Oljka mirii. Važniša, kakor kedaj, je letošnja dopolnilna volitev drž. poslanca za Celjsko skupino mest in trgov. To zimo so se bili namreč drž. poslanci nemšk. kluba sprli med seboj ter jih je 17 izstopilo iz njega. V njih vrsti je bil tudi poslanec te skupine, g. dr. Rih. Foregger. Mož je že z davna čutil, da nima več zaupanja svojih volilcev ter je zato odložil svoje poslanstvo. Kmalu pa se je skesal tega in se je z nova ponudil volilcem, češ, da bi jih še rad dalje ,,zastopal". Sedaj je nastal razpor pa med volilci. Nekateri bi ga, drngi pa, izlasti trezni obrtniki bi ga ne volili več radi, kajti mož ni celih 13 let, kar jih je v drž. zboru ,,zastopal", ničesar za-nje storil. Za-nje tudi ni imel časa ter je tiral veliko-nemško politiko ali je pa — mož se tudi na to zastopi — ,,umetno" veslal. Za potrebo pa je še potlej tudi židovskim trgovcem pomagal S svetom, kajti on je na Dunaju tudi advokat. Ker je po takem preveč dela na njegovih ramenih, nič bi ne škodovalo, ko bi katero popustil. Ali kdo pojde potlej za poslanca v Beč? Gr. dr. Glantschnigg bi rad, pa tudi g. dr. Neckermann in kaj vemo, kdo še ima take želje! Tedaj pa so strnile velikonemške glave v Celju, da bode še najbolje, ako se voli dr. Foregger z nova, saj manj, kakor doslej, itak ne bi mogel storiti. Imeli so zatem na naglem volilen shod v Celju in potlej že tudi v Konjicah. V njiju so te velike glave vsak drug glas zatrle, češ, da je g. dr. Foregger uzor drž. poslanca ter da mu ni para. Gr. J. Rakusch je v Konjicah celo zatrjeval, da je na tega moža gledal že v šolskih klopeh z nneko pobožnostjo". Da drugim volilcem ni po godu taka komedija, to je jasno in le-ti so torej volje, da dajo drugemu možu svoj glas, ako se jim ponudi tak, ki zasluži njih zaupauje. To uvaže- vaje oglasi se za poslanstvo g. dr. K a r o 1 G-elingsheim, pristav c. kr. okr. sodnije v Kozjem. '• On se ne.jdrži doslej nobene stranke in pravi v svojem>Jpklicu do volilcev, da ne vstopi, ako si ga izvolfjo za poslanca, v noben klub, saj si s tem vsak poslanec že zaveže roke ter ne more ne govoriti ne glasovati po svojem prepričanju, ampak le na povelje kluba. To pa je največkrat koristim volilcev nasproti. Grled^ na to izjavo in gled6 na njegovo službo, v kateri se kaže vsem strankam enako pravičen ter se ne ozera na osebo ali nje kri, pozdravili so tudi slov. volilci ponudbo gosp. doktorja prijazno ter mu je volilni odbor v Celju obljubil svojo podporo. Po svojem pokolenju je g. doktor Nemec ali v tetn ni pozabil, da so drugi, da so še tudi Slovenci na zadnje — vendar-le ljudje. To je v očeh nteh velicih glav" v Celju in tov. menda največji greh, slov. volilcem pa upamo, da bode to en uzrok več za to, da mu dajo svoj glas. Ali tudi nemškim volilcem se daje v kandidaturi g. dr. Gelingsheima, da tako rečemo, oljka miru v roke. Kričanja, da se nemštvo pritiskuje na steno, imajo že pač lehko dovolje, posebno, ko tega, hvala Bogu, ne vidijo nikjer. To kričanje pride iz ust ali izpod peresa le tacih ljudi, katerim to upitje ,,nese" ter jim ni mar za nasledke tacega upitja. In to lehko, saj pojdo lehko potlej — s trebuhom za kruhom. kakor so se le-setn pritepli. Skoda, da se jim radi vsedejo tudi domači ljudje na limanice ter se zboje tako tatermana, da-si jim ga kaže le tako medlo revše, ki se je priteplo med-nje. Ako in komur je torej v resniei za blagostanje naših mest in trgov, on. naj prime za oljko miru, ki mu jo ponuja dr. K. Grelingsheim. V tem ne gre toliko za to, ali je človek nemške ali slovenske krvi. pač pa za to, da se vrne ljubi mir med domače prebivalstvo ter dobi le-to poslanca. ki ima voljo pa tudi dovolj moči, da skrbi za koristi svojih volilcev, ne pa da se suče le po volji tujcev. Oboje nahaja se pri g. dr. Gelingsheimu in zato pozdravljamo njegovo kandidaturo, na volilcih pa je, da storž tako dne 15. apr. 1887.