ŠOLSKI KNJIŽNIČAR KOT KOORDINATOR MEDNARODNIH PROJEKTOV ŠOLE
SCHOOL LiBRARiAN AS A CO-ORDiNATOR OF iNTERNATiONAL SCHOOL PROJECTS
Urška Bajda
JZ OŠ Marjana Nemca Radeče, Trbovlje e-pošta: ursa.bajda@guest.ames.si
Maja Abramič
CMEPIUS, Ljubljana e-pošta: maja.abramic@cmepius.si
UDK 027.8:351.712.2.025 IZVLEČEK
Šolski knjižničarji udejanjajo tako vzgojno kot izobraževalno funkcijo šole. Knjižnica kot nepogrešljivi člen razvoja vsakega posameznika predstavlja danes tako prostor vseživljenjskega učenja kot prostor medpredmetnega povezovanja različnih učnih področji, saj otroke že od zgodnjih let opremi z znanjem, sposobnostmi in spretnostmi, ki jim omogočajo kritično in ustvarjalno mišljenje ter pridobivanje kvalitetnega znanja. V skladu s tem postaja nenaključno vedno bolj pomembna in opazna tudi vloga šolskih knjižničarjev v šolskih mednarodnih projektih, saj le-ti prevzemajo tudi vlogo koordinatorjev projektov. Pri uresničevanju idej projektnega učnega dela je šolskemu strokovnemu osebju v pomoč in podporo Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS), ki ima v Sloveniji vlogo Nacionalne agencije EU akcijskega programa Vseživljenjsko učenje (program VŽU). Predstavljen inovativni primer projektnega učenja v osnovnih šolah, ki je potekal v okviru programa Vseživljenjsko učenje (Comenius šolska partnerstva), služi bralcem kot navdih pri oblikovanju njihove projektne ideje.
Ključne besede: šolske knjižnice, šolski knjižničarji, učenje, projektno učenje, vseživljenjsko učenje, medpredmetno povezovanje, mednarodno sodelovanje, CME-PIUS
UDC 027.8:351.712.2.025 ABSTRACT
School librarians are implementing educational as well as behavioural function of the school. As an indispensable link in the development of every person, library nowadays represents the space where lifelong learning takes place. It is a space of cross curricular
integration, linking various learning contexts together, empowering children from their early age on with knowledge, skills and competences that enable them critical and creative thinking and quality knowledge gathering.
According to that, the role of school librarian as a project coordinator gain visibility within project work. In this realisation of learning project tasks pedagogical experts can be supported and assisted from the Centre of Republic of Slovenia for Mobility and European Education and Training Programmes (CMEPIUS), which is responsible for the implementation of the Life Long Learning Programme (LLP Programme). Presentation of an innovative case of project learning in elementary schools that was implemented in the frame of Life Long Learning Programme (Comenius School Partnerships) serves the reader as an inspiration in creating she/he project idea.
Key words: school libraries, school librarians, learning, project learning, lifelong learning, cross-curriular connections, international co-operation, CMEPIUS
1 UVOD
Začetna vzgoja in izobraževanje sta tista, ki postavljata temelje vseživljenj-skemu učenju in pripravljata posameznika, da se bo učil vse življenje. Strinjamo se z Erbežnik (2006), da je obvezno v začetnem izobraževanju ne samo poučevanje, da bi vedeli in poučevanje, da bi znali delati, temveč tudi (ali še zlasti) poučevanje, da bi znali živeti drug z drugim, poučevanje, da bi znali biti, in poučevanje, da bi se znali učiti in ohranjati zanimanje za vednost vse življenje.
Tudi Jarvis, Holford in Griffin (2003) utemeljujejo učenje kot eksistenciona-len proces. Kot tak se začenja in končuje s posameznikom kot osebo. Učenje lahko nastopi v vsakršni situaciji: formalni, neformalni ali priložnostni in je kombinacija procesov. Celotna osebnost posameznika transformira posamične izkušnje v kognitivne, fizične ali afektivne dosežke, ki jih posameznik integrira v svoje življenje. Človekovo učenje vselej zajema: tako bivanje (ang. to be) kot tudi nastajanje (ang. to become).« (ibid, str. 28).
K »izgradnji« celovite osebnosti posameznika pripomore tudi šolska knjižnica z vsemi razpoložljivimi viri. S knjižnično zbirko gradiv raznovrstnih medijev in s kompetentnim šolskim knjižničarjem nedvomno vzpostavlja in podpira prostor odprtega dialoga brezmejnih možnosti.
V nadaljevanju bo podrobneje opisana vloga šolske knjižnice kot prostor vseživljenjskega učenja, vloga knjižničarja pri medpredmetnem povezovanju znanja učencev ter možnosti mednarodnega udejstvovanja, ki jih tako šole
kot knjižnice imajo v sklopu programa Vseživljenjsko učenje (v nadaljevanju: program VŽU) in podprograma Comenius. Sledi primer aktivnosti šolske knjižničarke kot koordinatorice mednarodnih projektov ter primeri dobrih praks projektov, izvedenih pod mentorstvom šolskih knjižničarjev.
2 ŠOLSKA KNJIŽNICA KOT VEZNI ČLEN V PROCESU VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA
Šolske so poleg splošnih knjižnic tiste, s katerimi se posameznik sreča že v zgodnjem otroštvu. V šolsko knjižnico je vsak otrok vpisan istočasno kot v prvi razred, torej so vsi učenci šole tudi člani šolske knjižnice, ki naj bi jih, preko ur knjižnično informacijskega znanja (v nadaljevanju KIZ), usmerjala tudi v splošne knjižnice.
Na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo in šport RS (2011) je predmet KIZ opredeljen kot področje znanja, sposobnosti in spretnosti, ki jih učenec razvije v okviru knjižničnega informacijskega znanja v osnovni šoli za vseživljenjsko učenje, torej znanje, ki omogoča in spodbuja aktivno pridobivanje kvalitetnega znanja na različnih področjih, kritično in ustvarjalno razmišljanje, izražanje čustev, misli in zaznav. To pa šolsko knjižnico umesti v verigo procesa vseživljenjskega učenja kot nepogrešljiv vezni člen razvoja posameznika.
Šolska knjižnica tako predstavlja »celoto, ki deluje v okviru ustanove - šole. Šolski knjižničar skupaj z učitelji načrtuje in razvija kurikulum ter med-predmetne povezave ter pospešuje izobraževalni in učni proces.« (Haycock, 1990 cv: Fitzgibbons, 2000). Na področju učenja in v procesu usvajanja določenih znanj se tako pedagoške naloge knjižničarja ne ločujejo od nalog učitelja in je torej integracija pouka in šolske knjižnice nujna.
3 MEDPREDMETNO POVEZOVANJE ZNANJ
Šolski knjižničar skrbi za knjižno in knjižnično vzgojo učencev tako, da elemente svojih pedagoških znanj povezuje z bibliotekarskimi. Te posreduje pri vsakovrstnih srečanjih z učenci, najočitneje pa pri urah, ki so namenjene KIZ in jih lahko poimenujemo tudi bibliopedagoške ure.
Šolski knjižničar se z učenci ne srečuje le v predvidenih (štirikrat letno) urah KIZ, ko učenje poteka formalno. Učenci lahko prihajajo v šolsko knjižnico vsakodnevno, v času, ko je ta odprta za izposojo. Takrat se v šolski knjižnici
najpogosteje udejanja priložnostno, samostojno ali skupinsko učenje. Učenci samostojno ali s pomočjo šolskega knjižničarja iščejo ustrezno literaturo za najrazličnejše šolske potrebe ali zgolj za prosti čas. Kompetenten šolski knjižničar - bibliopedagog vsakršno informacijsko potrebo učenca lahko izkoristi za vzgajanje in spodbujanje vseživljenjskega učenja posameznega učenca (s pristopi, ki spodbujajo njegove metakognitivne procese).
Menimo, da je z vidika vseživljenjskega učenja pomembno, da v šolskem sistemu posamezni učni predmeti in področja iščejo svoj smisel v povezanosti z drugimi, v dopolnjevanju in prepletanju ciljev ter vsebin in v uporabi pridobljenega znanja v različnih praktičnih situacijah. Nepotrebno drobljenje informacij med posamezne predmete skoraj vedno povzroči kopičenje podatkov, ki jih otroci (in tudi učitelji, po izkušnjah sodeč) niso sposobni povezati v razumljivo celoto, oziroma niso sposobni dati številnim informacijam uporabne vrednosti. Zato šolska prenova poudarja, kot eno pomembnih kakovostnih prvin pouka, tudi medpredmetne povezave1. Pri teh gre za povezovanje vsebin različnih predmetov in predmetnih področij.
Medpredmetne povezave so namreč tudi motivacijsko sredstvo in jih lahko uporabljamo v različnih stopnjah učnega procesa. Planinšec (2000) razlaga, da se lahko proces učenja v sklopu določenega predmeta spodbudi in postane učinkovitejši, če vključujemo vsebine drugega predmeta in to predvsem v fazah spopolnjevanja, utrjevanja ter uporabe znanja. Vse našteto lahko udejanjamo z aktivnim vključevanjem učencev in učiteljev v projektno učno delo.
4 MEDNARODNI PROJEKTI V SLOVENSKIH ŠOLAH
Številnim vrstam projektov, ki se odvijajo na slovenskih šolah, se v zadnjih letih pridružujejo tudi mednarodni projekti. Vse več projektov poteka tudi pod koordinatorstvom šolskih knjižničarjev, ne le učiteljev specifičnih učnih področij. Podporo in pomoč za mednarodno projektno delovanje šolskih projektov nudi Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja
1 V medpredmetnih povezavah morajo biti jasno prepoznavni cilji posameznih predmetov ali področij. Učitelj poskuša določeno vsebino ali problem podati ali obravnavati čim bolj celostno - isti problem poskuša osvetliti z različnih vidikov. Povezave uporabljamo takrat, ko je to smiselno, ko za to obstajajo razlogi in ustrezne možnosti. Poskušamo jih izpeljati tako, da čim bolj spodbujamo tudi ustvarjalnost učencev (učenci sami poskušajo poiskati ustrezno gradivo, najti različne rešitve, osvetliti problem z različnih vidikov ^).
in usposabljanja (v nadaljevanju: CMEPIUS), nacionalna agencija programa VŽU v Sloveniji.
4.1 CMEPIUS IN PROGRAM VSEŽIVLJENJSKO UČENJE
CMEPIUS je javni zavod, ki je bil ustanovljen leta 2003. Center v Sloveniji od leta 2007 izvaja nalogo Nacionalne agencije EU akcijskega programa VŽU2. Program VŽU je osrednji program EU na področju izobraževanja in usposabljanja. Ustanovljen je bil za obdobje 2007-2013 s sklepom Evropskega parlamenta in Sveta in je naslednik programov Socrates in Leonardo da Vinci (2000-2006).
Namen programa je prispevati k razvoju družbe z vrhunskim znanjem, trajnostnim gospodarskim razvojem, več in bolj kakovostnimi delovnimi mesti in večjo socialno kohezijo ter zagotavljanje varstva okolja za prihodnje generacije. Program podpira izmenjavo, sodelovanje in mobilnost med sistemi izobraževanja in usposabljanja v Evropi, s ciljem, da bodo ti postali svetovna referenca za kakovost.
Program je razdeljen na štiri sektorske podprograme (Comenius, Erasmus, Leonardo da Vinci, Grundtvig) in je namenjen številnim ciljnim skupinam od vzgoje in izobraževanja otrok v vrtcih do študentov, oseb na trgu dela, podjetij in izobraževalnih organizacij, društev, nevladnih organizacij in odraslih, ki se v svojem delovnem življenju in tretjem življenjskem obdobju spet vračajo k učenju.
Finančna podpora programa VŽU je namenjena za aktivnosti v naslednjih državah:
-	27 držav članic EU (Avstrija, Belgija, Ciper, Češka republika, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Velika Britanija, Bolgarija in Romunija),
-	države članice EEA/EFTA (Islandija, Norveška, Luksemburg ter Švica),
2 V Sloveniji so se programi izobraževanja in usposabljanja, ki jih podpira Evropska skupnost začeli izvajati že leta 1999. Programi so se izvajali v okviru Centra RS za poklicno izobraževanje (CPI), Službe za programe Evropske unije (SPEU).
- državi kandidatki Turčija in Hrvaška.
V Sloveniji je za decentralizirane aktivnosti programa VŽU, za obdobje 2007-2013, namenjenih približno 7,5 milijona evrov.
4.2 ŠOLSKI KNJIŽNIČARJI V MEDNARODNIH PROJEKTIH PODPROGRAMA COMENIUS
Področju predšolskega in šolskega izobraževanja (do konca srednje izobrazbe) je v sklopu programa VŽU namenjen podprogram Comenius. V sklopu podprograma se lahko upravičenci udeležijo različnih aktivnosti. Učitelji, drugo strokovno šolsko osebje in učenci se lahko udeležijo mobilnosti posameznikov (v okviru krajših spopolnjevanj, strokovnih obiskov, prakse v tujini, individualne mobilnosti) ali izvedejo partnerstva (Comenius dvostranska in večstranska šolska partnerstva, Comenius Regio partnerstva, eTwinning spletno sodelovanje).
V nadaljevanju bodo podrobneje opisane akcije Comenius šolska partnerstva, Comenius Regio partnerstva ter eTwinning neformalna partnerstva, v katerih lahko aktivno sodelujejo tudi šolski knjižničarji:
1.	Comenius šolska partnerstva želijo povečati evropsko dimenzijo izobraževanja s pomočjo sodelovanja šol v Evropi. Učencem in učiteljem pomagajo doseči in izboljšati določena znanja in spretnosti, ne samo na področju teme projekta, temveč tudi na področju timskega dela, odnosov med ljudmi, planiranja in izvajanja projektnih aktivnosti ter uporabi informacijsko komunikacijske tehnologije. Sodelovanje v partnerstvu šol iz različnih držav ponuja tudi priložnost komuniciranja v tujem jeziku in izboljša motivacijo za učenje jezikov.
V okviru šolskih partnerstev obstajata dve vrsti projektov: večstranski in dvostranski projekti, v katerih lahko sodelujejo vrtci, osnovne šole, srednje šole, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, glasbene šole, domovi za učence in dijaški domovi. Trajanje projektov je 2 leti. Prijavni rok za Comenius partnerstva je razpisan enkrat letno, predvidoma v mesecu februarju.
2.	Od leta 2009 je na voljo nova oblika partnerstev, Regio partnerstva. Glavni cilj Regio partnerstev je omogočati sodelujočim regijam razvoj in izmenjavo dobrih praks, razvoj orodij za čezmejno sodelovanje, krepitev evropske dimenzije v šolskem izobraževanju, hkrati pa nudijo evropske učne izkušnje učiteljem, učencem in odgovornim, ki vodijo šolske sisteme. Izobraževalnim oblastem različnih regij dajejo možnost, da skupaj s
šolami in drugimi akterji v izobraževanju pripravijo projekte na skupno temo, razvijejo in izmenjajo dobre prakse, vpeljejo trajnostno čezmejno sodelovanje in da ponudijo evropsko izobraževalno izkušnjo učiteljem, učencem in drugemu izobraževalnemu osebju.
V Comenius Regio partnerstvo se povežeta dve regiji iz dveh različnih držav. V akcijo se lahko kot partnerji poleg šol, vrtcev vključujejo tudi splošne knjižnice (primer Regio partnerstva v Sloveniji je projekt »Biblio-prevention«, ki vključuje naslednje projektne partnerje: občini, šoli, mladinski center, knjižnici in vrtca iz mest Domžale in Lodz-Poljska).
3. Akcija eTwinning je del podprograma Comenius in je namenjena vzpostavitvi neformalnih partnerstev in projektov sodelovanja med sodelujočimi evropskimi šolami. Sodelovanje lahko poteka na kateremkoli predmetnem področju in to brez večjih obvez, ki jih ponavadi prinaša dolgoročno sodelovanje v okviru drugih projektov (npr. Comenius šolska partnerstva). Prednost eTwinning projektov je ta, da prijava projekta ni vezana na rok prijave.
Osrednje orodje, s katerim učenci in učitelji prosto razpolagajo, je eTwinning portal www.etwinning.net. Evropski eTwinning portal je napredna večjezična spletna stran, ki nudi učiteljem in strokovnemu šolskemu osebje številna orodja za projektno delo, vključno z iskalnikom partnerjev, varnim delovnim okoljem ter primeri projektov, ki so učiteljem in učencem v pomoč pri oblikovanju svojih projektov. Portal in njegova orodja lahko uporabljajo tudi sodelujoči v Comenius projektih, v času priprave projekta, med projektom in po uradnem zaključku projekta. V akciji lahko sodelujejo učitelji kateregakoli predmetnega področja, ravnatelji, knjižničarji in ostalo šolsko osebje, ki deluje na področju predšolskega, šolskega in srednješolskega izobraževanja ter učenci.
V šolskem letu 2010/2011 so slovenski učitelji sodelovali v skupno 159 Comenius projektih (podatek zajema projekte odobrene v razpisnih letih 2008, 2009 in 2010) ter 158 eTwinning projektih. Na portalu eTwinning v tem trenutku aktivno sodeluje 9 slovenskih šolskih knjižničarjev.
Primer šolske knjižničarke kot koordinatorice mednarodnih projektov šole:
»Konec meseca marca, leta 2007, se je učiteljski zbor JZ OŠ Marjana Nemca odločil, da me imenuje za koordinatorico mednarodnih udejstvovanj naše šole. Te vloge sem se lotila resno in vestno. S pomočjo brskanja po spletu sem hitro ugotovila, da tovrstne dejavnosti podpira CMEPIUS.
Kmalu sem ugotovila, da smo za tisto leto prijavo v projekt Comenius zamudili (navadno Nacionalna agencija CMEPIUS prijave zbira v mesecu februarju). Med pregledom dejavnosti, ki jih tudi finančno podpira EU, smo se na naši šoli odločili za večstranska partnerstva, ki so namenjena povezovanju in sodelovanju najmanj treh šol iz različnih evropskih držav na osnovi skupne teme.
V času, ko je naša šola čakala na nov razpis, sem odkrila tudi portal eTwin-ning. Sebe in našo šolo sem »včlanila« v skupnost šol eTwinning ter takoj začela vzpostavljati stike z drugimi evropskimi šolami z uporabo IKT ter prosto dostopnegaportala. Že v letu 2007 smo tako na naši šoli izvedli dva projekta eTwinning: Education for tolerance in H@ppy f@ces. Prvi projekt je prejel 1. nagrado na eTwinning konferenci KONFeT za pedagoško inova-tivnost. Oba projekta sta bila nagrajena z nacionalnim in tudi evropskim znakom kakovosti.
Napočil je trenutek za prijavo Comenius partnerstva. V mesecu januarju 2008 sem sodelavcem predstavila tri različne Comenius projekte v katerih bi lahko sodelovali. Skupno smo se odločili za projekt »Ecologic expedition« v nadaljevanju Ekološka odprava. Koordinator projekta je šola iz Bolgarije. Poleg nas so se pridružile še partnerske šole iz Poljske, Turčije, Romunije in Litve. Projekt smo izbrali, ker se povezuje s celoto vizijo - tako vzgojnimi kot tudi izobraževalnimi načrti naše šole. Več let se že naša šola uspešno predstavlja kot EKO šola, zadnje leto pa je prejela naziv tudi ZDRAVA šola. Eko in zdrava načela vsi strokovni delavci uspešno povezujemo tudi v učnih načrtih rednega pouka. (Bajda in Leben, 2009.)
Ob upoštevanju vseh navodil ter skrbnem usklajevanju smo do predpisanega roka na Nacionalno agencijo CMEPIUS v Ljubljani prijavili naš mednarodni projekt. V sredini avgusta 2008 nas je Nacionalna agencija obvestila, da je naše Comenius partnerstvo odobreno. Septembra 2008 se je naša »EKOLOŠKA ODPRAVA« podala v izvajanje načrtovanih skupnih aktivnosti vseh partnerskih šol.
Projekt je bil zasnovan z namenom, da otroke ozavesti o okoljski problematiki današnjega sveta. Učenci so se v času projekta seznanili z neizmernim bogastvom, ki ga narava ponuja, priučili tega kako biti okolju prijazni ter pridobili veščine timskega sodelovanja znotraj svoje skupine. V prvem projektnem letu smo skupaj s projektnimi partnerji oblikovali eko plastenko ter se še posebej poglobili v okoljsko problematiko domačih regij. V drugem
projektnem letu smo se osredotočili na rastline in ži-vali v naši regiji ter ustvarili mini park, kjer smo posadili tipične rastline naše regije.
Načrtovanje izvedbe dvoletnega partnerskega projekta šol različnih narodnosti je bilo sicer naporno, hkrati pa je omogočalo vključevanje v projektno delo tistih učencev, ki sicer nimajo možnosti obiskovanja izvenšolskih interesnih dejavnosti v domačem kraju (npr. tečaji različnih tujih jezikov). Tudi vsem ostalim učencem in učiteljem lahko sodelovanje v takšnem projektu pomaga doseči in izboljšati določena znanja in spretnosti, ne samo na področju teme projekta, temveč tudi na področju timskega dela, medo-sebnih odnosov, planiranja in izvajanja projektnih aktivnosti ter uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije.
Izvedli smo vsa partnerska srečanja s projektnimi sestanki koordinatorjev. Prvo srečanje predstavnikov vseh partnerskih šol se je odvilo na Poljskem, kjer smo se strokovni delavci seznanili med seboj ter terminsko uskladili mobilnosti, ki nas čakajo v prihodnjih mesecih. Sledila so srečanja v Turčiji, Litvi, Sloveniji, Romuniji in Bolgariji.
Uspešno zaključen prvi Comenius projekt je bil zame poleg jezikovnega izziva tudi dragocena izkušnja časovnega usklajevanja in fleksibilnosti v komunikacijskih spretnostih na vseh ravneh.«
4.3 VLOGA KOORDINATORJA ŠOLSKIH MEDNARODNIH PROJEKTOV V OKVIRU SISTEMATIZACIJE DELOVNIH MEST
Vloga šolskega koordinatorja mednarodnih projektov je nadvse pomembna in zahtevna funkcija znotraj šole, saj terja od posameznika veliko dodatnega dela in usklajevanja. V prihodnje bi bilo smiselno razmisliti o vrednotenju dodatnega dela koordinatorja, morda v smislu priznavanja dodatnih ur.
Vsekakor si mora posameznik, preden se loti projektnega načrtovanja, zagotoviti pogoje v katerih bo lahko načrtovane projektne aktivnosti uspešno izvajal. Med najpomembnejšimi pogoji je podpora vodstva, ki ji tesno sledi podpora sodelavcev in oblikovanje ožjega tima - kolegija, ki bo pomagal koordinatorju.
4.4 PRIMERI DOBRE PRAKSE MEDNARODNIH PROJEKTOV V ŠOLSKIH KNJIŽNICAH
V	zadnji številki revije za pedagoško stroko Šolska knjižnica (2011, letn. 21, št. 2/3) je bilo predstavljenih kar nekaj primerov dobre prakse v mednarodnih projektih različnih šol v katerih pa so bile glavne šolske knjižnice oziroma koordinacija s strani šolskega knjižničarja. Pa omenimo le nekatere:
-	Na OŠ Litija so tako izvajali eTwininng projekte: The Dragons of Europe. Europe @ school, in In the school library (Mandelj, 2011);
-	Na OŠ Marjana Nemca Radeče pa v lanskem letu Mouse @rt, Pek the treveller Flea 2 in Greetings for the Earth (Bajda, 2011).
V	aprilu 2011 je v Olomoucu na Češkem potekal kontaktni seminar eTwin-ning za učitelje slovenskega jezika in šolske knjižničarje. CMEPIUS je k udeležbi povabil predvsem šolske knjižničarje. Odzvalo se jih je devet, ki zasnovane nove mednarodne projekte danes že uspešno udejanjajo.
5 ZAKLJUČEK
Mednarodno projektno povezovanje evropskih šol prinaša nedvomno v slovenski prostor in slovenske izobraževalne institucije tisto nujno potrebno evropsko dimenzijo, ki je v današnji Evropi povezovanja in sodelovanja nujno potrebna. Prav knjižnica kot prostor odprtega dialoga in prostor vse-življenjskega učenja, kjer posameznik najde vir in navdih za projektno delo, predstavlja zelo pomemben del v mednarodnem projektnem sodelovanju šol.
Z načrtovanjem mednarodnih projektov sta lahko tako dialog kot znanje brezmejna, saj lahko vsi, ki sodelujejo v takšnih projektih, dosežejo in izboljšajo svoja znanja in spretnosti tako na področju izbrane teme projekta kot tudi na področju načrtovanja, timskega dela, odnosov med ljudmi, uporabi informacijsko komunikacijske tehnologije, znanja jezikov in še bi lahko naštevali. Izkustveno izobraževanje in učenje prinaša strokovnemu pedagoškemu osebju šole, učencem in dijakom neprecenljive izkušnje na profesionalnem, izobraževalnem in osebnem nivoju, ki jih klasičen pouk ni zmožen vedno zagotoviti.
Vloga knjižničarjev je pri povezovanju evropskih šol zelo pomembna, še zlasti iz vidika medpredmetnega povezovanja. Šolski knjižničar prevzema tudi vlogo mednarodnega koordinatorja šolskih projektov, saj mu njegove kompetence tako na IKT področju kot na strokovnem pedagoškem, vsebin-
skem področju omogočajo, da prevzame vlogo pobudnika mednarodnega sodelovanja na šoli.
6 CITIRANI VIRI IN LITERATURA
1.	Bajda, U. in Leben, M. (2009). Primer vključevanja mednarodnega sodelovanja eTwin-ning in Comenius v kurikul osnovne šole. Didakta, 18/19 (127), 15-19.
2.	Bajda, U. (2011). Uporaba IKT v šolski knjižnici v povezavi z mednarodno dejavnostjo šole. Predstavitev akcij Comenius in eTwinning. Šolska knjižnica, 21 (2-3), 171-178.
3.	CMEPIUS. (2011). Program Vseživljenjsko učenje. Pridobljeno 21. 7. 2011 s spletne strani: http://www.cmepius.si
4.	Erbežnik, N. (2006). Vseživljenjsko učenje. Pedagoška obzorja, 21 (2), 107-119.
5.	Fitzgibbons, S. A. (2000). School and public library relationships: essential ingredients in implementing educational reforms and improving student learning. School library media research, 3. Pridobljeno 21. 7. 2011 s spletne strani: http://www.ala.org/ala/mgrps/ divs/aasl/aaslpubsandjournals/slmrb/slmrcontents/volume32000/volume32000.cfm
6.	Jarvis, P., Holford, J. in Griffin, C. (2003). The theory and practice of learning. London: Sterling.
7.	Mandelj, N. (2011). Izobraževanje za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v knjižnici Osnovne šole Litija. Šolska knjižnica, 21 (2-3), 102-110.
8.	Ministrstvo za šolstvo in šport RS. (2011). Razvoj šolstva, Medpredmetna področja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Pridobljeno 21. 7. 2011 s spletne strani: http:// www.mszs.si/slo/solstvo/razvoj_solstva/viprogrami/os/9letna/ucni_nacrti/medpredme-tna_podrocja.asp
9.	Planinšec, J. (2000). Medpredmetne povezave športne vzgoje v Osnovni šoli. V B. Škof, T. Kogovšek in A. Rot (Ur.), Športna vzgoja za novo tisočletje: zbornik referatov (str. 181-188). Ljubljana: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije.
10. Zakon o knjižničarstvu. (2001). Uradni list RS, št. 87.