega pod­ ročja gradbeništva: mladinska knjiga knjigarne in papirnice din Campara: MEĐUNARODNI RJEČNIK ARHITEKTURE, GRAĐEVINARSTVA I URBANIZMA 5000 Georgijevski: PROSTORNE REŠETKASTE KONSTRUKCIJE 1500 Jevtič: PRENAPREGNUTI BETON 1800 Neville: SVOJSTVA BETONA 2000 Ruhle: PROSTORNE KROVNE KONSTRUKCIJE 1/2 2900 Saks: UTICAJ VETRA NA KONSTRUKCIJE 4000 Reknagel, Sprenger: GRIJANJE I KLIMATIZACIJA 6000 Nojfert: ARHITEKTONSKO PROJEKTOV ANJE 7000 Derek, Filips: OSVETLJENJE U ARHITEKTONSKIH PROJEKTIMA 1500 Anđus: PROJEKTOVANJE PUTEVA 2200 Žefroa: PROJEKTO V AN JE I GRAĐENJE KOLOVOZNIH KONSTRUKCIJA 3000 Romič: TEORIJA GRANIČNE NOSIVOSTI ARMIRANOG BETONA 1200 Furundžič: OSNOVI TEHNOLOGIJE BETONA 2500 Selendič: VERTIKALNI, KOSI I HORIZONTALNI TRANSPORT 2500 Brčić: OTPORNOST MATERIALA 2200 Brčić: DINAMIKA KONSTRUKCIJA 1300 Đurić: TEORIJA OKVIRNIH KONSTRUKCIJA 1200 Trbojević: GRAĐEVINSKE MAŠINE 2000 Stefanovič: GRAĐEVINSKE MAŠINE 2200 Basarić: GRAĐEVINSKE KONSTRUKCIJE OBJEKATA VISOKOGRADNJE 1950 Đorđević: KORIŠČENJE VODNIH SNAGA 1400 Gosković: DRVENI MOSTOVI 1950 Tuf egdžič: GRAĐEVINSKI MATERIJALI HOI Naštete, kakor tudi vse druge knjige in priročnike, ki jih potrebujete pri svojem delu, lahko s priloženo na­ ročilnico ali tudi po telefonu (061 211-895) naročite na naslov: KNJIGARNA MLADINSKE KNJIGE, TITOVA 3, 61000 LJUBLJANA. NAROČILNICA: g v -9/85 Podpisani (ime in priimek) ............................................. Natančen naslov (kraj, ulica) Nepreklicno naročam — po povzetju — za potrebe DO — naslednje knjige: Podpis (žig DO): Vukotić: ISPITIVANJE KONSTRUKCIJA 1200 Anagnosti: PERSPEKTIVA 1500 Nonveiller: MEHANIKA TLA I TEMELJE V A GRAĐEVINA If00 Nonveiller: NASUTE BRAJSiE 865 Tomičič: BETONSKE KONSTRUKCIJE 2500 Djurič: TEORIJE OKVIRNIH KONSTRUKCIJA 350 Djurič: STATIKA KONSTRUKCIJA 1800 Flašar: ANALIZE I KALKULACIJE U GRADJEVINARSTVU 1350 Ilič: KLASIČNI DRVENI KROVOVI 1900 KLIMATIZACIJA I RASHLADNA TEHNIKA slovar 2800 Kostrenčič: TEORIJA ELASTIČNOSTI 995 Kujundžič: OBLIKOVANJE STRUKTURA U LEPLJENOM DRVETU 1200 Lorene: PROJEKTOV AN JE I TRASIRANJE PUTEVA I AUTOPUTEVA 2500 Milosavljevič: OSNOVI ČELIČNIH KONSTRUKCIJA 1200 Mirkovič: OSNOVI URBANIZMA 1A 1100 Mirkovič: OSNOVI URBANIZMA 2 A 800 Mirkovič: OSNOVI URBANIZMA IB 1200 Mirkovič: OSNOVI URBANIZMA 2B 850 NORMATIVI I STANDARDI RADA U GRADJEVINARSTVU — visokogradnje 4 4000 NORMATIVI I STANDARDI U GRADJEVI­ NARSTVU - visokogradnje 5 4000 NORMATIVI I STANDARDI RADA U GRADJEVINARSTVU — niskogradnje 6 4000 NORMATIVI I STANDARDI RADA U GRADJEVINARSTVU - niskogradnje 7 5500 Peulič: KONSTRUKTIVNI ELEMENTI ZGRADA I 2200 Peulič: KONSTRUKTIVNI ELEMENTI ZGRADA II 2200 Radonič: VODOVOD I KANALIZACIJA U ZGRADAMA 3500 Romič: BETONSKE KONSTRUKCIJE I 2450 Romič: KRSTATO ARMIRANE KONSTRUKCIJE 1200 Romič: TEORIJA PRORAČUNA ARMIRANOBETONSKIH DIJAFRAGMI 500 Sekulovič: METOD KONAČNIH ELEMENATA 2600 Stojadinovič: MEHANIKA TLA I 1700 TEHNIČAR II 4200 TEHNIČAR III 4200 TEHNIČAR IV 5000 Umanjski: KONSTRUKTERSKI PRIRUČNIK 1700 ZBIRKA TEHNIČKIH PROPISA 1 3800 ZBIRKA TEHNIČKIH PROPISA 3 3500 Zrnič: GRE JAN JE I KLIMATIZACIJA 2318 SRPSKOHRVATSKO-ENGLESKI GRAĐEVINSKI REČNIK 2500 ENGLESKO-SRPSKOHRVATSKI GRAĐEVINSKI REČNIK — niskogradnje 2000 ENGLESKO-SRPSKOHRVATSKI GRAĐEVINSKI REČNIK — visokogradnje 2100 TEHNIČAR 4 5000 NORMATIVI I STANDARDI RADA U GRAĐEVINARSTVU — visokogradnje 1, 2, 3 9900 Romić: ARMIRANI I LAKOAGREGATNI BETONI 1800 Trbojević: ORGANIZACIJA GRADJEVINSKIH RADOVA 1300 Smit, Kaselman: GRAĐEVINSKA FIZIKA 2400 Vujičič: FUNDIRAN JE I 1670Datum: Mekatere značilnosti potresa v Mehiki Some features of the Mexico earthquake UDK 624.131.55(72) Povzetek: Podani so osnovni seizmološki in seizmotektonski po­ datki potresa v Mehiki dne 19. 9. 1985. Lokalni geo­ mehanski pogoji nosilnih tal so bistveno vplivali na obseg rušenja. Porušitve novejših visokih zgradb v središču mesta so nastale v glavnem zaradi mehkih, nekonsolidiranih tal in pojava likvifakcije. Močan del potresnega nihanja je trajal neobičajno dolgo, skoraj 60 sek., kar je še povečalo rušilno moč potresa. Po­ kazalo se je tudi to, da je treba vzroke za rušenje vitkih konstrukcij iskati v pojavih resonance med last­ no niiiajno dobo konstrukcij in tal, ki je pri tako zelo dolgem nihanju še posebej amplificirala seizmične si­ le, ki so delovale na konstrukcije. Temeljenju kon­ strukcij v seizmičnih območjih je treba nameniti več pozornosti. 1. UVOD 19. septembra 1985 ob 7.18 po lokalnem času je katastrofalen potres prizadel južni del Mehike. Nje­ gov epicenter je bil nedaleč od mehiške zahodne obale Pacifika, blizu obal provinc Colima in Micho- acan (slika 1). Najhuje je opustošil prestolnico Me­ hike — mesto Mexico (Ciudad Mexico). Čeprav je mesto oddaljeno od epicentra okrog 350 km, je potres v njem terjal največ človeških žrtev in pov­ zročil ogromno materialno škodo, dosti več kot v obalnih provincah in znanem letovišču Acapulcu, katerega lokacija je precej bližja. Potres je imel magnitudo 7,8 po Richterju. Na območju glavnega mesta je bila njegova intenziteta različna, na kar so odločilno vplivali lokalni pogoji tal. Glede na obseg rušenja je maksimalna magnituda v centru mesta verjetno dosegla 9. do 10. stopnjo MSK le­ stvice. Potres dne 19. 9. 1985 je bil najmočnejši potres v Mehiki v tem stoletju, četudi je ta država znana kot aktivno potresno območje, ki ga je v preteklo­ sti prizadelo že več močnih potresov. Slednjega so čutili daleč naokoli. Zaznali so ga ljudje v zgradbah v Houstonu in Los Angelesu (ZDA), kar pomeni, da je bila njegova intenziteta v oddaljenosti okrog 2000 km še vedno od 3. do 4. stopnje po MSK le­ stvici. Zabeležili so ga seizmografi po celem svetu, tako tudi v Astronomsko-geofizikalnem observato­ riju na Golovcu v Ljubljani. V Mexicu je trajalo rušilno nihanje tal okrog 60 se­ kund, kar je znatno več od doslej veljavnih podat­ kov o trajanju najmočnejših potresnih sunkov, ki Avtor: Prof. Sergej Bubnov, dipl. gradb. inž., Ljubljana, Š tre k ­ ljeva 2 SERGEJ BUBNOV Summary: Main seismological and seismotectonical data of the earthquake of 19. 9. in Mexico aru given. Dynamic properties of the supporting subsoil layers and long duration of the strong motion (about 60 seconds) were important features as far as destructiveness of this earthquake is concerned. The fundamental natural period of many structures was near to the critical period as related to the soil conditions, what caused the resonance phenomenon and collaps of many buildings. It is necessary to take more care of the stability problems and of the design of foundations in the erthquake prone areas. jih G. Housner podaja v odvisnosti od magnitude v naslednjih vrednostih: Magnituda (po Trajanje močnih Richterju sunkov v sek 5 1 6 8 7 20 8 35 V mehiškem glavnem mestu je bilo tako izjemno dolgo trajanje potresa pogojeno z lokalno geološko strukturo tal. Mehka in ne dovolj konsolidirana usedlina na dnu izsušenega jezera se je, po izjavi G. Housnerja, »tresla kot žolca«. Po preteku 36 ur od glavnega potresnega sunka je območje Mexica prizadel še en sunek, ki so ga pre- bivalci občutili enako močno kot prvega in je pov­ zročil nadaljnja velika rušenja. V resnici je bil ta sunek po svoji moči šibkejši od prvotnega vendar doslej le najmočnejši izmed after šokov, ki po močnem potresu oznanjajo postopno zmanjševa­ nje seizmične aktivnosti v žarišču potresa. 2. ŠTEVILO ŽRTEV IN MATERIALNA ŠKODA Natančno število žrtev bo znano šele čez nekaj ča­ sa. V mestu je bilo veliko tujih turistov, ki so iz­ gubili življenje v porušenih hotelih. Zato bo iden­ tifikacija teh žrtev trajala dlje časa. Pozitivna okoliščina ob tem potresu je bila ta, da je bila v času potresa večina mestnega prebivalstva zunaj zgradb: na cestah, v metroju, na poti v službo. Če bi potres prizadel mesto nekaj ur prej (ponoči), bi bilo žrtev seveda veliko več. Organizacija reševanja, kot vedno v takšnih pri­ merih, ni mogla zadostiti vsem zahtevam. Izpod ru­ ševin so nekaj dni reševali ljudi: 6 dni po potresu so izkopali še 43 živih ljudi, 8' dni po potresu so rešili še 4 žive dojenčke iz porušene porodnišnice, ki je pod seboj pokopala večje število mater z no­ vorojenčki. Računajo, da je v tej bolnišnici izgubilo življenje okrog 1000 ljudi. Po potresu je izbruhni­ lo več požarov, ki jih gasilska služba dolgo ni mog­ la pogasiti. Enajsti dan po potresu, ko so pokopali več kot 6000 mrtvih, so reševanje v glavnem ustavili, ker ni bi­ lo skoraj več nobenih znakov, da so pod ruševinami še živi ljudje. Obenem je zaradi razpadajočih tru­ pel nastalavedno večja nevarnost epidemij. Takrat so se odločili za začetek razstreljevanja in odvoza ruševin iz centra mesta. Računajo, da se bo celot­ no število mrtvih povzpelo na okrog 10.000 ljudi, medtem ko je število ranjenih v takšnih primerih vedno težko ugotoviti. V prvem tednu po potresu so registrirali več kot 5000 ranjenih, od katerih so jih 1400 obdržali v bolnišnicah. Neposredna in posredna materialna škoda je zelo velika. Ugotavljanje njene natančne višine bo tra­ jalo gotovo nekaj let. Po prvih ocenah znaša ma­ terialna škoda okrog 2 milijardi dolarjev, verjetno po bo končna številka še večja. 3. SEIZMO-TEKTONSKE ZNAČILNOSTI POTRESA Potres je nastal zaradi premika geotektonskih plošč, ki oblikujejo zemeljsko skorjo. Obstoj plošč in njihovo medsebojno premikanje je prvi odkril nemški znanstvenik Alfred Wegener (1880—1930) že leta 1910. Svojo teorijo je v strokovnem tisku objavil leta 1912 pod naslovom Premik kontinen­ tov (KontinentalVerschiebung). Ta genialni in ne­ mirni duh je po svetu sam iskal potrdila za svojo teorijo. V letu 1930 se je zato odpravil na Grön­ land, kjer je tudi umrl. Skoraj 50 let je bila njego­ va teorija pozabljena, čeprav je bila med tem ča- Slika 2. Lege geotektonskih plošč v epicentralnem območju G ulf of M exicoM E X IC O 1932 Michoacän \ ‘ V * “ ’ \ / " 7 - p , 552 TIME Diagram by Rente Klein .Mexico 'City N O R T H A M E R IC A N ; > ~ C plate Dots mark epicenters of Mexican quakes registering 7.8 or more on the Richter scale during this century. Cocos plate, under the ^Pacific, is slowly thrusting under the North American plate along Mexico’s Pacific coast. When friction halts the motion, strain increases until subterranean rock fractures. This allows Cocos plate to jerk forward, causing earthquake. Slika 3. Močnejši potresi v južni Mehiki v tem stoletju in premikanje Cocos plošče pod severnoameriško ploščo som izpopolnjena in konkretizirana; uveljavila se je šele v zadnjih desetletjih. Sedaj vemo, da je ze­ meljska skorja sestavljena iz približno ducata ve­ likih plošč in številnih majhnih plošč, katerih de­ belina je od 30 do 200 km in plavajo na staljeni magmi v notranjosti zemlje. Natančne meje teh plošč, ki niso vezane na oblike kontinentov, še niso povsem raziskane, saj nekatere potekajo znotraj oceanov. Premikanje plošč (pri tem ene plošče »le­ zejo« pod druge) je zelo počasno — v povprečju 1 mm na teden oziroma okrog 5 cm na leto. Včasih so bili ti premiki močnejši in hitrejši, zato so na stikih plošč postopoma nastajale gorske verige, kot so Himalaja in Alpe. Slika 4. Porušitev stavbe zaradi rušenja vertikalnih nosilnih elementov konstrukcije Zaradi medsebojnega premikanja nastanejo na stikih teh plošč napetosti, ki postopoma naraščajo, dokler ne presežejo mejo nosilnosti zemljine. Ta­ krat se na stiku dveh plošč zemljine zdrobijo. Na­ enkrat nastanejo veliki notranji premiki, ki spro­ žijo valovanje mase obeh plošč. To valovanje se širi na vse strani, na površju zemlje pa izbruhne kot potres. Ob zahodni obali Mehike poteka stik velike sever­ noameriške plošče deloma velike pacifiške plo­ šče ter majhne plošče, imenovane Cocos (slika 2). Slednja se premika in »leze« pod severnoameriško ploščo. Na stiku omenjenih dveh plošč je bilo v preteklosti že več potresov (11 potresov z magnitudo več kot 7,8 po Richterju v tem stoletju — slika 3). Sedanji potres sodi sicer v to vrsto potresov, vendar pa je razdejanje, ki ga je prizadel mehiškemu glavnemu mestu, doslej največje. Epicenter potresa je bil ob obali province Micho- acan, od Acapulca oddaljen približno 300 km, od Ciudad Mexica pa 350 (slika 1). Na tem območ­ ju je vedno prisotna seizmična aktivnost. Toda pred potresom je ta aktivnost za nekaj časa pre­ nehala. Mehiški seizmologi pravijo, da je bil to znak postopne akumulacije energije, ki se je nato v celoti sprostila v katastrofalnem potresu. Podobno je bilo tudi ob potresu v Romuniji leta 1977, kjer se je znano potresno žarišče Vrancea v Karpatih naenkrat umirilo in nekaj časa ni kazalo nikakršne seizmične aktivnosti. Nato se je 4. marca navedenega leta sprožil velik potres. Romunski seiz­ mologi pravijo, da se ta pojav vedno pojavlja in jih vsakokrat najbolj skrbi, če žarišče Vrancea mi­ ruje. 4. LOKALNA GEOMEHANSKA STRUKTURA TAL Ciudad de Mexico, največje mesto na svetu, zavze­ ma površino več kot 1000 km2. Potres je različno prizadel posamezne predele mesta. V nekaterih de­ lih ni videti nobenih rušenj, poročajo poročevalci. Majhno število poškodb je zabeleženo zlasti na ob­ robju mesta, kjer so velika barakarska naselja, in v nekaterih predelih z naselji luksuznih vil, kjer prebivajo bogatejši sloji prebivalstva. Največ po­ škodb je v središču mesta, kjer so se porušile pred­ vsem novejše zgradbe. Mesto Mexico so začeli graditi že Azteki, in sicer sredi izsušenega jezera. Le-to ni bilo umetno izsu­ šeno, temveč naravno v stoletjih. Predpostav­ ljamo, da je bila usedlinska plast, ki je ostala po izsušitvi, najbolj debela tam, kjer je bilo jezero naj­ globlje, torej v sredini jezera. Tukaj je v tleh go­ tovo ostalo še največ talne vode. In prav na tem Slika 5. Porušitev in prevrnitev stolpnice mestu so začeli graditi Mexico, tu pa je tudi sre­ dišče mesta, ki je utrpelo največja rušenja. Geo­ mehanski procesi dna jezera se še niso ustavili. Komprimiranje usedlin še vedno traja, tako da se center mesta vsako leto pogrezne za nekaj centi­ metrov, nekateri predeli celo do 20 centimetrov. To kaže, da se nosilna tla v središču mesta še niso konsolidirala, kar je ob potresu posebno nevarno. Navzočnost talne vode še posebej povečuje nevar­ nost seizmičnih obremenitev. Če so plasti enozr- nastega peska saturirane z vodo, potem jim potres­ na nihanja odvzamejo sleherno nosilnost. Ta pojav imenujemo likvifakcija in je često vzrok številnih rušenj pri močnejših potresih. Tudi pri črnogor­ skem potresu 15. 4. 1979 je pojav likvifakcije pov­ zročil številne porušitve zgradb, zlasti še na območ­ ju ladjedelnice Bijela v Boki Kotorski ter tudi na nekaterih drugih območjih. Geomehanski pogoji na obrobju mesta, ki sega na griče okrog nekdanjega jezera, so zaradi boljše konsolidarnosti zemljin znatno ugodnejši z vidika potresne varnosti. Tu je bilo poškodb dosti manj. Geomehanski pogoji so bili odločilni tudi za rela­ tivno majhen obseg rušenj in žrtev v obalnem ob­ močju, ki je bilo dosti bližje epicentru potresa kot Ciudad de Mexico. Skalnata tla obalnega območja so bila precej ugodnejša za potresno varnost stavb kot pa mehka nekonsolidirana tla v centru glav­ nega mesta. V priobalnem območju je bilo le nekaj žrtev, ker je potres ponekod sprožil zemeljske pla­ zove, ki so zasuli nekatera manjša naselja (v pro­ vincah Jalisco, Michoacan). 5. VPLIV NA ZGRADBE Natančno število porušenih in poškodovanih zgradb bo znano šele čez nekaj mesecev, morda šele čez kakšno leto dni, ko bodo pregledali vse prizadete zgradbe tega skoraj 18-milijonskega mesta in ugo­ tovili stopnje poškodb. Nekateri podatki kažejo, da je bilo popolnoma porušenih okrog 500 zgradb v središču mesta. Tuji novinarji poročajo, da »se od 400 zgodovinskih zgradb v središču Mexica (večina še iz časa španske kolonialne oblasti) niti ena ni po­ rušila«, Očitno je torej, da so za tako velik obseg ru­ šenja v središču mesta in tudi za številne človeške žrtve krivi predvsem gradbeniki, ki so projektirali in gradili stavbe na tem območju v zadnjih deset­ letjih. Poročevalci pravijo, da je to posledica več­ kratnega spreminjanja predpisov za gradnjo v seiz­ mičnih območjih, ki jih končno nihče več ni upo­ števal, in uporabe nekakovostnih gradbenih mate­ rialov, neupravičenih zaslužkov zaradi neupošte­ vanja predpisanih dimenzij betonskih konstrukcij in drugih podobnih malverzacij. V navedenih ugo­ tovitvah je gotovo precej resnice, toda vzroki te velike katastrofe niso samo v tem. Slika 6. Hotel Regis pred porušitvijo Slika 7. Hotel Regis po potresu Natančnejše vzroke rušenja in poškodb konstruk­ cij je mogoče ugotoviti le z ogledom na kraju sa­ mem in z ustrezno analizo statičnih ter dinamičnih lastnosti konstrukcij, kot so bile projektirane in zgrajene. Na podlagi številnih fotografij, objav­ ljenih v domačem in svetovnem tisku, pa vendar lahko že sedaj ugotovimo nekatere značilnosti ru­ šenja številnih visokih zgradb, zgrajenih v novej­ šem času; prevladujeta dva različna vzroka ruše­ nja: — porušitve zaradi premajhne seizmične odporno­ sti nosilne konstrukcije, — porušitve zaradi posedanja in porušitve te­ meljev stavbe. Porušitev temeljev navadno povzroči tudi poruši­ tev konstrukcije, vendar ne vedno. 5.1. Porušitve zaradi premajhne seizmične odpornosti konstrukcije Iz opisov porušenih konstrukcij je razvidno, da so se porušile številne visoke in vitke stavbe, zgra­ jene na mehkih usedlinskih tleh v središču mesta. Takšne konstrukcije imajo dokaj nizke frekvence nihanja (dolge periode), ki so odvisne predvsem od višine zgradbe. Približno lahko računamo, da vsako nadstropje povečuje lastno nihalno dobo za 0,1 sek. To pomeni, da ima 10-nadstropna zgradba lastno nihalno dobo približno T = 1,0 sek, 20-nad- stropna pa T = 2,0 sek. Tudi sleherna tla imajo svojo karakteristično nihal­ no dobo (prevalentna perioda nihanja). Periode ni­ hanja mehkejših tal so bistveno večje kot periode nihanja trdnih tal. Tako skale pri potresnih sunkih nihanjo s periodami 0,25 do 0,50 sek, medtem ko imajo mehka tla prevalentno periodo 1,0 do 2,0 sek in tudi več. Najbolj nevarno stanje je takrat, ko sta nihalni dobi konstrukcije in nosilnih tal pri­ bližno enaki. To povzroča pojav resonance, zaradi česar se potresne sile, ki delujejo na konstrukcije, naglo amplificirajo in hitro presežejo mejo nosil­ nosti konstrukcije. Največ porušenih zgradb v cem- ru mesta je bilo 10 — 15 nadstropnih z lastno ni­ halno dobo 1,0 do 1,5 sek. Manjše potresne sile v tleh se torej lahko pod vpli­ vom resonance v konstrukciji za nekajkrat poveča­ jo in seveda povzročijo porušitev konstrukcije. V primeru mehiškega potresa, ki je trajal izredno dolgo, je bil vpliv resonance še posebej močan. Mesto Mexico je dokaj daleč od epicentra potresa (okrog 350 km), potresne sile (pospeški, hitrosti, ni­ hanje tal) pa se na takšni razdalji že precej zmanj­ šujejo. Toda istočasno se z razdaljo spreminja tudi spekter nihanja. V epicentru vedno prevla­ dujejo visokofrekvenčna nihanja (kratke periode), z razdaljo pa začnejo preyladovati nižje frekvence (dolge periode), ki zlasti v mehkih tleh postanejo še bolj izrazite. Zato so se potresne sile pri visokih zgradbah amplificirale. To je povzročilo veliko ni­ hanje konstrukcij, zaradi česar so nastale prevelike napetosti predvsem v pritličju, saj konstrukcija niha kot vpeta konzola. Porušitev pritličja je seve­ da povzročila porušitev ostalih etaž, ki so se sesedle druga na drugo kot »sendvič« (slika 4), ali pa se je stavba prevrnila, če je bila porušitev pritličja ne­ enakomerna (slika 5). Podoben primer smo opazili ob potresu v Romuni­ ji leta 1941. Potres na še vedno aktivnem potres­ nem območju Vrancea v Karpatih je v več kot 300 km oddaljeni Bukarešti porušil sodobno zgra­ jeni hotel Karlton. Njegova lahka in vitka kon­ strukcija je prišla v resonanco z nihanjem tal na mestu, kjer je bil zgrajen, zato konstrukcija ni zdr­ žala amplifikacije (povečanja) potresnih sil. Druge okrog stoječe starejše in toge zgradbe se niso poru­ šile. Enako se je zgodilo tudi ob potresu 4. 3. 1977 v istem epicentru, ko so bile v Bukarešti porušene številne visoke zgradbe, na območju med epicen­ trom potresa in Bukarešto pa je bilo v številnih mestih porušitev znatno manj. Tako kot takrat v Bukarešti so bile tudi sedaj v Mexicu močno pri­ zadete zgradbe, ki so stale na vogalih ulic (slika 6 in 7). 5.2. Porušitve zaradi posedanja in porušitve tem eljev Najpogostejši vzroki porušitve sodobnih zgradb v Mexicu so bili očitno geomehanske narave. Kot je znano, je mesto zgrajeno na dnu izsušenega jezera, kjer so mehke geološke formacije, deloma prepo­ jene z vodo. Te usedlinske plasti na dnu nekdanje­ ga jezera se še vedno pogrezajo, čemur botrujeta gost promet in teža novih visokih zgradb. Da se Mexico vsako leto pogrezne za nekaj centimetrov, je bilo znano in registrirano že prej. Očitno pa je, da iz tega dejstva projektanti in graditelji novih zgradb niso naredili ustreznih sklepov. Vpliv lo­ kalnih tal na seizmične obremenitve in s tem v zve­ zi seizmična mikrorajonizacija v Mehiki dolga leta nista bila primerno ovrednotena. To je bila posledi­ ca ameriškega pristopa k problemu vpliva nosilnih tal na seizmične obremenitve, ki jih ameriški strokovnjaki za potresno inženirstvo zelo dolgo sploh niso upoštevali. Ameriški predpis za gradnjo v seizmičnih območjih UBC (Uniform Building Co­ de) iz leta 1960 nič ne pove o vplivu nosilnih tal. Šele po potresu v Caracasu leta 1967, katerega po­ sledice so preučevali nekateri ameriški strokovnja­ ki (Seed, Idris in drugi), so se v ZDA začeli zaveda­ ti tega pomembnega dejstva, ki so ga v SZ in na Japonskem spoznali že dosti prej in tudi ustrezno upoštevali. Poročevalci iz Mexica poročajo, da so se naj slabše izkazale stavbe, zgrajene v petdesetih in šestdese­ tih letih. Zgradbe, zgrajene v sedemdesetih letih in pozneje, ko je po odkritju naftnih zalog v Mehiko začel pritekati mednarodni kapital, so imele boljše temeljenje na pilotih, zato so tudi bolje prestale potres. Očitno so takrat začeli upoštevati načela inženir­ ske seizmologije pri projektiranju temeljev visokih zgradb. Sedimenti na jezerskem dnu, ki so se že nekaj časa konsolidirali, so sicer imeli določeno nosilnost za vertikalno obtežbo. Ob primerni razši­ ritvi temeljev in lahki konstrukciji (pogosto so uporabili jeklene nosilne konstrukcije) so tu pro­ jektirane in zgrajene precej visoke zgradbe, ki so formalno ustrezale nosilnosti tal za vertikalne obre­ menitve, z upoštevanjem tudi možnosti enakomer­ nega posedanja. Potresne obremenitve pa prinaša­ jo s seboj povsem iregularne dinamične obreme­ nitve tal, ki so na obrobju temeljev znatno večje od statičnih vertikalnih obremenitev. Ob tem lahko ponekod nastane še pojav likvifakcije (utekočinje- Slika 8. Prevrnjena stavba nja), ko z vodo staturirane plasti tal pri dinamični (potresni) obtežbi delno ali v celoti zgubijo svoje nosilne lastnosti in delujejo kot tekočina, ki ne prevzema vertikalnih obremenitev. Če so te plasti enakomerno debele in če je vertikalna obtežba si­ metrična, se zgradba lahko enakomerno pogrezne v tla. To pa so le izjemni primeri. Običajno je pose­ danje neenakomerno, zato se zgradba močno nagne in največkrat poruši, ker najprej odpove pritličje. Če je nosilna konstrukcija nad temeljem solidno projektirana in zgrajena ter zato sposobna prevzeti potresne horizontalne sile, se lahko zgodi, da se zgradba močno nagne ali prevrne, ne da bi se pri tem porušila. V Mexicu je bilo nekaj takšnih pri­ merov (slika 8). Podobno so se obnašale tudi nekatere zgradbe ob potresu 16. 6. 1964 v Niigati na Japonskem. Zgrad­ be so bile namreč zgrajene na peščenih tleh enozr- nastega peska, prepojenega z vodo. Prevrnitev zgradb pomeni enako materialno škodo kot porušitev, vendar je ta primer za varnost ljudi ugodnejši, ker zahteva dosti manj smrtnih žrtev. Čeprav je bil potres v Niigati dokaj močan, je bilo število žrtev relativno malo. Precej bolje kot visoke in vitke zgradbe so v centru mesta zdržale potres nižje, masivne in toge zgradbe, deloma zgrajene že v prejšnjem stoletju. Njihova lastna nihajna doba je bila dosti manjša od pre- valentnih period nihanja tal. Zato ob potresu niso prešle v stanje resonance (slika 9). Tudi zelo visoke zgradbe z dolgo nihalno dobo, ki niso prišle v reso­ nanco, so dobro prestale potres. Dinamični račun konstrukcij zaradi potresa je dolgo časa (pred širšo uporabo računalniških pro­ gramov) slonel na poenostavljeni predpostavki, da konstrukcija deluje kot navzgor obrnjeno nihalo z eno maso, vpeto v temelju zgradbe. Takšna predpo­ stavka je bila precej daleč od realnosti, kar je pri­ peljalo do neustreznih rezultatov pri določanju notranjih sil v konstrukciji pri potresu. Pred več kot 20 leti je akademik A. Kuhelj na straneh Grad- Slika 9. Stara katedrala v centru mesta je dobro zdržala potres benega vestnika opozoril na ta problem. Z uporabo računalniške tehnike in vse večjega števila ustrez­ nih računalniških programov ter algoritmov se je dinamični račun konstrukcij dosti bolj približal de­ janskemu stanju obremenitve konstrukcij zaradi potresa. Toda problemov stabilnosti večina projek­ tantov še vedno ne obravnava s potrebno pozor­ nostjo. Komaj v zadnjem času so se pojavili raču­ nalniški programi (v glavnem ameriški), ki skušajo zajeti celoten problem seizmične stabilnosti gradbe­ nih objektov, ob upoštevanju dinamičnih karakte­ ristik nosilnih tal in konstrukcije ter njih medse­ bojne povezanosti in interakcije v času delovanja potresnih sil. Za pravilno reševanje stabilitetnih problemov pri potresu je treba dobro poznati po­ leg dinamike konstrukcij tudi probleme inženir­ ske seizmologije, brez katere je analiza potresne varnosti zgradb nepopolna. Sodobni predpisi za gradnjo v seizmičnih območ­ jih, zlasti zadnji osnutek predpisa mednarodne or­ ganizacije za standarde ISO/DP 3010 z dne 26. 7. 1985, pravilno upoštevajo vpliv nosilnih tal in raz­ merje lastnih period nihanja tal in konstrukcije. Naši sedaj veljavni predpisi za gradnjo v seizmič­ nih območjih so v tem pogledu precej zaostali za razvojem v svetu in ne rešujejo omenjenega prob­ lema na ustrezen način, o čemer pa je bilo že dosti povedanega. 6 . PROBLEMI OBNOVE MESTA Ko katastrofalen potres prizadene večje naselje in povzroči velika rušenja, nastane vprašanje, kako usmeriti obnovo mesta: pričeti z odstranjevanjem ruševin in popravilom poškodovanih zgradb ali pa prenesti mesto na drugo, seizmično bolj varno lo­ kacijo. Ta dilema se je pojavljala tudi po katastro­ falnem potresu 26. 7. 1963 v Skopju. Prizadeti pre­ bivalci, ki so izgubili svoje premoženje in morebiti tudi svoje bližnje, se v začetku velikokrat nagibajo k drugi rešitvi — relokaciji mesta. Upravni organi se običajno po trezni in dokončni presoji vseh ar­ gumentov »za« in »proti« ne odločajo za tako re­ šitev. Torej so relokacije v svetu zelo redke (izje­ ma Belice na Siciliji po potresu leta 1968). Posebno težko pa se je odločiti za relokacijo velikih mest, kjer je običajno tudi po katastrofalnih po­ tresih infrastruktura mesta le malo prizadeta. Po potresu v Ciudad Mexicu postavljajo upravni organi isto vprašanje. Kajti to mesto se je nekon­ trolirano in neusklajeno razvijalo v velemesto z 18 milijoni prebivalcev. Iredno hitremu povečeva­ nju prebivalstva (letni prirastek okrog pol milijona prebivalcev) razvoj ustrezne infrastrukture seveda ni mogel slediti. Promet je preobremenjen, veliko število stanovanj nima osnovnih sanitarnih pogo­ jev, več deset tisoč dimnikov zastruplja ozračje in povzroča zdravju škodljivo klimo. Tako ogromno mesto je praktično nemogoče prene­ sti na novo lokacijo. Zato odgovorni ljudje v Ciudad Mexicu in državi sedaj razmišljajo, da bi potres izkoristili za decentralizacijo mesta. Potres je nam­ reč porušil številne upravno-administrativne zgrad­ be: ministrstva, direkcije in urade pa tudi bol­ nišnice, inštitute in druge podobne zgradbe. Sedaj bi lahko pri izgradnji novih stavb za razne uprav- noadministrativne in druge namene izvršili relo­ kacijo celotnih dejavnosti in panog v bližnja mesta. Tako bi naenkrat rešili dva problema: razbreme­ nili bi sedaj prenapolnjeno mesto in izboljšali živ­ ljenjske razmere v njem. Hkrati bi nove zgradbe zgradili na boljših nosilnih tleh in potresno varno ter jih tako zavarovali pred morebitnimi vplivi potresov, ki jih je treba na območju Mehike priča­ kovati tudi v bodoče. Takšno decentralizacijo in razbremenitev prestol­ nic že več let izvajajo tudi v drugih državah, če­ prav iz drugačnih razlogov. Iz Stockholma so na primer že pred nekaj leti preselili vso upravno in raziskovalno dejavnost gradbeništva v 250 km od­ daljeno mesto Gävle. Za Mexico bi bila to pravzaprav rešitev pred gro­ zečo nevarnostjo, da se bo mesto zadušilo samo od sebe, ko bo ob koncu tega stoletja imelo že 25 do 30 milijonov prebivalcev. Mexico je imel v času olimpijskih iger leta 1968 7 milijonov prebivalcev, njihovo število pa je sedaj naraslo že na 18 mili­ jonov. Sedaj lahko ta potres vsaj posredno pomaga rešiti nekaj nakopičenih problemov prenaseljene mehiške prestolnice. 7. ZAKLJUČEK Potres v Mehiki je še enkrat pokazal, da lokalni geomehanski pogoji nosilnih tal bistveno vplivajo na seizmično varnost zgradb. Dinamika konstruk­ cij rešuje le en del problema varnosti, inženirska seizmologija pa drugega. Vprašanju stabilnosti zgradb pri potresnih obremenitvah in ustreznemu projektiranju temeljev konstrukcije je zato treba nameniti več pozornosti kot doslej. Ponovno se je pokazalo, da potres odkrije vse na­ pake pri projektiranju in izvedbi konstrukcij ter temeljev, ki jih pri mirujočih, vertikalnih obtežbah sicer ne vidimo. Žal pa takšne napake gradbenikov pogosto povzročijo izgubo življenj nedolžnih ljudi. Da bi se izognili tako krutim posledicam potresa (rušenju bolnišnic in drugih pomembnih zgradb med potresom), je skupščina SR Slovenije že leta lf.78 sprejela zakon o seizmološki službi, ki v res- mci pomeni zakon o zaščiti pred potresom. Žal ga ne izvajamo. LITERATURA 1. Delo, Ljubljana, 20. do 30. 9. 1985. 2. Corriere della sera, Milano, 21. 9. 1985 3. Time, New York, 30. 9. 1985 4. Stern, Hamburg, 26. 9. 1985. 5. Bunte, Offenburg, 26. 9, 1985. 6. Housner G.: Earthquake ground motion. ASCI, New York 1972. 7. Wegener A.: Die Enstehung der Kontinente und Ozeane, Berlin 1915. 8. Medvedev S. V.: Inženernaja seizmologija, Moskva 1962. 9. Kuhelj A.: Potresi in stavbe. Gradbeni vestnik št. 3, Ljubljana 1965. 10. Bubnov S.: Seizmična mikrorajonizacija in potres­ ne obremenitve zgradb. Gradbeni vestnik št. 6—7, Ljubljana 1965. 11. Bubnov S.: Nove metode seizmične mikrorajoniza- cije. Gradbeni vestnik št. 2, Ljubljana 1972. 12. Bubnov S.: Recent trends in Seismic Microzoning Proceedings 5. ESEE, Udine 1977. 13. Bubnov S.: Vpliv lokalnih geomehanskih pogojev na seizmične obremenitve. Gradbeni vestnik št. 9, Ljubljana 1980. Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, II. faza UDK 621.311.26/.4 MIRAN DEBELJAK 1. UVOD Gradnjo novega vira kombinirane proizvodnje električne in toplotne energije je narekovalo po­ manjkanje električne energije v SRS in potrebe mesta po toplotni energiji. Novi vir povečuje elek­ trično zmogljivost iz 64 MW na 114 MW električne energije in moč kombinirane proizvodnje ogrevne toplote iz 116 MW na 232 MW Sorazmerno se povečuje tudi zmogljivost pri proiz­ vodnji industrijske pare. S tem se termoelektrarna Toplarna Ljubljana uvršča med večje proizvajalce električne energije v SRS, je naj večji proizvajalec ogrevne toplote za daljinsko ogrevanje v SRS in drugi naj večji v Jugoslaviji. Termoelektrarna Top­ larna pokriva skoraj v celoti potrebe mesta Ljub­ ljane po električni energiji, hkrati pa ogreva okoli 50.000 stanovanjskih enot (1985). Gradnja II. faze se je pričela v letu 1979. Gorivo za novi kotel je rjavi premog. Nov energetski vir je zasnovan po najno­ vejši tehnologiji in omogoča racionalno in ekono­ mično obratovanje. 2. Opis lokacije Lokacija objektov je utesnjena med železniško pro­ go Ljubljana—Zidani most na severu, stanovanjske objekte na jugu in zahodu ter s 100 m rezervatom za vzhodno ljubljansko obvoznico na vzhodu. Plato termoelektrarne Toplarna Ljubljana je pre­ težno na koti 288,0 m, plato parkirišča na koti 286.00 m, železniški tiri pa so na koti 289,56 m. Avtor: Milan Debeljak, dipl. inž. gradb., Inženirski biro Elekt- roprojekt, L jubljana Zemljiščč ima ugodno geološko sestavo tal, tako da s temeljenjem objektov ni bilo posebnih težav. Natančna lokacija termoelektrarne Toplarna Ljub­ ljana^—Moste in dispozicije objektov so razvidne iz situacije (slika 1). 3. Posebnosti pri projektiranju in gradnji Pri projektiranju in gradnji I. faze objektov ter­ moelektrarne Toplarna Ljubljana je bila že upošte­ vana povečava objektov za II. fazo. Na platoju so bili puščeni rezervati za povečavo objektov oziroma za nove objekte. Temelji na stiku I. in II. faze glav­ nega pogonskega objekta pa so bili zasnovani tako, da so omogočili priključek za stebre novega dela. Izgradnja II. faze je imela naslednje specifičnosti, ki so vplivale na organizacijo gradbišča in potek gradnje: — II. faza je prizidek k obstoječi toplarni, — obratovanje obstoječe termoelektrarne Toplar­ na ni smelo biti prekinjeno, — obstoječe objekte je bilo potrebno na stikih z gradnjo II. faze zaščititi in začasno zapreti do končnih zapiranj, — omejenost in utesnjenost gradbišča, — transport na železniški progi ni smel biti ovi­ ran, — protihrupna zaščita zaradi bližnjega stanovanj­ skega naselja, — upoštevanje globine obstoječih temeljev, — ekološka zaščita okolice. 4. Kratek opis novih objektov — Stikališče se je razširilo za eno polje (12,00 m) proti severu v širini obstoječega stikališča (54,0 m). Slika 1. Situacija Legenda: 1 — stikališče 2 — strojnica 3 — toplotni trakt 4 — bunkerski del 5 — kotlovnica 6 — grelnik zraka 7 — elektrofiltri 8 — bunker za pepel 9 — dimnik 10 — kemična priprava vode 11 — vodnjaška črpalka 12 — kompresorska postaja 13 — delavnice 14 — skladišče rezervnih delov 16 — skladišče olj in maziv 17 — skladišče jeklenk za tehnične pline 18 — vratarnica 19 — vršna kotlovnica 20 — dimnik vršne kotlovnice 21 — mazutni vod 22 — mazutno gospodarstvo 23 — vodočrpalnica 24 — hladilna voda 25 — deponija premoga 26 — zvračalna naprava 27 — vsipnik za premog 28 —• razkladalna ploščad za premog 29 — rotobager 30 — komanda transporta premoga 31 — presipna postaja 32 — transportni trakovi za premog 33 — most za prehod buldožerjev 34 — mehanična delavnica z garažnimi lopami za buldožerje 35 — parkirišče — Strojnica se je podaljšala za 22 m proti severu v višini obstoječe strojnice. Tlorisna velikost objekta je 20,00 X 22,00 m. Višina objekta nad terenom je 23,10 m, globina temeljev pa je med 3,50 in 5,80 m pod koto + 0,00 m. Etaže: kota ± 0,00 m pritličje kota + 1,44 m železniški tir kota + 8,00 m strežbena kota turboagregata kota + 17,00 m žerjavna proga za mostni žerjav nosilnosti 600 kN kota + 23,00 m streha Strojnica je po svoji konstrukcijski zasnovi dvo­ etažen armiranobetonski okvir v prečni in vzdolž­ ni smeri. V osi 12 je armiranobetonski okvir po­ poln, v oseh 9, 10 in 11 pa so armiranobetonski ok­ viri nepopolni zaradi armiranobetonskega temelja turboagregata, ki je dilatiran od druge konstrukci­ je strojnice in zato prekinja konstrukcijo okvirov. Nosilni sistem okvirov je zasnovan tako, da hori­ zontalno obtežbo strojnice v prečni smeri prevza­ me nosilna konstrukcija toplotnega in bunkerskega trakta prek jeklenega strešnega poveznika na koti + 20,55 m. Temelj turboagregata je samostojen ar­ miranobetonski skelet tlorisnih dimenzij 8,00 X Slika 4 X 15,70 m in višine 8,00 m nad tlakom pritličja zgradbe in naprav s 5 cm ploščami iz ekspandirane strojnice. Na koti ± 0,00 je skelet vpet v armirano- plute. betonski blok velikosti 7,50 X 15,70 m in debeline 3,00 m. Temelj je dilatiran od drugih temeljev — Toplotni trakt in bunkerski del d e l o « c li n in ih ć i Ta del objekta se je podaljšal za 28,00 m proti se­ veru v širini obstoječega objekta. Tlorisna velikost objekta je 17,00 X 28,00 m. Višina nad terenom je 33,00 m, globina kletnega dela pa 5,20 oziroma 3,50 m. Etaže: kota — 5,10 ( — 3,50) m klet kota ± 0,00 m pritličje kota + 8,00 m strega kota + 15,00 m transport premoga v kotlovnico kota + 23,00 m prirobno skladišče (samo toplotni trakt) kota + 27,00 m transport in vsipanje premoga v bunkerje za premog kota + 33,00 m streha Toplotni trakt in bunkerski del sta v konstrukcij­ skem pogledu osrednji objekt glavnega pogonske­ ga objekta. Po zasnovi je to armiranobetonski ske­ let. Kletna etaža je zgrajena iz armiranobetonskih obodnih zidov in stebrov na branastih armiranobe­ tonskih temeljih. Medetažne konstrukcije so armi­ ranobetonske plošče na sistemu prečnih in vzdolž­ nih armiranobetonskih nosilcev. Jekleni bunkerji, ki spadajo pod strojno opremo, so podprti na ar­ miranobetonske nosilce in konzole na koti + 25,00 metrov. Na konstrukcijo toplotnega trakta so naslonjeni v osi »B« tudi jekleni strešni povezniki strojnice na koti + 20,55 m in armiranobetonski nosilec žerjav- ne proge mostnega žerjava (600 kN) strojnice. — Kotlovnica se je podaljšala za 28,00 m proti se­ veru, proti vzhodu pa presega gabarit stare za 9.00 m, tako da znaša skupna širina 32,00 m. Vi­ šina nad terenom je 33,00 m (objekt) oziroma 52.00 m (kotel). Kotel je nameščen v središču objekta in zavzema tlorisno površino 10 X 10 m. Kotel je težak ca. 35.000 kN in je obešen na jekleno nosilno kon­ strukcijo na koti + 50,00 m. Osne razdalje stebrov nosilne konstrukcije so 13,70 X 14,00 m. Konstruk­ cijsko je jeklena nosilna konstrukcija okvirna z vertikalnimi in horizontalnimi zavetrovanji. Stebri so sidrani v armiranobetonske temelje na koti ± 0,00. Celotna nosilna konstrukcija kotlovnice skupaj z nosilno konstrukcijo kotla in podestov spada h kot- lovski opremi. Gradbeno projektiranje in izvajanje je obsegalo izvedbo temeljev nosilne jeklene kon­ strukcije kotla in kotlovnice, temeljev ventilator­ jev za premog, temeljev mlinov za premog in kleti za strego ter ureditev kot ± 0,00 m. — Plato z elektrofiltri V elektrofiltrih se s pomočjo visoke električne na­ petosti izloča 99,5 °/o prašnih delcev, ki se transpor­ tirajo v bunker za pepel. Na elektrofilterskem pla­ toju II. faze izgradnje TE-TO Ljubljana so se po­ stavile naprave in objekti, kot slede: — 2 elektrofiltra, — bunker za pepel, — bunker za žlindro, — 2 ventilatorja za dimne pline, — 2 ventilatorja za hladne dimne pline, — dimovodni kanal do obstoječega dimnika, — transportni trakovi za žlindro in pepel, — visokonapetostna hišica in ureditev platoja. — Hkrati z izgradnjo glavnega pogonskega ob­ jekta pa so se zgradili, povečali ali rekonstruirali še naslednji objekti: — kompresorska postaja, — deponija in transport premoga, — kemična priprava vode, — črpalnica vode, — skladišče jeklenk za tehnične pline, — skladišče rezervnih delov, — tehnično-upravna stavba, — most za prehod buldožerjev, — mehanična delavnica z garažami za budolžerje, — ureditev okolice in parkirišča. 5. Zaključek — Značilnost termoelektrarne Toplarna Ljublja­ na je, da je bila že v I. fazi v največji možni meri uporabljena domača oprema. II. fazo pa so v ce­ loti zgradili domači dobavitelji in izvajalci. ■— Terminsko so gradbena dela potekala v celoti po terminskem planu, do večjih kasnitev pa je prišlo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pri dobavi opreme in montaži. — Pri gradnji faze II so sodelovali: SGP Pionir, GIP Gradis, Djuro Djakovič, Jugoturbina, Rade Končar, Energoinvest, IMP, TPK, Litostroj, Termi­ ka, Hidromontaža, ATM Zagreb, ST Trbovlje, ESO Titovo Velenje in vrsta drugih domačih dobavite­ ljev. — Pri projektiranju in nadzoru izgradnje so bile vključene naslednje institucije: Elektroprojekt kot generalni projektant, Elektroinštitut Milan Vidmar, Inštitut za metalne konstrukcije, Fakulteta za stroj­ ništvo v Ljubljani, Jugoinšpekt in druge. — Inženiring je izvajala TEŠ — TOZD Inženiring v sodelovanju s strokovnjaki termoelektrarne Top­ larna. 24. plenarno zasedanje Evropskega komiteja za beton (CEB)* UDK 691.3:061.23 JAŠ ŽNIDARIČ V Rotterdamu je bilo od 4.—7. junija letos 24. plenarno zasedanje Evro-mednarodnega komiteja za beton, ki se ga je udeležilo več kot 150 delega­ tov iz 25 držav Evrope, Azije in Severne Amerike. Z betoni in betonskimi konstrukcijami se bavi večje število mednarodnih strokovnih organizacij. FIP — Mednarodna federacija za prednape- njanje se bavi predvsem s prednapeti­ mi konstrukcijami, v prihodnosti pa naj bi se njena dejavnost razširila na vse vrste betonskih konstrukcij. IABSE — Mednarodno združenje inženirjev kon­ struktorjev ima za cilj izmenjavo zna­ nja in izkušenj s področja projektira­ nja in izvajanja inženirskih konstruk­ cij med individualnimi člani združe­ nja. CIB — Mednarodni svet za stavbarstvo deluje na področju konstrukcij, materialov in delovnih postopkov, ki se uporabljajo predvsem pri visokih gradnjah. RILEM — Mednarodna zveza laboratorijev za preiskavo materialov se bavi z last­ nostmi gradbenih materialov in z me­ todami laboratorijskih preiskav. ISO — Mednarodna organizacija za standardi­ zacijo pripravlja mednarodne standar­ de za proizvode in tehnologijo z raz­ nih področij, kot so metalurgija, ke­ mija, strojništvo, gradbeništvo, kmetij­ stvo, medicina, okolje ipd. Ti standardi rabijo za osnovo pri pripravi nacional­ nih standardov v deželah članicah. Področje dela CEB pa je izključno beton in be­ tonske konstrukcije. Program njegove dejavnosti ima za cilj sintetiziranje raziskovalnih rezultatov in posredovanje le-teh strokovni javnosti v drža­ vah članicah v obliki poročil o stanju na določenem specialnem strokovnem področju (State of the art report) ter z izdajanjem priročnikov in modelnih pravilnikov. Med temi sorodnimi mednarodnimi združenji pri­ haja tudi do prekrivanja dejavnosti in interesov, kar se v zadnjem času poskuša uskladiti. S tem * Informacija je bila podana na 7. zborovanju grad­ benih konstruktorjev Slovenije na Bledu. Avtor: Jaš Žnidarič, dipl. inž. gradb., ZRMK Ljubljana, Iz­ postava Maribor namenom so v Rotterdamu predstavniki FIP, CIB in LABSE podali informativna poročila o aktivno­ stih, ki trenutno tečejo v teh strokovnih organiza­ cijah. Poleg omenjenih mednarodnih strokovnih zdru­ ženj imata v svetu na področju betona in betonskih konstrukcij zelo močan vpliv tudi obe ameriški organizaciji ASTM (Ameriška družba za preisku- šanje materialov) in ACI (Ameriški inštitut za beton). Združenja delujejo v komisijah, tehničnih odborih in delovnih skupinah, v katerih strokovnjaki iz držav članic v duhu prijateljske kritičnosti obrav­ navajo posamezne probleme in usklajujejo mnenja in poglede. Ob tem nastajajo besedila različne vrste tehničnih dokumentov in publikacij, ki pri­ spevajo k dvigu strokovnega znanja in k poeno­ tenju postopkov pri projektiranju, raziskovanju in izvajanju konstrukcij. V CEB je trenutno aktivnih 7 komisij, ki obrav­ navajo širše tematske sklope, v okviru teh komi­ sij pa dela še 19 delovnih skupin (TG), ki preuču­ jejo posamezne ožje teme. Nekatere specialne te­ me pa se obravnavajo samostojno v t. i. posebnih delovnih skupinah (GTG). V ilustracijo so navedene trenutno aktivne komi­ sije in delovne skupine, iz česar se najlepše vidijo problemi in teme, s katerimi se CEB v tem času ukvarja. a) Komisije in njihove delovne skupine Komisija I: Zanesljivost in zagotovitev kako­ vosti TG 1/2 Projektiranje na osnovi preskusov TG 1/3 Program za zagotovitev kakovosti Komisija II: Statična analiza TG II/l Toplotni učinek Komisija III: Uklon in nestabilnost' TG III/l Enostavne metode TG III/2 Nestabilnost sten TG III/3 Nestabilnost izjemnih konstrukcij Komisija IV: Dimenzioniranje elementov TG IV/1 Strig v elementih iz prednapetega 1 betona TG IV/3 Preboj Komisija V: Uporabnost TG V/4 Vibracije TG V/5 Minimalno armiranje Komisija VI: Detajliranje TG VI/1 Cone sidranja TG VI/4 Detajliranje betonskih konstrukcij Komisija VII: TG VII/1 TG VII/2 TG VII/3 TG VII/4 TG VII/5 TG VII/6 Armatura: tehnologija in kontrola kakovosti Zahteve za kakovost armature Kontrola kakovosti armature Industrializacija armature Priporočila za varjenje betonskega jekla Zahteve za duktilnost betonskega jekla Priporočila za mehansko stikova- nje betonskega jekla b) Posebne delovne skupine GTG 2 Uporaba Modelnega pravilnika GTG 4 Projektiranje betonskih konstrukcij za požarno obremenitev GTG 9 Obnašanje betona v odvisnosti od časa GTG 11 Projektiranje spojev prefabriciranih ele­ mentov GTG 14 Betonske konstrukcije pri udarni in sun­ koviti obtežbi GTG 15 Utrujenost betonskih konstrukcij GTG 16 Oblika in priprava bodočih regulativnih dokumentov GTG 17 Projektiranje prednapetih konstrukcij GTG 18 Projektiranje prefabriciranih konstrukcij (v sodelovanju s FIP) GTG 19 Diagnosticiranje in ugotovitev stanja be­ tonskih konstrukcij GTG 20 Trajnost in življenjska doba GTG 21 Preprojektiranje betonskih konstrukcij GTG 22 Obnašanje in analiza betonskih konstruk­ cij pri velikih izmeničnih obtežbah GTG 23 Povratno informiranje Tehnični del letošnjega zasedanja je imel tri dele: 1. poročila o delu nekaterih komisij in delovnih skupin 2. diskusija o izbranih temah: — detajliranje konstrukcij — kontrola kakovosti 3. novelacije Modelnega pravilnika (MC 78). V prvem delu je bilo največ pozornosti namenjeno problemu življenjske dobe konstrukcij (life — time aspects). Ta se v CEB obravnava v več po­ sebnih delovnih skupinah, in to z vidika: — trajnosti konstrukcij (GTG 20) — diagnosticiranja stanja (GTG 18) — preprojektiranje, tj. projektiranje sanacij in ojačitev (GTG 21) — povratnega informiranja (GTG 22). Delovna skupina GTG 20: Trajnost in življenjska do.ba je v zadnjih letih pripravila 3 izredno kako­ vostna poročila. — Trajnost betonskih konstrukcij — poročilo o stanju na strokovnem področju (CEB — Buli. No. 148, April 1982) — Trajnost betonskih konstrukcij — končno po­ ročilo o mednarodnem seminarju CEB-RILEM v Copenhagenu, maja 1983 (CEB — Buli No. 152, April 1984) — Osnutek smernic CEB za trajne betonske kon­ strukcije (CEB — Buli. No 166, Maj 1985). Problem trajnosti izpostavljenih betonskih kon­ strukcij (mostovi, vozišča, fasadne obloge, balkoni, parkirne hiše) je postal aktualen in vsesplošen v zadnjih 2 desetletjih, ko so se začele kazati posle­ dice agresivnih učinkov vedno bolj onesnaženega zraka (in dežja) ter zaradi uporabe soli na cestah. Temu je treba dodati šc klasične vzroke za raz­ padanje betona: zmrzovanje, agresivne kemikalije, razpoke. Skrb za trajnost betonskih konstrukcij je razumljiva in nujna, ker sta od obstojnosti be­ tona odvisni: — varnost konstrukcije, ki je ogrožena predvsem zaradi razpok in korozije armature oz. kablov za prednapenjanje, ter zaradi padca trdnosti in E- modula pri zmrzovanju odtaljevanja betona — videz konstrukcije, ki ga kvari izcejanje rje na vidnih površinah, razpoke in slabo vgrajena mesta (slabo izvedeni stiki, gnezda), in kar kaže neugodno sliko o stopnji tehnične razvitosti in sploh o tehnični kulturi naroda oz. države. V smernicah CEB za zagotovitev trajnosti beton­ skih konstrukcij so dana priporočila za ukrepe v posameznih fazah graditve. V projektu je treba: — pravilno predvideti (identificirati) agresivnost okolja, v katerem bo konstrukcija med uporabo (agresivna klima, soli za odtaljevanje, kemična agresija) — predpisati okolju ustrezno debelino zaščitne pla­ sti in kakovost betona (s posebnimi lastnostmi, ne samo MB!) — elemente oblikovati robustno, da bodo čim manj ranljivi, omogočeno mora, biti učinkovito odvod­ njavanje — velikost t. i. kontroliranih (računskih) razpok obdržati v mejah, dovoljenih za predvideno stopnjo agresivnosti — predvideti dostop h kritičnim mestom za redne preglede in vzdrževalna dela. Med gradnjo je treba z učinkovito organizacijo kontrole kakovosti: — zagotoviti uporabo predpisane betonske meša­ nice, kakršna zagotavlja potrebno odpornost be­ tona — zagotoviti predpisano debelino zaščitnega sloja — skrbeti za dobro zgostitev in pravilno, nepre­ kinjeno nego betona — preprečiti t. i. nekontrolirane (tehnološke) raz­ poke Med uporabo je treba: — opravljati redne preglede najbolj izpostavlje­ nih delov konstrukcije — opravljati potrebna vzdrževalna dela Trajno pa je treba skrbeti za izobraževanje in vzgojo kadrov ter prenos izkušenj s komunicira­ njem. Ta delovna skupina (GTG 20) pripravlja sedaj še izhodišča za zagotovitev razumne življenjske dobe betonskih konstrukcij, ki naj bi se realizirala kot posebna specifikacija in ki naj bi postala sestavni del noveliranega Modelnega pravilnika (MC 90). Delovna skupina GTG 19: Diagnosticiranje in ugo­ tovitev stanja betonskih konstrukcij pripravlja pregled razpoložljivih in poznanih metod za ugo­ tavljanje stanja in poškodb na konstrukcijah. To so predvsem naslednje metode: — mikroskopska analiza za določitev poroznosti, — fluorescenčna mikroskopija za določitev deleža por cementnega kamna, v/c — vrednosti v otrde­ lem betonu — meritve elektrokemijskih potencialov za od­ krivanje korozije na armaturi —■ termografija za odkrivanje praznih žepov v ceveh za kable. Izdelati nameravajo tudi smernice za izvedbo teh preiskovalnih metod in za interpretacijo re­ zultatov preiskav. Poleg tega pa imajo v progra­ mu svojega dela navodila za izvedbo rednih kon­ trolnih pregledov. Delovna skupina GTG 21: Preprojektiranje beton­ skih konstrukcij pripravlja pravilnik za projekti­ ranje sanacij in ojačitev armiranobetonskih in prednapetih konstrukcij, ki naj bi izšel kot doda­ tek noveliranemu Modelnemu pravilniku. Osnove za to delo so objavljene v CEB — Buli., No. 162. S področja statične analize in dimenzioniranja konstrukcij so poročevalci predstavili končna po­ ročila naslednjih delovnih skupin: TG IV/3: Strig pri preboju armiranega betona (CEB — Buli., No 168) GTG 11: Osnutek smernic za projektiranje spo­ jev prefabriciranih sten (CEB — Buli., No 167) Do konca leta 1986 pa naj bi bilo izdelano tudi poročilo o obtežbah na konstrukcije, ki bodo raz­ vrščene v naslednje skupine: — lastna teža, — zgradbe: bivalne, poslovne, — parkirne hiše, — promet, — temperatura, — veter. Razprava o izbranih temah (detajliranje konstruk­ cij, kontrola kakovosti) je imela za cilj, da se ugotovijo pomanjkljivosti v MC 78 in da se dobijo predlogi in pobude za dopolnitve, ki naj bi jih vseboval novelirani Modelni pravilnik (MC 90). Pod naslovom Novi koncepti v detajliranju kon­ strukcij so bili podani naslednji prispevki: — Osnove za določila o detajliranju v MC 78 in ugotovitev manjkajočih postavk — Koncept bodočih določil o detajliranju — Skladno projektiranje in detajliranje — Detajliranje s pomočjo paličnih modelov (strut — models) — Sidrne cone v armiranih in prednapetih kon­ strukcijah — koncepti za MC 90. Poudarjena je bila potreba po usklajenosti pro­ jektiranja (zasnove konstrukcije, statične analize) in detajliranja (vodenja armature in zasnove de­ tajlov), ki ni zadovoljiva zaradi premalo sodelo­ vanja med statikom in načrtovalcem armature in detajlov. Projektanti detajlov običajno nimajo po­ trebnega znanja o načinu delovanja konstrukcije in o toku sil v nosilnih elementih. Uporabljajo klasična pravila, ki so v preteklosti nastajala brez zadostnih eksperimentalnih dokazov, in ki ne sle­ dijo novejšim računskim metodam. Zato so ab­ straktne iin podrobne statične analize konstrukcije smiselne le, če se rezultati pokažejo na manjši količini in bolj smotrnem vodenju armature. Metoda paličnih modelov omogoča boljšo uskla­ jenost omenjenih faz pri projektiranju in jasnejšo sliko o delovanju konstrukcije in toku sil v njej, Na lanskem zborovanju jo je predstavil inž. Ačan- ski v referatu Detajliranje armiranobetonskih in prednapetih konstrukcij v smislu navodil CEB/FIP. Delovna skupina TG VT/4 je metodo objavila leta 1982 v CEB — Buli., No 150, sedaj pa predlaga, da se vključi v priročnik za detajliranje, ki je v pripravi. Na področju sidranja armature je predvidena uvedba enostavnih in izpopolnjenih metod za iz­ račun sidrnih dolžin armaturnih palic, žic in mrež. Sprijemna trdnost pa bo izražena v odvisnosti od natezne trdnosti in ne kot doslej, od tlačne trdno­ sti. V uvodu na temo kontrola kakovosti je bilo po­ udarjeno, da gre najmanj 80 % usodnih napak pri graditvi konstrukcij pripisati človeku. Glavni vzrok za slabo kakovost del na velikih kompleksnih projektih so organizacijske napake (slabo opredeljene odgovornosti, slabo informira­ nje in pomanjkljivo obveščanje med nosilci aktiv­ nosti), na manjših objektih pa osebne napake (po­ manjkljivo znanje, slaba obveščenost in nezadost­ na motivacija). V okviru te izbrane teme so bili predstavljeni na­ slednji dokumenti delovnih skupin: — Predlog sistema kakovosti za betonsko arma­ turo, ki zajema proizvodnjo betonskega jekla, izdelavo in polaganje armature in sredstva za sti— kovanje. — Teze za kontrolo kakovosti jekla in sistemov za prednapenjanje, ki temeljijo na priporočilih EURONORM 138-79 in FIP, ki je že izdelala po­ ročilo o stanju na tem strokovnem področju. — Izhodišča za kontrolo delovnih operacij pri prednapenjanju. Iz diskusije o problematiki kontrole kakovosti be­ tona velja omeniti naslednje sklepe in priporočila, ki naj se upoštevajo v MC 90: — bolj natančno je treba opredeliti velikost par­ tije betona — oceni naj se smiselnost kriterija minimalne ugo­ tovljene trdnosti v partiji, kjer le-ta bistveno ne prispeva k večji zanesljivosti v oceni MB za partijo — za transportni beton naj se uvede podoben si­ stem atestiranja kot za betonsko jeklo; v tej zve­ zi se je treba odločiti, ali je kontrola pred vgraje­ vanjem na gradbišču potrebna; tehnično razvite države evropskega severa sodijo, da ne, medtem ko manj razvite države juga vztrajajo pri kon­ troli lastnosti na vzorcih vzetih na gradbišču — predpisati je treba posledice in ukrepe za pri­ mer, da kakovost betona po predpisanih kriterijih ne ustreza. Zadnji del zasedanja je bil posvečen novelaciji Modelnega pravilnika (MC 78). Novi Modelni pra­ vilnik (MC 90), ki bo imel nekoliko spremenjen vsebinski format, naj bi izšel do leta 1990. Poročevalci delovnih skupin so podali kratke in­ formacije o nameravanih spremembah in dopol­ nitvah v nekaterih poglavjih pravilnika. V po­ glavju Prednapenjanje je treba obdelati delno prednapete konstrukcije in uporabo zunanjih kab­ lov brez sprijemnosti (za nove konstrukcije in sa­ nacije). V poglavju Analiza konstrukcij je treba pravila za račun linijskih konstrukcij prilagoditi računalni­ škemu projektiranju. Poglavje Uporabnost konstrukcij se bo razširilo s pravili za: — obvladanje širine razpok z armaturo in — upoštevanje natezne trdnosti betona pri računu deformacij. Za prefabriciranje konstrukcije bo s sodelovanjem več delovnih skupin v približno 3 letih izdelan pri­ ročnik za zgradbe in mostove. V sklepni razpravi je bilo ponovno poudarjeno, da mora čimprej priti do revolucionarne spremembe v pojmovanju stabilnosti konstrukcije. Pojem ce­ lostne stabilnosti mora poleg statične varnosti zajeti tudi trajnost betonske konstrukcije. VESTI IN INFORMACIJE Zapisnik 1. skupne seje PREDSEDSTVA in IZVRŠNEGA ODBORA ZDGITS. Seja je bila v torek, 17. 9. 1985 v prostorih Doma »IT« v Ljubljani. Navzoči: Matija Blaguš, Boris Pečenko, Janez Ko­ vačič, Adolf Derganc, Anton Žerjal, Borut Gostič, Feliks Strmole, Sergej Bubnov, Leander Litera, Henrik Cmak, Marija Potočnik, Irena Gostiša, Vida Jug, Peter Mandeljc in Darinka Omahen. Po ugotovljeni sklepčnosti je bil sprejet Dnevni red: 1. Konstituiranje izvršnega odbora 2. Potrditev strokovnih komisij 3. Obravnava polletnega obračuna 4. Pregled sklepov skupščine in priprave za se­ stavo plana 5. Razno Člani predsedstva in izvršnega odbora so z vabilom prejeli sklepe skupščine, ki je bila meseca maja v Celju, pred sejo pa še predlog sestave komisij in odborov, analizo finančnega poslovanja za prvih šest mesecev 1985 in izvršitev finančnega poslo­ vanja za prvih šest mesecev 1985 in izvršitev fi­ nančnega plana od 1. 1. 1985 do 30. 6. 1985 s primerjavo z letom 1984. Navzoče na 1. seji predsedstva in izvršnega odbora je pozdravil predsednik predsedstva, tov. Blaguš, sejo pa je vodil predsednik izvršnega odbora, tov. Pečenko. Ad I Izvršni odbor je izvolila skupščina v sestavi, kakrš­ no predpisuje statut. — Sporazumemo se, da bi bile seje načeloma v torkih ali četrtkih ob 12. uri. — Sekretar sestavi do naslednje seje poslovnik izvršnega odbora in komisij, tu jih naj pregledajo člani statutarne komisije. Akte, ki se nanašajo na delo delovne skupnosti, sestavi tov. Šuštar. — Člani izvršnega odbora izvolijo za namestnika predsednika tov. prof. Bubnova. Ad 2 Po pregledu predlogov članov komisij, člani iz­ vršnega odbora predloge potrdijo, s čimer so iz­ voljene komisije v naslednji sestavi: Uredniški odbor Gradbenega vestnika 1. Sergej Bubnov, glavni in odgovorni urednik 2. Alenka Raič, lektor 3. Dušan Lajovic, tehnični urednik Člani: 4. Vladimir Čadež 5. Ivan Jecelj 6. Stane Pavlin 7. Andrej Komel 8. Jože Eržen 9. Jože Sčavničar 10. Franc Cačovič 11. mag. Branka Zatler-Zupančič Založniški svet 1. Janez Bojc, predsednik 2. Josip Vitek, član 3. Dušan Lajovic, član 4. Dragan Krajnc, član 5. Josip Zadravec, član Komisija za izobraževanje 1. Leander Litera, predsednik 2. Maks Megušar, član 3. Dr. Ludvik Trauner, član 4. Marija Bokan-Milanov, član 5. Miro Bukvič, član 6. Boro Stamenkovič, član Komisija za regulativo 1. Janez Kovačič, predsednik 2. Branko Rosina, član 3. Božo Kogovšek, član 4. Jaš Žnidarič, član 5. Franc Hribernik, član 6. Jože Vučajnk, član 7. Jože Sraka, član Komisija za SLO 1. Peter Mandeljc, predsednik 2. Anka Oblak-Rosina, član 3. Bojan Ficko, član Komisija za razvojno delo in inovacije 1. Irena Gostiša, predsednik 2. Dr. Miro Pšunder, član 3. Alojz Zvorc, član 4. Venčeslav Tajnik, član 5. Vlado Slokan, član 6. Hugo Oitzel, član 7. Stane Petrič, član 8. Peter Pavlin, član Predsedstvo ZDGITS 1. Matija Blaguš, predsednik 2. Vida Jug, podpredsednik 3. Janez Kokol, podpredsednik Člani: 4. Feliks Strmole, predsednik DGIT Novo mesto 5. Martin Gorišek, predsednik DGIT Celje 6. Milena Skorobrijin, predsednik DGIT Maribor 7. Marjan Kosten, predsednik DGIT Kočevje 8. Janez Erjavec, predsednik DGIT Pomurje 9. Milan Pokorny, predsednik DGIT T. Velenje 10. Danilo Magajne, predsednik DGIT Ajdovšči­ na - N. Gorica 11. Janez Tratnik, predsednik DGIT Kranj 12. Ivan Cajnkar, predsednik DGIT Tolmin 13. Ivo Hali, predsednik DGIT Koroške 14. Prof. Franc Kržič, predsednik spec. društva konstruktorjev 15. Dr. Peter Fajfar, predsednik spec. društva za potresno inženirstvo 16. Borut Gostič, predsednik spec. društva geo­ mehanikov Izvršni odbor 1. Boris Pečenko, predsednik 2. Sergej Bubnov, namestnik, glavni in odg. ured­ nik Gradbenega vestnika 3. Leander Litera, predsednik komisije za izo­ braževanje 4. Janez Kovačič, predsednik komisije za regu­ lativo 5. Irena Gostiša, predsednik komisije za razv. de­ lo in inovacije 6. Janez Bojc, predsednik založniškega sveta 7. Peter Mandeljc, predsednik komisije za SLO 8. Franc Hribernik, član 9. Andrej Jež, član 10. Matija Blaguš, predsednik predsedstva 11. Vida Jug, podpredsednik predsedstva, 12. Janez Kokol, podpredsednik predsedstva Nadzorni odbor 1. Adolf Derganc, predsednik 2. Franc Cačovič, član 3. Anton Apat, član Namestniki: 1. Ivan Devjak 2. Dragan Krajnc 3. Franc Kržič Disciplinsko sodišče 1. Anton Žerjal, predsednik 2. Vida Jug 3. Jože Vučajnk Ad 3 Polletni obračun in analizo finančnega poslovanja je podala računovodkinja, tov. Omahnova. Obračun je informativen in ga ni treba potrjevati, ker po predpisih zveza ni dolžna predložiti SDK polletnega obračuna. Obračun je pozitiven in v okviru planiranih po­ stavk. Vendar je v bodoče zaradi velike inflacije dinarja in velikega dviga cen uslug in materiala (tisk, papir) treba spremeniti nekatere navade v gospodarjenju. Tako naj članarino in naročnino na Gradbeni vestnik članov društva nakazujejo za tekoče leto (od 1. 1. 1986 dalje) čimprej, najkasneje pa prvo polovico do 1. 7. 1986, drugo pa do 1. 11. 1986. Za nemoteno izhajanje Gradbenega vestnika je potrebno pridobiti nove sponzorje, s sedanjimi pa doseči dogovor, po katerem bi višina sofinan­ ciranja rasla z odstotkom dražitve Gradbenega vestnika. V tem smislu naj se dogovorita s pred­ stavniki Zavoda za raziskavo materiala in kon­ strukcij tov. Bubnov in tov. Mandeljc, s predstav­ niki Splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije pa tov. Pečenko in tov. Mandeljc. V zvezo je treba stopiti z novomeškim Pionirjem, ki praznuje leta 1986 40-letnico obstoja. — Izvršni odbor predlaga za leto 1986 naslednjo višino naročnine: člani društev 900,00 din gospodarski naročniki 9.000,00 din študenti 450,00 din članarina, ki jo odvajajo društva za svoje člane zvezi 100,00 din O predlagani višini naročnine naj povedo svoja mnenja društva, šele potem bo izvršni odbor spre­ jel skelp o višini naročnine in članarine za leto 1986. — Predsednik nadzornega odbora, tov. Derganc, predlaga, da se v novem pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke de­ lavcev poviša znesek točk skupne mase za 10 °/o, kar ustreza povečanju obsega dela zaposlenih v delovni skupnosti zveze. Pravilnik naj bo priprav­ ljen do naslednje seje. Člani izvršnega odbora in predsedstva so predlog tov. Derganca sprejeli. Ad 4 Sklepi skupščine nalagajo izvršnemu odboru in komisijam za naslednje mandatno obdobje ob­ širne zadolžitve. V planu kaže sklepe zaradi obsežnosti in različne tematike rangirati in postaviti zadolžitve posa­ meznim organom. — Za sestavo plana dela zveze, ki ga bo izvršni odbor obravnaval in sprejemal na naslednjih dveh sejah, naj društva, komisije in specializirana dru­ štva oziroma sekcije sestavijo in pošljejo zvezi predloge za plan dela zveze oziroma svoje delovne načrte za naslednje leto. — Komisija za regulativo se zadolži, da zbere pri­ pombe na zakon o graditvi objektov, obravnavo pripomb pa organizira skupaj s Splošnim združe­ njem gradbeništva in IGM Slovenije. Pripombe, ki bodo zbrane po društvih in delovnih organiza­ cijah s področja gradbeništva, bodo dostavljena v uporabo tudi uredniškemu odboru Gradbenega vestnika. — Komisija za razvoj in inovacije naj se vključi v pripravo seminarjev za predstavitev in tolma­ čenje novega pravilnika za beton in armirani beton. — Za vse ostale sklepe skupščine naj člani pred­ sedstva in izvršnega odbora pripravijo do na­ slednje seje predloge za konkretne akcije, zadol­ žitve in termine. — Tov. Bubnov predlaga, da organiziramo en dan v mesecu v Klubu delegatov večer s predavanjem, pri čemer bi se tak večer ob strokovnem pogovoru lahko razvil v družabno gradbeniško srečanje. Potrebno je zbrati zanimive teme in predavatelje. Ad 5 Na predlog DGIT Maribor sprejme zveza soorgani- zatorstvo jugoslovanskega posvetovanja o sana­ ciji zgradb. — V Gradbenem vestniku se objavi popravek o stanju članstva DGIT Novo mesto. — Sprejme se predlog sekretarja za popravek nekaterih cen in honorarjev: Kotizacija za pripravljalni seminar 12.000,00 din honorar predavateljev za 1 uro 1.000,00 din priročnik Metodologija vrednotenja projektantskih in inženirskih storitev 1.500,00 din kilometrina 27,00 din/km dnevnica 1.760,00 din 1/2 dnevnice 830,00 din. — Naslednja seja bo 12. 11. 1985 ob 12. uri v No­ vem mestu. Predsednik predsedstva Predsednik Matija Blaguš 1. r. Izvršnega odbora Boris Pečenko 1. r. 1 Sklepi redne skupščine ZDGITS 1. Zagotoviti je treba redno in nemoteno izhajanje Gradbenega vestnika prek zanesljivejšega sistema vi­ rov financiranja (SIS posameznih asociacij), pri tem pa obdržati strokovno in vsebinsko raven vestnika. Razširi naj se vsebinska tematika glede na interese potencialnih financerjev. Naprej pa še ostane zagotovitev sredstev z reklamo in že ustaljenimi viri. 2. Sprejeto je dopolnilo statuta ZDGITS in društva so dolžna realizirati te spremembe. Konkretno je treba vključevati specializirana društva v zvezo. 3. Programi strokovnega delovanja ZDGITS naj bi v bodoče zajemali tudi programe dela specializiranih društev. 4. Pospešiti je treba nadaljnje sodelovanje pri pri­ pravi, obravnavi in sprejemanju predpisov, ki jih predvideva zakon o graditvi objektov in drugi zakoni. Zveza in društva naj dajo pobude za pripravo in ob­ ravnavo tistih področij, ki še niso v zadostni meri ali sploh urejena z regulativo. 7. Okrepiti je treba sodelovanje zveze in društev s sorodnimi strokovnimi zvezami in društvi v Sloveniji kakor tudi 'iz drugih republik. 8. ZDGITS in društva naj se aktivno vključujejo v razpravah za priprave in oblikovanje planskih doku­ mentov za naslednje srednjeročno obdobje. 9. V okviru zveze se preuči delokrog strokovnih ko­ misij in pokritost področij z delom teh komisij. Opredeliti je treba, za katera strokovna področja in tematiko je potrebno ustanoviti delovne skupine, ki bodo nosilci strokovnih razprav za posamezna pod­ ročja in aktivnosti. 10. ZDGITS naj tudi v bodoče daje pobude za oži­ vitev delovanja društev v regijah, kjer društev še ni, ali pa ustanovljena društva niso dovolj aktivna. 11. Okrepiti je treba delovanje zveze in društev pri organizaciji strokovnih predavanj, ogledov pomem­ bnejših objektov in družabnih srečanjih članstva. 12. Preučiti je treba vprašanje večjega vključevanja mladine, ki se šola na vseh stopnjah izobraževanja, v programe delovanja društev in zveze. 5. ZDGITS bo tudi v bodoče sodelovala pri strokovnih pripravah kandidatov za strokovne izpite po zakonu o graditvi objektov. Sodelovala bo tudi pri pripravah novih izpitnih pro­ gramov po novem pravilniku o strokovnih izpitih. 6. ZDGITS in društva naj tudi nadalje sodelujejo pri dograjevanju sistema izobraževanja gradbenih profi­ lov na vseh stopnjah. Komisija za sklepe: 1. Matija BLAGUŠ 2. Janez KOKOL 3. Peter MANDELJC MNENJE IN KRITIKA Zakaj ni učencev v gradbenih šolah V 5.-6. številki Gradbenega vestnika je glavni in od­ govorni urednik inž. Bubnov v tej rubriki objavil upravičeno kritiko neprimernega članka novinarja S. Žitka, ki je bil objavljen v DELU dne 24. 5. 1985. Domneva, da si je gradbeništvo s svojim večkrat »ne­ resnim odnosom do kakovosti dela« samo zapravilo večji del družbenega ugleda, je za vsakega resnega bralca, milo1 rečeno, naivna. Zal pa lahko ugotavlja­ mo, da je takšno gledanje na gradbeništvo v naši družbi zadnja leta precej pogostno. Ni moj namen razglabljati, zakaj je tako, omeniti pa moram, da je popolnoma neznanstveno, nedialektično in še kako drugače nesprejemljivo mnenje, da je ravno teh ca. 80.000 delavcev v slovenskem gradbeništvu tisti del naše populacije, ki toliko odstopa od zdravega pov­ prečja. Moj namen pri pisanju tega sestavka je bil zbrati nekaj ugotovitev, kakšni so resnični razlogi za maj­ hno zanimanje naše mladine za gradbene poklice ter, kot posledica tega, za tako majhen vpis v gradbene srednje šole. Bralce že vnaprej opozarjam, da moje ugotovitve_ne morejo biti »edina in sveta resnica«, ker je mnenje enega človeka lahko' preveč osebno obarvano. Mogoče sem tudi kaj bistvenega izpustil ali napačno ocenil, kljub temu pa upam, da bo moj se­ stavek vsaj skromen prispevek k analizi vzrokov tak­ šnega stanja. Moja prva ugotovitev je, da je potrebno ločeno obrav­ navati t. i. »proizvodne« poklice in poklic »gradbeni tehnik«. Vzroki za majhen vpis pri teh usmeritvah so namreč povsem različni. A) Proizvodni poklici (II.—IV. zahtevnostna stopnja) Že najmanj 25 let opažamo med slovensko mladino izredno majhno zanimanje za proizvodne poklice v gradbeništvu. Ze pred letom 1960 so morala slovenska gradbena podjetja iskati učence (takrat še vajence) v nerazvitih predelih Slovenije, v sosednji Hrvatski in Bosni. Učence so pridobivali z dajanjem izjemnih materialnih ugodnosti, kot so: brezplačna hrana in stanovanje, denarna nagrada, brezplačne šolske po­ trebščine, itd. Ta način uporabljajo gradbena pod­ jetja, v večji ali manjši meri, še danes. Sčasoma se je to stopnjevalo do te mere, da je bil pretežni del učencev (vajencev) v gradbenih šolah iz drugih re­ publik. Še posebej se je to stopnjevalo v letih raz­ cveta gradbeništva (1969—1975). Lahko celo trdim, da je bilo to neke vrste ekstenzivno zaposlovanje. Po mojem mnenju so bili osnovni vzroki za takšen razvoj naslednji: 1. Pomanjkanje delovne sile in sicer splošno v prvem obdobju ter pomanjkanje proizvodnih delavcev za težja dela v drugem obdobju. 2. Nepravilen razvoj nagrajevanja od prvih povojnih let do danes. Medtem ko je bil gradbeni delavec v prvih povojnih letih moralno in materialno priznan kot eden izmed stebrov naše družbe, je danes, kot smo videli iz sestavka v DELU in kot lahko opažamo vsak dan, potisnjen na rob družbe. Primerjajmo oseb­ ni dohodek administratorke in gradbenega delavca v tistem času in danes. Za ilustracijo podatek, da je imel kvalificirani tesar v letošnjem poletju osebni dohodek ca. 25.000 dinarjev mesečno (glej Glasilo Konstruktorja, št. 7/8, 1985). 3. Razlika med številom vpisnih mest v srednjih šolah (ki znaša v zadnjih letih med 28.000 in 29.000) ter številom absolventov osnovnih šol (ki se giblje med 23.000 in 25.000). Ker dokajšen odstotek mladine po končani osnovni šoli ne nadaljuje šolanja, je ta raz­ lika še večja. Razumljivo je, da v tekmi za učence potegnejo krajši konec šole za takoimenovane »težje« in »umazane« poklice, med katere spadajo rudarska, gradbena in še kakšna šola. V šolah za »boljše« po­ klice pa je naval tolikšen, da morajo povečevati šte­ vilo oddelkov, ki je bilo ob uvedbi usmerjenega izo­ braževanja dogovorjeno. 4. Kriza v gospodarstvu in kot posledica te krize v gradbeništvu je prav gotovo tudi eden izmed vzrokov zmanjšanja zanimanja za poklice v gradbeništvu. Zadnja leta je možno vsak dan zaslediti v sredstvih javnega obveščanja pozive k zmanjšanju gradbeniških zmogljivosti, kar na mladino in njihove starše ne de­ luje ravno stimulativno. 5. Nov sistem izobraževanja, ki je prinesel zahtev­ nejše učne programe ter dolgotrajnejše teoretično šo­ lanje na račun praktičnega dela. To je imelo za po­ sledico, da so privatni delodajalci (pa tudi manjše OZD) povsem opustili štipendiranje in s tem šolanje učencev. Zaradi zahtevnejših programov je med mla­ dino manj volje do vključitve v šolanje. To šole re­ šujejo z zniževanjem kriterijev, kar pa prav gotovo ni bil namen reforme. Kljub temu prihajajo iz zdru­ ženega dela še nadalje pozivi za omilitev kriterijev in sicer z obrazložitvijo, da učenci pri svojem bodo­ čem delu ne bodo potrebovali toliko teoretičnega znanja. 5. Izjemno prizadevanje nekaterih staršev, da bi svo­ jim otrokom prihranili usodo fizičnih delavcev ter neprivlačnost nekaterih proizvodnih poklicev za mla­ dino, sta prav gotovo med najpomembnejšimi vzroki za tako majhen vpis v proizvodne usmeritve na grad­ benih šolah. To je zanimiva tema za sociološke razi­ skave, vendar dvomim, da bi rezultati teh raziskav bistveno pripomogli k ustvarjanju drugačnega odnosa mladine in staršev do teh poklicev. B. Poklic »gradbeni tehnik« (V. zahtevnostna stopnja) Dogajanja v zvezi s poklicem »gradbeni tehnik« imajo povsem drugačen potek. Naj hujše potrebe po tem pro­ filu so bile prva povojna leta, vendar je sorazmerno kmalu prišlo do zasičenja. To se je zgodilo prej kot pri drugih sorodnih profilih. Že okrog leta 1960 je moral marsikateri gradbeni tehnik iskati zaposlitev. Prav v teh letih pa so bile ustanovljene še nove grad­ bene šole z oddelki za ta profil, kar je v nekaj letih privedlo do občutnega viška kadra s tem profilom. Ze konec šestdesetih let je bilo med iskalci zaposlitve precejšnje število gradbenih tehnikov. Hiperproduk­ cija tega profila pa se je nadaljevala z nezmanjšanim tempom vse do pred štirimi leti, ko je pričelo število vpisanih učencev nezadržno padati. Tako se je, na primer, na Gradbeno srednjo šolo v Mariboru vpisalo kandidatov za poklic gradbeni tehnik: leta 1980 še za 5 oddelkov, leta 1981 za 4 oddelke, leta 1982 za 2 od­ delka, leta 1983 in 1984 za 1 oddelek in leta 1985 le še za 1 nepopoln oddelek. Kakšni so razlogi za takšno pretirano zmanjšanje? 1. Velike težave pri zaposlovanju, ki spremljajo di­ plomante gradbenih tehniških šol že več kot deset­ letje, v zadnjih letih pa je to za več kot polovico gradbenih tehnikov nerešljiv problem. Na zaposlitev čakajo po dve, tri leta; tisti, ki ne uspejo niti po tem času, si poiščejo kakšno drugo rešitev. Problem je v javnosti splošno znan, zato starši odsvetujejo svojim otrokom vpis na gradbeno šolo. 2. Odstopanje od načel, na katerih je zgrajen sistem usmerjenega izobraževanja. Načeli, ki v tem primeru nista upoštevani, sta predvsem vertikalna prehodnost in racionalnost. Racionalnost zahteva, da se učne vse­ bine na zaporednih stopnjah določene usmeritve ne ponavljajo, kar pri višje- in visokošolskih programih ni upoštevano. Zaradi vključitve osnovnih strokovnih znanj v visokošolske programe diplomant gradbene šole nima v primerjavi z diplomanti drugih šol ni­ kakršne prednosti. Diplomantom naravoslovnih in drugih šol namreč ni potrebno polagati diferencialnih izpitov, ker se na visoki' (višji) šoli glavni strokovni predmefi pričnejo od začetka. Tako torej potencialni kandidat za gradbeno srednjo šolo, ki ima v načrtu nadaljevanje študija (in kdo takšnih načrtov nima), vidi širše perspektive v splošnoizobraževalnih šolah. * 3. Kriza v gradbeništvu oziroma odmev te krize v javnosti prav gotovo odvrača absolvente osnovnih šol od nameravanega vpisa v gradbeno srednjo šolo. Tu se to odraža še v večji meri kot pri proizvodnih po­ klicih. 4. Razlika med številom vpisnih mest ter številom absolventov osnovnih šol (glej točko A-3) daje učen­ cem z boljšim uspehom možnost, da si izberejo manj ogroženo šolo in zanesljivejšo perspektivo. 5. Določba novega zakona o graditvi objektov, ki omejuje dosedanjo širino poklicnih možnosti profila »gradbeni tehnik« po letu 1995 dosedaj še ni mogla vplivati na zmanjšanje vpisa, lahko pa z gotovostjo pričakujemo, da bo tudi prispevala svoj delež v pri­ hodnjih letih. Presegalo bi okvir tega sestavka, če bi na koncu po­ nudil še predloge za reševanje te problematike, čeprav bi nekatere možne ukrepe lahko Izvedli kar iz do­ sedaj navedenih ugotovitev. Domnevam pa, da bo moj sestavek spodbudil še koga izmed prizadetih gradbincev, ki mu je obravnavana problematika blizu, da bo moje ugotovitve dopolnil, razširil ter morebiti kakšno tudi ovrgel. Upam, da bomo potem prišli tudi do konstruktivnih predlogov za reševanje sedanjega položaja gradbenega šolstva. Franc Vrečko, dipl. inž. gradb. 62000 Maribor, Studenška 7 IZ NAŠIH KOLEKTIVOV SGP SLOVENIJACESTE-— ' Razgovori o gradnji objektov v Jordaniji V prvih dneh meseca avgusta se je na delovnem obi­ sku v Ljubljani mudil predsednik firme International Contractin and Investment Company iz Ammana v Jordaniji, Ali Suheimat. Med obiskom v SCT ga je sprejel glavni direktor, Ivan Zidar s sodelavci, in se z njim zadržal v daljšem razgovoru. S to firmo delovna organizacija že sodeluje pri gradnji kanalizacije in vo­ dovoda Zarqa—Ruscija, potekajo pa tudi razgovori o graditvi avtoceste v Jordaniji »Dead sea road«. Dva milijona ton asfalta v Črnučah 5. septembra je bila v tovarni asfalta v Črnučah skrom­ na slovesnost. Natanko opoldne je pod mešalni stolp zapeljal 25-tonski kamion s trasparentom »2.000.000 ton, april 1978 — september 1985«. Tovarna asfalta v Črnučah je bila zgrajena leta 1978 v rekordno kratkem času štirih mesecev kot plod so­ delovanja firme Amman iz Švice in SCT, pri gradnji pa so razen SCT sodelovali še Atmos, Termika, IMKO, IMP, Elektro Ljubljana in še nekatere delovne orga­ nizacije. Delovni proces se deli na dva dela: sušenje in mešanje. V silos z vsipnim jaškom in dozirnimi trakovi je mogo­ če spraviti 7 tisoč kubičnih metrov materialov. Poleg silosa so glavni sestavni deli še sušilni boben, odpraše- valne naprave, mešalni stolp s skladiščem za 800 ton vročih asfaltnih agregatov, silosi za polnilo cisterne za bitumen in gorivo, transformatorska postaja ter ko­ mandni prostor. Tovarna se od drugih klasičnih asfalt­ nih baz loči po tem, da je v njej mogoče vsak Čas nare­ diti različne asfaltne mešanice. Vse spremembe mešanja različnih vrst asfalta potekajo avtomatsko. Tovarna je s polno zmogljivostjo delala že julija in avgusta 1978, ko so v 38 dneh naredili 105 tisoč ton as­ falta, namenjenega gradnji letališča Brnik. Njihov ab­ solutni rekord je 3.700 ton v 14 urah oziroma 265 ton na uro. Največ asfaltnih mas so zmešali leta 1979 — 422.248 ton. Dva milijona ton bi torej zadostovalo za 270 kilometrov sodobne avtoceste ali 1100 km 7 in pol metra široke ceste. Robot za varjenje IGM tip RT 280-6 Septembra je pričel v prostorih tozda Mehanični obra­ ti na Kavčičevi cesti v Ljubljani poskusno obratovati nov stroj, robot za varjenje. To je eden prvih robotov te vrste v Jugoslaviji, njegova največja odlika pa je enostavno programiranje in upravljanje. Izdelali so ga v avstrijski tovarni IGM-Industriegeräte und Ma­ schinenfabrik GmbH za 2,7 milijona šilingov, del dra­ gocenih deviz pa so naši stroj egradniki prihranili tako, da so nekatere dele stroja (portal) izdelali kar sami. Oznaka robota je RT 280-6, ima šest prostornih stopenj — računalniško vodenih osi. Z njim je moč variti vse dele iz proizvodnega programa strojegradnje SCT, le da so dovolj natančno pripravljeni. Možno odstopanje je ± 3 milimetre. Robot je portalno voden, največja dolžina delov, ki jih lahko zvari, je 8 metrov, širina pa 2 metra. Vgrajene ima koračne elektromotorje posebne izvedbe, katerih značilnost je velika trenutna moč. Z novim robotom zelo enostavno upravlja varilec sam in ni potrebno predhodno delo tehnologa za programi­ ranje. Novi robot pomeni za strojegradnjo SCT veliko in pomembno pridobitev. Temelji nove porodnišnice V preteklih dveh mesecih so bila opravljena vsa pri­ pravljalna dela za gradnjo nove ljubljanske porodniš­ nice, ki bo stala nasproti stare ob Slajmarjevi cesti in bo pod zemljo z njo tudi povezana. Izkop gradbene ja­ me je bil zahteven, saj so naleteli na trd konglomerat, ki ga je bilo potrebno minirati. Da je nastala 10 metrov globoka jama, je bilo potrebno izkopati in odpeljati dobrih 25 tisoč kubičnih metrov materiala. Na vzhodni in zahodni strani gradbišča so postavili dva žerjava, temelje zanju pa so naredili na 12 metrov dolgih pi­ lotih. V septembru so začeli betonirati temelje zakloni­ šča in kleti, največ dela pa imajo železokrivci, ki po­ stavljajo železno armaturo. Pomanjkanje bitumna Pomanjkanje bitumna je v poletnih dneh pestilo do­ mala vse gradbene delovne organizacije po naši ožji domovini. Tako so se s tem problemom soočili tudi naši asfalterji, saj je bila dobava te asfaltne surovine mo­ tena več kot deset dni v času od 10. do 15. julija, 19. julija pa je bil za asfalterje celo prisiljeno prost dan, saj bitumna ni bilo niti za začetek del. Prav ta pro­ blematika pa je vplivala tudi na pravočastnost dokon­ čanja avtoceste Naklo—Ljubljana, ki je zato nekoliko kasnila. Pet stolpičev v Rapovi jami v Ljubljani Nova stanovanjska soseska, BS 2/2 — Rapova jama, dobiva pravo podobo, saj sta od petih objektov dva že v končni gradbeni fazi. V mesecu avgustu so delavci na nekaterih že končali delo, na drugih pa polagali še zadnje obloge fasadnih elementov, montirali dimnike in strehe. Kljub tekočim zamudam v gradnji bosta do meseca oktobra predana investitorju dokončana in urejena objekta 4. in 5. Dela pa bodo nadaljevali na objektih 1, 2, in 3, za katera velja rok predaje marec 1986. Hkrati z intenzivno gradnjo potekajo tudi vsa zu­ nanja dela, napeljava kanalizacije, elektropriključkov in podobno. Proizvodno-poslovna zgradba »-Smelt 3« 16. julija so zabetonirali zadnjo ploščo na najvišjem objektu proizvodno-poslovne zgradbe »Smelt 3«. Zdaj so na vrsti obrtniki in inštalaterji. Na objektu delavci IMP pospešeno montirajo vse instalacije, pa osem stroj­ nic, dva transformatorja, dieselske agregate in visoko­ napetostne omare. Pričeli so pripravljati tudi zunanjo ureditev, v polnem teku pa je tudi gradnja podzemne garažne hiše, kjer hkrati gradijo temelje, stene prve kleti in plošče. Po predvidevanjih bo ta zgradba pod streho 20. oktobra. Na gradbišču, ki je podobno mrav­ ljišču, je ta čas okoli 250 delavcev SCT, pa še 80 inšta­ laterjev IMP ter približno 150 obrtnikov, ki hitijo, da bo do konca novembra objekt predan investitorju. Zgrajen nov objekt KTM v Ljubljani V mesecu avgustu so bila opravljena že skoraj vsa dela na novem proizvodnem objektu Kemične tovarne Mo­ ste v Ljubljani ob Pokopališki cesti. Poleg montažne hale velikosti 24 X 36 metrov so delavci VGA, IBK in drugi zgradili še prizidek ter nadstrešek nad železni­ škim tirom pa še bazen in črpališče za hladilno vodo. V novi tovarni bo kmalu stekla proizvodnja pomemb­ nih kemičnih proizvodov. Prizidek osnovne šole na Gorici pri Slivnici Na Gorici pri Slivnici, na izredno slabem terenu, de­ lavci tozda VGA, tesarji in železokrivci gradijo prizi­ dek osnovne šole Franca Vrunča po načrtih, ki so jih izdelali v Slovenija projektu. V stari šoli je premalo prostora za vse učence iz velikega šolskega okoliša, zato se je Temeljna izobraževalna skupnost v Celju od­ ločila, da zgradi večji prizidek, kjer bo za približno tisoč kvadratnih metrov novih učilnic in drugih pro­ storov. Prizidek je gradbeno zahteven. Najprej so zgradili zaklonišče za 200 oseb, nato pa podprtličje z učilnicami in kabineti in ploščo, za tem pa pride na vrsto še eno nadstropje z učilnicami. V drugem delu bo v pritličju kurilnica pa predavalnice, zbornica in garderobe nad njimi pa jedilnica, kuhinja, sanitarije in kabinet za gospodinjski pouk. V letošnjem letu že nad 400 montažnih sanitarnih kabin Montažna gradnja postaja vedno bolj aktualna, saj pri­ naša mnoge pozitivne učinke. Tako so na področju sta­ novanjske gradnje tehnologi že pred leti razvili posto­ pek in naredili načrte za proizvodnjo sanitarnih kabin, namenjenih vgradjni v stanovanjske in pa tudi druge objekte. Proizvodnja teh kabin teče v delavnicah tozda IBK na Rožičevi ulici v Ljubljani. ■h ■ Proizvodnja se zapne v pokriti delavnici, kjer najprej v liniji pripravijo kovinske opaže za elemente, položijo armaturo, cevi, doze in sidra za montažo oziroma dvi­ ganje. Ko je to opravlje’no, opaž zalijejo z betonom, površino pa obdelajo — zalikajo za polaganje keramič­ nih ploščic. Tako pripravljeni element štiri centimetre debelih sten ostanejo v opažih 24 ur. Za tem stene razopažijo in zložijo na palete, od tam pa jih pripeljejo z viličarjem na trak za montažo kabin, kjer jih sestavijo v železnih okvirih. Med seboj jih povežejo tako, da zavarijo sidra na vogalih, sledi pa zaopaženje stropa, kjer prav tako položijo armaturo in elemente za elekt­ rično instalacijo. Hkrati pripravijo tudi tlak s cevmi za odtok vode in radiatorje za centralno ogrevanje in oboje zabetonirajo. Po preteku štiriindvajsetih ur ka­ bino dvignejo s traku in jo prenesejo v deponijo na dvorišču, kjer stoji 7 do 14 dni, da dobi beton pravo trdnost. Drugi pomembni del proizvodnje kabin je končna ob­ delava. Ul). Iskra CSA: nova tovarna pod streho Od oktobra lani že hrumijo stroji za novo tovarno Iskre Center sistemov za avtomatiko v Stegnah, kjer prav v tem času 150 delavcev tozdov železokrivske in tesarske dejavnosti, IBK, Visokih gradenj in Mehanizacije hiti z delom tudi po 12 in več ur dnevno. Gre za tri objekte, njihova tehnološka posebnost j"e montažni sistem grad­ nje, katerih investicijska vrednost do III gradbene faze znaša 27 milijard dinarjev. Vir: Glas kolektiva Lojze Cepuš INFORMACIJE 265 Z A V O D A ZA R A Z I S K A V O M A T E R I A L A IN K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETO XXVI-9 SEPTEMBER 1985 Toplotno izolativne fasadne obloge iz ekspandiranega polistirena — 20 let uporabe '(nadaljevanje iz prejšnje številke Gradbenega vestnika) Vse opisane poškodbe zaključnega sloja so sicer neugodne, vendar predvsem iz estetskega vidika in vidika trajnosti fasade. Dosti hujše so napake za­ radi katerih odstopa celotna fasadna obloga. Te napake so lahko življenjsko nevarne za mimoidoče. Kvalitetna sanacija odpadajoče obloge je možna le, če celotno oblogo odstranimo ali pa jo mehansko pritrdimo ter izdelamo dodatno, odmaknjeno fasad­ no oblogo. Rešitev kot je na sliki 9, kjer so plošče naknadno mehansko pritrjene preko zaključnega sloja, je le bolj rešitev v sili. Odpadanje stiroporne obloge nastopa, enako kot propadanje zaključnega sloja, zaradi cele vrste vzro­ kov. Poškodbe kot na sliki 10, kjer je celotna fasadna obloga novo zgrajenih blokov odpadla že pred vselitvijo prebivalcev, ne vidimo pogosto. V tem primeru je bil vzrok uporaba novega nepreiz­ kušenega lepila katerega adhezija na ekspandirani polistiren je bila enaka nič. Pogosteje se pojavi odpadanje toplotne obloge od podlage zaradi nizke površinske trdnosti podlage ali zaradi onesnaženosti površine na katere lepimo. Porušna trdnost be­ tonske površine pri obremenitvi na nateg lahko znaša od 3,0 N/mm2 pri zdravih betonih visoke trd­ nosti do 0,5 N/mm2 ali še manj pri slabo sestavlje­ nih in vgrajevanih betonih ali vremensko propadlih betonskih površinah. Za lepljenje neprimerne be­ tonske površine dobimo tudi zaradi uporabe odde- lilnih sredstev za betonske opaže. Olja, masti, voski ter silikoni omogočajo lažje odstranjevanje opažev s tem, da močno zmanjšajo adhezijske sile med površinami betona in opaža. Preostanki teh sred­ stev na površini betona pa enako zmanjšajo adhe- zijo lepila na beton. Druge vrste oddelilnih sredstev ovirajo ali spremenijo potek hidratacije cementa na površini. Površina betona je zato prašnata in nizke trdnosti, kar sicer olajša odstranjevanje opažev, enako pa olajša odpadanje prilepljene fasadne obloge. Tako lahko pri toplotno izolativnih oblogah, kjer stiroporne plošče odstopajo od podloge ugoto­ vimo, da je mesto porušitve običajno v stiku med lepilom in betonom. Pri tem odstopa lepilo gladko od površine betona ali pa je na površini otrjenega lepila zgornji sloj betonske podlage (slika 11). Slika 9 Preiskave, ki smo jih izvršili z nekaterimi oddelil- nimi sredstvi domačih proizvajalcev so pokazale, da vsa sredstva znižujejo trdnost lepljenih stikov. Trd­ nost lepljenega stika med betonom, izdelanim v kalupu, predhodno premazanem z oddelilnim sred­ stvom in lepilom za lepljenje stiropora, je v po­ prečju 40°/o nižja, kot je trdnost, če pri izdelavi betona ni bilo uporabljeno oddelilno sredstvo. Raz­ like so še večje in znašajo v poprečju 50 °/o, če so preizkušanci pred meritvijo potopljeni v vodo tako, da so stične ploskve med lepilom in betonom omo- čene. Kot so pokazali nadaljnji poskusi, že običajno pranje betonske površine s curkom vode in krtačo in pa penetracija površine z razredčeno vodno dis­ perzijo polimera sprimnost lepila na podlago po­ veča na maksimalno vrednost. Odstopanje fasadne obloge je pogosto tudi posle­ dica neupoštevanja odprtega časa lepila in neust­ rezne konsistence mase. Zlasti pri delu v toplem vremenu je vezanje (strjevanje) pripravljenega le­ pila hitro, prav tako površinsko strjevanje (osuše­ vanje) lepila nanešenega na stiroporne plošče. Pre­ dolg čas med pripravo lepila, nanosom lepila in vgrajevanjem plošč otežuje nameščanje plošč, pove­ čuje porabo lepila ter poslabša trdnost lepljenih spojev. Slika 10 Kot sledi iz opisanih poškodb, je vsaka faza dela in vsak sestavni del fasade od zidu do zaključnega sloja lahko vzrok za neestetski videz fasad ter nastanek poškodb. Da bi se jim čim bolj izognili, proizvajalci v svetu dopolnjujejo toplotno izolativne sisteme na razne načine. Predvsem imajo sistemi izdelana natančna navodila — pravilnike, ki točno predpisujejo način priprave objekta pred izdelavo fasadne obloge, pripravo lepila ter ometov ter iz­ vajanje del z rešitvami vseh detajlov, ki se pojavijo na fasadi. Kvaliteto materialov stalno kontrolira proizvajalec ter občasno neodvisna pooblaščena ustanova. Uveljavlja se dodatno mehansko pritr­ jevanje plošč s posebnimi pritrdili. Taka pritrdila proizvajamo tudi v Sloveniji in jih proizvajalec JUBIZOL sistema priporoča za uporabo pri sana­ cijah starih fasad. Glede na naše izkušnje, priporo- Slika 11 čarno njihovo uporabo tudi pri novogradnjah, zlasti pri visokih betonskih zgradbah. Sicer pa so sistemi dopolnjeni še z ojačitvenimi letvami na vogalih, ob oknih in vratih ter ob spodnjem robu toplotno izolativne obloge. Proizvajalci sistemov ponujajo še posebne armaturne mrežice za ojačitev obloge in preprečevanje mehanskih poškodb ter razne dodat­ ne ojačitvene vložke za dodatno obdelavo mest, kjer so poškodbe najpogostejše (dilatacije, vogali stenskih odprtin). Da bi se zmanjšale poškodbe za­ radi koncentracij napetosti na mestih stikovanja plošč, so na osnovi holografskih posnetkov v zad­ njem času razvili za fasadne obloge nove mrežasto zarezane plošče iz ekspandiranega polistirena s stop­ ničasto preklopnim spojem. Zasledimo lahko tudi povečano zanimanje za teoretične in laboratorijske raziskave termičnih in mehanskih lastnosti različ­ nih ometov. mag. Vera Apih, dipl. inž. O B V E S T I L O ZVEZA DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE JE ZALOŽILA PRIROČNIK: METODOLOGIJA VREDNOTENJA PROJEKTANTSKIH IN INŽENIRSKIH STORITEV AVTOR: MAG. LJUBO ŽUŽEK, DIPL. INŽ. S SODELAVCI IZDAJO STA FINANCIRALA SPLOŠNO ZDRUŽENJE GRADBENIŠTVA IN IGM TER ZVEZA STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE. PRIROČNIK LAHKO NAROČITE ALI KyPITE V PISARNI ZVEZE GRADBE­ NIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE, ERJAVČEVA 15, LJUBLJANA. TELEFON: 061 221-587. T I S K A R N A TONE TOMŠIČ L J UB L J ANA G R E G O R Č I Č E V A 2 5 A K N J I G O T I S K R O T O T I S K O F S E T N I T I S K K N J I G O V E Z N I C A