Ameriška Domovina
''' '	'	^ 'x-S.

AM€RICAN IN SPIRIT FORC1GN IN LANGUAGE ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€B
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 26, 1982
VOL. LXXXIV
Lelošnja huda zima še ne bo popustila; vroče v Avstraliji
DETROIT, Mich. — V zadnjih dneh je snežni vihar zajel zvezno državo Michigan in odrezal mnoga mesteca v~ srednjem in severnem delu države od sveta. Snežni vihar je zajel tudi Wisconsin in Minnesoto, v nekaterih- krajih so zabeležili kar do 40 inčev novega snega, snežni zameti so pa visoki 10 čevljev in več.
Najnižja temperatura v Minneapolisu, Minn., je bila minus 21 stopinj F, mesto pokriva plast snega, visoka več kot 38 inčev, kar je največ v zgodovini tega mesta.
Na posledicah najnovejšega snežnega viharja na Srednjem vzhodu ZDA je doslej umrlo najmanj 14 ljudi.
Trenutno je več kot 75 odstotkov zemeljske površine ZDA pod snežno odejo, kar je najvišji odstotek v zgodovini poklicnega vre menoslovstva v Združenih državah.
Valovi hladnega zraka, ki prihajajo iz sovjetske Sibirije, se bodo še nadaljevali, napovedujejo vremenoslovci. Kot kaže, bo nov snežni vihar prizadejal srednjevzhod-ne ameriške države proti koncu tega tedna.
V	Avstraliji v spodnji polovici zemeljske oble, je pa poglavitni vremenski problem vročina, ki je združena s sušo v nekaterih krajih. Najvišja temperatura v južno-avstralski državi Victoria je bila 112 stopinj F, v glavnem mestu države South Australia, v Alelaide-u, je bila temperatura nad 100 stopinj F več kot teden, dni.
V	zahodnih krajih Avstralije pa povzročajo težave hude nevihte in poplave. Samo v enem tednu so bile kar tri hude nevihte.
———o--------
I	'	,
Iznajdljiv steklar sam razbijal okna, da b! jih popravljal!
NEW YORK, N.Y. —
Steklar David Merkatz si je izmislil svojevrsten način, kako povečati obseg svojih storitev. Merkatz namešča oz. popravlja avtomobilska okna, razbita v nesrečah ali zaradi divjaštva. Merkatz si je namreč nabavil zračno puško in sam streljal v poznih večernih urah v avtomobilska okna in jih razbijal. Menda je razbil v zadnjih mesecih več kot 1000 oken.
Streljal je le v svoji lastni soseščini, tako da je mnogo lastnikov poškodovanih avtomobilov prihajalo kar v njegovo delavnico in naročalo nova okna. Stanovalci naselbine Bensonhurst v Boorkly-nu so bili tako ogorčeni, da so organizirali nočne patrulje v upanju, da bi prijeli zločinca.
Končno so pa policisti aretirali 22-letnega Merkatza. Zagovarjal se bo pred sodiščem. Merkatzovemu dobič-kanosnemu poslu pa so napravili konec.
-----o-----
(’'■e še niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še danes!
NOCOJ GOVORI REAGAN 0 STANJU ZDA OB ZAČETKU IETA; URADNO POROČILO
Novi grobovi
Angela Vrabec
V nedeljo, 24. januarja, je v Euclid General bolnišnici po dolgi bolezni umrla 86 let stara Angela Vrabec s 16108 Grovewood A ve., kjer je bivala zadnjih 55 let, rojena Zlobec v Ponikvah (pošta Tomaj), fara Sežana pri Dutovljah, Slovenija, kjer zapušča sestri Ivano in Marijo, vdova po leta 1951 umrlem možu Josephu, mati Josepha F. in Stanlevja, stara mati Tine Louise, sestra pok. brata Franka. Njen brat Jože je umrl v Jug. Rajnka je bila članica dr. Modern Crusaders št. 45 ADZ in SŽZ št. 41. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, ob 10. dopoldne na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 5. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Danilo Cromaz
V četrtek, 21. januarja, je v Euclid General bolnišnici umrl 64 let stari Danilo Cromaz s 16409 Huntmere Ave., rojen v Savogni, Italija, od koder je prišel v Cleveland leta 1962, mož Marie, roj. Marchig, oče Renata, JoAnn Ferrante in Anite Martinko-vich (Pittsburgh, Pa.), stari oče Tine, brat Riccarjia, Maria, Luigie Marchig in Emilia (vsi v Savogni, It.), zaposlen kot strojnik pri Patterson-. Leitch Co. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. včeraj, v ponedeljek, v cerkev sv. Vida ob 10. dopoldne, od tam na pokopališče Vernih duš.
-----o-----
Zadnje vesti
•	Moskva, ZSSR. — Danes je umrl vplivni član sovjetskega političnega vodstva Mihail A. Suslov, v starosti 79 let. Suslov je bil glavni ideolog sovjetske partije. Bil je v osrednjem vodstvu več kot 35 let.
•	Ontario, N.Y. — Včeraj je prišlo do resnejše okvare v jedrski elektrarni Ginna. E-lektrarno so morali zapreti, strokovnjaki pa trdijo, da ni nevarnosti za tiste, ki bivajo v okolici. Elektrarna je okoli 18 milj severovzhodno od Rochestra, N.Y.
•	Kairo, Eg. — Egiptovska vlada je izjavila, da bo pova-
ZSSR: Komunistična partija Italije zdaj na izdajalski poti
MOSKVA, ZSSR. — V posebni izjavi komunistične partije Sovjetske zveze, objavljeni v uradnem partijskem glasilu Pravda, so sovjetski voditelji proglasili italijansko komunistično partijo oz. njeno vodstvo za izdajalsko. Posebno imenovani v 2500 besed dolgi izjavi so bili generalni tajnik italijanske partije Enrico Berlinguer ter vplivni voditelji Pietro In-grao, Giorgio Napolitano in Alfredo Reihlin.
V zadnjih letih so bili italijanski komunisti zelo kritični do ZSSR in njene politike. Berlinguer in njegovi somišljeniki podpirajo tkz. “euro-komunizem”, Solidarnost in neuvrščeno politiko napram ZSSR Jugoslavije, nasprotujejo sovjetskemu vmešavanju v Afganistan in Poljski. Ta stališča osrednjega partijskega vodstva so bila potrjena na nedavni seji centralnega komiteja italijanske partije, kar imajo analitiki v Moskvi kot neposreden vzrok za odkrit sovjetski napad.
Izjava sovjetske partije se spominja prejšnjih izjav, izrečenih zoper jugoslovansko partijo leta 1943 in zoper kitajsko partijo v zgodnjih 60-ih letih.
Italijanski komunisti sedaj dejansko podpirajo zahodni imperializem in delujejo proti pravim interesom mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja, je bilo zapisano v sovjetski izjavi. Zaradi vsega tega ni mogoče več smatrati italijanske partije kot nosilca idej marksiz-ma-leninizma in proletarskega internacionalizma, so zaključili Sovjeti.
bila v državo 66 sovjetskih strokovnjakov. Kot kaže, želi nov egiptovski voditelj Hosni Mubarak izboljšati odnose z ZSSR, ki so bili zelo hladni v zadnjih letih predsednikovanja pok. Anvara Sadata.
•	Ženeva, Šv. — Danes dopoldne se bosta srečala v tem mestu ameriški državni tajnik Aleksander M. Haig in sovjetski zunanji minister Andrej A. Gromiko. Menda bo vzdušje zelo hladno.
•	Detroit, Mich. — V dneh od 11. do 20. januarja je bila prodaja v ZDA izdelanih avtomobilov na naj nižji ravni v zadnjih 21 letih.
WASHINGTON, D.C. — Nocoj bo predsednik Ronald Reagan prišel v dvorano Predstavniškega doma, na ka-pitolskem hribu in na skupnem zasedanju Zveznega kongresa podal uradno poročilo o stanju Združenih držav ob začetku leta 1982. Takšno poročilo vsako leto zahteva od predsednika ZDA ameriška ustava.
Navzoči na skupnem zasedanju kongresa bodo člani Reaganove vlade, člani glavnega štaba ameriških vojaških sil, člani vrhovnega sodišča ZDA ter diplomatski zbor. Reaganov govor bodo prenašale ameriške televizijske mreže, predviden začetek je ob 9. uri zvečer.
Dvoma ni, menijo dobro obveščeni viri, ki so blizu Bele hiše, da bo predsednik osredotočil svoj govor na gospodarska vprašanja. Nadaljeval bo s programom zniževanja izdatkov zvezne vlade za programe socialnega značaja ter prenašanja storitev iz pristojnosti zvezne uprava na posamezne zvezne države.
Ta program imenujejo v Reaganovi administraciji “novi federalizem”. Reagan in njegovi svetovalci so namreč prepričani o tem, da so v zveznih državah sposobnejši za upravljanje programov socialne podpore, kot so birokrati v glavnem mestu. Težava za zvezne države pa je v tem, da nimajo dovolj dohodkov za financiranje vseh teh dejavnosti.
Naj večja uganka v zvezi z Reaganovim nocojšnjim govorom je v tem, da še ni znano, ali bo predlagal povišanja nekaterih zveznih davkov. V njegovi administraciji sta dve struji glede tega. Nekateri, in ti so menda najvplivnejši, ker predstavljajo osebno mišljenje predsednika samega, nasprotujejo vsakršnemu povišanju davkov kot protiučin-kovitemu.
Drugi pa, ki so silno zaskrbljeni nad predvidenim obsegom primanjkljaja zveznega proračuna za finančno leto 1983, želijo, da bi Reagan povišal nekatere davke na storitve zvezne vlade, na al-
koholne pijače, tobak in razne stvari tkzv. “luksuznega” značaja.
Poznavalci razmer v Beli hiši zagotavljajo, da predsednik ne bo podprl povišanja nobenih davkov in bo iskal rešitev problema primanjkljaja v še znatnejšem znižanju vladnih izdatkov.
Na področju zunanje politike bo predsednik najbrž zopet močno kritiziral Sovjetsko zvezo, obenem pa izrazil svojo pripravljenost na nadaljevanje pogajanj s sovjetskimi voditelji glede vseh odprtih vprašanj med obema velesilama. Jasno pa je, soglašajo analitiki, da je zunanja politika ZDA drugorazredne pomembnosti za Reagana.
------o———
Nesreča potniškega letala v Bostonu končala brez žrtev
BOSTON, Mafes. -— Preiskovalci nesreče potniškega letala serije DC-10 letalske družbe World Airways, ki se ni mogel ustaviti pravočasno ob pristajanju na mednarodnem letališču Logan v tem mestu in je zdrknilo v vode bostonskega pristanišča, še niso točno ugotovili, zakaj so letalske zavore odpovedale oz. zakaj je prišlo do nesreče.
K sreči je bila hitrost letala ob nesreči precej zmanjšana, tako da se je odtrgala le pilotova kabina, trup letala pa je ostal cel. Tudi voda na kraju nesreče je bila globoka le 3 čevlje in so mnogi od 196 potnikov in 12 članov posadke sami prišli nazaj na zemljo. Nihče ni izgubil življenja, prav tako ni dobil nobeden od potnikov več kot manjše praske.
Ob trenutku nesreče je rahlo deževalo, nekateri očividci pravijo, da je bilo precej ledu na stezi. Preiskovalci pa poudarjajo, da druga letala, ki so vzletela in pristajala, niso imela posebnih težav pri teh manevrih.
Dr. Marko Kremžar: Samouprava, solastništvo, samostojnost. . .
ii.
V kolikor bo slovenska bo-' dočnost odvisna le od partije, moremo pričakovati, da bi celo morebitne družbene spremembe imele kot zadnji namen ohraniti oblast sedanjim oblastnikom. Ti bodo skušali obdržati dosežene koristi skoraj za vsako ceno — tudi za ceno ideologije — čeprav morda ne za ceno videza ideologije, s katero opravičujejo svojo revolucijo.
Kljub politični togosti in idejni nestrpnosti komunistične diktature v Sloveniji, ne smemo ravnodušno sklepati, da iz sedanjega stanja ni poti. Nasprotno. Nedoslednosti partijske teorije so vedno jasnejši znak, da bo do spre-
memb le prišlo. Seveda, kakršnekoli spremembe, same na sebi, še niso dovolj za resnično izboljšanje razmer. Celo v diktaturi sprememba ne pomeni vedno izboljšave.
Vendar, dokler je v našem narodu volja do življenja, je živ tudi nemir:	iskati med
množico smeri — slovensko pot. Ta nemir ne more biti izključna pravica niti generacij, niti skupin ali strank, marveč ga je treba spoštljivo zaznati, kjerkoli se pokaže, kajti iz mnogoterosti se bo izoblikovala naša skupna smer.
Ker je osnova komunističnega nauka v nasprotju s človeško naravo in naravnim redom, so v družbi, ki teoretič-
no sloni na tej ideologiji, nedoslednosti nujne. Spočetka iščejo teoretiki zanje izgovorov v družbeni preteklosti, sčasoma pa skušajo “prilagoditi” svoje teorije stvarnosti — v kolikor je to mogoče. Vendar, ker gre za nasprotja, ki izvirajo iz samih temeljev marksistične teorije, je tako prilagojevanje lahko le omejeno. Napetost med teorijo in med prakso zahteva vedno globljih revizij.
Omenimo nekaj nedoslednosti v slovenski komunistični družbeni upravi, katere bodo verjetno kmalu zahtevale jasnejših opredelitev, na primer:
a)	Neskladnost med državno lastnino produkcijskih
sredstev in modelom tržnega gospodarstva.
b)	Neskladnost med teoretičnim “ s a moupravljanjem” podjetij in lastninsko neodgovornostjo.
c)	Neskladnost med praktičnim “ s a moupravljanjem” podjetij in političnim totalitarizmom.
Te nedoslednosti je do gotove mere uvidel že “oče samoupravljanja” — Kardelj, a je njihove rešitve prepustil bodočnosti —- iz skrbi pred političnimi posledicami. Vsaka globlja in dosledna rešitev lastninskega vprašanja — bi namreč spremenila tudi politični ustroj države.
(Dalje prihodnjič)
Iz Clevelanda in okolice
Ponovitev—
Slovenski folklorni inštitut v Ameriki bo ponovil svoj nastop v soboto, 30. januarja, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek prireditve bo ob 7. zvečer. Vstopnice so po $5 na osebo in jih imajo: člani inštituta, Tivoli in Jimmy Slapnik cvetličarna na St. Clair Ave., Tony’s Polka Village in Petričeva brivnica na E. 185 cesti, Sterletovo Slovenian Country House gostišče na E. 55 cesti ter v pisarni A.D. Za ples po nastopu bo igral Alpski sekstet.
Lep večer—
Preteklo soboto zvečer je Slovenska pristava priredila svojo “Pristavsko noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Bilo je nekaj nad 450 veselo razpoloženih gostov, večerja je bila okusna, na krajšem programu, ki ga je spretno vodil August Pust, so nastopili Fantje na vasi, g. Edi Veider pa je predvajal lepe slike, ki so pokazale Slovensko pristavo ob vseh sezonah leta.
Srnjakovo kosilo—
V nedeljo, 14. februarja, v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. sponzorira fara Marije Vnebov-zete svoje že' tradicionalno kosilo v korist Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. Kosilo bodo pripravile ga. Josie Stanonik in njene pomočnice. Cena okusnemu kosilu je $8, ves prebitek je seveda namenjen Domu za ostarele. Vstopnice imajo pri fari, tu pri A.D., v Petričevi brivnici na E. 185. cesti (481-3465), ter Joe Sajovic (541-2881), Frank Urankar (944-0481), Joe Ferra (531-7131), Tony Sturm (442-0142), .Gus Petelinkar (481-6882), Louis Legan (531-9391) in John Fe-kete (481-4794).
Dr. Felicijan okreva—
Kakor slišimo, se je zdravstveno stanje dr. Jožeta Felicijana izboljšalo v zadnjih dneh. Še vedno se nahaja v St. Vincent Charity bolnišnici. Želimo mu čim hitrejšega in popolnega okrevanja!
Novorojenček—
Ponosnim staršem Anne in Roger ju Lawsonu, Elizabethtown, Ky. se je 12. januarja rodil sinček Kenneth Tyler. Ob rojstvu je tehtal 7 funtov in 3 unče. S tem sta postala Milan in Marie Dular iz Clevelanda že četrtič stara starša, g. in ga. Broner Lawson, Stephensburg, Ky., pa drugič. Čestitke vsem!
Raznašal ca iščemo—
Ameriška Domovina nujno išče raznašalca za Kildeer, Cherpkee, Arrowhead, Mus-koka, Pawnee, Abby, Tyron-ne in Monterey ceste. Oglasite se v naši pisarni na 6117 St. Clair Ave. ali pa nas pokličite na tel. 431-0628 za informacijo.
Velika razprodaja—
x Anžlo var jeva trgovina na 6214 St. Clair Ave. ima veliko razprodajo, popusti so do 50%. Sv. maša na televiziji—
Vsakonedeljska sv. maša, ki jo prenašajo na kanalu št. 8 v Clevelandu, je sedaj ob
7.30	zjutraj. Maša je za tiste, ki ne morejo v cerkev.
Kosilo Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti—
V nedeljo, 31. januarja, pripravi Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti kosilo v šolski dvorani. Serviranje od
11.30	dopoldne do 1. popoldne. Cena kosilu je $6 za odraslo osebo, $3» za otroka. Za vstopnico lahko kličete 481-9374 ah 481-3768.
Pekarna' zopet odprta—
Od danes, torka, je zopet odprta Nosanova pekarna na St. Clair Ave. Posluje ob običajnih urah.
------o-----
Kmetovalci v Poljski bodo morali prodajali žitarice državi
VARŠAVA, Polj. — Poljski vojaški režim je objavil vrsto ukrepov, namen katerih je prisiliti zasebne kmetovalce, da prodajajo žitarice, ki jih pridelujejo, državi in sicer po cenah, ki jih bo določila država. Režim je odredil, da kmetovalci ne bodo imeli pravice, nakupiti seme za letošnjo setev, ako ne bodo prodali svojega lanskega pridelka državi.
Predstavniki režima utemeljujejo ukrep kot nujen, ker zasebni kmetovalci nočejo prodajati pridelka državi, zaradi tega pa zmanjkuje pšenične moke za kruh in druge potrebe.
Vladni načrtovalci so mislili. da bo država lani odkupila od zasebnih kmetovalcev 3.6 milijona ton žitaric, dejansko pa je odkupila le 1.4 milijona ton. Ostalo količino so kmetovalci ali obdržali zase ali jo prodali na odprtem, nenadzorovanem trgu.
Vojaški režim je napovedal povišanje cen raznih živil v znesku od 200 do 400'J. Nove cene bodo začele veljati začenši s 1. februarjem. Obenem so pa bile povišane plače in nekatere ugodnosti, do katerih so upravičeni delavci.
Poljsko škofovsko zasedanje je poslalo posebno poslanico gen. Wojciechu Jaruzel-skemu. V poslanici ocenjujejo škofje položaj v državi in kritizirajo vojaško stanje. Proglasili so torek. 2. februarja. Svečnico, za dan molitve za Poljsko.
Včeraj je gen, Jaruzelski govoril na prvem zasedanju poljskega parlamenta od proglasitve izrednega stanja 13. decembra lani. Ko se bodo razmere pomirile, je dejal, bo njegov režim vrnil Poljakom nekatere pravice, odvzete ob vojaškem udaru.
Uradni krogi vojaškega režima še vedno kritizirajo predsednika Ronalda Reagana zaradi ukrepov, ki jih je podvzel “proti" Poljski, in poudarjajo, da so ti ukrepi silno škodljivi vsakemu Poljaku.
IREMh
Deloma sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 18 F. Pretežno oblačno in vetrovno jutri in nekaj topleje. Naj-višja temperatura okoli 33 F. V četrtek oblačno z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 3 / F.
¥
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103

Beseda iz naroda...
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
D^oMimce, sladke m žaltave««*
Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas
NAROČNINA:
Združene države:	,
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20.00 yr.
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
POSTMASTER: Send address changes to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
gy	No. 7 Tuesday, Jan. 26, 1982
6 Realpoliiikn
Beseda “Realpolitik” je nemškega izvora. Uporablja se, kadar se hoče komu vreči v obraz, da s svojimi zunanjepolitičnimi ukrepi dela nerealno, nestvarno in zatorej obsodbe vredno politiko, ki jo je treba odkloniti in zavreči. Točno in natančno to oceno je doživela in jo še vedno doživlja zunanja politika predsednika Ronalda Reagana in njegovega zunanjega sekretarja A. M. Haiga v zvezi z interpretacijo in ameriško reakcijo na strahotni politični udar na Poljskem. Nevarna poljska kriza je povzročila pri delu svetovnega mnenja še močnejši poudarek na umestnosti in potre^ bi realne politike, kakor se je pojavil v začetku afganistanske krize.
Takrat so “realpolitiki” po svetu očitali predsedniku Carterju, da s svojimi sankcijami in olimpijskim bojkotom Sovjetske zveze uganja nestvarno, idealistično- politiko in ga v veliki meri pustili na cedilu. Izoliranje Amerike od strani njenih najtesnejših in najožjih zaveznikov je Carterjev načrt akcije zoper rusko agresijo oslabilo, polagoma zvodenelo in ga končno razblinilo v neuspeh. Ista tragična politična igra se sedaj ponavlja pod Reaganom ob poljski krizi. Slišimo odmeve iz Evrope, da ameriške gospodarske sankcije za Poljsko in Sovjetijo ne bodo uspele in se jim zatorej ni umestno priključiti; iz Zahodne Nemčije je zapihal še hladnejši veter: ta dežela, rešena iz razvalin po drugi vojni in postavljena na lastne noge z ogromno ameriško pomočjo (Marshall Plan), ni volja žrtvovati svojih lukrativnih gospodarskih zvez s Sovjetijo in se torej ne more priključiti ameriški akciji za reševanje obupnega položaja na Poljskem.
Temu zadržanju pravijo Realpolitik, in ga razglašajo po svetu kot edino rešilno politiko za ohranitev in zagotovitev miru na svetu. Kaj se bo zgodilo s hrabrim in svobodoljubnim ^poljskim narodom, ni problem Nemčije in ne ostalih demokratičnih evropskih držav. Je notranja poljska zadeva. Zato ostaja Amerika zopet osamljena... In če ni problem evropskih narodov, zakaj na bi bil problem za Japonce ali Kanado ali Argentino ali Brazil? .
Toda predlanskim mirno sproženo in uspešno razvito delavsko gibanje na Poljskem za postopno uvajanje človeških pravic in svoboščin, ki naj bi jih pridobi lo združevanje delavstva v svobodnih unijah pod diktatorsko komunistično vlado, pomeni edinstven pojav v sklopu marksističnega imperija pod sovjetsko hegemonijo. Tega dejstva ni mogoče prištevati med lokalne. striktno poljske in sovjetske zadeve, marveč mu je treba pripisati nesporen Svetovno važen pojav, od čigar take ali drugačne rešitve zavisi bodoči razvoj človeške usode na našem planetu. Vizija bodočnosti človeškega rodu jasno postavlja ves sedaj še svobodni svet pred odgovornosti polno nalogo; ali se bo poskus rušenja monolitske komunistične tiranije, tako srečno začet z vrlimi poljskimi delavskimi množicami, nadaljeval in širil razpoko v zgradbi tega grozečega kolosa. V tem je končni smisel vsake stvarne realpolitike, ki je sposobna gledati prek svojega lastnega praga, in pripravljena tudi na trenutne žrtve, ki naj služijo bodočemu varovanju narodove svobode
Ali poiltični mešetarji nikoli ne bodo prišli do spoznanja, da komunistični totalitarni sistem nasilja (kot ga spet vidimo na Poljskem) ni enakovreden partner pri delu za ohranjevanje miru na svetovni gladini? In vendar doživljamo, da politični modrijani pod to egido spet varajo svet s konceptom, ki ga vsebuje njihov pojem Realpolitik. To ne samo v Evropi, temveč tudi v Ameriki.
Z ozirom na akutno krizo na Poljskem se je oglasil tu eden teh modrijanov, ki to pot ni bil znani George Kennan (ki je tudi že spregovoril), ampak pisec knjige o slavnem časnikarju Walterju Lippmannu in senior član ustanove Carnegie Endowment for International Peace '— torej pomembna osebnost. Obžaluje povojno delitev Evrope, vendar bi po njegovem vsaka zamišljena alternativa pod sedanjimi pogoji pomenila veliko tveganje, ker bi porušila ravnotežje in stabilnost sedanjega stanja. Zato zagovarja načelo status quo, ki da dobro služi obema super-državarng.
CLEVELAND, O. — — Ne, — tistega sibirsko mrzlega vremena na soboto, 16. januarja, ni Bog dal — ampak On je le začasno dopustil vragu, da je on pokazal svojo dobrotljivost in ljubeznivost, ki jo: ima do nas clevelandskih Slovencev. Za gobec se je nesramni črnuhar obesil in z repom grdo naokoli raztepal pp našem Clevelandu in še daleč naokoli. Všeč mu menda ni bilo, ker je za tisti sobotni večer Slovenski folklorni inštitut pripravil svoj prvi nastop pod streho velikega Slovenskega narodnega doma na St. Clairju.
Nekaj je ta črni zlomek že dosegel, še daleč toliko pa ne, kot si je grdoba mislil in želel doseči. Vsi navzoči smo se na debelo čudili, da je bila velika dvorana navzlic takemu vražjemu vremenu 95-odstotno napolnjena.
Na eno uho sem gluh, na drugega sem pa večkrat slišal (pa nisem prisluškoval) ljudi praviti, da je bilo že par mesecev pred tem plesnim nastopom ob sobotah in nedeljah popoldan in še v noč okoli župnije Marije Vnebo-vzete vse zaparkirano, v prostorih stare cerkve pa gro-zansko “špilanje” in razbijanje.
Sedaj pa kratek odgovor,'
Kdor je bil na tisti predstavi Slov. folklornega inštituta, lahko sedaj ve, da se je tam mladina pripravljala
*+++*+*++++*++++*++***++.+**•+*+**
Zahvala Slovenske šole pri iariji Vnebovzeli
CLEVELAND, O. — Odbor Slovenske šole fare Marije Vnebvozete se najlepše zahvaljuje vsem našim dobrotnikom, ki že dolga leta podpirajo tako važno ustanovo, kjer se naša mladina uči slovenskega jezika.
Javno se hočemo zahvaliti sledečim društvom in obrtnikom za njihovo ponovno podporo:
Pevski zbor Korotan, Dra-matsko društvo Lilija, Plesna skupina Kres, Slovenska pristava, Baragov dom, Fantje na vasi, Belokranjski klub, Štajerski klub.
Dejak Machine Tool, Ribic Tool, Overhead Door, Grdina & Sons, Žele Funeral, Olga's Restaurant, Independent Savings, Simcic Tavern, Built-Rite Const., Tony’s Polka Village, Petrič Barber Shop, Hollander World Travel, Frangies Fashions.
Bog plačaj vsem!
Odbor staršev
za ta posrečeni nastop.
Ko se je zastor dvignil, smo ostrmeli. Vse je bilo mlado, vse novo in tako lepo, da tukaj tistega velikega presenečenja ne morem popisati.
Jaz, rojen tako, da rad kritiziram, sem prej nekaj usta odpiral, da je vstopnina previsoka — oprostite, jezik nazaj potegnem in povem, da sta samo prva in zadnja slika vredna tistega drobiža.
Vedno se rad povišujem in zato se pri vsaki prireditvi v tej dvorani zavlečem gor’ na galerijo in doli po ljudeh ‘fir-bec’ pasem.
Sem vesel, ker sem pri o-beh plesnih nastopih —; tako pri Kresu in sedaj pri Slov. folklornemu i n š t i tutu med častnimi gosti videl po cerkveni gosposki zastopani obe še slovensko živeči župniji: Sv. Vid in Marija Vnebovze-ta. Tako edino je prav in tako naj bo, saj bratje smo si med seboj.
Čestitam vsem, ki so ta lepi večer pripravili!
Ponovitev bo 30. januarja, le pridite pogledat še tisti, ki ste prvo predstavo zamudili. Poglejte samo in ocenite — če je vredno pohvale ali če se vam zdi, da vse skupaj nima vrednosti piškavega oreha.
Nekako j>red letom dni je začel izhajati v “Amerikan-skem Slovencu” članek pod naslovom “Mali gospodar”. Napovedano je bilo, da se bo pod tčm naslovom obravna-, valo vse, kar se nanaša na vrtnarstvo, sadjarstvo in čebelarstvo. Starejši ljudje so se za to branje kar dosti zanimali, — nekateri pa smo si že nabrusili kose in sklepali motike, čebelarji so si nataknili mrežaste kape in čakali smo nadaljnjih navodil, da se zapodimo na delo. Končalo se je tisto pisanje (Mali gospodar), kakor so se končava-le črne maše, ko je mašnik zapustil oltar, brez da bi navzočim vernikom dal blagoslov.
*
“Komentar za vas ...” je zagledal črno na belem svoj rojstni dan v A.D. 5. januar-^ ja, pisec istega je obljubil, da bo hodil na dan vsak prvi petek. Bomo videli, kako bo z obljubo, da bo hodil na dan vsak prvi petek. Bomo' videli,
’ z njegovo obljubo. Verjetno temu ali onemu že v začetku to pisanje ni bilo ravno po volji, — povedal pa je nekaj “lepe” resnice. Resnica je včasih komu grenka in na do-tičnega, ki piše, priletijo polena, če ne naravnost, pa zakulisno.
Razmišljujoč o posledicah, ko bi Solidarnost na Poljskem dosegla svoje zahteve, ta mož pravi, da bi to pomenilo zlom komunističnega monopola oblasti; izstop Poljske iz warsavskega pakta bi povzročil posnemanje drugih satelitskih držav Vzhodne Evrope, kajti svoboda je nalezljiva. Na ta način bi železni zastor dobil razpoko. Sovjetska zveza je vojaško sposobna preprečiti, “da bi Vzhodna Evropa spet padla v sovražne roke”. Točno tako je napisano! Nato pa doda, da sta Washington in Moskva zgradila svoje zavezništvo na — razdeljeni Evropi. Z ozirom na to je povsem ume sten princip znane Sonnenfeldtove doktrine, zasnovane pod Nixonom in Henry Kissingerjem, da se najbolje služi interesom obeh strani, če se spoštuje integriteta njunih interesnih sfer v Evropi. Takšna da je Realpolitik...
Kaj pa ljudstva in narodi za zaveso, ki so po krivdi Zahoda padli v komunistično sužnost? Ti naj za zmeraj ostanejo v verigah totalitarnega nasilja? Ali ne smejo tvegati borbe za postopno pridobitev svobode iz lastnih moči, ker bi se s tem porušilo blagodejno ravnotežje (status quo) in bi to bilo za svobodni svet preveč riskantno? Ali oni niso Ijddje, ampak živina, ki se prosto prodaja? .
Menimo, da so krmarji mednarodne politike kot človeške osebe podvrženi moralnim in človečanskim
Dragi rojak, g. M. — le krepko drži pero v roki in piši, — četudi bo kdo prizadetih morda kihnil, — samo “bogpomagaj” mu reci in piši naprej!
*
In morda bo kdaj tudi dom moj in Tvoj.
V koledarju o društvenih prireditvah berem, da bodo tudi letos “srnjakove” koline, kakor že nekaj Tet nazaj. Župnija Marije Vnebovzete se za to najbolj zavzema — morda zato, ker je ona naj-bližja domu, ali pa, ker vidi, da se farani vidno hitro staramo.
Prav ta čas, če se pelješ mimo Doma, vidiš, da Dom povečujejo še za 63 postelj. Dom bo slovenski le, dokler bodo dohodki za vzdrževanje
oblastem lahko kazali, v ko- j likšni višini Slovenci ta Domj vzdržujejo in oskrbujejo. Se-1 daj je čas in je nujna pomoč| od naše strani, -— ki pravimo,'| da smo Slovenci in da Slo-| venci želimo ostati. Nekateiij lepo darujejo, — veliko pa jel takih, ki bi tudi zmogli prilo-] žiti nekaj, pa prošnje slišati nočejo.	I
Majhen prispevek je že to,i če kupiš vstopnico za to ko- ] silo, ki se bo serviralo na ne-' deljo, 14. februarja, v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Ne strašite se, komur srnjakovina v slast ne gre, si bo lahko privoščil kokoš s primernim dodatkom. Po kosilu, tako pravi poročilo, bo kratek program.
> Pokažimo umevanje in se povabilu odzovimo!
J. P.
3z življenja Slovencev v iiiwaukeeju
MILWAUKEE, Wis. — Božični dnevi. — Sedel sem k topli peči in začel pisati stvari, ki vas bodo verjetno zanimale — ali pa tudi ne! Med tem smo že prestopili prag novega leta, ko smo si segli v roke, želeč vse dobro! Zunaj sneži, kar le more, mladini- pa je to všeč. Mi stari pa obujamo spomine na svojo neugnano mladost...
Čeprav smo že čez prag, kakor smo rekli, se moramo le povrniti nazaj k praznikom Kristusovega rojstva, povrniti v domačo hišo, ki je s takim veseljem sprejemala pod svojo streho vse, ki so za praznike prihiteli domov, ker jih sicer od doma zadržuje delo in poklic. Vse je bilo pospravljeno, miza s “ta boljšim” prtom pogrnjena, jaslice ž božičnim drevešč-kom na posebno vidnem me-* stu; povsod pa prijeten duh po sveže pečeni potici in kadilu. Vse tako domače in prisrčno. Zunaj po ulicah pa tisoče mavrično pisanih lučic in nenehen vrvež tekajočih ljudi.
Radio in televizija sta polnila ozračje zemeljske oble z melodijami Slave Bogu na višavah, ljudem pa mir na zemlji! Zlasti veličasten je bil štirikratni televizijski prenos mogočnega zbora z orkestrom iz notredamske katedrale mesta Montreal iz Kanade, z odličnim, svetovno znanim solistom - tenorjem Lucijanom Pavarottijem. Tako tudi potom satelita polnočnica iz bazilike sv. Petra iz Vatikana in papeževa poslanica vsemu svetu v mnogih jezikih — klic po miru!
Na Sveti večer, od 8. do 9. ure smo Slovenci imeli lepo priliko poslušati izbrane slovenske božične pesmi, mogočno zvonjenje iz domačih cerkva, svetonočne melodije in božični pozdrav vodje Slovenske radijske ure Vladimirja in Izabele Kralja.
Polnočnica pri Sv. Janezu. — Pol ure pred polnočno, koncelebrirano angleško mašo, je zbor slovenskega cerkvenega zbora pel izbrane božične pesmi. Mašo samo pa je spremljal angleški zbor s spremljavo kitar in trompet. Prvo berilo je bilo brano slovensko. Zaradi ugodnega vremena je bil obisk polnočnice zavidljivo velik.
*
župnija sv. Janeza 65 let stara
Praznovanje 65-letnice župnije (fare) sv. Janeza, na katero smo Že v zadnjem dopisu opozorili, je bilo v nedeljo, 27. decembra, pri vseh mašah. Glavna slovesnost, pa je bila določena za deveto mašo (8.45), ki velja že dolga leta za slovensko, že udomačeno, Goletovo mašo, kjer prepeva slovenski cerkveni zbor. Poleg domačih slovenskih župljanov, so bili k tej maši povabljeni tudi vsi rojaki Starega sv. Janeza, ki so se po preselitvi župnije leta 1965 zaradi oddaljenosti in drugih vzrokov p r i k 1 j učili drugim župnijam.
Sešli so se stari poznani o-brazi in napolnili cerkev. Koncelebrirana maša je bila angleška, kakor tudi petje s kitarami. Navzoče je pozdravil v angleškem jeziku župnik p. Lovrenc Grom, zahvalil se vsem, ki so pomagali graditi slovensko narodnostno župnijo sv. Janeza od začetka pa vse do danes.
Poleg zahvale je izrekel naj lepše čestitke! Prvo berilo je bilo brano po slovensko, drugo angleško. Prav bi bilo, če bi se bral po slovensko tudi evangelij in očenaš, in bi g. župnik spregovoril nekaj slovenskih besed.
Glavni, zgodovinski, govor je imel več kot 30-letni poznavalec farnega življenja in delovanja Sv. Janeza dr. Jože Gole. Na kratko, zelo
zakonom tudi kadar odločajo o smernicah svetovne politike. Zadržanje Zahodne Evrope in kramarske Japonske v zadevi poljske krize je nemoralno in nečloveško, skrajno egoistično in polno svobodoljubne hinavščine. To velja tudi za Amerikance, ki realpolitiko te vrste odobravajo. Pri tem se igrajo z bodočnostjo sveta, ki je sedaj na prelomnici. Poljska je za svobodni svet preizkusni kamen ljubezni do svobode, pravičnosti in resnice tudi tedaj, ko položaj zahteva žrtve. Naj se pa nikoli ne pozabi, da utegnejo te sedanje žrtve postati poroštvo za njihovo lastno svobodo.
Kam torej od tod? Ameriški predsednik in njegova vlada sta pokazala pot, sicer v zelo zmerni obliki, vendar je pot. Amerika ne sme ostati sama, in ne na pol poti, zlasti zato ne, ker ima v rokah mogočno gospodarsko orožje, s katerim more prisiliti moskovskega režiserja poljske drame k spremembi pripravljenega teksta. Začeli so graditi 5000 km dolg cevdVocl za pretakanje sibirskega naravnega plina v evropski Zahod. Načrt je neizvedljiv brez odločilnega sodelovanja svobodnega sveta, Amerike, Evrope in Japonske. Ce je svetu res za svobodo in pravico, je sedaj čas, da stopijo skupaj Amerika, Evropa in Japonska in pod pretil jo ustavitve cevovoda zahtevajo od centrale svetovnega komunizma: Stop!
L. P.
izčrpno, je omenil najvažnej' še trenutke, kako je v začetku 20. stoletja, ob večjem naseljevanju Slovencev v Mil' waukeeju rastla tudi potreb2 in želja po lastni cerkvi, kjer bi verni Slovenci častili Boga v svojem jeziku.
Prva skupina je bila organizirana 26. februarja 1904 pri Sv. Štefanu na Walnut Street.
Sklical jo je Fr. A. Kasti' gar, blagajnik je bil Janet Mole, skrbnik pa Janez P6" terlin. Ker pa je bila ta cer kev Slovencem preveč °c rok, so jo prodali SlovakoC1, Kupili so majhno cerkev U* jugu, komaj mestni blok & Holy Trinity cerkve. Nad' škof pa ni dovolil ‘konkureP' ce’ in imeti tam mašo. VeP dar slovenskim ljudem to P vzelo poguma. Kupili so zel® Ijišče na West Allisu in začf li graditi novo cerkev. Fr. 1 Smole je bil prvi župnik rije Pomočnice kristjane' John Mlakar blagajnik, & orge Ritoninja pa tajnik.
Nastal je nov problem. Sk raj 90 odstotkov župljanov 1 bilo takorekoč iz Milwauk^ ja in predlog je bil, zače graditi še drugo cerkev " ljudi v njihovi bližini. ^ Mark Pakiž, Štefan HojP1 in Baise Zakon so šli k n21 škofu Sebastjanu za nasv£ Dne 26. aprila 1916 je bila kupljena judovska sinag0! na Deveti in Mineral cesti, $500, popravilo te pa je st2 $200.
“Novo” cerkev so krstile Sv. Janeza Ev. Po smrti * Marka Pakiža 22. okt. 1929 župnij o Marije Pomočd kristjanov prevzel Fr. B. ^ točnik, Sv. Janeza pa B£ Luka Gladek, ki je vodil ^ nijo do leta 1935. Za njih1 prevzel župnijo Fr. Ah' Schifrer, ki je v mesecu • liju 1948 umrl.
Za njim je prišel m2 Franc Gabrovšek, v jU' istega leta. Kljub temu, je Gabrovšek že čutil kal • lezni v sebi, je pričel s ^ panj o graditve prepotra župnijske dvorane. V času je prišel Gabrovšku pomoč Fr. J. Sipek, velik2| pora župniku Gabrovšku, ga je bolezen strla in je mrl 19. julija 1951. Fr. S'f je nadaljeval z gradnjo q rane, ki je bila 12. h12' 1952 blagoslovljena od 11 škofa Mojzesa E. Kielya-
Po Gabrovškov! smrti 1952 so pri župniji na5' večje spremembe. Župnij2 bila ponudena g. dr. J°2 Goletu, ki pa ponudbe sprejel. Da bi župnija ost še naprej slovenska, s°
zaupali slovenskim franc
C0
Z1
nom iz Lemonta. Prvi nik je bil tedaj p. Alek( der Urankar, ki je bil I časno superior lemony frančiškanov. Ker je bA lexander z dvojno s(l preobremenjen, je na nj2 vo mesto bil imenovan Klavdij Okorn. Vodil je ^ nijo daljšo dobo let; do2’ je vznemirljivo novico, ^ bo morala cerkev uma^ velecesti (expressway)-Z ljubeznjivo potezo 2 škofa Cousina je župnij2 škofije odkupila lepo ^ krov veliko zemljišče na 84 in Coldspring RU, Klavdij je začel z gr3t nove cerkve in šole in s., prevzel veliko skrb, pre mnoga nasprotovanja, k1 mu pobrala moči. Župnij, je preselila na ta lepi ; mesta Greenfield leta ^ , P. Klavdiju so v Le^0 ponudili mirni počitek’ tam ni vzdržal. Šel je^ Svetoštefansko župnijo v cage in tam tudi umrl-Župnijo sv. Janeza jy Klavdijem prevzel P-Hočevar, ki mu je kmaNj lezen pretrgala nit še n1
(Dalje ?ia str. 3)
PONOVITEV FOLKLORNE UMETNOSTI
Na sobotni prireditvi bosta nastopila tudi LIDIJA DOLINAR in MARKO VOVK.
CLEVELAND, O. — Navdušenje nad prvim celovečernim nastopom Slovenskega folklornega inštituta v A-meriki iz dneva v dan narašča. Mnogi telefonski klici vedno znova prosijo in zahtevajo, da se ta večer slovenske folklorne umetnosti ponovi. Vodstvo Slovenskega folklornega inštituta se "je odločilo za ponovitev, ker noče, da bi bili prikrajšani za ta večer tisti, ki se zaradi izredno slabega vremena niso mogli u-deležiti prve predstave. S ponovnim nastopom, ki bo 30. januarja, ob 7h zvečer v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue, pa hoče dati zadoščenje tudi tistim, ki so se kljub slabemu vremenu predstave udeležili in z burnim a-plavzom spremljali dogajanja na odru.
Res lepo je biti mlad! Skozi vso svojo zgodovino je slovenski narod ostal mlad. O-stal je mlad., ker je imel svojo pesem in svoje običaje, ljubezen in vero. To je bil njegov zaklad, katerega je čuval in branil ter ga neoskrunjenega izročal iz roda v rod.
Mladi člani Slovenskega folklornega inštituta nam bodo s svojim ponovnim nastopom dokazali, da so sprejeli to našo narodno dediščino in so jo. pripravljeni čuvati in braniti.
Dragi slovenski prijatelj, v; imenu članov in odbora Slovenskega folklornega inštituta te vabim, da se tudi ti pridružiš veseli in prijetni družbi, ki se bo ponovno zbrala v. soboto, 30. januarja, ob 7h zvečer v Slovenskem narodnem. domu na St. Clair Ave., kjer se boš pavdušen nad pestro predstavo iz slovenske folklorne zakladnice počutil mladega tudi ti.
Luštno in veselo pa bo tudi po predstavi, saj bo v celoti preskrbljeno, da se bodo lahko zavrtele pete tudi v dvorani, ali pa si gasili žejo in skladkali z dobrotami, katerih bo v polni meri na izbiro.
Glasbo, za ples po nastopu bodo poskrbeli fantje Alpskega seksteta.
Torej na veselo snidenje v soboto 30. januarja, ob 7h zvečer!
M. Merela
Fis.^o in pozdrav koroškega Movrsika
V adventu 1981.
Pozdravljen človek božji, kdorkoli si!
Kar ne\verjamem, toda koledar pravi, da bo kmalu Božič. Tudi čas se je moderniziral in teče hitreje. Zato je čas pisanja in voščil za mnoge veliko breme. Zame je sladko breme, ker tako se zopet povežem z dragimi, vsaj tako skromno morem koga razveseliti bodisi s pismom, ali karto ali znamko, vsak pa je svoboden, da prebere ali ne. Toda naj ve: nisem pozabil na Te!
Voščilo je izraženo na božični karti. Je sicer milijon-krat izrabljeno, pa vendar velja in prihaja iz srca. Izročimo se v Očetove roke in v njegovo voljo, najbolje bo tako. Po. Marijinih rokah pa velja še bolj!
Kot vedno, prilagam božično karto. Letos sem pripravil dve novi, pa mi je ta bolj pri srcu, ker izraža res naš domači' slo venski Božič. Sred-nia slika na desni marsikoga m^+i:	ni jezero, ne, ampak
zledeni sneg ob zahajajočem soncu za Obirjem. Ali te, ne strese ob sliki mraz? Hitro domov za peč!
Dokaz za starost je tudi to, da smo letos praznovali 50-letnieo mature. — 11 sošolcev se nas je zbralo od okoli 30. Tako različni smo si po poklicu in idejno, pa vendar so-šolstvo združuje. Izmed sošolcev, ki bi se lahko udeležili, se edino dr. Mikuž ni, ta nas.vse bojkotira. Ker je malo pozneje prišel dr. Emil Hodnik iz ZDA, se nas je posebej zbralo pet sošolcev' duhovnikov na Brezjah. Dva duhovnika so ubili, mislim, da sta ta dva mučenca najbolj gotovo pri Velikem duhovniku.
Ob maturi:	kot ste brali,
smo majnika praznovali 75-letnico prve slovenske gimnazije “škofovih zavodov*’ v Lt. Vidu. Kot “Jegličevec” sem se seve praznovanja u-deležil. Kako je bilo, veste. Kako je bilo v duši tistim, ki so praznovali in drugim, ki so uradno poslušali, si lahko mislimo.
Nisem pričakoval, da bom prilezel do te starosti, ker nikoli nisem dovolj pametno živel in ubogal premnogih nasvetov. S srcem in pritiskom
se ne razumeva najbolje, vendar še kar gre in čudno, da bi še kar rad živel, saj svet je lep in zanimiv, le ljudje niso vedno lepi, so tudi zelo grdi. Z očmi je seveda križ. Po o-peracijah se je precej ustalilo, ne pa povsem. Imam ena očala v očeh (kontaktne leče), druga za branje, tretja, kadar lečo izgubim (že šest!), četrta, kadar druga kje pozabim in še dvoje starih. Oči so že dovolj videle in prestale, dolgo ne bom živel, po smrti jih pa ne potrebujem.
Za drva me mnogi sprašujejo. Vse nabasano imam. Bil sem težki delavec. Koristna so ne le za kurjavo, tudi za “fizkulturo”. Kler-ozen šem itak, sklerozen tudi, da pa telesno ne bom preveč sklerozen, otrdel, pa koristi delo. Največji užitek imam, ker vsa drva in grče razcepim, le svojih faranov ne morem, ti so trši kot vsak štor. Najtežje delo je z dušami, ker imajo svobodno voljo.
Veste tudi, da star, izrabljen avto ni za dolgo pot, tudi jaz ne. Kar doma se držim, pa še “majčken tukaj, majčken tam”. Doma sem itak po vsej Koroški! Dvakrat na hitro v Nemčijo, nekajkrat na Primorsko, oktobra sem se u-deležil prvega slov. misijonskega simpozija v Rimu. Lepo in koristno je bilo, ker se srečam z mnogimi znanci in da se malo duhovno osvežim ob tolikih učenih glavah, ko sem sam tako zapuščen. So nas pa tako zaposlili in natrpali, da še kihniti ni . bilo časa, pa tudi pogostili in še papeža smo pozdravili in on nas ob prvi javni avdienci po a-tentatu. Bi mu roko podal, če ne bi vdrle Poljakinje pred mene in me skoraj zmečkale. Bog jim požegnaj, saj je njihov “Jan”.
Letos je bilo izredno veliko obiskov, zlasti Amerikancev. Vsem bohlonaj, ki so žrtvovali pot v zakotne Vogrče in z obiskom razveselili podjunskega “sroteja”. Udobnosti pri meni ni, le po domače je, ker sem “podeželski”.
Dosedaj sem le o sebi čvekal, pa so še važnejše stvari. Npr. Koroška, lepa kot princesa, pa ujeta in zakleta in čaka, kdo jo bo odrešil. Razočaranja so bila in so še in vedno bolj prihaja spoznanje, da ne čakamo na tujega princa, ampak jo sami skušamo rešiti. Veliko se dela, pozna se, da imamo več izobražencev in mladina se zelo udejstvuje. Izredno bogato je kulturno življenje. KKZ (Kršč. kulturna zveza) je poleg običajnih prireditev organizirala prav izvirna in zelo posrečena srečanja kot so: “Družinsko petje” (pojejo in igrajo posamezne družine), “Vi-žarji” (domače stare pesmi in igranje na glasbila), ali zadnje srečanje mladinskih zborov v Borovljah, ko je nastopilo 26 mladinskih zborov, skupaj C00 mladih! Povsod velik uspeh in velika udeležba. Potem še “Domači pripovedniki”.
KKZ je priredila gostovanje igralca Jožeta Zupana s “Pridigami sv. Janeza Sveto-kriškega’ po mnogih krajih, potem gostovanje Slov. narodnega gledališča iz Trsta v petih župnijah • z Mrakovo phamo “Proces” (Jezusov) in sicer v cerkvah.
Vzporedno s KKZ deluje tudi Kat. prosveta, v okviru katere imam tudi jaz svoja predavanja. Poleg KKZ ima tudi “Prosvetna zveza” svoje prireditve, koncerte itd. Tudi tam je mnogo narodnega dela, zlasti na pevskem polju, pa še mnoga gostovanja iz Slovenije. Posebej omenim koncert KKZ: “Koroška poje” v spomin 10-letnice smrti prof. dr. Franceta Cigana.
Tedaj se je vnela strašna gonja proti dr. Ciganu, kot bi
hudiča spustil z verige. Laži, pamfleti, grožnje, intervencije do naj višjih vrhov, da bi ustrašili ljudi in da bi preprečili, da ne bi prišel državni predsednik dr. Kirch-schlaeger na koncert. Toda ljudstvo je prišlo in še koliko, predsednik tudi, navdušenje, pravi triumf. Bil je to nekak plebiscit ljudstva. Predsednik je prišel nato še v Mohorjevo med dijake in pevce ter obljubil, da še pride.
Veliki in veseli dogodek za Primorsko in Koroško in' zame tudi je bilo gostovanje pevskega zbora “Korotan” iz Clevelanda. Po Koroški ima ime in Korošec ga je ustanovil. Vrnil je obisk našega pevskega zbora “Gallus”. Spremljal sem ga povsod po Koroškem in se užival pesem in goste, mnoge znance. O tem ste gotovo brali, ali celo sami doživeli.
Najvažnejši dogodek za naše versko, pa tudi kulturno in narodno življenje je novi posvečeni dom “Sodalitas” v Tinjah. Pravijo, da se je;zgodil “tinjski čudež”, da je bilo namreč mogoče dovršiti v e-nem letu tako mogočno stavbo, in še tako moderno in u-dobno. Že preje je dom veliko pomenil, sedaj pa je “eksplodiral”: polno srečanj, tečajev, sestankov, predavanj, duhovnih vaj, iger in umet-
/ —--------o—
niških razstav. Predvsem je to delo rektorja g. Jožeta Ko-peiniga. Škofija je mnogo pomagala in pa izredna radodarnost vernikov. Dom je naš ponos! In lep6 staro slovansko navado ima: gostoljuben je. Tudi Tebe bo rad sprejel!
Ne omenjam Mohorjeve in S 1 o v e n s ke gimnazije, ker itak poznate njun pomen. Vsi skupaj so temelji narodnega življenja.
Sedaj sem pa že spraznil svoje srce, prostora tudi ni več in zlorabljam Tvojo potrpežljivost. Oprosti! Osebno bi se pa lahko še ' marsikaj pomenila.
P.S. če Ti jaz pišem, ne pomeni, da moraš odgovoriti. Saj poznam vse težave. Sem hvaležen, če prebereš. Za Veliko noč pošljem zopet svojo novo velikonočno karto. Glavno je, da Te razveseli, zahvaljevati se ni treba.
V Jezusu Kristusu Odrešeniku in njegovi Materi in našima zavetnikoma sv. Cirilu in Metodu Te iskreno pozdravlja	,.
Vinko Z.
(Gornje , pismo je posredoval Ameriški Domovini naročnik S. š. iz Jolieta. Mislim, da je oris razmer na Koroškem prav zanimiv in koristen. Ur.)
Novoletno voščilo ljubljanskega nadškofa
Slovenskim rojakom v Kanadi in Združenih državah Amerike
Dragi sobrat je, duhovniki, dragi prijatelji,
letošnje poletje sem imel priložnost obiskati. slovenske rojake v Kanadi in Združenih državah Amerike. Glavne postaje so bile: Toronto, Hamilton, Montreal, Win-nipeg, Chicago, Lemont, Joliet, Milwaukee, Marquette, Cleveland, Washington, New York' in Fairfield. Povsod ste me zelo prijazno sprejeli in vsaj z nekaterimi sem prišel tudi v kratek osebni pogovor. Pozdrave, ki ste mi jih naročili za domovino, sem sporočil na-prej preko Družine in škofijske okrožnice in ob priložnostnih osebnih srečanjih.
Po vrnitvi v Ljubljano bi se vam bil rad vsakemu posebej pismeno zahvalil za prijazen sprejem, za molitve m za razne darove, vsaj kolikor imam vaše naslove. Posebej sem vam še enkrat želel izreči svoje priznanje in zahvalo za vašo trdnost in zvestobo v veri in krščanskem življenju, za vašo povezanost s Cerkvijo in za vašo živo narodno zavest in ljubezen do slovenskega naroda in do vaše stare domovine. Ker mi tega ni bilo mogoče storiti, naj to skupno božično pismo nekoliko nadomesti osebna pisma in vam izrazi mojo hvaležnost.
Za božične praznike vam, dragi sobratje duhovniki, in vam, dragi slovenski rojaki, kakor tudi vašim družinam, želim božjega miru, milosti in ljubezni ter posebnega varstva naše matere Marije. Bog vam daj zdravja in sreče in naj vas v novem letu spremlja, vam pomaga in vas varuje na vseh vaših potih.
Spominjam se vas pri sv. maši in v molitvi in vam pošiljam svoj blagoslov in prisrčne pozdrave
f Alojzij Šuštar,
ljubljanski nadškof
Ljubljana, v adventu 1981.
< ►	J
KOLEDAR
j|	j ji
društvenih prireditev |
JANUAR
30.	— Slovenski folklorni inštitut v Ameriki ponovi nastop “Prvi veliki večer iz slovenske folklorne zakladnice”, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. zvečer.
31.	— Slovenska šola pri
Mariji Vnebozzeti pripravi kosilo v šolski dvorani, ki se bo serviralo od 11.30 do 1. popoldne.
FEBRUAR
12., 13. in 14. — Slovenski
športni klub priredi vsakoletni smučarski izlet v Greek Peak.
13.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi maškarado.
14.	— Župnija Marije Vne-
bovzete na Holmes Ave. priredi kosilo s srnjakovo in kurjo pečenko v korist Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. Letos bo kosilo v Slovenskem delav-> skem domu na 15335 Wa-j terloo Rd. Po kosilu krajši | program,
20. — Dramatsko društvo
^ Lilija priredi svojo vsako-i| letno maškarado v Slovenskem domu na Holmes Ave, Igrajo Veseli Slovenci.
20. — Klub slov. upokojencev
v Euclidu priredi večerjo s plesom v SDD na Recher Ave.
20. — St. Clair Rifle and
Hunting Club priredi “lovsko večerjo” v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Za ples bo igral Alpski sekstet.
21. — Združena slovenska
društva (U.S.S.) priredijo svoj četrti vsakoletni zimski koncert USS godbe na pihala v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Po koncertu ples in zabava, igrajo Veseli Slovenci.
28. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi kosilo v farni" dvorani. Serviranje od
11.30	dop. do 1.30 pop.
MAREC
13.	— Slovensko-ameriškl
Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igral bo Alpski sekstet.
13.	— Klub slov. upokojencev
na .Waterloo Rd. priredi vsakoletno pomladansko večerjo in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Serviranje večerje od 5.30 do 8. zvečer, za ples igra Markic-Zagger orkester.
14.	— Misijonska Znamkarska
Akcija (MZA-CMA) priredi kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Kosilo se bo serviralo od 11.30 dop. do
1.30	pop.
20.	— Pevski zbor Jadran
priredi svoj pomladanski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Začetek ob 7. zv. Za ples igra Ray Polantz orkester.
21.	— Društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (pancakes and sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 1. popoldne.
Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju
(Nadaljevanje z 2. strani)'
ga življenja. Za župnika je potem prišel nadebudni p. Jerom Selak (z njim pa še p. ^ Beno Korbič in p. Bonaventura.) Vse tri je Lemont kmalu odvzel, na nejevoljo večine župljanov. Sedanji župnik je p. Lovrenc Grom, ki je podvzel veliko breme, gradnjo dodatne velike dvorane z novo kuhinjo in drugimi potrebnimi dosežki.
(Te vrstice sem posnel deloma iz Goletovega govora in drugih virov, ki morda ne bodo vsi točni. Op. pisca.)
V govoru je dr. Gole na koncu skoraj z žalostjo in o-čitajoče dodal nekako takole: Sami bomo Slovenci pomagali, da bo. preje konec naše slovenske edine maše pri Sv. Janezu, ker najdemo vsako drugo mašo, cerkev in priliko, samo ne deveto mašo s slovenskim petjem in pridigo v domačem jeziku. Prvi priseljenci so za tem težili in vse storili, kakor smo že omenili, mi pa, kakor, da nam je vseeno . ..
Veliko nejevoljo so ljudje izrazili tudi' po maši pred cerkvijo, češ, kdo je kriv, da slovesnost 65-letnice pri deveti maši ni bila, kakor se je to pričakovalo — slovenska, vsaj taka, ,.kakor je že vsa let cb devetih?” Mnogi slovenski ljudje, ki so za slovensko župnijo radi žrtvovali svoje prispevke, so bili z angleško, deveto mašo tako-rekoč ponižani in užaljeni. Proslava 65-letnice je dejansko potisnila slovensko
mašo ob stran, tako so ljudje čutili, čutili, da je deveta maša pri Sv. Janezu le še
pastorek (stepchild).
*
Starost naših slovenskih ljudi je visoka. Stoletnico je praznovala vsem poznana Lucija Gregorčič, 98-letnico ga. Johana Turk, mati ge. Jelen-čeve, lastnice pogrebnega zavoda, in še vedno aktivni slovenski pionir g. Štefan Hojnik — 98-letnik. Bog daj vsem obilo zdravja do skrajnih meja življenja!
❖
Novemu, do zdaj nam še n e p o znanemu slovenskemu komponistu Maksu Simončiču ml. iz Stocktona, Kal,, na tem mestu iskrene čestitke k uspehu! Simončičevim je glasba v rodu. Njegov stari oče je bil član ljubljanske Opere in komponist, oče odličen pevec in pesnik, zdaj pa še vnuk orje glasbeno polje.
Kako lepo se to sliši!
*
Pustna zabava, ki jo pripravljajo Trrglavani, še ni tu, pa čas teče in 13. februar se približuje. Začetek bo ob 6. Na jedilniku bodo domače klobase in pečenice z zeljem m praženim krompirjem. Dobo vino, krofi in kava. Najboljše maske dobijo nagrado.
Gorba in ples, veselje vmes, smeha za vse bo zares dovolj-
Ko bo zima odšla, bo prišla pomlad, katero vam žeii dočakati
France Rozina
Cir^hlrr
..
©NE FAIRLANE CftiVS
JOUET, (L 80434
Since 1914 ,. .
.. • the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in Insurance protection at low. non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historic*! Fact«
fhe Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’^ Catholic Action Programs are:
1. Sehola1 snips for the education of young men aspiring to the priesthood. 1
1. Scholarships for young women aspbing to become nuns.
I. Additional scholarships for needy boys and girls.
1 Participating in the program of Papa* Volunteers of Latin America.	'	(
8. Bowling, basketball and little league baseball.
8. Social activities.
7. Sponsor of St. Clare House of Prayer
ANDREJ KOBAL:
Družba
sv. Družine
Officer«
President ................... Joseph J. Konrad
First Vice-President ........ Ronald Zefran
Second Vice-President ....... Anna Jerisha
Secretary ................... Robert M. Kochevar
Treasurer ................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary ......... Nancy Osborne
First Trustee ............... Joseph Šinkovec
Second Trustee .............. Fr ances K ima k
Third Trustee ............... Anthony Tomazin
First Judicial .............. Mary Riola
Second Judicial ............. John Kovas
Third Judicial .............. Frank Toplak
Social Director ............. Mary Lou Golf
Spiritual Director .......... Rev. David Slalzer
Medical Advisor ............. Joseph A. Zalar, M.D.
IS THE HOLY LAI HOLY?
By FR. DAVID STALZER
“Jerusalem! Jerusalem! If I forget you may my right hand be forgotten.” Words found in the Old Testament of the Bible.
Since my return, in November from almost two weeks in the Holy Land, I don’t think I will ever forget Jerusalem nor any other part of the Holy Land.
Where and what is the Holy Land? The Holy Land is found in the small country of Israel in the Middle East part of our world. Israel is without a doubt a battleground. It is a country that is mainly rocky anff desert, but since the Second World War it is beginning to blossom with modern agricultural processes and technological advancements.
The modern State of Israel, recreated in the ancient homeland of the Jewish people, was established by proclamation on May 14, 1948. It is a parliamentary democracy a President elected by a single chamber legislature, the 120 member Knesset.
Lying between the Eastern Mediterranean and the Red Sea, this small country is bounded by Egypt, Jordan, Syria and Lebanon. Israel is a temperate country with hot rainless summers and mild winters. The main languages
are Hebrew and Arabic with English very widely used.
When one makes a pilgrimage to the Holy Land one can have a reverent experience standing in the actual places where Jesus, the Apostles, and the Prophets walked and talked to God. In addition to the prayer experience one also realizes some cultural shocks.
Galilee was a beautiful spot.
A place for meditating on the call of Jesus to his apostles to become His followers. Peaceful and tranquil. Miracles have been performed in what is essentially a desert land. They grow everything from bananas and oranges to melons and vegetables. Today Israel is a major exporter of fresh fruits.
In Capernaum we stood on the floor of the same synagogue where Jesus began his mission almost 2000 years ago. From there you could see the shoreline where Jesus walked on the water and performed the miracle of the loaves and fishes. Nearby was the hill where Sermon on the Mount was given. We visited Cana where the first miracle was performed, and Nazareth, the city where Jesus grew up in the home with Mary and Joseph. In this city is a beautiful new Basilica of the Annunciation incorporating the
SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE
Grotto where the Angel Gabriel is said to have pronounced the wondrous words to Mary; “And, behold, you shall conceive and bear a son, and his name shall be Jesus.”
The capital and holy city of Israel is Jerusalem. The thrill of being so close to where Jesus was crucified, buried and rose from the dead!
In the walled “Old City” of Jerusalem the streets are very much as they were in Jesus’ time — narrow, winding, with cobblestones and no motor vehicles. One can still walk next to donkeys pulling carts loaded with > merchandise to deliver to the market where you can still bargain for homemade goods.
A far cry from our shopping centers. The smell, atmosphere and excitement of ancient Jerusalem is still here.
Within the Old City is the holiest church of Christendom, the Church of the Holy Sepulchre, erected upon the traditional site of the Crucifixion, Burial and Resurrection of Jesus. It contains the last five stations of the Cross on the Via Dolorosa, the way from where Jesus was condemned to his death at Calvary.
There is also a Moslem section and a Jewish section of the city. In the Moslem section one can visit the huge Mosque over the Rock from which Mohammed is supposed to have ascended, making this city holy to the Moslems.
Throughout the centuries, the Western (wailing) Wall has been the holiest place for prayer for Jew’s and a symbol of hope and revival. Part of the Wall dates back to the time of the Second Temple, built by Herod. Here you could see the intense emotion of the Jews praying there for the restoration of the temple.
Very moving. Very prayerful.
The “Old City” is packed with history and tradition but it is also packed with peddlers and theieves. Tourist beware! Here is their main source of income — Not all is of truth and honesty.
One of the most serene and peaceful spots was the City of Bethlehem. A small city perched on top of rocky hills.
Here is the birthplace of King David and Jesus. Over the traditional grotto of Jesus’ birth stands the Church of the Nativity built by the Emperor Constantine in the 4th Cen-	1
tury. This is the oldest shrine in the Holy Land. “And the I Word was made flesh and dwells among us.” God’s great gift to His people, Jesus, the Savior of the World.
In addition to the Christian shrines, we also visited the area of the Dead Sea and the f now famous site of Massada. |
What a breathtaking spectacle, the coupon below, built by Herod almost 2000 | years ago. Tt makes you feel | so small. A humbling experi-
1
Na razpolago mi je bil od jutra do večera. Če sem bil v hiši in sem bral, je ždel pred vhodom; ko sem šel ven, je skočil na noge, da mi sledi. Sprva sem se mu odrekal, češ da ga ne potrebujem, a kmalu sem uvidel, da bi bilo težavno biti brez njega. Da bi bil z menoj prvi dan po prihodu na otok, bi se mi ne pripetila nezgoda, zaradi katere sem par dni trpel hude muke.
Tistega sončnega popoldne me je Mr. Bailey peljal k obali, da bi se kopal do štirih popoldne, ko bi se vrnil pome. Kopalnih hlačk nisem prinesel iz New Yorka in on jih ni imel, da bi mi jih posodil. Rekel je, da kaj takega sploh ni treba na samotnem peščenem produ, kamor ves dan ne pride živa duša. Njegova žena mi je pripravila košaro s kruhom, ribjim mesom, sadjem in glinastim vrčem vode; v avto je dela velik sončnik, z nasvetom, da moram biti ves čas, ki sem na kopnem, v senci.
'Bailey je zasadil sončnik v pesek in položil pod njega hrano. V daljavi na vodi mi je pokazal suho površino, ki se imenuje Ptičji otok. Nič drugega ni bilo na njem kot neštevilne jate ptic in flamingov, katerih plameneče perje je v soncu odsevalo, kot da bi zrl na polje tleče žerjavice.
to relax and take in some sun.
All in ail, the Holy Land is just that, a Holy land, literally touched by God Himself. Yet it is a land torn by wars, blood shed, atrocities and civilizations destroyed. Peace and justice stilf has not been fully realized here. Let us all pray for the peace of Jerusalem, for our Lord Jesus will once again come to this land. Let us prepare for that day.
Yes it was a trip never to be forgotten. A trip I wish all KSKJ members could make. More than anything it was a trip of faith, with endless rewards.
“Do Ptičjega otoka,” mi je rekel Bailey, “ni ob tem času vode več kot do kolen. Če greš tja sedaj, ko sonce še ni premočno, lahko priplavaš nazaj z menjavo plime in o-seke.”
Slekel sem se, pustil vse pod sončnikom in brodil do oddaljenega otoka ptic cele milje. Perjad je glasno protestirala, ko sem se približal, flamingi so večinoma odleteli, a njih ženski spol je čuval iz blata zgrajene čevelj in pol visoke stolpiče z jajci na vrhu. Tem visokim stvarem z lopatastimi kljuni se nisem upal približati. Jate manjših ptic so s krikom zletale v zrak in se vračale k jajcem na pesku. Takih prizorov nisem nikdar prej videl. Vrnil sem se šele, ko so valovi že vdirali z oceana in je bilo mogoče plavati.
Pri povratku sem še oziral gor in dol po obali, misleč, da sem mogoče zgrešil smer. Mojih stvari ni bilo nikjer. Videi sem luknjo, kamor je Bailey zasadil sončnik. Vse je pobral tat. Vedel sem, da bo sonce v popoldanskih urah vedno hujše pripekalo in me bo nevarno ožgalo. Kamor je neslo oko, nisem videl drevesa, le kakte in pritlikavo trnje ob goli obali drobnega belega peska. Sel bi celo tja poiskat vsaj delno zavetje pred soncem, a Bailey me je z vso resnostjo svaril, da ne stopam tja — med gnezda klopotač.
Vse ure sem prebil deloma v vodi in malo zunaj nje. Lačen nisem bil, a od sile žejen. Kodravi lasje so mi obvarovali lobanjo, ali po vsem telesu sem dobival vroče občutke opekline. K sreči je Bailey prišel pol ure pred četrto, mi pomagal oviti se v odejo in me z vso naglico odpeljal domov. Gospa mi je takoj prinesla hladilno sadno pijačo, on pa me je mazilil po vsem telesu.
Predno se je zmračilo, sem izgubil žhvest. Naslednje jutro sta mi pripovedovala, da sem vso noč govoril v nekem tujem jeziku — gotovo po slovensko — in oba sta čula nad
ČESTITKE!
Iskreno čestitamo gdč. Lindi Berkopec, 723 E. 157 St., ko je bila izbrana za lepotico clevelandskih univerz. Sedaj tekmuje za naslov Miss Ohio. Prav tako ji čestitamo za velik uspeh: Dean’s List. Čestitamo ji mama, stara mama in Werner iz Avstrije!
(7-8)
MALI OGLASI
V Najem
5 sob v bližini Sv. Vida. Kličite 881-4434 __________________	(6,3)
For Kent
Brand new double, dn. Euclid areh. Adults only. No pets. $395 a month plus utilities and security. 585-7112.
(6-9)
********** t ******* **t***tm*
menoj. On je pazil, da sem ves čas ležal na strani, ki je bila manj opečena. Okreval sem v dveh dneh, a luščil sem se najmanj en teden.
Tatu so tedaj prijeli. Pripeljala sta ga dva, za njimi je stopala skupina črnih možakarjev. Oblečen je bil v mojih hlačah in srajci, nosil moj široki slamnik in sandale in v rokah težak in odprt rdeči sončnik. Prav nič ni kazalo, da je nesrečen, da so ga prijeli. Nerodno se je smejal in kazal velike bele zobe.
WILL BUY
Antique furniture, coins, gold, silver, anything old.
641-7738
(6-9)
(Re nadaljuje)
MISLI
Izkušnja nas nauči teh dveh stvari: najprej, da je treba veliko stvari popraviti, potem pa, da ni treba preveč popravljati.
—Delacroix
Prijalei’s Pharmacy
st. Clair Ave. & E. fig St. 3«!-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO _ All) FOR AGED PRESCRIPTIONS.
MALI OGLASI
DENTAL RECEPTIONIST & SECRETARY NEEDED
Knowledge of Slovenian or Croatian language would be advantageous. Send resume care of American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleve., Ohio 44103, Box 123.
_______________________(X)
ROOMS FOR RENT
3 or 5 rooms & bath. St. Clair, Norwood Rd. area. Call 881-1393 or 888-2765
_______________________w
IŠČEM STANOVANJE
Samski. 4 sobe v Collinwood-ski naselbini. Zvečer kličite 943-3071. Po dnevi kličite 486-2700 in vprašajte za Frank Tegel.
(4-7)
For Rent
2 bdrm. suite, up. Chardon Rd. & Euclid area. Sec. dep. req. Call after 4 p.m. 531-4209
(6-9
V NAJEM
Čista spalna soba se poštenemu moškemu. 481-3365.
odda
Tel.
(7-10)
Apartment For Rent
Ridpath — 2 bdrms., newly remodeled, adults, no pets. $325 per mo. plus security and lease. 888-7029.
__________________________(5-3)
3 rooms furnished (up) with garage. Security deposit. E. 66 St. Gall after 4 p.m.
881-2930
(1-8)
GRD1MVA POGREBNA ZAVODA
1053 Ea*l CZ St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-208«
531-8300
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
I
I
X
X
X
Let Your Life Insurance Work for You
American Mutual has your life insurance with
a new concept which combines an exciting new benefit program. Scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail
Special Sale 50% OFF
Ladies Dresses, Blouses, Gowns and Pajamas
Girls Dresses, Gowns and pajamas Mens and Boys Sharis and Sweaters v
Many more items 50% off
ANZL0VAR DEPT. STORE
D2M SI Clair Am,
Sea, so it is a spot for tourists	< KmiiiitxtuttvMiiuxiMixuKzmixttittimtmiiimiiututiimimtv.itiinr.um&tm:?
ence.
One night we stayed at a Kibbutz, which is a collective settlement. All are equals and treated alike. A commune that works.
Finally, we spent two days in Tel-Ayiv the modern, business city of Išreal. Much of it is being renovated for expanded commercial enterprise. It lies along the Mediterranean
American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth is .......
Name ...............,.....
Address ...................
City ............. State ..
iZ
■ 4>
i £
»<*>
IA
U-
«<7
«{-
1
w
IA IA I
IA
It
1
I A
1

REPEAT
PERFORMANCE
Presented by
FOLKLORE DANCE Slovenian folklore
INSTITUTE
SAT., JAN. 30 SLOVENIAN HOME 6417 ST. CLAIR 7:00 P.M.