Skupšeina spodnještajerskih zadrug v Celju. Pododbor Zadružne zveze v Mariboru je sklical na dan 12. t. m. skupščino spodnještajerskih zadrug v Celju, katere se je udeležilo okrog 100 zastopnikov zadrug iz Spodnjega Stajerskega. Ta sijajna udeležba zadrugarjev, večinoma kmetov iz Spodnjega Stajerskega, je najboljši odgovor na vse nesramne napade liberalcev na našo organizacijo in naše zadrugarje, ker kaže, da ljudstvo razume naše delo in ve isto tudi ceniti. Iz obširnega poročila, katero prinašamo v ,,GospodarskihNovicah", je razvidpo, da je naša organizacija, ki šteje že So članic, najmočnejša zadružiia organizaeija na Spodnjem Stajerskem, razvidno je pa tudi paše delo, ker se je števiio zadrug od ieta 190(5 naprej vec kakor potrojilo. V. pododbor so se volili gospodje: dr. Korošeo, dr. Verstovšek, Ivan Gorišek, dr. Hohpjec, Jože Ozmec, dr. Povalej, M. Matek, dr. Jerovšek in dr. Benkovič. Ustanovil se je skupni zadružni fond, v katerega bodo vse zadruge pnspevale znesek, ki tvori 5% čistega dobieka zadrug. .Namea tega foada je pospeševanje zadružpištva, vzlasti oaih zadružnih vrst, katere potrebujejo več kapitala. Pri posainezuih tookali daevuega reda se je viiela živaima debata in obravnavale zelo važne gospodarske zadeve kakor naše stališce aapram kmetijski (iružbi ia kmetijskim pourtižnicam, razpravljaio se je o nakupovainih in prodajalnih zadrugah, nalaganju pupiiarno vuruega denurja, zadružai banki, zadružai šoli v Ljubljaai, blagovuem prometu, zavarovalnioi za ogenj itd. Predsednik Zadružne zveze v Ljubljani, gospod dr. Krek je opetovano posegel v debato ia dal marsikatera zelo važna navodila. Na to se je vršil kratek poucni tečaj. v katerem so se razpravljale najvažnejše določbe glede aačelstva in nadzorstva, sej ia revizij. Nadrevizor VI. Pušenjak je omenjal marsikatere pri revizij.ih najdeao papake, iii pozival vse zadruge, da naj delujejo na to, da bo poslovanje v zadrugab vzorno. Zborovanje je trajalo približno uet ar 111 se mo ra pohvalao omeniti, da so zborovalci z napeto pozornostjo sledili posameznim tofikam dnevnega reda. Lepo uspelo zborovanje in dosedanji uspehi so nam porok, da bode naša orgaaizacija, katera že sedaj šteje toliko vnetih in nesebično delujočih zadružnih delavcev, izvedla tudi ostale točke svojega gospodarskega programa in tako povzdignila gospodarsko blagostanje kmečkega ljudstva. polifični o$led. — Novi miuistri. Toliko src je vaeto koprneloo  po ministrskiii easteii! A vsa upaiija, so paclla v vo(io. (Jelu iii Nemci se niso mogli sporazumeti zaradi .skupnega postopanja, in vsled tega tudi ni prišlo do skupnega ministrstva, v katerem bi seaeli zastopnikii  državnozborskih strank. Baron Bienertli je vsiecf ttsga bil primoran sestaviti iniaistrstvo iz samih uradnikov. Le ministri rojaki so vzeti iz poslaaskib. vrst. Razveu ministra za notranje zadeve in za domobraastvo ter ministrov rojakov so vsi drugi tudi samo vodjo ministrstev, torej napoi-ministri. Dva iuiaistiv (sedaj za notranje zadeve in domobranstvo) moratibiti v vsakem ministrstvu, ker potrebujejo ministrski sklepi podpisa dveh ministrov, da so veljavni. Ministrski predsednik Bienerth je sestavil svoj kabinet tako-le: minister za notrauje zadeve baron Haerdtl; domobranstvo fml. Georgi; poljedelstvo sekcijski šef Pop (Celi); javna dela sekcijski šei gro! Wickenburg (Nemec); naučno ministrstvo vitez Kanera (Ceh); Jinance Jorkaš-Koch (Poljak); železnice vitez Forster (Nemec); trgovino dr. Mataja (Nemec); justico vitez Holzkneulit (Nemec); minister rojak za Poljake vitez Abrahamovič, za Celie Moravan dr. Začek, za Nemce češki posilinemec dr. Schreiner. Nemški mihister rojak dr. Sclireiner je namreč rodom Ceh, za to tudi nemški listi o lijem porocajo kratko: rojen na Ceškem. Kot dijak je bil hud češkipetelin ter hodil vedno v surki (češki narodni obleki). Pozneje pa je prestopil k Nemcem. V državnem zboru mu Ceni velikokrat očitajo nezvestobo do eeškega naroda in dr. Schreiner osramočen utihne. — Začasno ministrstvo. Sestavljeno uradniško ministrstvo se samo nazivlje, da je le začasno. Kakoi* hitro se Nemci in Cehi toliko sporazumejo, da bodo lahko -skupaj vlekli državai voz, pa se bo sestavilo ministrstvo iz udov državaega zbora. Baron Bienertli je bil v dosedanjem Beckovem ministrstvu minister za potranje zadeve. Roclbm je Nemec, ujegova žena je Hrvatica, mišljenja je krščanskosocialnega. Novi minister za notranje zadeve baron Haerdtl je strokovnjak v volilnopravnih vprašanjih ter je ustvaril predlog za državnozborsko splošno in enako volilno pravico in ga v odseku tudi ponovno zagovarjal. Po na- _ „ \ šem mneaju uradniško ministrstvo ne bo dolgo traja1 lo. Njegova usoda je v nemškib. rokali. Nemško-libe- ralne stranke iraajo v svoji sredini može, ki si silno želijo ministrskih stolov. Ti bodo delali na to, da pridejo kmalu do svojih ciljev. Na drugi strani pa je stranka zadnji čas z lažini in obrekovanjem poostruje boj med slovenskima strankama. Protiverska gonja je v naših liberaloih listih bolj nesramna ip besna kakor je bila sploli kedaj v ,,Slov. Narodu." Grd oseben boj je pri liberalpi stranki edini način bojevanja. Iz tega je razvidno, da naša liberalna stranka noCe združeoja, noče približapja, vsaj poštenega in trajnega ne! Posledice tega mora torej sama aositi! — V naši javnosti je obudil sledeei dogodek veliko pozornost. Dr. Susteršič je izjavil nasproti Bieuerthu, da ne more gleue stališča kluba napraru vladi irič določnega povedati, ker se bode po njegovem mneuju to stališče določilo v sporazumu Slovenskega kluba in Zveze južnili Slovanov. Nasprotno pa je dal Ploj razglasiti v časnikih izjavo, ki se glasi kakor odpoved na dr. Susteršiča, da bo klub južaih Slovapov nasproti vladi zastopal politiko proste roke in vzdrževal (samo?!) prijateljske razmere z ostalimi slovanskimi strankami. Vkljub uljudni izjavi dr. Susteršiča so liberalci ia Hrvatje že določili svojo taktiko, pe da bi počakali na zbližapje s Slovenskim klubom. Nara se zdi, da se je v nasprotnib vrstab. našel zopet star intrigant, ki bo podiral in rušil vse, kar bo hotel postaviti dr. Susteršič. Imena tega zahrbtnega politika še danes ne imenujemo. — 2ui'U26iiJQ &iubov. V' Ktki Oi nč uu poziv dr. ^ašteišsča uiuraio vršiti skapuu pOiveiov-anje alovouttkoga in hvratsKtga kluba zaradi cdražeuja. Toda prišie bj zaprt-ke, pri katerih Jiua, zvtst v sturem a;,spro;stvu proti dr. ftastersidu, dr. lJkj svoje icke •itaveu, ia sh-jd se ni iaugel vršivi. Toda pruadevauju dr. Šasieršitia se bo gotovo posrečilo, da ise zaeuejo kfjiala vsaj pusvetovanja. — Skrb za mladino. Vlada je državnemu zboru predložila nacrt o vzgoji in oskrbi mladine. Zanemarjen otrok naj se ne pošlje najprvo v zapor in potem šele v vzgojni zavod. Kazenski sodnik bode odlofieval, kaj je potrebneje za mladega izprijenca, kazen v zaporu ali izboljševalnici. Zavodi v varstvo osirotelih ip zanemarjenih otrok bodo pod državnim nadzorstvom. Stroške bodo oosili v prvi vrsti stariši, dalje dežele in država. Deželni zbori pa bodo mogli zakonito določiti, koliko naj prispevajo občine. Zauemarjeaih in zapuščenih otrok je okroglo 11.500. Ako bi znašali stroški za osebo 400 kron, bilo bi skupnih stroškov nekaj nad 4 milijone na leto. Država bi prispevala okoli 1,400.000 K, drugo pa dežele, občine in dobrotniki. — Državni zbor se snide doe 2'6. nov. ob 11. uri predpoldan. Na dnevnem reda poblanske zbornice je tretje čitanje radi visokosti zneskov, ki so za kazenskopravno prescdbo kakega čina merodajni* volitev 4 podpredsedniko?; volitev 4 zapisnikarjev itd. Isti dan ima tadi gosposka zborniea s< jo. Vojska ali mir aa Balkanu? V dobro poufie- zna"no, "da ^"nVmšMmlrščanskim^socialcem^ne^bilo 11 i1^,1'1*0^!1^ gov«rV da se bo,v najkrajšem 6asu od_«ij..u~ „!.„ „- *„„: i i —•-• '' locilo. ali bo na BalkaTiii vmska ali mir. Pntrnftžln- neljubo, ako se ne sestavi povo parlamentarno ministrstvo, kajti potem se mora kmalu razpustiti državni zbor. Po sijajnili uspehih pri deželnih volitvah na Nižje-Avstrijskem upajo namreč krščanski sooialci tudi pri volitvah za državni zbor napredovati ter si zasigurati najmanj do 120 mandatov. Tudi naCeškem bi baje krščauski socialci dobili nekatere mandate ter s tem postali stranka, ki ima odločevati tudi o 6eško- j nemških spornih vprašanjih. { — Slovanska vzajeinnpst se je zopet lepo poka- zala pri zadnji ministrski krizi. O Poljakih pe govorimo. Ampak naši poslanci so šli v vseb važnili aa- 1 rodnih vprašanjili črez drn in strn za Cehi. To je bij lo tako samoumevno, da so druge stranke in mipistri pri glasovanju že kar v naprej računili, da Slovenci glasujejo s Cehi. V paši javnosti se veliko govori, naj bi Slovenci dobili v ministrstvu svojega zastopnika. To vedo tudi Cehi. Ako bi Cehi povedali, da ne gredo v koalicijo in v kabinet brez Slovencev in Hrvatov, bi se njihovi in s tem tudi slovenski želji ustreglo. Toda v celi krizi nismo slišali, da bi Cebi stavili tako zahtevo. Politiko združenih Cehov vodi sedaj li beraleo dr. Kramar. Tudi katoliško-narodni fieški poslanci so bili v tej zvezi. Ker je sedaj postalo mesto podpredsednika v državni zbornici prosto, — zavzemal ga je novoimenovani češki minister rojak dr. Začek, — za to so zahtevali katoliško-narodni poslaruu to mesto za se. Toda v tem trenutku se je skujal dr. Kramar. Dokler so mu delali katoliški poslanci tlako, jih je rad videl, ko zahtevajo tudi svoje deleže, so mu mapj vredni. Da slovanska vzajemnost pri takih 6eškili voditeljih ni dobro shranjena, je pa6 jasno. — Dr. Susteršič za združenje. Na shodu zaupnikov Slovenske ljudske stranke dne 10. t. m. je vodja stranke dr. Susteršič prosil svojo stranko dovoljenja, da sme v državnem zboru izvršiti zbližaaje Slovenskega inHrvatskega kluba, v katerem zadnjem sedijo tudi slovenski liberalci. Stranka rau je to dovolila pod pogojem, da njeni poslanci v polnem obsegu varujejo načela strapke ln svobodno izvrševanje njeoega programa. Dr. Susteršič je razložil, zakaj se klubi niso združili ob začetku državnozborskega zasedanja ter potem dejal: ,,Od tistih mal pa se je marsikaj spremenilo. Naša (kranjska) liberalna stranka je opustila brezupni boj zoper deželpozborsko volilno relormo. Priznala je lojalno, da gre S. h. S. večina v našem deželnem zboru. Tudi protiverska gonja v glavnem glasil« naše (kraajske) liberalne stranke je v zadnjem čašu ponPhala. To je že nekaj!" Pri nas na Stajerskem se razvijajo razmere ravno nasprotno. Liberalna dohtarsko - ufiiteljska lofiilo, ali bo na Balkanu vojska ali mir. Potrpežljivost Avstrije proti Srbiji je izčrpana. Srbija zagotavlja na eni strani mir, na drugi strani pa pridno oborožuje. Avstrija bo storila potrebne korake na raeji in zahtevala odločno od Srbije, da javi, ali hoče oboroževanje ustaviti, ali še dalje oboroževati. Radi odločnega nastopa Avstrije se pričakuje v najkrajšeHi času odločitev. — Tarcija se oborožuje. Popravlja trdajave ob Crnem morju, naknpuje konje, naročnje karabinoe, topove, manicije itd. Oboroževanje je baje naperjeno proti Bolgariji za slnčaj, da se pogajanja razbijejo. Mala pollMčna naznanlla. Dne 12. novembra: Vlada je predložila državnemu zboru predlogo o aneksiji Bosne in Hercegovine. — V Hammu na Vestfalskem (v Nemčiji) se je dogodila v rudoiku cksplozija. Nad 360 delavcev je mrtvih. — Za kandidata v kranjski deželni zbor so zaupniki radovljiškega, kranjskogorskega in tržiškega sodnega okraja proglasili č. gospoda župnika Iv. tJibra iz Bohinjske Bistrice. Dne 13. novembra: Vlada predloži državnemu zboru predlogo, v kateri zaliteva 600,000.000 K za vodne zgradbe na Ceškem in v Galiciji. — Med avstrijsko in ogrsko vlado je nastal radi jubilejskega križca civilnim in državnim uslužbencem spor. Civilni uradaiki zato 2. decembra ne dobe križca. Dnel4. novembra: V ogrsko-hrvaškem državnem zboru je nastal odpor proti jubilejnemu križcu. V včerajšnji seji je grajal boslanec Babocsay, da je podpisal ministrski predsednik Wekerle vladarjevo pismo glede na jubilejni križec, češ, da mažarski narod nima povodfa, da slavi jubilej avstrijskega cesarja. — Na Francoskem se bije v zbornici lmd boj za odpravo smrtne kazni. — Naš cesar je po posebnem odposlaništvu čestital papežu Piju ,X. ob njegovem jubileju. Dne 15. novembra: Ogrski trgovinski minister Košut je železničarjem prepoveval čitati hrvuSke politične listo. — Državni zbor se bo sklical najbrž 20. ali 24. t. m. — Bivšega ministrskega predsednika barona Becka je sprejel vCeraj cesar v eno urn trajajofii avdijenci. Dne 16. novembra: V Pragi je prišlo včeraj med Oehi iu riemžkimi burši zopet do veduh spopad-rr, a oroiviki in policisti so nemire hitro potlačili. — Bivši o^rski niini&ter Polonyi ustanavlja novo stranko, ki bo najprej pri nK-Bineiu zastoptt, potem pa tndl Y državni zbornici nastopUa- -r^.A:..:: Dnel7. novembra: V rumunskem ministrskem svetu so se sprli ministri. Finančni minister in nekaj drugih ministrov je zahtevalo, naj se odpove Avstro-Ogrski najugodnejša trgovinska pogodba, čemur je pa ministrski predseduik nasprotoval. — •V Crnogori vlada zelo bojevito razpoloženje. Od vseh strani prihajajo na vlado zahteve, da eimpreje napovo vojsko in pe čaka na ,,krivično in brezupno zborovanje." — Danes je izšla v dunajskih časaikih odrodba vlade, da se bo nekoliko povišalo St8vilo bosanskohorcegovskih obmejnih čet.