Kadri in izobraževanje 
Tečajna dejavnost na gozdarski šoli v Postojni 
Marjan VADNU*, Pavel VRTOVEC** 
UVOD 
Z ustanovitvijo Gozdarskega šolskega centra v 
Postojni je bila leta 1959 fonnalno ustanovljena tudi 
Šola za gozdne delavce. Dejansko paje poklicna šola 
za gozdne delavce pričela delovati šele leta 1966. 
Dotlej so bili gozdni delavci v Sloveniji zgolj samouki 
ali pa je bi lo usposabljanje vezano na nefonna Ine, pri-
ložnostne tečaje. Zanimivo je, da je bil na šoli najprej 
uveden tečajni pou k za odrasle kandidate. Ti so se 
pričeli usposabUati za gozdne delavce aprila omenje-
nega leta. V šolskem letu 1967/68 se je yt>isala v šolo 
rudi prva generacija z rednim statusom učencev za po-
klic gozdnega delavca. Pogoja za vpis na šolo sta bila: 
uspešno opravljenih 61et osnovne šole in zdravstveno 
spričevalo. Učni program je bil sprva dvoleten. Po 
končanem šolanju so učenci opravljali zaključni izpit 
in z nj im pridobili ustrezno kvalifikacijo. Z leti so se 
učni programi programsko razdeli h, skladno s predvi-
denimi različnimi kvalifikacijami: za sekače, za goji-
telje, za semenarje in drevesničarje. Od lettl 1971 je 
šola delovala kot Šola za gozdarje. Z uvedbo sistema 
usmerjenega izobraževanja je na šoli bil uveden enoten 
dvoletni program za poklic gozdar. Za vpis na šolo je 
bila poslej potrebna popolna osnovna šola. Po ukinitvi 
usme1jenega izobraževanja poteka šolanje po enotnem 
triletnem programu za poklic gozdar. GŠC je 1976, 
skladno s potrebami, pričel uvajati mdi doizobraže-
valne poklicne tečaje, tako za sekače (varno delo z 
motorno žago), za gozdne traktoriste in druga zahtev-
nejša gozdarski\ dela. Tečajna dejavnost je vse do danes 
ostala na Srednji gozdarski in lesarski šoli okvirno 
nespremenjena, programi in vsebine tečajev pa so se 
spreminjali v skladu s potrebami časa. 
2 ŠOLANJE lN USPOSABLJANJE GOZDNIH 
DELAVCEV V SLOVENI.J1 
Zanimivo je, da vse do ustanovitve GŠC v Sloveniji 
ni bilo resnejšega interesa za poklicno šolo za gozdne 
delavce. Šele uvajanje ročne verižne motorne žage in 
~ M. V., inž. org., Srednja gozd3rska 111 lesarska šola 
Postojna, rrž<~ška 36. Postojna. SLO 
** P. V., dipl. inž. gozd .. SrednJa gozdarska in lesarskfl.~ola 
Postojna, Trž.a~b 36, Postojna, SLO 
110 
vse večji delež mehanizacije v gozdni proizvodnJi na-
sploh, so bili teht.ni razlogi, ki so končno pripeljali do 
ustanovitve delavske gozdarske šole. Šola za gozd11e 
delavce je sprva delovala le v Postojni, pozneje pa so 
pričeli pod okriljem GŠC delovati, tudi dislocirani 
izobraževalni centri pti tedanjih Gozdnih gospodarst, 
vih Slovenj Gradec, Maribor, Novo mesto, Nazarje, 
Bled, Tolmin, Celje in Brežice. Za vpis na šolo za 
gozdatja je moral kandidat predložiti zdravniško spri-
čevZ~lo o psihofizičnih sposobnostih za delo v goz-
darstvu in učno pogodbo z Gozdnim gospodarstvont 
ter imeti uspešno končanih vsaj 6 lel osnovne šole. Vpis 
v redni program šole za gozdatje nikoli ni bil posebno 
visok. V osemdesetih letih je interes za šolanje, ver~ 
jetno v skladu z interesi in politiko takratnih GG, izra-
zito upadel, dislocirani centri pa so rovsem prenehali 
z delovanjem. 
Tečajni pouk za odrasle kandidate je na šoli za. gozd-· 
ne delavce leta 1978 obsegal po dva pet mesečna tečaja 
s poukom v Postojni, ostali cLJs pa so kandidati prebili 
pri praktičnem delu v dislociranih izobraževalnih cen-
trih. Mimogrede: za ustrezno izobraževanje in llSpo-
sablj;mje kmetov - lastnikov gozdov se v šestdesetih 
in sedemdesetih letih ni nihče posebej zavzemal. 
Usposabljanje in doizobraževanje go2dnih in dntgih 
delavcev za različna zahtevnejša in specializirana deln 
v gozdarstvu, je postalo ena temeljnih in stalnih de-
javnosti GŠC v sedemdesetih letih. Uvajanje teč.ajnih 
dejavnosti je narekovale več rt~zlogov. zlasti predpisi. 
Ti so za gozdne delavce predpisovati minimalne izo-
brazbene in usposobitvene pogoje. Pomembno je bilo 
tudi dej s tvo, da se je v gozdarstvu vse bolj širil spekter 
zahtevnejših special izinmih del, ki so te1jala dodatno 
usposobitev delavcev. Ne nazadnje, v gozdarstvu so bili 
zaposleni povečini delavci, ki niso imeli potrebne izo-
brazbe in so jo na ustrezen nllčin morali pridobiti. Po-
nudba rečajev je postajala vse pestrejša. Mladih ljudi, 
z redno pridobljenim poklicem gozdnega delavca sprva 
še ni bilo, pozneje jih je bilo premalo. Po takr2tnih GG 
je prevladala miselnost. da mlaJi ljudje pač nimajo 
ustreznih izkušenj, njill šolanje pa je, v primerjavi z 
usposabljanjem starejših delavcev, predrago. Takšna 
miselnost se je v slovenski izvajalski gozdarski ope-
rativi dodobra ob rani la vse do danes. 
GozdV 56 (1998) 2 
p 
N~ (\'h ) Il nhlikri\.'3h m vse da danct ~l:1 j'Onuja 
~icJ~~r ~,.., jz~hrai:('VJ1nc po~ h .. nc u:č1ic n odrasJc 
-au:tnc ~.1~·::m.;e lv o~1~JllJU Jt' d~tdJtn podatek o itC\ilu 
10~~101t ,., . kt.., do v~ljut>tu &o tutt,• k<a 1??6·<n 
opfJ\ 11 kau:ngt wned teČ.bJe\) 
~ ,._n,u dclv 2 motorno f.go (~,.\d 1~• 1Q7~. 4:?2 tt 
~..," ... :"' t 
dcln\ I,'Otdu' pril•g~j .. lml (>d•prirulml) ~mt­
tljt.kml in <pH:I•Inlmi gntdankiml trAktorji (nd 
)<w !•)7~- I K~X tečajnikov). 
• \':HI'O dt lo 1 traktorj i in fraktorddrni JJrikljufki 
l'·' F t;~to~nnJO. od leta 1981, l l lll<čAtntknvl. 
_ ddn • hldravlicnlmi n• klad•htikl ttkll976 : 1•19 
1~:~-~n ,Ji.m·). 
• ul po.abljanj< mon~trjf\· za dtlo • t o>.dnlml11t-
uictaUii lud it1a 1919. \.' sodt-lt'~~VaUJU s s.ltt:*Q\.",.~' 
So>il<l'L."ldot!O ~\o on GotdaiSktJl,Q o.Jd 
Hhl c:ln••U:t f~Stuhe:fc Llmv~ru v ljtibljltU. 29() It 
c .. 1,.,to, t 
• dru~t te-laJt 1 pt'drOCJa toid.e-""t'"~· ~lcl1dnt'> 1 7ft(ll 
!'ll!,•Jt:l'n 
1..:.1 ra1l ~ ~ ne neformalne lcčaiC, lo,1 1h JC ~ol .. oqfl llJ· 
zu•alll \• s l:l3clu 1 za•HmJn1cm, 111 podalk'->" \) udtlctbl. 
b \W.ai\t aabpba;nih in btoh~Jw 
1• .......... lt<V'lltili blutlol)< 
6'l o 
C>.) o 
~~ o 
' 1n7 2& 
' oo 11. 
1 Ili o 
l. 1~1 JS 
l . ~ 107 S7 .. Jll o 
1 •S S1 • 
• m 40 - n 19 
·~ ., 29 
'T '? n ~ 1 
1'10 ]) o 
-"'" l o 1"12 42 1J 
lti)J H o. 
!c•!J.I :1 o 
''i'JS 34 r 
l\16 26 t r-_._ IS41 290 
Ka(h·i in L·mbražcvanjC'! 
s~ u!)(ld.c.nc.cm nh11 n1 •r.U .. a:a.Lt \'milc:nnth pnttdd 
o "-"'b"" Tu.:l1pa !<ru 1990, k~ .1< ''P"'' 1edi\J 
J>fl'grAm t tpakliC SOzzW IZlUilt' upadel >< IC l OMI· 
ID4t1Je' t» riWJe dopotrulnc tt'tJJC' obdriitlo 
Zan. mn--o 1c tuW. c!a \'1i (e-t.. o<lk.3T se n~ sul• IL\.IIJ" 
t'-"' ilJf..., •z.vbr.ttc\.al)f(. 2.J dut ~,..~eoe ubli ke uspu~ablldlll 
:-~i bHo ''''<rtu l i'rllllh.l 11! npr. bilo nezanim~n,e 1~ 
rcč.3J 12 8i)lei"'J4 go\tdo)\·,lc:tudi j e 73nj obstaJ!'IIiJtOQ.lll!l) 
.Šolo rudi n 1 r (lnUJBII) 1 c~.aJnih pr·JgramC\• l•' d•)dama 
llSjl(l';,abljanJ.s gMdnrh d(' l \t -.·(~\' 'IJ rld:t z mmnm/\ t.:agr-. 
ali 1a dela z nlotomo t estrlkn. i:er ~za uwrsma uspo· 
sabljanj3 mn1hte .-.anl':nal l :droinjc kait'jo, d'alt .a 
!lr,iln• uddtf.<occ tt'bj<'· Jh u tiste. kJ so ucldo-
lrn~ po;bli •• tcbj , bila pumrmbn<Jb prldubl-
lt' uslr~znq:a po!rdll• o usposob lhl l..aku•· P• 
u.sposobirev s:anua. LilO JC ""' opt'a·; ly!n Cf!Č~J t "' \ arno 
\telo z n'k)lomo hiQ po•."St'm udosto\'al 
).t:ft .. •H.Cittdestflb lt ltt'l ~Je navedena tdol.J11tl 
dcJS'-'OOSr pote;!~ od~':rnlll\ld•,-;• kmete: bodtsi za ~ ~~~ 
1<• so ~ek Ir r>C1dOb•ll vo;n.~k' 11p11 F ktnčgor•.lč Ht. 
mf'l~ru)~l• $0 n•di m. vseh kmetiJ!.~ th (o lah '' SIO'.''I!nlJ I • 
~>c'Xl is1 za lastrorkc: gozdnv, fcmd1 le T.A ucae. )a so s. 
Hlkr.nmmt GG sklcn11l koopt.ranl\kt po'@ndbe za dda 
,. goz.dan1vu KCIOJXfilnu 10 ..e 'umret nl0C31t za dcto 
UspoS<.'~II n.l WIUCZlllk tt"Č..}Ih 
\'•mlldo• - Votnlo oleto 7...a dcto tlndra\-_...., 
• btl!O!)l btnurn llakflld 
o o 81 
o Q 10~· 
24 o iJ 
98 o 99 
9 o 93 
o o wr 
1!1 o n 
.12 li Il 
~ m ur 
11 19 47 
114 111 101 
IJ 141 ?4 
n 301, 12 
o ~2 49 
2ll 119 u 
10 69 41 
lJ lS3 u 
IS l!l •o 
Il l01 !! 
41 1~ <l 
fl 174 !9 
w. 'l22 1419 
". 
K<trl1 i in izuhr·nžt•valljl ' 
Vr H v rc6n1 program~~~ n ,.,)Jl'l.._r,c ntk-r.h n• btl 
po~bnc, \''iJDk \' rd.Cmdocuh kub JC 1Nl«J. :u ~~ 
bmJC.. *>"tl)dr.o \' UJ.adu r mkrt:A m pol111ko U k:!''l.tmtl 
GC.. uranla 11JWJc.~ J hlocann\ ccntn pa so poYx m 
sxroehal; Jcio•t~~t• Se veiJnu pa IC' l'Uu:JS(alo tanimao_~e 
1.t rnrh! dopcln•lne t~L•Jt " ' vur•~lbtl te~aje ·.• j~ pG· 
~lAJ;~ la vse pt\tftJ~ 
) AI\All:t:A JO LET TEt.AJ)o/[ Of.JAVNOSTI 
J . l Spt~š-nl prtdtd 
Ttoč.aJM deJ.&\ I'\IM11l4 n<klbnJM' GSC 1n n.t ~np 
SOl.~ fk1td..l 7č. 30 k'l Pt.4trru.t It !ksJu•nG.'.n 1n nni-
MUJ\)C 13 ude!ci:bo ni teiAJlh ~o tCn'l t.aJ\1 )C l: ft.l}['lfl .. 
n~ prcd!l.ll' 111 prafl~no X. pcgrr.c..mun gralom 
nii~U.UJCIO ~d1k>:; \.ratlnm poJumh. S•ccc bt bilo 
r 
""' 
5 ... 
c .,., 
~ ""' 
2 • " "" 
JOD 
r l~ 
, .. r l 
lo-.1 ~ 1 
' 
~n.-~uqc mogr.te ~ DUJM poglobttl vt 
ndum te-mbolJ. kc:rb1 b•lopotrcbno kal vet P'Q\'(!dat• 
o pt'U§JrllTilk th • \ ':st:bmskrh za,:,'Ttfl \·dh p!.Uil tll~:lnlh Ic . 
-!A;;:v ' ' PICtcklo311 dane), 11'1 \' bodoč:~. čt bv ~o luvcn~k1 
11'.'.;jwbk1  W.01dl l ~ka Operattva v pnhOd!IJC ~t ~ llllfr. 
I}C>II tQOo pe p~-.~ llcnen·, tlClb raievthlj\J lll d."·tl.Obl i11!v"l· 
necn U!.J)I\'Hit'l lp n,111 rle:hw r.cv, ?apo~lcni l\ \. go7dM<Ci\ ._ 
M()rfla n rrt~gl':1 11\.d: •h ~~~S .. !"HlVIh (IO:Oamc..r.nah 1Cl.I)C:\o "'•1 
"eč dn•g,t. neb st10 ad zunnnan)A m n.t.rn''< 
~1T(Icdn1o 1 pnu.cult l>fOSied uddtžbe "" '"'-
pold'''"h u• 'Jlpmobll''c:nth Id aj ih. ki J•h 11: .opnr~o1la 
!ol• d.:. •kiJu("o lt'lt J '1% p..,.."..,tolh lčt>)<• po 
tnlt<esu Ul udeldtu it\·td~ med ~MJ dt mognle PI •· 
mf.rJJ.H Ici JUh rn•tn•m nth.a"Je.m ·"ptS.3 po pvMmenuh 
ltnh ~ namr.ct očuno, da 'o h1le po<rchc po 111Lhčn•l-. 
znAnJ ih pačnulttnc 1n obt.asnc. v~ladu t~n,man1cm 
m pocreb11rm t.nk11alnc ~o:tdtuskc opct:ttl\'f. Jl~c \· ladu· 
o r.t ,. .. ••k 1 
n --. 11 " ''"' 
1 
m ..... 1: tn 1 
e t.c 
·~· ... " 
~ 
l ' 
~ ,. . •• . •• ... u u L«o 
112 
va lOj<:~" <41ft tannn.lnJt ta 'amo Je lo 1 nhUf'rno 
'AJO (la d.•:..:.\C!' k• W hUr form~ Inc 1/G~Z"CN 
1"'1"1" i.qJ<l • cuhl. IC~ otbot• 1" JO k uJtldcnh 
tudJ ,Ite\- 1 , •U\CI dru!JII ~lr~lL 1ft nr le dtla'u '" 
JOZdat" . ro..'oJ< t• ma<>IOJ< ~UtJJ1ib tK"" 1""- 11 
rwuniJn'' ruk>Eov '"~Jo lo k od l.., <k• (•u \' 
cdc<JJ<..: -.IN ou1<to1•h ftllut•ll ·~«>k,. 19U 
It &k"' .z '" a.-ai.J»l}}•l ololu>n en«,~« odn)>l.t 
lUd• .. ol>«"''~ ... • redno:~~· look. 
k Id> 19~•'""1aJ""' ozrun podcc ,...,.,....fi u ..s.. 
~u •«\ .W.k letajlh l.runnvo m obcncnllo-
ptoo J<. ,Il •z c.dj li .,.XC IJ odnul "'"""o ru neil 
~ Ptll!lto-,o,• a;,s.-Mnyp U~JC ~rl padrc 
_..-1<1 :.o teU)< 22 '"""" O.lc> 1IIIOIMIO h1<1 \;o 
loh :r:a.lnp leu oudr nccr "il«'' IJ.tt~o dolo<<n< želJ< 
a pn·,\) < f'O UkOtbijetn ln t..- OOJbolj J'<o<eu<hlBV• 
IJO""'" · •f'Osablr•OJ• lJudi. <udJ rai.Jh. lo u dti• , ""*.,. •IJ""",.)C)O os<h >ltCf prcdp1samll J>OiOJ<" 
1"cwl.~ Jc.tn1e primerJamo l ol•Cnrm ne1ane•nanJ<nl 
za vp1A' 1tdm prog.nm ta !07fbt)t.j f. n,brno, da pn 
NJ :-~11leia nai\'OČ) prl\t.~a mr.ere.u 11 hdm·.'anJt: 
U\lfCIN>)Oiat •h 1n liSf"C"S'biJtn•h gozdn1h dela\"CC\" an 
~ 1t' ,.uzdu•k• 17VIJalsk• nperaU\1 \'U runr upo-
Uc\'J)'' Jol<'(•l" n mtrumalnih lZObJ3.zbc:n•h tn uspo-
srb•l' tml\ pn1n11h ZI opr•vhanJc d.r:l v go.tdiJllvu 
11 t!t.auLr·n.a JC J&l\'X.Itu .ttu1uwa letiJnc dc ... ". 
o.>~~o \ ""'""1'11\&r.all obclub)U pO pOsaDituuh lt<oh 
'' ~c t.aaQ••rJlO t<lt , iS.t J< t. lo po•fltlk\•nJ< 
po lk"•""'"'"~ I~IJ•h" p<«cl<losu bolJ •h manJ soaluo 
•n n ... l umctf'l'l \lj~eo~l• SKt" 6c\hJ ,.1.omo UrtJC'tli an 
•II..,_P l•1JC'"'' poh"n t<<looJob GG 
).l c !!>,..; .-amanah >-ne cttotr> po lotih 
Z ••••~ ~IM"~tvt ,C mos~~ po"7tU 11 gnfik\> 
~ .. t ~ 5 ~ .. "' 
'"' "< po....,.,...t.JJollljU monltlj<' LO dtfo 1 COt· 
hlml tilolu ml te l"'bl<.o<> •-...koh nek•J lel Lr.po-
i 
• 
•• .. -
j " -" '· 111 11 
r, ..... : t~,....,,.~ ,_..,.,,~,~--
Kach·i in izobraževanje 
uhlt••J .. udele:!< l< marbn< uupm< t<to,nako• u 
nunam< Uodn)llca po6o >l.LoJnu, pnu<lunu. te ro • 
\lu\tn'll mLt.fl n.'O b&.lt: \('hkc 
l.<..""...,,. l.J v<l'(osabl JM rt •• d.U ' od • ptir • o IM 1 
le •P«lolaoml cn~cwjl • g.>td•n•vu )< !lllol(lk• 1 
• 
• 
~ 
~d D 111 llnlln ~ - ~ n . ,., ,. • 
( 4h't'"'' \.11rr ..... t.l "'~}: .. ·n1XUQ'I' l• dc AJ .. gvtdu 4 rn~· 
111 '111 \.1'1161tlj!ll.•unl '" ~b~ln1m1 ~1'11.Jnn lBltor)1 
nau!UnJ<rn uporabe $rrv• pnlaJOJ<ruh. poln<)< pa 
oudo z11bruh llllktniJ<> ""'o.lJ"'\,h IZUJ<>· 1ft> 19'o 
pa do I<IJI t 9~~ on roma 19S6. pown i" _,. on..'(no 
upadlo TcdiiiJI (;(j '10 o.;amrec: po lcw 19~ pmci.J 
Dni<Jrnll. poDlCJ< PllllWilO lutno o~nilo ZliX>IIcnoh. 
.. ...... po dcb\~C' W>O zclcLo oc -br,.~ ... 
topuolo,-.b 1\nt.O. pode.' s.loclu 1 tm.nu ll(llruico 
GG Aoh "' bol likO tti<J rzt~•l. plo! pa~ )e IlO l<cr 
19So p<<C<J spotl'l<noll $(1'\11,1\m k&nd..l•<o•· "'td• n• 
ddov..,."...,.,owi>I'IA dtloda_pk• sorer,. ~J roz. 
1'1<<0<1\0 lluonu» n""""J< n ~ •n~• usposa~l,.n~ 
\....,.lit .. daiJU)' 
1\id• al~·fe ll4.J"C''f.J.hiJanJ~ \~h~e-y n vuno dtlc 1 
mo•nmofa;:~ b1 nt: mog!t trd111 dli 'li('l h•lc vpre~oek'n~u 
-
' -JI. 
f-
1- Ir! 1 11 IJ•·· 1111 1 
IX''""' bnlj .,, ............. lMr....."J" .. lal lao"' 
pt.w>i""J' )t. do' lw 1 ~it. <>l. ........... ' .. ~ • 
JIOI'""""'',. ~-.ko palmi<.> ulr~t.""' Ci(, ll<<<t 
' t:t 
Kadri in izo l)raževan.je 
drugih kandidatov je bil do1lej n::~mreč doknj skromen. 
Padec zanimanja za tovrstno uspos?obljanje po lehJ 
1987 je biJ sprvil drastičen (dve leti tečaja sploh nismo 
izvajali), posropomn pa se je zanimanje obudilo in 
zadnja leta celo narašča. Pač pa je v zadnjih letih vse 
bolj pestra sttuktura tečajnikov gkde na delovno mesto 
in delodajalca, kar govori o spremenjenih razmerah v 
slovenski gozdarski izvajalski operativi ter v zaposlit-
VCJli politiki v gozdarstvu in sorodnih dejavnostih pri 
nas. 
Tečaje za varno delo s traktorji in traktorskimi 
priključki v gozdarstvu smo pričeli i~vajati šele leta 
J~O 
300 
( 
.. 
,...--
1 
1~0 f-· - '---- -
~ ~ t--.r.L n 
Leto 
(jr;lfik n 5: Vamo delo s trakto~i in traktorskimi prikijučki 
1983, v skladu z n11raščanjcm zanimanja za pridobi-
rev vozniškega dovoljenja F kategorije in z vse večjo 
in pestrejšo uporabo različnih priključkov. Čeprav gre 
za različne priključke in dejavnosti, se skupni splošni 
trend zanimanja za tovrstne tecaje v zadnjih letih celo 
nekoliko povečuje ali vsaj stagnira na ISO do 200 ude-
ležencih letno. Ta številka je dokaj visoka in je na 
vprašanje, zakaj takšno in tolikšno zanimanje za ro-
vrstne tečaje, težko odgovoriti. Očitno je. da z njimi 
vsaj deloma zapolnjujemo sicer vse do danes neizpol-
njene potrebe po ustreznih znanjih, ki naj bij ih imeli 
vsi tisti, ki se kakorkoli, vendar bolj ali manj občasno, 
povečjni torej neprofesionalne, ukvarJajo s traktorskimi 
deli, z deli z raznimi traktorskimi priključki, rudi s 
tak1mi za dela v gozdovih. Takih ljudi paje v Sloventji 
očitno vse več ali bolje, vse več je ljudi, ki se zavedajo 
potreb po takšnem usposabljanju. 
Tečaji za delo s hidravličnimi nakladalniki nikoli 
niso zanimali le delavcev s področja gozdarstva, toda 
nekdanja GG so bila vendarle največji interesenti za 
tovrstno usposablJanje delavcev. Zanimanje in potrebe 
so oaraščali skladno z naraščanjem mehaniziranosti 
prevoza lesa v gozdarstvu. Razlogi za izrazit padec 
števila k;mdidatov po letu t 987 so podobni, kot smo 
jih v zvezi s kadrovsko politiko tedanjih GG že navedli. 
11 4 
i' ~,....-----------------
~ - 1 
so 
Leto 
(i 1·a ftk ~'n 6: Delo s hidravličnimi nak!adalnimi napravami 
Tako zmanjšan obseg udeležbe pa se značilno več ne 
zmanjšuje, pač pa se nadaljuje v skoraj konstanrnem 
obsegu vse do lanskega leta. Seveda se je močno spre-
menila strukrura tečajnikov glede na delovno mesto in 
delodajalca. 
3.3 Kakšna bo pr ih od nost tečaj nega poklicnega 
doizobraževanja in usposabljanja za dela v 
gozdarstvu? 
Na bodoče potrebe po kvalificiranih in usposoblje· 
nih kadrih v slovenskem gozdarstvu bo vplivala vrsta 
dejavntkov, ki jih je v današnjih razmerah težko ob-
jektivno napovedovati. Vsekakor bodo osnova gozdar-
skega poklicnega lzobmževanja in usposabljanja IWva 
nomenklatura poklicev v gozdarstvu ter njej ustrezni, 
prenovljeni učni programi. Res pa je, da bo to le for-
malen okvir, ki bo zaživel in bo živel, če bo za obstoj 
gozdarske šole m gozdarskega poklicnega izobraže-
vanja tudi ustrezen interes javnosti in stroke. Predvsem 
na ta interes bodo vplivali številni dejavniki_ Poskusi-
mo našteti nekatere poglavitnejše: 
- Nomenklaturil poklicev v gozdarstvu. 
-Dejanske potrebe po kvalificirani delovni sili v slo-
venski gozdarski izvajalski operativi; teh danes v 
Sloveniji žal nihče ne pozna in ne zna prognozirari. 
- Dinamika zamenjave poklicnih kadrov v gozdni pro-
izvodnji glede na pričakovano izmenjavo generacU 
(imamo v povprečju dokaj staro in vse bolj srarajočo 
se populacijo gozdnih delavcev) in Jlukmacijo (še 
nadalje ostaja neizpodbitno dejstvo. da so gozdarska 
dela nevama, naporna, zdravstveno tvegana in da so 
le redki, ki ostanejo v stroki in rc\ativno zdravi do 
upokojitve). 
- Doslednost države pri upoštevanju ter sankcioniranju 
minimalnih izobrazben ih in usposobitvenih pogojev 
za zaposlovanje v gozdarstvu; v sedanjih razmerah 
Goz.dV 56 (1998) 2 
·nas 11 i znano niti število zaposlenih v celotni goz-
~~rski i1. vuja lski operativi niti ~i uči~lkovite~a nad-
zora m1d izpolnjev<mjem za.~oslttvenrh pogojev; vse 
več je sivL: in črne ekonomiJe.. . . . 
_ Pogoji za zaposlovanje d_~m~člh ~.vahftc1ran1h d~lav­
cev ali prtlH~enth domac1h tn tUJih delavcev alt de-
]a'\•cev brez ustrezne izobrazbe in usposobljenosti. 
_ Rnvoi ~troke, nova oprema, stroji, priključki in teh-
nologi~ie !er interesi proizvajalcev in prodajalcev za 
uvnjan_i :-: teh novosti v operativo, dejanske finančne 
mož110~ti izvajalcev ter njihov interes za izobraže-
vanje in usposabljanje delavcev s tem v zvezi. 
_ Racion:ilno~t izobraževanja in usposabljanja delavcev 
v go7.darsrvu; mišljena je predvsem celotna proble-
matika gozdarskega poklicnega in srednjega strokov-
nega šolstva pri nas. Meni va, da je vsestransko naj-
racionalnejša in oprimalna za slovenske razmere le 
reši ccv. ki bi (oziroma bo) celo eno gozdarsko izobra-
ževanj~ združevala v enem, skupnem gozdarskem 
izobr:~:Levalnem centru, predvidoma v Postojni, kjer 
so za to dani (skoraj) vsi temeljni pogoji. 
_ Prihodnost gozdarskega šolstva v Sloveniji, izobra-
ževalna politika ter ustrezni interesi v stroki in državi; 
kakovost izvajanja tečajnega usposabljanja delavcev 
je in bo v pretežni meri odvisna od obstoja in razvoja 
rcdncg;) poklicnega izobraževanja v gozdarstvu, temu 
ustreznih učnih programov, kadrovskih pogojev za 
učittiJC in inštruktorje, materialnih in finančnih po-
gojev gozdarskega šolstva. 
- Nonn3tivi in interesi, ki bodo v Evropi prevladali na 
področju gozdarskega izobraževanja in usposabljan-
ja. Tem se gotovo ne bomo mogli izogniti. Naj pri 
tem opozoriva, da imajo različne evropske dežele 
rnlicne modele izobraževanja in poklicnega uspo-
sablJanja, ki pa so ali še bodo nonnativno medsebojno 
primerljivi in priznani. Tako tudi v gozdarstvu. V 
S)o\'eniji si ne moremo privoščiti kopiranja nobenega 
od modelov gozdarskega izobraževanja, kakršne po-
Zil nJO v gozdarsko razvitih deželah, saj nam relativna 
majhnost države in razmeroma majhne tovrstne po-
klicne potrebe narekujejo racionalnost in obenem 
normativno primerljivost s kakovostjo poklicnega 
izobraževanja in usposabljanja drugod. 
- P01rebe izobraževanja in usposabljanja lastnikov goz-
dov in njihovih družinskih članov za opravljanje vseh 
del v lastni dejavnosti (več o tej problematiki v na-
dLJlj evan ju). 
- Uskladitev odgovornosti, javnih interesov ter interesov 
različnih partne~jev v stroki in izven nje pri iskanju 
optimalnih rešitev, pri čemer je in bo država, oziroma 
GozdV 56 (1998) 2 
Kadri in izol~raževanie 
njena pristojna ministrstva, le eden izmed partnerjev. 
Vsebino in kakovost pokJicnemu gozdarskemu izobra-
ževanju bodo morali izkazati dejavniki stroke. 
Marsikaj od naštetega je v tesni zvezi z (možno) 
prihodnostjo šole v Postojni. Racionalne in optimalne 
rešitve bo mogoče uveljaviti le, če bomo zainteresirani 
znali najti skupni jezik in zagotovi[i nadaljnji obstoj 
gozdarske srednje šole kot celovitega gozdarskega izo-
braževalnega cemra z us[reznimi materialnimi, finan-
čnimi in kadrovskimi pogoji. Med slednjimi velja po-
sebej opozoriti na potrebo šole po ustreznem gozdnem 
revirju. Potrebno bo tudi spremljati razvoj srroke, so-
delovati z Oddelkom za gozdarstvo in obnovljive na-
ravne vire pri Biotehniški fakulteti Univerze v Ljublja-
ni, z Gozdarskim inštitutom in z drugimi zanimivimi 
in zainteresiranimi partnerji ter s proizvajalci in po-
sredniki gozdarske opreme, orodij in mehanizacije. 
Učne programe oziroma vsebine rednih šolskih pro-
gramov in posameznih tečajev bo treba prilagajati raz-
voju znanj ter potreb zainteresiranih. Znotraj tako or-
ganiziranega izobraževalnega centra tudi kakovosti 
poklicnega tečajnega izobraževanja ne bo težko zago-
toviti. 
4 IZOBRAŽEVANJE LASTNIKOV GOZDOV 
Omenila sva že, da se za izobraževanje in uspo-
sabljanje lastnikov gozdov, še posebej za oprav-
ljanje del v lastni gozdni proizvodnji, v preteklosti 
nihee ni posebej zanimal in trudil Nevarnosti, zah-
tevnosti in odgovornosti pri opravljanju gozdarskih del 
pa so v mali zasebni gozdni posesti vsaj takšne in 
tolikšne, kakor so pri delih, kij ih opravljajo profesio-
nalci, le da lastniki in njihovi sodelavci za tovrstna dela 
praviloma nimajo ne ustrezne izobrazbe, niti niso za 
ta dela ustrezno usposobljeni, dela pa opravljajo ob-
časno, zato je z.a utrjevanje ustrezne delovne rutine in 
izkušenj toliko manj prilik. Tembolj, ker pri nas nismo 
imeli in še vedno nimamo nikakršnih predpisov1 ki 
bi urejali in določali izobrazbene in usposobitvene 
pogoje za varno delo izvajalcev del v lastni gozdni 
proizvodnji in sosedski pomoči niti nismo imeli in 
nimamo nikakršnih ustreznih oblik tovrstnega izobra-
ževanja in usposabljanja. Močno naraščanje števila 
nesreč v zasebni gozdni proizvodnji v zadnjih letih nas 
ne uvršča le na dno ustreznih evropskih lestvic, temveč 
tudi terja solidno ureditev sedanjih kaotičnih razmer. 
Ko govorimo o usposabUanju lastnikov gozdov in 
njihovih družinskih članov za varno in strokovno delo 
v gozdu, ne kaže pozabiti, da je bila prav naša šola 
11 5 
Kadri in izobraževa11je 
doned:avna edina ustanova, ki je omogočala tovrst-
na izobraževanja in usposabljanja v Sloveniji, pa 
četudi sta bi la ob~eg in učinek te dejavnosti, v primer-
javi s potrebami, zelo skromna. Poleg tečajne dejav-
nosti, ki je bila že vsaj poldrugo desetletje dostopna 
tudi lasmi kom gozdov, se je šola leta 1990 odločila tudi 
za ponudbo rednega šolskega poklicnega programa 
kmet- gozdar. Žal je bilo zanimanja za vpis v ta pro-
gram tako malo, da je mora la šola prenehati z razpisi 
za vpis v ta program. 
Nove družbene razmere so po sprejemu sedanjega 
Zakona o gozdovih korenito spremenile tudi razmere 
v našem zasebnem gozdarstvu. Večje pravice lastnikov 
gozdov in njihova večja odgovornost pa se, očitno, ne 
odražajo v ustreznih zakonih in predpisih, ne ko gre 
za pogoje izobraževanja in usposabljanja tistih, ki de-
lajo v zasebnih gozdovih , ne ko gre za pogoje varnega 
dela v lastni ali sosedski gozdni proizvodnji . Zakon o 
gozdovih nalaga Zavodu za gozdove Slovenije, da, 
med ostalim, skrbi za izobraževanje lastnikov goz-
dov in :z:a svetovanje prl gospodarjenju z njihovimi 
gozdovi. Pri rem ne določa fom1alne in verificirane 
oblike izobraževanja in usposabljanja niti, tud] po-
sredno, ne ponuja udeležencem takšnega izobraževanja 
nikakršnih stimulacij in bonitet> ki bi bile odraz inte~ 
resa države za pospeševanje takšnega izobraževanja. 
Na SGLŠ vidimo eno od možnosti za nadaljnje uvel-
javljanje tečajne dejavnosti tudi na specializiraoem 
področju Jzobraževanja in usposabljanja lastmkov goz-
dov in njihovih družinskih članov. Ne le na šoli, ocen-
jujemo, da imamo v Sloveniji na področju znanja 
in usposobljenosti malih lastnikov gozdov ogrom-
no vrzel, ki bi je ne smeli tolerirati v nedogled. 
Nasprotno: vsi bi se morali tmditi, da se ta vrzel zapolni 
z ustreznimi znanji, odgovornostjo lastnikov gozdov 
in vamos~o vseh ristih, ki v teh gozdovih delajo. 
Zavod za gozdove ima pri opravljanju izobraže-
valnega poslanstva do lastnikov gozdov dolo~ene, z za-
konom določene naloge, pa tudi prednosti, saj s svojimi 
ka dli dobro po kri va vso drža vo. Z nj imi je do neke mere 
tudi sposoben pokrivati potrebe po določenih nefor-
malnih oblikah izobraževanja in osveščanja lastnikov 
gozdov. Kadri Zavoda sicer povečini nimajo ustreznih 
anciragoških znanj in izkušenj, Zavod, žal, rudi nima 
ustreznih izobraževalnih programov. Ob sicer potreb-
nem in koristnem neformalnem izobraževanju in oza-
veščanju lastnikov gozdov pa v Sloveniji vendarle po-
trebujemo namenske izobraževalne programe, ki bi bili 
veri ficirani in bi celo v ito reševali tovrstno problema-
tiko . Poleg tega ni vsakdo, kljub strokovnemu znanju, 
116 
primeren za tovrstno delo. Spričo razmer v slovenski 
zasebni gozdni posesti (veliko število lastnikov, v pov. 
prečju majhne gozdne posesti in velika' parcelna raz. 
drobljenost zasebnih gozdov) se torej zdi ta naloga 
malone neuresničljiva. 
Na SGLŠ smo radi in z razumevanjem sprejeli va-
bilo in pobudo Zavoda za gozdove za sodelovanje pri 
neformalnem izobraževanju in usposabljanju lastnikov 
gozdov. Izobraževalne dejavnosti so stekle pred tremi 
leti . V kontekstu tega sode lo van ja smo doslej pripravili 
nekaj izobraževalnih programov in s precejšnjim us-
pehom izvedli več eno- in dvodnevnih demonstracij-
skih tečajev za lastnike gozdov in njihove družinske 
člane po vsej Sloveniji; vse na terenu, v bližini domov 
udeležencev. Doslej smo pripravili in opravljali dve 
vrsti tečajev: 
- varno delo 'l motorno ž.ago; dvodnevni tečaj - 16 
ur m 
-različne enodnevne tematske tečaje : varno delo z 
motorno čistilko, krojenje in sortir<~.nje gozdnih lesnih 
sortimentov, delo v snegolomih in žledolomih, vzdr-
ževanje motorne žage, demonstracija pravilnega po-
diranja drevja, traktorsko spravilo lesa; enodnevni 
tečaji po 6 ali 8 ur. Tovrstna tečaj na dejavnost šole je 
prikazana na grafikonih 7 in 8. 
V grafikonu 7 je podan številčni pregled opravljenih 
enodnevnih in dvodnevnih tečajev; dvodnevni so bili 
predvsem tečaji za varno delo z motorno žago, med 
enodnevnimi pa so prevladovali tečaji za vzdrževanje 
motorne žage. Grafikon 8 prikazuje udeležbo na teča­
jih . Tečaji so se dobro uveljavili Zanimanje zanje 
dokazuje, da so takšne oblike izobraževanja in uspo-
sabljanja lastnikov gozdov potrebne in dejansko vlada 
med potencialnimi udeleženci zanje veliko zanimanje. 
Število tečajev in udeležba naraščata skladno z mož-
nostmi Zavoda za gozdove (denarno) in SGLŠ (zmo-
gljivosti učitelj~kega kadra) . Z dosežen im pa so realne 
možnosti obeh partnerjev praktično povsem izrabljene, 
> 20 
~ 
~IS .., 
~ 10 
~ 
~ 5 
IVl 
95 96 
Leto 
97 
Gr· li kon 7: lJsp~abljanje lasrni.kov gozdov- število enodnevnih 
1n dvodnevnih tečajev po lelil1 
GozdV 56 ( 1998) 2 
soo 
o .1(10 
::: :-oa 
" .:ii 200 
)(j(J 
o 
IJS 96 
Leto 
97 
Gr::t ti ·on il : UsposabUanje laslnikov go2dov - stevilo tečajnikov v 
C"ncdncl'llill in dvodnevnih lečajih , po letih 
četudi so dejanske potrebe neprimerno večje. Namreč: 
taki našini izobraževanja imajo predvsem nalogo os-
vešeanja in so demonstracijskega značaja. Tudi če bo 
imel v bodoče Zavod za te namene več denarja, ga 
ob jek ti v no nikoli ne bo do vo lj za resnično usposablja-
nje I<~SII\Ikov gozdov. Pa tudi na šoli lahko ponudimo 
Ic toliko učiteUev praktičnega pouka, kolikor jih bo 
imelo l.:lgo(Ovljeno delo ter ustrezno plačilo zanj . Na 
šoli sodimo, da bi v prihodnje morali razmišljati in 
delova1i v n~slednjih smereh: 
- PotrchHjemo celovit državni program izobraževanja 
Jas!nikov gozdov s formalnimi in neformalnimi učni­
mi programi, dolgoročno strategijo izvajanja pl·ogra-
mov t~r ustrezno reširvijo financiran ja takega izobra-
Žt\-ill"IJa. 
- bgotoviti bo treba določene formalne, verificirane 
obli.ke izobraževalnih in doizobraževalnih programov 
za lastnike gozdov, za opravljanje vseh poglavitnih 
dcl v gozdovih, tako pri pridobivanju kot pri negi in 
v;nst v11 gozdov. 
- N11d;djevati in širiti bi morali neformalne izobraže-
valne dejavnosti z različnimi tem3tskimi tečaji, eno 
in dvodnevni mi, ki naj 11deležence predvsem os veš-
čajo zn strokovno, odgovorno, smotrno in varno delo 
V g1)Zdll . 
- K i:tdclavi in izvajanju celostnega državnega izobra-
žcv<Jlnega programa in oblik izobmževanja lastnikov 
go-;:dov bi morali pritegniti vse zainteresirane dejav-
nike: poleg Zavoda za gozdove in SGLŠ npr. rudi 
Strojne krožke pri kmetijski pospešev11lni služni, 
Kmc!ijsko zbomico, katere ustanovitev se napove-
duje. Združenje lastnikov gozdov in Zadružno zvezo. 
-Delež SGLŠ pri tovrstnih dejavnostih bi lahko izdat-
neJe povečali in razširili le, če bi šola lahko zaposlila 
11ekaj novih učiteljev praktičnega pouka in bi lahko 
pogodbeno pritegnila k sodelovanju inštruktorje na 
tereml, ki so sicer zaposleni prj Zavodu za gozdove 
<:~li pri izvajalskih podjetjih. 
GazdV 56 (1998) 2 
Kad r i in izc>braževa11je 
Na šoli menimo, da je dosedanje skupno delo Zavo-
da za gozdove in naše šole šele skromen začetek obsež-
nega in razvejenega izobraževalnega dela na področju. 
ki še ni v celoti definirana, ni zakonsko, programsko 
in vsebinsko obdelano in na katerem bomo v prihodnje 
imeli dovolj nalog in dela vsi: Zavod, šola in drugi 
pristojni ter zainteresirani. Na naši šoli smo pripravljeni 
resno in odgovorno sodelovati tako pri pripravljanju 
kot pri izvajanju takšnih programov, saj menimo. da 
smo za tovrstno delo tudi poklicani in usposobljeni, 
vsaj deloma pa rudi že opremljeni. Takega mnenja so 
tudi na Zavodu za gozdove, zato so nam tudi ponudili 
sodelovanje. 
S ZAKLJUČEK 
Tečajna dejavnost je ena izmed uveljavljenih oblik 
dopolnilnega izobraževanja in usposabljanja na SGLŠ 
v Postojni. Razvijala se je kot odraz nekdanjih potreb 
takmtne gozdarske operative, pa tudi nekaterih drugih 
interesentov. Ostala je v okvirih ustaljenih potreb po 
določenih programih, ki so se sicer vsebinsko spremin-
jali v skladu s časom, potrebami in učnimL programi . 
Poleg uveljavljenih tečajev z verificiranimi programi, 
se je SG LŠ v zadnjih letih, v sodelovanju z Zavodom 
za gozdove, pričela ukvarjati tudj z izvajanjem nefor-
malnih oblik izobraževanja za potrebe lastnikov goz-
dov. 
Tridesetletne izkušnje pri poklicnem izobraževanjn 
in usposabljanju gozdnih delavcev dokazujejo, da to-
vrstna dejavnost ne more biti na ustrezni strokovni 
ravni > če ne deluje v okviru ustanove, ki se tudi sicer 
ukvarja s strokovnim in poklicnim izobraževanjem zn. 
potrebe gozdarstva. V okviru skupne izobraževalne 
ust<lnove ali šolskega zavoda je mogoče ?.agotavUati 
potrebno kakovost izobraževanja ter racionalno in op-
timalno zagotavUati izohraževalne kadre, splošne fi-
nančne in materialne pogoje, potrebne prostore in opre-
mo . 
V bližnji prihodnosti pričakujemo sprejem nove 
nomenklarure poklicev v gozdarstvu. Z novo nomen-
klaturo bo potrebna prenova učnih programov in učnih 
načrtov za posamezne gozdarske strokovne predmete. 
Razumljivo je, da bo lakšni prenovi morala slediti tudi 
prenova tečajnih programov, predvsem tistih fonnalnih 
in veriticiranih programov usposahljanja in doizobra-
ževalnih programov, k sodijo h gozdarskim poklicem. 
Verjetno bo dosedanji ponudbi SGL~ potrebno dodati 
še nekatere nove, času in potrebam ustrezne programe. 
Ti bodo ne le odraz potreb izvajalcev v gozdarstvu, 
11 7 
Kadri in izobraževanje 
temveč bržko:1e tuth. da leč bolj kot doslej, odrat po-
nudbe in interesov pr01ZVHjalcev in prodajalcev goz-
darskih strojev tn opreme. V okviru tečajnih dejavnosti 
za poklicna usposabljanja m doizobr~ževanje bo nuJno 
potrebno zagotovili več strokovneg:l sodelovanja z Od-
delkom za gozdarstvo in obnovl1ive naravne vire pri 
Btotehn1šk1 fakulteti Un•ver7e v Ljubljan• 111 7 Go7-
darsklm inštitutom Slovenije, pa tud1 z Zavodom za 
gozdo'e Slovemje, IZVaJale• ,. gozdarski operdtivi ter 
z vsem• drug1mi, za go1darsko izobraževanje zainte-
•cs•rannn• 01ganizaetjam1 in deJavniki . Ustreme oblike 
poklicnega iwbraževanJa m u~posabljanja bodo, 
slednj1č, morale bui tud1 pnmerljcve z evropskimi. 
Povsem nedodelane ostaJa še nadalje področje izo-
b•ažev<~nja 111 usposablJanja lastnikov gozdov. Pri teJll 
se potrebe po izobraž.:vanju 111 usposabljanJu sicer 
kaieJO pri vseh kategorijah lastnikov go7.dov, pt)Sebej 
pa izstopajo pn vseh tisuh, k1 se neprofesionalne uh-ar-
jaJo z IZVaJanjem go7darskih dcl v za~ebnih gozdovih, 
naJsi ~o lastmki ah družinsk1 člani ah se udejstvujejo 
v okv111h sosedske pomoči Dej5rvo JC, da področje 
izobraievanja lasnuko' gozdov sploh m zakonsko in 
programsko defimrano. ni formalnih. veriflc1ramh ob-
lik izob1aževanJa lastnikov, 111 ustrczmh oblik stimu-
laciJ. ki b1 tak~ no 11obraie\ anje in usposabljanje po-
spdevale. Pač pa se lahko pohvahmo z zastrašujočimi 
podatki o nesrečah pri delu pn gozdarsk1h deJ3vnostih 
v zasebnem sektOrJu Tud1 na tem podro~ju dejansko 
ne premoremo rešuev, k1 bi bde skladne in primerljive 
z re.šavami v drug1h. gozdarsko ra7virih evropskih 
držanh Kakršnekoli re~ itve že SI bomo znati m uspeli 
v pnhodnje organiZirali , ho 7anje potrebna podlaga 
nacionalni program gozdorskegliiZObraževanJa 73 po-
trebe lastmkov gozdov. potrebna bo zakon:.ka m finan-
čna podpora države, potrcbm bodo ustrezm 1zobraže. 
valni kadn 
SGLS PostOJna SI bo ' seka kor pritadcvala za skla-
den razvoj gozdarskega poklicnega, strokovnega tn 
tečajnega. fortnalnega m nefonnalnega, izobraže,anja. 
Tt>meljne m zakonske odloči tve pa Il ISO,. nJenih rokah, 
zato bo temelje za nada IJ Ol razvoj gozdarskega 1ZObra-
žcvanjll vseh oblik in na v~ch 1avneh treba zagotavljati 
sporai'umno, s poOIOČJO gozdarske stroke ms širokim 
~odelovanjem vseh merod<ljnih in zainleresiranih. 
VIRI: 
LAP.'\ NJA, D 1 ŠIMNIC. R , 1996. Pregled tečaJev na 
GSC Postojna mcd leti 19i0 111 1996.- Semmarska 
naloga. Postojna 
--- SGLŠ (Srednja gozdar~ka 111 lesarska šola) Po;;tojna.-
arhiv 
Zavod Republike SloveniJe za !olst~o 10 ~port , 1995. 
Gozdarski srednjclolskl programi. -LjublJana. 
-- Zakon o poklicnem in suokovnem 170h1a.'cvan)u 
- Zakon o gozdov1h - Uracri hst RS. šl 3011993 
Gozdarstvo v času in prostoru 
Alpska konvencija 
!\AME ALP KE KO VE "CIJE 
Izhodišče Alpske konvenctje je ugotovuev. da so 
Alpe največji enotni naravni prostor Evrope, da jih 
označuJe skupne:. specitična 1n raznol:ka narava, kul-
tura in zgodovma ter da so enkraten žh-IJenjSkl, go-
spodarski, sprosllt..,eni in kulturn• prostor v srcu Ev-
rope Zarad1 velikth razlik v pravnih w·editvah, stopnJi 
gospodarskega razvoJa, posehenostl m prometm ob~e­
menitv• alpskega sveta ter za1 ad1 vse večJe ogroženos!l 
tega prosto• a je dozorelo prepučan_1e. da je treba raz-
lične gospod.uske mterese uskladili 1 naravovarsn:e-
nim i in okoljskimi 7ahtevaml, kar se mora izra111i v 
118 
skupnem. mednarodno obvczu_1očem dokumentu -
Alpski konvenCIJi - in poscbruh spremljajočih vse-
binsko usmerJenih dokumentih - protokohh - za naj-
pomembneJk dru7benc m gospodarske de)avnosti. 
KRO OLOGlJA ASTA ~KA ALP<;K.E KO~VE~­
CIJE 
Pobudo za pnprovo Alpske konvenciJe JC v letu 
1988 dal nem~ki m1mster za ~-a~tvo okol_ja mjedrsko 
vamost.ie prej pa CI PRA kot nevladna organincija. 
Po dogovoru predstavn1kov alpskih držav in takrarnc 
GozdV 56 (1998) 2