Bogo Grafenauer VPEAŠANJE KONCA KOCLJEVE VLADE V SPODNJI PANONIJI Kakor bo razvidno iz uvodnega pregleda dosedanje zgodovinske literature, obstoji že nekaj desetletij med slovensko in hrvatsko histo­ riografijo nesoglasje glede časa in načina konca Kocljeve vlade v Spodnji Panoniji. Pri hrvatskih zgodovinarjih je obveljalo Sišićevo mnenje, da je Kocelj padel na čelu frankovske vojske v boju proti Hrvatom okr. 876, ko so se ti uprli frankoivskemu vrhovnemu gospostvu, pri slovenskih zgodovinarjih pa stara sodba Franca Kosa, ki jo je na podlagi Hauptmannove podrobne argumentacije uveljavil predvsem slavljenec, ki mu je posvečena pričujoča publikacija, v vrsti svojih •del,1 da je bil namreč Kocelj odstranjen okr. 874 po> Frankih zaradi svoje udeležbe v protifrankovskem uporu na vzhodni meji frankovske •države v letih 869—874. Različno reševanje istega vprašanja, ki je bilo mogoče pri samo­ stojni obdelavi slovenske in hrvatske zgodovine vsake posebej, pa je seveda moralo odpasti pri njuni skupni obdelavi z okviru Zgodovine narodov FLRJ, ki jo pripravlja širok kolektiv naših zgodovinarjev in Tcatere prvi zvezek (do okr. 1500) prav v tem času izhaja v srbščini, hrvaščini in slovenščini. Na podlagi daljšega razpravljanja je širša redakcija tega dela sprejela stališče slovenskega zgodovinopisja in obenem dala pobudo, naj podpisani v podrobnejšem prispevku pokaže razloge za to odločitev. Podlago navedenemu nesoglasju predstavlja različna razlaga na­ slednjega kratkega odstavka v 30. poglavju dela De administrando imperio, v katerem Konstantin Porfirogenet pripoveduje med dragimi sporočili »O temi Dalmaciji« tudi sledeče: Mé%Qi ài %Q6Vv XpaßAuov çpovevovtes nçooéççi^tov ubijali Hrvatom dojenčke in jih 1 Kos M., Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije, 1933, str. 77 Sišić F., Genealoški prilozi, str. 28-48; gl. tudi Geschichte der Kroa­ ten, 1917, str. 94—98, in Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara, 19^, ^G rub er D., Nekoja .pitanja iz starije hrvatske povijesti, Vjesnik Zemalj. ark. 20, 1918, str. 116—136, demo tudi 136—162 9 Za slovensko zgodovinopisje prim. Kos M., Zgodovina Slovencev..., str. 80; Grivec F., Slovenski knez Kocelj, 1938, str. 142-14?; za hrvatsko: Katic L Pregled povijesti Hrvata, 1938, str. 33; Novak G., Prošlost Dal- maciie I 1944, str. 98; L i b u r n i c u s, Der Kampf um die Ostküste der Adria, 1944, str. 67; Bösendorf er J., Istočna granica Tomislavove Kresimirove i Zvonimirove Hrvatske u savsko-dravskom interamniju, Rad JAZU 28b, 19з~, str 164—165 (v razpravi je tudi sicer o Slovencih več pogresk, zemljevid IV str 165 pa ie v tem pogledu naravnost nezaslišan: Karantanija je skrčena na področje okrog srednje Mure, posebna »Karintija« - v 9. stoletju! - seže v Međimurje, Sulm pa teče nekako od Hiittenberga navkreber in navzdol preko Svinške planine in Golice do Mure!). 10 Grégoire H., L'origine et le Nom des Croates et des Serbes, Byzan- tion 17, 1944—45, str. 93—95. 11 Konstantin Porfirogenet, n.n. m., III, str. 144, v. 12—16. "a Grégoire H., n. n. m., str. 93. u Konstantin Porfirogenet, n.n. m., III, str. 148, v.21—149 v. 2. 173 Slovana, toda bila sta postavljena po Frankih; in na' drugi strani je čas Pribine in Koclja, ko so bili Slovani ob Blatenskem jezeru po- kristjanjeni po nemških škofih, ali, če se hoče, po rimski cerkvi. Torej imamo v tem poglavju, z nekaterimi pomotami, v bistvu malo težkimi (Kocelj je vzet za Pribino in Pribina za Koclja), spomin na povsem datirane zgodovinske dogodke in neodvisno in na splošno do danes napačno razumljeno pričevanje, izredno dragoceno za zgodovino slo­ vanskega prebivalstva, ki je v času Porfirogeneta izginilb, preplavljeno po madžarskem navalu.«13 Grégoiroivo mnenje sem namenoma že tu navedel v celoti, ker ga moremo takoj zavrniti, taka da se bomo mogli podrobneje zadržati le pri že starem sporu med Šišićevo in Dümmler-Hauptmannovo razlago navedenega sporočila iz De administrando imperio. Na drugem mestu sem navedel nove dokaze za tezo, da gre pri sporočilu o naselitvi Hrvatov v »Ilirik in Panonijo« za mterpolirani dodatek v ljudskem izročilu, ohranjenem v 30. poglavju De administrando imperio, in da je ta interpolacija v zvezi z razširitvijo hrvatske države za vlade kralja. Tomislava na Slavonijo (Historijski zbornik 5, 1952). Povezovati ta vstavek s Slovani ob Blatenskem jezeru je vsekakor nemogoče iz več vzrokov: Slovanska naselitev v tem delu Panonije spada v večjem delu šele v čas od začetka 9. stoletja dalje.14 V Panonijo okrog Blatenskega jezera pa se niso doseljevali v prvi vrsti Hrvati, kakor včasih samo­ voljno in brez vsake opore v virih trdijo,15 marveč Karantanci. To nam dokazuje na eni strani dejstvo, da salzburški anonim v svojem spisu Conyersio Bagóariorum et Carantanorum razume pod Karantanci tako prebivalce Karantanije kakor one Spodnje Panonije.18 Še važnejše pa je, da frankovski državni anali v zvezi z uporom Ljudevita Posavskega imenujejo to ozemlje v razliko od ozemlja južno od Drave regio Carantanorum, Carantanae partes;17 ker ne gre pri tem za neko po­ sebno frankovsko upravno enoto (grofijo ali krajino), je torej nosilo to okrožje v Spodnji Panoniji tako ime zaradi svojega prebivalstva.13 Porfirogenet piše dalje v zvezi s Hrvati, odseljenimi v »Ilirik in Pa­ nonijo«, le o enem samem, torej skupnem njihovem knezu; ker pa je tak knez v teku vsega 9. stoletja — če bi se že to sporočilo na silo hotelo povezati s tem časom — sedel med Savo in Dravo (okr. 820 Ljudevit, v 4 desetletju Ratimir, konec 9. stoletja pa Braslav),19 ga seveda ne moremo podvojiti z oblastniki severno od Drave v okolišu Blatenskega jezera. Končno je v času Pribine in Koclja tudi težko 13 Grégoire H., n. n. m., str. 94—95. 14 Grafenauer B., Nekaj vprašanj iz dobe naseljevanja južnih Slo­ vanov, Zgodovinski časopis 4, 1950, str. 119—120. 15 Prim, g i š i ć F., Povijest Hrvata..., str. 343 v op. le Gl. Kos M., Conversio Bagoariorum et Carantanorum, RZD 11, Histor. odsek 3, 1936. 17 Kos F r., Gradivo II, št. 57; Rački F., Documenta, str. 322. 18 Ha up t mann L., Postanek in razvoj frankovskih mark ob srednji Donavi, Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodov. 2, 1920, str. 222—226. 19 Rački F., Documenta, str. 320—328, 336—337, 379—381. 174 domnevati zanju takšne odnošaje z dalmatinsko Hrvatsko, kakršne odraža Porfirogenetovo sporočilo o »darovih«, ki da so jih pošiljali hrvatski knezi v »Iliriku in Panoniji« knezu dalmatinske Hrvatske. Spodnja Panonija je bila od 828 dalje v drugem delu frankovske države, oddaljena od dalmatinske Hrvatske s posebno slovansko kneževino med Savo in Dravo, ki je bila v letih 827—838 podrejena celo Bolgarom. Poleg tega pa je mejna grofija Spodnja Panonija imela v fran- kovski fevdalni ureditvi brez dvoma višji položaj kakor pol- vazalna kneževina dalmatinskih Hrvatov. Prav tako nemogoče pa je tudi vezati zgornje poročilo posebej s Pribino in Kocljem, kakor hoče Grégoire. Poleg že doslej navedenih razlogov, ki majejo Grégoirovo dokazovanje, onemogoča tako povezo­ vanje tudi vrsta drugih momentov. Tako predstavlja Porfirogenetovo poročilo Kotzilisa in Porina kot načelnika dveh nasprotujočih in boju- jočih se strani (čeprav se Porinos ne veže v sporočilu neposredno z uporom), ne pa kot očeta in sina. V vsem času Pribinove vlade je bila Spodnja Panonija trdno v frankovskih rokah in ni bilo v njej nikakrš­ nega upora. Pribina ni bil nikakršen poveljnik vojske, ki bi od Frankov prihajala pokoriti Slovane okrog Blatenskega jezera, marveč prav spodnjepanonski mejni grof s sedežem v Blatenskem kostelu20 pri Bla- tenskem jezeru. Padel je sicer res v boju z uporniki proti vzhodno- frankovskemu kralju Ludviku Nemškemu, toda upornikom je stal na čelu lastni Ludvikov sin Karlman in niso imeli s Hrvati prav nič opraviti; padel pa ni na čelu frankovske vojske, ki bi prihajala upor potlačit, in šele po dolgotrajnih bojih, marveč v svoji mejni grofiji, ki jo je pred uporniki branil, prav kmalu po izbruhu upora.21 Smrt, ki jo opisuje Porfirogenet glede Kotzilisa, je v zvezd z razmerjem spodnjepanonskih Slovanov do Frankov prav tako nemogoča tudi za Koclja. Kocelj je namreč okr. 860 mirno dedoval po svojem očetu mesto mejnega grofa, leta 869 pa najdemo prav njega med voditelji slovan­ skega upora proti Frankom; od kod naj torej pride na čelo frankovske vojske, ki tlači upor v Spodnji Panoniji? Nemogoče je postavljati pokristjanjevanje Spodnje Panonije šele v čas Pribine in Koclja, iz katerega poznamo v tej pokrajini že precej dograjeno, ne pa šele misijonsko cerkveno organizacijo.22 Prav Kocljev čas je naj­ manj pripraven za zamenjavanje »Rima« z nemško cerkvijo, ker je bil prav tedaj na višku spor med papežem in nemškimi škofi glede pravice do Spodnje Panonije.23 Končno kratkotrajna samostojnost Spodnje Panonije v zadnjih letih Koeljeve vlade (869—874) ni pomenila začetka trajnejše svobode in samostojnosti. Nemudoma ji je sledila obnovitev frankovske nadoblasti in celo še trdnejša povezava Spodnje Panonije z zahodnejšo — prav tako Frankom podrejena — pokrajino Karan- 20 N a h t i g a 1 R., Nekaj pripomb k pretresu Hrabrovega spisa o azbuki Konstantina Cirila, Slavistična revija 1, 1948, str. 17—18 (o imenu). 21 K o s F., Gradivo II, št. 175, 178. 22 Kos M., Conversio Bagoariorum et Carantanorum, str. 136—140, 79—93. 23 Gl. pisma Ivana VIII.: Kos F., Gradivo II, št. 217, 218, 229. 175 tanijojpod Arnulf om (окг. 876) .24 Tako niti ene poteze Komstantinovega sporočila ne moremo vskladiti s sliko, ki jo nudijo trdni in razmeroma podrobni, iz različnih strani potekajoči viri o Pribinu in Koclju ter njuni Vladi v mejni grofiji spodnjepanonski. Sicer pa tudi nikakor ne morem odkriti poti, po kateri bi mogla zaiti zgodovina karantansko- moravske Spodnje Panonije, Pribine in Koclja v ljudsko izročilo dalmatinskih Hrvatov. Vrnimo se tedaj k Šišiću in njegovim dokazom. Šišić izhaja v svoji razlagi na uvodu navedenega odlomka iz stališča, da mu je treba v bistvu verjeti in da gre vsekakor za dogodke v zvezi z dalmatinsko in ne s tako imenovano panonsko Hrvatsko. Po njegovem mnenju torej Konstantin pripoveduje o tistem hrvatskem uporu, ki se je v resnici obrnil proti Frankom pred osvoboditvijo Hrvatov — in sicer dal­ matinskih — izpod f rankovske nadoblasti. Ker pa so bili Hrvati do leta 871 podložni Frankom, in sicer italski liniji karolinške dinastije, in ker se šele 879 pojavi neodvisni hrvatski knez Branimir,35 meni Šišić, »da se Konstantinova vijest o ustanku hrvatskom protiv franačkog gospodstva ima staviti u doba poslije godine 871, a prije 879«.2e Sam pa priznava, da to »naprosto izrečeno mnijenije još ne dokazuje ništa«, marveč da ga je treba šele podpreti z viri. Tako predstavlja jedro Šišićeve argumentacije poskus, da dokaže vojno med Hrvati in Franki pred hrvatsko osamosvojitvijo v osmem desetletju 9. stoletja. To vojno dokazuje s povezovanjem treh drugih sporočil iz hrvatske, in f rankov­ ske zgodovine v tem času z navedenim mestom na eni, bojem za na­ sledstvo cesarja Ludvika II. v Italiji v letih 875—877 na drugi strani. Tako poroča Hinkmar v Bertinianskih analih k letu 876: Kàrolo- mannus frater eorum (se. Karali et Hludawici) nec ad eos, nec ad patruum suum Karolum imperatorem, sicut ei mandaverat, venit, occupatus in belligeratione contra Winidos. Ker je Svetopolk leta 874 sklenil z Ludvikom Nemškim mir, ki se ga je vestno držal — tako mend Novotny27 — do 882, trdi Šišić, da morejo Bertinian- ski anali misliti pri tem le na neko vojno s Hrvati, ker je »za godinu 876 i pomisao na kaki ustanak ili čak rat s Česima, Panoncima, Karantan- cima te posavskim Hrvatima upravo isključena«, sklicujoč se na Novotnyja pa zavrača tudi one, ki so v Hinkmarjevih Winidih do­ mnevali Velikomoravce. Drugo sporočilo o tej vojni je iskal pri benečanskem kronistu Ivanu Diakonu (okr. leta 100O), kd poroča k letu 876, da so »tedaj hudobna plemena Slovanov in Dalmatincev začela ropati pokrajino Istro; in sicer so opustošila tam štiri mesta, to je Umag, Novigrad, Cervere in Rovinj. Nato je bilo sporočeno gospodu dožu Urzu, da hočejo preiti k mestu Gradež; s trideset ladjami je prišel k imenovanemu mestu«, nato pa udaril v Istro in napadalce tam potolkel, vendar pa jetnike izpustil. 24 H a u p t m a n n L., Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodo­ vino 2, 1920, str. 247—248. 25 Rački F., Documenta, str. 7—10, 374. 26 Šišić F., Genealoški prilozi, str. 38. 27 Novotny V., Ceské dëjiny I/l, str. 358—359, 363 op. 1. 176 >In zaradi tega je bil razdrt mir, ki je bdi nekdaj med Slovani in Benečani.«38 Ker Dandolo v svoji kroniki, napisani v 14. stoletju, na­ vaja v neki redakciji »Iljka, kneza Slovanov« kot voditelja napadal­ cev29 — vsaj vsa starejša historiografija ga je tako razumela — in ker so Benečani po Domagojevi smrti leta 876 sklenili s Hrvati mir,30 trdi Šišič, da »se tude radi o formalnom ratu, a ne o gusarskom pi jačkanju«.31 Benečanskega nastopa v Istri pa naj ne bi povzročile namere napadal­ cev proti benečanskemu Gradežu, marveč pogodba s Franki iz leta 840, da bodo Benetke s svojo mornarico pomagale sosednim fran- kovskim podanikom proti slovanskim plemenom (ut quandumque mandatum domni nostri imperatorie... vel missorum ejus nobis fuerit nuntiatum... cum navali exercitu contra generationes Sclavorum, immicos scilicet vestros, in quo potuerimus solatium prestare debeamus absque ulla occasione).32 Končno poroča k istemu času Leon VI. (886 do 911), kako je njegov oče Bazilij »slovanska ljudstva... prepričal, da so spremenila stare šege in jih prevedel h grškim in podredil romej- skemu načinu vladanja, ... jih osvobodil suženjstva njihorvim arhontom in jih naučil vojskovati se proti Romejcem sovražnim ljudstvom«.33 O uveljavljanju bizantinske nadoblasti nad Hrvati v letih 877 in 878 poroča tudi Konstantin Porfirogenet.34 Ta sporočila povezuje Šišić s takratno borbo za Italijo med Karo- lingi po smrti cesarja Ludvika II. (t 12. VIII. 875). Karlman, določen za naslednika Ludvika Nemškega na Bavarskem in sosednjih slovanskih pokrajinah,35 je namreč že 875 udaril v Italijo, pa sprva osvojil le Furlanijo, a 877 mu je po smrti njegovega spočetka srečnejšega tek­ meca, strica Karla Plešastega, vendarle uspelo pridobiti si Italijo. Že pridobitev Furlanije naj bi bila prinesla Karlmanu tudi vrhovno nad- oblast nad dalmatinsko Hrvatsko. Kakor pa je v Italiji nastal odpor proti nemškim gospodarjem, tako »su takvi osjećaji zaokupili i Hrvate«. Z bizantinsko podporo so se uprli Frankom.36 Tako na zaključku ne le povzema, marveč v marsičem ostreje, kakor dopuščajo posamezni viri, konstruira naslednji razvoj: »Karlman je istodobno, kad je gledao da steče Italiju, poslao još i neke svoje čete u Hrvatsku, da je pridruže njegovoj vlasti, kao baštiniku kraljevine Italije, no ove su čete tako okrutno postupale s Hrvatima, da su kroz to izazvale ustanak s težnjom oslobodjenja ispod franačke vilasti. Kad potom udju u Hrvatsku jake franačke čete, došlo je do rata, koji je potrajao dulje vrijeme, a vodio se izmjeničnom srećom, dok konačno Hrvati ne pobijede. Rat se vodio po kopnu u Hrvatskoj i na moru uz istarsko primorje; franačkim 28 Rački F., Documenta, str.365—366. 29 Rački F., Documenta, str. 366. 30 Rački F., Documenta, str. 366. 31 Šišić F., Genealoški prilozi, str. 39. 32 Fanta A., Die Verträge der Kaiser mit Venedig bis zum Jahre 983, Mitteil. d. Instit. f. österr. Geschichtsforsch., Erg.-Bd. 1, 1885, str. 125. 33 Rački F., Documenta, str.368—369. 34 Rački F., Documenta, str.369—ЗГЗ. 35 K o s F., Gradivo II, št. 204. 38 S i š i ć F., Genealoški prilozi, str. 35—38. 12 177 kopnenim četama zapovijedao je (dašto pored drugih još i) arhont Kocilis, koga Hrvati pobijedile i ubiše, dok je na moru vojevao u smislu obveze «.franačkim carstvom mletački dužd Urso Badoarije, nesumnjivo pozvan u pomoć (?!) od Karlmana«." Te konstrukcije pod­ pira končno še s svojim tolmačenjem imen Kotzilis in Porinos. Izvajanje imena Kotzilis od Kadaloth (za katerega uporabljajo viri oblike Codo- lach, Cadolaus, Chadalo, Cadalus, Cadola) je po njegovem mnenju nemogoče, pač pa se »u Konstantinovom imenu КогЏАц može citati samo slovensko ime Kocek, ki je tudi točno označen kot arhont (vazalni knez).38 Porinos pa je knez Branimir, zvezan s Konstantinovo obliko imena preko jedra Bran, za katero uporablja Porfirogenet poleg oblike ó Bçâvoç tudi drugo: ó Bôçeva.30 To dokazovanje je Šišić kratko povzel v svoji Geschichte der Kroaten,40 ob čemer pa ga je dopolnil še s trditvijo, da je Kocelj vodil frankovsko vojsko proti Hrvatom prav zato, ker je bil kot gospodar nad ozemljem med Dravo in Savo neposreden sosed dalmatinske Hrvatske.41 Kljub obsežni kritiki, ki so jih doživela prav ta Sišičeva izvajanja,42 jih je v delu Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara4* ponovil v še ostrejši obliki, podčrtujoč posebej, da »ime Ko^CJUç može samo i isključivo da bude inače poznati Kocelj ..., a Diimmler jevo na­ silno tumačenje kao da je izopačeno za Kadaloh... ima se bezuvjetno odbaciti kao neozbiljno; varijanta Hezil za Kadaloh uopšte nema«.44 Prav tako ostro vzdržuje trditve o Kocljevi oblasti v posavski Hrvatski. O Hauptmannovih podrobnih nasprotnih dokazih kratko izjavlja, da ga »nijesu mogli da uvere, da napustim moje mišljenje o Pribini i Kocelju«, oz. »ne mogu da uvažim... jer me nijesu mogli uvjeriti, da nemam pravo«.45 Nikjer pa ne pove, zakaj teh dokazov ne more spre­ jeti in v čem je njihova pogrešnost. Ce pretresamo — uporabljajoč pri tem tudi ugotovitve starejših kritik — vrednost navedene Sišičeve razlage, vidimo takoj, da je njeno temeljno vprašanje v tem, ali je Sišičeva domneva o vojni med Hrvati in Franki pred osvoboditvijo prvih izpod nadoblasti drugih v 70-ih letih 9. stoletja dovolj podprta ali ne. Šišičevo tolmačenje sporočila Bertinianskih analov, da gre za boj med Franki in Hrvati, zadeva na nepremagljivo oviro že v dejstvu, da niti en vir ne uporablja za Hrvate imena Winidi. Na drugi strani pa uporablja Hinkmar v Bertinianskih analih ime Winidi vseskozi za zahodne Slovane od Velikomoravcev preko Cehov in lužiških Srbov do Abodritov, zlasti mnogokrat za Velikomoravce, nikdar pa ne za južne Šiš Šiš Siš ć F., Genealoški prilozi, str. 40—41. ć F., Genealoški prilozi, str. 41—42. ć F., Genealoški prilozi, str. 48. ć F., Geschichte der Kroaten, 1917, str. 70—71, 96—97, 106—108. ć F., prav tam, str. 71. Siš Siš Šiš Siš Šiš Gl. op. 6 in* 8. """'CF., Povijest Hrvata ..., str. 342—343, 350—360, 386—387. ć F., prav tam, str. 358 op. ć F., prav tam, str. 344 op. in 360 op. 178 Slovane.46 Pri tu omenjeni borbi gre poleg tega le za nenaden, pa zelo omejen in kratkotrajen spopad; čas, na katerega moremo sklepati po podatkih virov, nam vsekakor ne dopušča domneve, da bi Karlman takrat pripravil večji pohod proti Hrvatom in se z njimi boril: sestanek z bratoma in stricem glede delitve očetove dediščine je mogel biti dogovorjen šele nekaj časa po smrti Ludvika Nemškega (f 28. avgusta 876),47 a 3. novembra je bil Karlman že spet v Regensbur.gu.48 Prav smrt Ludvika Nemškega pa je prav lahko sprožila kak manjši napad zahodnih Slovanov, s katerimi se je ta vladar komaj nekaj let prej nekako pobotal; ne glede na mir, ki je na splošno, vladal med Svetopolkom in Franki od 874 do 882, tak bežen napad tudi od strani Velikomoravcev ni nemogoč, kakor kaže češki vpad v Turingi jo 1. 880, ki se tudi niti najmanj ni oziral na medsebojni »mir«.49 Podobno kakor z »vojno na suhem« je tudi z »vojno na morju«. Predvsem Ivan Diakon izrecno pove, da je benečanski (poseg v hrvatski napad na Istro sledil šele temu, da je bilo sporočeno »donino Uršo duci quod Gradensem ad urbem vellent transire«, torej benečanski bojazni, da bi se raztegnil napad na lastno benečansko področje.50 Benečani torej niso šli v bran za frankovske interese, marveč za svoje lastne. V skladu s tem je bil ob tem spopadu zrušen mir med Hrvati in Benetkami (propter hoc fedus, quod inter Solavos et Veneticos olim fuerat,51 disruptum erat),52 in so se Hrvati po Domagojevi smrti spet pomirili z Benečani (mortuo autem Dómogoi, Sclavorum pes­ simo duce, domnus Ursus dux et Johannes suus filius cum Sclavis pacem et Concor diam iniit)53 ne glede na hrvatsko razmerje s Franki. Pa tudi glede na določbe frankovsko-benečanske pogodbe in Karlmanov položaj v Italiji je te boje med Hrvati in Benečani nemogoče vezati s Karlmanovo domnevno vojno proti Hrvatom leta 876. Pomoč, ki so se jo zavezali dati Benečani contra generationes Sclauorum, namreč ni bila avtomatično vezana na vsak slovanski napad, marveč na po­ sebno cesar jevo naročilo (quandocumque mandatum impe­ ratorie ... vel missorum eorum nobis fuerit mandatum) ;54 Benetke so bile torej po tej pogodbi zvezane s cesarjem, poleg tega pa — toi se 46 Winidi se v Hinkmarjevem delu Bertinianskih analov imenujejo osem- najstkrat; šestkrat v neposredni zvezi z Rastislavom, tudi poleg tega so osem­ krat brez dvoma mišljeni Velikomoravci, dvakrat polabski Slovani, enkrat Slovani od Velikomoravcev preko Čehov do polabskih Slovanov, poleg tega je še za Šišića sporno mesto. 47 Böhmer-Mühlbacher, Regesta imperii I, str. 647. 48 Böhmer-Mühlbacher, Regesta imperii I, št. 1520, str. 647; Kos F., Gradivo II, št. 241. 49 Hauptmann L., Zbornik kralja Tomislava, str. 168—169; Gruber Dane, Vjesnik Zemalj. ark. 20, 1918, str. 124—126; Novotny V., n. d., I/l, str. 359. 50 Rački F., Documenta, str. 365; Kos F., Gradivo II, št. 243; Haupt- man L., Zbornik kralja Tomislava, str. 169. 51 Rački F., Documenta, str. 364. 52 Rački F., Documenta, str. 366. 53 Rački F., Documenta, str. 366. 54 Fanta A., n. n. m., str. 125, 74—75. 12* • 179 vidi iz dejstva, da sklepa Lotar leta 840 kot prvi to pogodbo, še preden je cesar — z onim Karolingom, ki je vladar v 11 a 1 i j i.55 Od božiča leta 875 dalje je bil cesar prav Karlmanov nasprotnik, Karel Plešasti, obenem pa tudi gospodar v Italiji. Karlman si je 875 sicer res pridobil s pomočjo furlanskega plemstva Furlanijo, ne pa oblasti v Italiji: tudi sam računa svoje kraljevanje v Italiji šele od oktobra 877.5e Ker je bila dalmatinska Hrvatska že od 828 ločena od Furlanije, brez oblasti nad Italijo ni mogel zahtevati zaradi oblasti nad Furlanijo pokornosti od dalmatinske Hrvatske, nikake pravice pa tudi ni imel do pomoči s strani Benetk. Dočim torej ni prav nobenega razloga za povezovanje bojev med Benetkami in Hrvati letaj 876 z neko domnevno hrvatsko-frankovsko vojno, pa spadajo prav lepo v razvoj hrvatsko-benečanskega razmerja glede na hrvatske gusarje v območju severnega Jadrana v tem času.57 Od okr. 830 dalje se vrste spopadi med Slovani in Benetkami, povzro­ čam po slovanskih gusarskih napadih.58 Benečani sicer prisilijo okrog leta 865 Domagoja k sklenitvi miru, toda ne glede na to zavzamejo v 70-ih letih 9. stoletja gusarski napadi znova tolikšen obseg, da po­ sreduje zaradi njih pri Domagoju celo papež Ivan VIII.59 Dokler so mislili, da sloni Dandolovo sporočilo o knezu Iljku (Illico Selavorum princeps, Yllicus Sclavoniae princeps)60 na nekih samostojnih zgodovin­ skih virih (poleg Ivana Diakona), je delila gusarski napad iz leta 876 od vseh prejšnjih vsaj še ena razlika: gusarje naj bi ob tej priliki vodil eden med hrvatskimi knezi.61 Z dokazom, da je nastal »knez Iljko« le iz napačnega razumevanja časovne členi ce (tunc = illico = eo tem­ pore), da hrvatskega kneza Ujka v resnici nikdar ni bilo ter da je Ivan Diakon edini vir, ki ga je Dandolo uporabljal pri opisu teh dogodkov in ga le nekoliko parafraziral (Selavorum gentes = Selavorum prin­ ceps),62 je ta edina dozdevna razlika izginila. Napad leta 876 je popol­ noma iste vrste kakor vsi starejši gusarski napadi, le nekoliko večjega obsega, in prav to je sprožilo — nedvomno v zvezi s splošno povečano gusarsko aktivnostjo Hrvatov v tem času, ki se odraža tudi v omenje­ nem papeževem pismu in v označevanju Domagoja za »najslabšega kneza Slovanov« — nov kratkotrajen spor z Benetkami, ki je bil pa še v istem letu urejen z obnovitvijo miru.63 Tako ta gusarski napad ne le da ne podpira Šišičeve konstrukcije o vojni med Franki in Hrvati, 65 Fanta A., n. n. m., str. 51—128; L en t z E., Der allmähliche Übergang Venedigs von faktischer zu nomineller Abhängigkeit von Byzanz, Byzant. Zeitschr. 3, 1894, str. 71—78; Kretschmayr H., Geschichte von,Venedig I, 1905, str. 95. 6 56 Böhmer-Mühlbacher, Regesta imperii I, št. 1519 f, str. 647. 57 Ha up t mann L., Zbornik kralja Tomislava, str. 169—170; Gruber D., n. n. m., str. 127—130. 68 R a č k i F., Documenta, str. 334—336, 363—367. 09 Rački F., Documenta, str. 6. 60 R a č k i F., Documenta, str. 366. 61 H a u p t m a n n L., Zbornik kralja Tomislava, str. 169. 62 D i n i ć M., O hrvatskom knezu Iljku, Jugosl. istor. časopis 4, 1938, str. 77—86. 63 Rački F., Documenta, str. 366. 180 marveč ji kvečjemu nasprotuje: težko si je namreč misliti, da bi si Hrvati s posebno' obsežnimi gusarskimi napadi kopali nove sovražnike na vrat prav v času svojega odločilnega boja za svobodo.64 Že Hauptmann je obsežno dokazal, da pri sporočilih Leva VI. in Konstantina Porfirogeneta o »osvoboditvi« Hrvatov ne gre za osvobo­ ditev od Frankov, marveč za notranje spremembe, zvezane s padcem Domagojeve dinastije.65 Poleg tega ta »osvoboditev« pomeni v resnici le pokoritev bizantinski nadoblasti, kar spet slabo spada v Šišičevo konstrukcijo. Tako vsi zunanji viri, s katerimi je hotel Šišič 'podpreti svojo inter­ pretacijo na uvodu navedenega odlomka iz De administrando imperio, ne govore prav nič o kaki vojni med Hrvati in Franki ali hrvatskem uporu leta 876. Ostane nam torej le še ta odlomek sam. Šišič se je oprl predvsem na štiri njegove elemente: da se poročilo nanaša na Dal­ macijo v ožjem smislu, brez panonske Hrvatske; daje sledila uporu doba samostojnosti; da more biti predloga Kotzilisa le Kocelj; da je predloga Porina Branimir. Na Sišićevo tezo, da gre v tem sporočilu nujno posebej le za dalmatinske Hrvate, bi mogli pristati le tedaj, če bi origi­ nalno ljudsko izročilo, ohranjeno1 v 30. poglavju De administrando imperio kjerkoli ločilo med Slovani v Dalmaciji in »panonski Hrvatski« (Slavoniji). Toda edino mesto, ki loči ti dve pokrajini glede hrvatskega prebivalstva, t. j. sporočilo o selitvi Hrvatov iz Dalmacije v Ilirik in Panonijo, ni del ljudskega izročila, marveč mu je dodano ob njegovi .-obdelavi« v Carigradu. Tako torej na eni strani ni nujno, da bi bili pri uporu udeleženi le dalmatinski Hrvati, ker je izraz »Hrvati v Dal­ maciji« uporabljen na tem mestu kot antiteza k zakarpatskim Belim Hrvatom, ne pa k panonskim Slovanom onstran Gvozda. Na drugi strani so se pa vsaj Guduskani nekaj časa udeleževali upora pod Lju- devitovim vodstvom, tako da bi se tradicija o uporu mogla preko njih prenesti v izročilo dalmatinskih Hrvatov. To velja toliko bolj, ker tudi izročilo o selitvi Hrvatov iz Zakarpatja pod vodstvom petih bratov in dveh sestra poteka po vsem videzu iz Like in severne Dalmacije, prav v Liki pa so bivali Guduskani. Prav to bi moglo veljati tudi glede odstavkov o uporu proti Frankom in pokristjanjevanju, ki slede opisu priselitve in boja z Obri. K drugemu Šišičevemu razlogu je treba pripomniti predvsem, da Hrvati tudi po osvoboditvi izpod frankovske nadoblasti še niso bili svobodni, marveč so prišli najprej pod bizantinsko nadoblast,66 ki pač ni mogla v hrvatske razmere posegati manj kakor frankovska .po 828. Šele leta 879 se je obnovila neodvisna hrvatska kneževina v Dalmaciji. Toda tudi nekaj let po koncu upora Ljudevita Posavskega srečamo dogodek, ki bi mogel v dalmatinskem izročilu odmevati kot začetek samostojnosti. Leta 828 je bila namreč zaradi neuspeha furlanskega 64 Hauptmann L., Zbornik kralja Tomislava, str. 169. 65 H a u p t m a n n L., Zbornik kralja Tomislava, str. 170—173; Gruber D., n. n. m., str. 130—136. "" Š i š i ć F., Povijest Hrvata ..., str. 360—363. 181 krajišnika v obrambi meje proti Bolgarom, ki so 827 začasno odtrgali od frankovske države Srem, Slavonijo in poznejšo Spodnjo Panonijo, furlanska krajina razdeljena v več mejnih grofij.67 Kneževina dalma­ tinskih Hrvatov, dotlej podrejena furlanskemu krajišniku, je bila poslej iz te zveze izločena in odvisna le še neposredno od italskega kralja (oz. cesarja) iz rodu Karolingov. Ta sprememba je brez dvoma za dalmatinsko Hrvatsko pomenila precej recjo mero svobode, kakor nam najbolje dokazuje Sas Gotšalk, ki se je zatekel, pregnan iz Italije, na Trpimirov dvor in njegova sporočila o doživljajih na njem.68 Glede P o r i n a je Šišić sam za zvezo z Branimirjem na­ vajal obliko ó Bôçeva, preko katere pa je Porinos vsaj prav toliko blizu Borni kakor Branimiru. Izbira med obema je torej povsem odprta.'59 Tako je torej Kotzilis zanj trdnejša postavka, kajti zanj — enako tudi Grégoire — odprto zanika možnost izvajanja iz Kadaloha in dopušča kot podlago edinole ime Kocelj. Šišić ima prav, če trdi, da za fu r - lanskega krajišnika Kadaloha ni ohranjena nobena oblika imena, ki bi spominjala na Kotzilis; moti pa se, če trdi na tej podlagi, da takih oblik za i m e K a d a 1 o h s p 1 o h ni. Ze od velikega Försten- manmovega slovarja starih nemških imen70 sem velja, da so imena Kadaloh, Chazil, Chozil in Chezil le razne oblike istega imena; v lite­ raturi, ki jo navaja Hauptmann v svoji oceni71 pa bi mogel videti Šišić še več, da sta se namreč včasih rabili izmenoma dve različni obliki za isto osebo (n. pr. za odvetnika samostana KI. Mattsee Chadelhoh in Chazilin).72 Če brskamo za nosilci tega imena od 9. do 11. stoletja v virih za takratno slovensko ozemlje, vidimo' pred vsem, da je bilo ime precej pogosto. Poleg furlanskega krajišnika Kadaloha73 in Koclja74 najdemo T 9. stoletju še Cadeloc-a, ki je z mejnim grofom Goterhamom padel leta 802 na čelu frankovskih čet v boju proti obrskim upornikom pri Kiseku;75 v 10. stoletju je bil neki Cadalhoh odvetnik salzburške cerkve na današnjem zgornjem Štajerskem,76 neki Cadolus, ki je umrl sredi tega stoletja, pa zemljiški posestnik pri Vižinadi v Istri;77 vil. stoletju pa srečamo poleg Chazilija, ki je bil slovenskega rodu im je pričal po "Rački F., Documenta, str. 333; Kos F., Gradivo II, št 96; Šišić F, Povijest Hrvata..., str. 324—326.. "Rački F., Documenta, str.34i; Katić L, Saksonac Gottschalk na dvoru kneza Trpimira, 1932 (tudi Bogoslovska smotra, 1932). 69 Hauptmann L., Zbornik kralja Tomislava, str. 168. 70 Fòrstenmann E., Altdeutsches Namenbuch P, 1900, str. 333- Got- s c h e d M., Deutsche Namenkunde, 1932, str. 248—249. 71 Hauptmann L., Zbornik kralja Tomislava, str. 168 op. 3. 72 Wittich H., Genealogische Untersuchungen zur Reichsgeschichte unter den salischen Kaisern, Mitteil. d. Instit. f. österr. Geschichtsforsch Erg.-Bd. 5, 1896—1903, str. 425 op. 1. 73 K o s F., Gradivo II, št 22, 50, 52, 57, 62, 77, 78. 74 Kos F., Gradivo II, št. 117, 142, 143, 174, 178, 181, 199, 207, 210—12 214 219, 220, 224, 276, 297. ' ' 75 K o s F., Gradivo II, št. 10. 76 Ko s F., Gradivo II, št. 366, 368. 77 Kos F., Gradivo П, st.499. 182 slovanskem pravu,78 vrsto fevdalnih gospodov s tem imenom: Chazili- Chezil je posestnik v Podjuni,79 plemeniti Chezil pri Železni Kapli,80 Kadalhoh-Chazili-Chezil priča v briksenskih listinah in je kratek čas odvetnik briksenškega škofa na Kranjskem,81 grof Chazili iz Možaca pa je imel obsežno posest na zahodnem robu Furlanije in pri Dobrli vesi.82 Šišićevo in Grégoirovo zanikovanje, da bi Kotzilis mogel izhajati iz kake oblike imena Kadaloh pa je dokončno izgubilo tla z Nahtiga- lovim razpravljanjem o izvoru imena Kocelj.83 Nahtigal je namreč dokazal, da moramo po vsej verjetnosti gledati v imenu КОСБГЂ, .čemur v latinski grafiki tedaj najbolj točno ustreza oblika Cozili, obliko imena Kadaloh, preneseno preko hipokoristikona Kazzo-Kazili. Dočim namreč na eni strani najdemo v listinskem gradivu v Vzhodnih Alpah zagotovljene vse oblike navedenega nemškega imena obenem s prehodi Kadaloh-Kazili in Kazili-Kezil pri istih osebah, na drugi strani pri­ pona -БГЂ V slovanščini do 9. stoletja ni bila imenotvoTna, marveč se je uveljavila šele pod vplivom pripone -ili v starovisokonemščini. Gra­ fična negotovost Kocljevega imena v starocerkvenoslo>vamskih spome­ nikih še od svoje strani potrjuje Nahtigal ovo domnevo, da gre za izposojeno in ne za domače ime, ne glede na dejstvo, da je končno domače ime Kocelj tudi po pomenu, ki bi ga moglo imeti, za knežjega sina skrajno neverjetno (moglo bi biti zvezano s korenom kocenb — prvotno v pomenu nečesa trdega, pri rastlinah v pomenu storž, pre­ neseno debeli kraj, membrum virile; celo slovaško kocur = maček je izključeno kot podlaga). Prevzem nemškega imena ob krstu približno osemletnega Koclja v Traismauerju84 je prav lahko razložljiv in ima svojo vzporednico tudi v prevzemu slovanskega imena Svetopolk (po botru, velikomoravskemu knezu) za Arnulfovega sina.85 Tudi še pozneje poznamo v Vzhodnih Alpah osebe, ki nosijo dvojno, slovansko in nem- 78 Kos F., Gradivo III, št. 11. 79 K o s F., Gradivo III, št. 157, 163, 233. 80 Ko s F., Gradivo III, št. 173. 81 Ko s F., Gradivo III, št. 158, 370, 214, 227; ostale navedbe v briksenškem gradivu gl. Redlich O., Acta Tirolensia I, Die Traditionsbücher des Hoch­ stiftes Brixen, 1886, št. 90, 91, 203 a, 212, 236, 246, 262, 309, 395; 175, 183, 163, 280, 353, 362, 363 b; 120, 170, 228 a. Istovetnost osebe se sicer ne da matematično dokazati, je pa kljub temu verjetna. Kadalhoh namreč pod tem imenom nikdar ne priča na Kranjskem (marveč le kot Chazili-Chezil), neverjetno pa je, da bi bil odvetnik briksenškega škofa prav za posest na Kranjskem, če ne bi imel s pokrajino nikakršnega stika; na Kranjskem namreč nastopajo vseskozi posebni briksenški odvetniki: Redlich O., št. 137—140, 145, 146, 175, 183, 218, 219, 322, 324, 353. 82 K o s F., Gradivo III, št. 271, 367; IV, št 20, 56, 129. 83 Nahtigal R., O imenu panonskoslovenskega kneza Koclja, Slovenski jezik 2, 1939, str. 1—14; isti, O imenu КОСБГБ, Slavistična revija 2, 1949, str. 303—305. 84 Kos M., Conversio Bagoariorum et Carantanorum, str. 135, 73—76; G r i v e c F., Slovenski knez Kocelj, 1938, str. 15—16, 27—28, 233. 85 Böhmer-Mühlbacher, Regesta imperii I, št. 1765 f, str. 726; G r i v e c F., Glasnik Muzej. dr. za Slovenijo 19, 1938, str. 151 si., 157. 183 ško ime.86 Z dejstvom, da je tudi ime Kocelj le ena med oblikami imena Kadaloh, je Šišičevega ugovarjanja seveda konec. Tudi tu sta nam od Kotzilisa teoretično odprti obe poti, tako k Koclju, kakor k Kadalohu. e.v.Tsi mome,ntì> na katere se je pri svoji interpretaciji teksta opiral Šišic, so v našem pretresu odpovedali. Tekst je treba zato znova vzpo- rediti z dogodki okrog leta 876 na eni, z onimi okrog leta 820 na drugi strani, če hočemo videti, kam spada. Poglavitni momenti, na katere se moremo pri tem opreti, so: a) krutost Frankov nasproti Hrvatom, ki je povzročila upor; b) obstoj frankovskih arhontov ali frankovske vojske na Hrvat­ skem; c) upor proti Frankom; •č) pohod frankovske vojske pod poveljstvom Kadaloha-Kotzilisa proti Hrvatom; d) začetek hrvatske samostojnosti; f) obrat k Rimu; prihod škofa od tam; pokristjanjevanje. Najprej poskusimo postaviti poročilo ljudskega izročila v okvir, ki mu ga je odmeril Sišič. Od 828 dalje je bila dalmatinska Hrvatska polvazalna slovanska kneževina, notranje popolnoma samostojna, za­ vezana g o t o v o le k dajanju vojaške pomoči ob vojskah v sosedstvu," morda — virov za to nimamo, vendar se da tako sklepati po analo­ gijah v frankovski državi88 — tudi k plačevanju neke dajatve in omejena glede izbire novega kneza, ki bi ga mogel tudi še po letu 8213!) potrjevati frankovski cesar pred izročitvijo oblasti; podrejena je bila brez posrednikov naravnost Lotarju in njegovim naslednikom v Italiji. V njej ni bilo nikakršnih predstavnikov frankovske oblasti, »arhontov« (razen domačih knezov, toda tedaj bi morali po tradiciji Hrvati ob osvoboditvi ubiti Domagoja!), niti frankovske vojske. Nihče med Franki torej ni imel priložnosti, da bi s svojo krutostjo izzival upor dalmatin­ skih Hrvatov. O uporu samem in o bojih med Franki in Hrvati okrog leta 876 ne Sporoča nikak vir, sporočilo o gusarskem napadu na Istro priča prej obratno. Vse, kar vemo o Karlmanovem poskusu, da osvoji Italijo, tudi od svoje strani podira Šišičevo konstrukcijo. Vprašanje, kdo bo vladal v Italiji, se je odprlo s smrtjo cesarja Ludvika II. (f 12. avgusta 875), ki ga je Ludvik Nemški že na prejšnjih pogajanjih pridobil za misel, da bi mu sledil njegov sin Karlman.90 Papež Ivan Vili., ki je hotel sam prevzeti vodstvo politike v Italiji, pa je proti temu hotel postaviti za cesarja brata Ludvika Nemškega, zahodnofrankovskega kralja Karla 86 K o s F., Gradivo II, št. 497; K e 1 e m i n a J., Slovenačko-nemački odnosi u srednjem veku, 1937 (sep. iz Strani pregled), str. 8. 87 Prim. Rački F., Documenta, str. 322, 342—353. 88 Šišić F., Povijest Hrvata..., str. 307; Genealoški prilozi, str. 30—31. 89 Za leto 821 prim. Rački F., Documenta, str. 325. 60 Böhmer-Mühlbacher, Regesta imperii I, št. 1254a, 1263b, 1275a, är'v • 521' 523; k Ludvikovi politiki glede Italije za časa spora s Karlom Plešastim prim, tudi D ü m m 1 e r E., Geschichte des ostfränkischen Reiches 2, 18872, str. 384—411. 184 Plešastega.91 Karel je prišel takoj v Italijo, kjer se je proti njemu brez uspeha boril najprej Karlmanov brat Karel Svabski, nato pa je pnsel v novembru v Italijo preko Brenner ja Karlman sam. Karel Plešasti pa ga je z zvijačo pridobil za sklenitev premirja do maja 876 in k umiku nazaj na Bavarsko. Glede nasledstva v Italiji naj bi po določbah pre­ mirja odločal Ludvik Nemški. Ne glede na umik je s pomočjo tamoš­ njega plemstva Karlman vendarle že tedaj pridobil Furlanijo,92 toda iz tega ni izvajal še nikakih pravic do Italije kot celote: svoje vladanje v Italiji računa v listinah šele od oktobra 877.93 Karel Plešasti je namreč izrabil Karlmanov umik za stvarno polastitev oblasti v Italiji; 25. de­ cembra 875 ga je papež kronal za cesarja, v januarju 876 pa so ga priznali za vladarja tudi italski velikaši; le furlanskih zastopnikov ш bilo na zboru.94 Za Ludvika Nemškega in Karlmana stvar s tem seveda ni bila rešena, vendar je bila njun cilj Italija in ne kake nepomembne polvazalne kneževine, ki so predstavljale le malenkostno korist. Treba je bilo prisiliti Karla Plešastega k ponovni delitvi dediščine. Tako je odrinil Ludvik Nemški sam konec novembra na pohod preko Rena, da bi prisilil Karla k umiku iz Italije. V januarju se je vrnil domov, vendar pa se je že od julija 876 zbirala nova vojska za pohod v za- hodnofrankovsko državo.95 Smrt Ludvika Nemškega (28. avgusta 876) je pohod seveda preprečila.96 Najprej je bilo treba urediti vprašanje njegove dediščine med njegovimi tremi sinovi Karlmanom, Ludvikom in Karlom. Tudi ta delitev se je zaradi boja z »Winidi«, pač Vehko- moravci, zavlekla do novembra.97 Odtlej pa se je Karlman pripravljal na nov pohod v Italijo, ki ga je v resnici začel junija 877.98 Tokrat je njegov pohod dosegel uspeh, ki je s smrtjo Karla Plešastega (6. X.877) postal dokončen.99 V ta burni razvoj, v katerem je šlo Ludviku Nem­ škemu in Karlmanu očitno za poglavitni cilj, Italijo, in nista imela časa, da bi se mudila z drobtinicami, je pač nemogoče postavljati obsežnejše frankovske pohode proti upornim Hrvatom, do katerih Karlman pred pridobitvijo Italije tudi ni imel pravic. Hrvatska namreč ni bila po 828 z ničemer zvezana posebej s Furlanijo. "Prav tako težko je tudi vezati s frankovsko vojsko proti Hrvatom leta 876 epodnjepanonskega kneza Koclja. Na eni strani je bil Kocelj v letih 869—874, zlasti pa v času, ko so imeli Metoda zaprtega na Nem­ škem, med vsemi slovanskimi upornimi knezi najbolj vnet v vzdrže­ vanju Metodovega dela in upora proti Frankom,100 zaradi česar je 91 Hartmann L M., Geschichte Italiens im Mittelalter Ш/2, 1911, str. 13. » Paschini P., Storia del Friuli I, 1934, str. 175-178 83 Böhmer-Mühlbacher, Regesta imperii I, str. 641—642; Hart­ mann L. M., n. n. m., str. 13. M Hartmann L. M., n. n. m., str. 19; gl. op. 92 85 Böhmer-Mühlbacher, Regesta imperii I, str. 64^—644, 64з. "Böhmer-Mühlbacher, Regesta imperii I, str. 64з—646. 97 Böhmer-Mühlbacher, Regesta imperii I, str. 647. 83 Böhmer-Mühlbacher, Regesta imperii I, 1522, str. 648. "Böhmer-Mühlbacher, Regesta imperii I, st. 1з22 a, stran 648; Hartmann L. M., n. n. m., str. 40—41, 47—48. i»° Gl G r i v e c F., Slovenski knez Kocelj, str. 87-145 249-267; vendarle glede odločilnih momentov v razvoju te dobe prim, tudi K o s M., »Tri velike 185 verjetnost njegove ponovne pridružitve k Frankom kajpada majhna. In to ne le z njegove strani! Moravska domača kneza Rastislav in Svetopolk, ki sta bila s stališča frankovskega fevdalnega prava pač manjša grešnika kakor mejni grof Kocelj, sta padla 870, ko so se ju Franki polastili, oba v ječo; kaj malo je verjetno, da bi postopali s Kocljem mileje. Pomembnejše od tega pa je dejstvo, da viri, dasi- ravno jih ne moremo zgostiti vizrecen dokaz, vendarle precej jasno kažejo, da je leta 874 Kocelj izginil iz zgodovinske pozornice. Zadnje besede, s katerimi ga omenja Žitje Metodija, napisano po nekem Me­ todovem učencu neposredno, po Metodovi smrti še na Moravskem101 — Koclja opisuje ta vir podrobneje in s precej večjo ljubeznijo kakor Rastislava in Svetopolka — je grožnja bavarskih škofov, ko so morali leta 873 izpustiti Metoda: »Ako boš imel tega pri sebi, ti ne bomo pri­ zanesli«.102 Ta grožnja je za vprašanje Kraljevega propada toliko bolj zgovorna, ker se je Ivan VIII. v svojih pismih okrog leta 873 potegoval še posebej za svobodo Metodovega dela v Panoniji in ker se je Metod očitno vendarle sprva zatekel v Panonijo, bil pa od tam pre­ gna n na Moravsko (tandem fugatus a Karentanis partibus intravit Moraviam).103 Ce bi ga bil pregnal res K o e e 1 j , bi bil način, s katerim govori o njem Metodov učenec v Žit ju Metodija, gotovo nemogoč. In v resnici srečamo leta 874 v Spodnji Panoniji novega grofa, Gozwina (874: Dioimarus archiepiscopus ecclesiam ad Petowa Gozwini" comitis consecravit).104 Sišićeva domneva, da je Ptuj spadal v posebno dudleb- eko grofijo, je pogrešna.105 Ptuj je bil ločen od Panonije šele ob ofen­ zivi proti Madžarom okrog 980, dudlebska grofija pa je ležala severneje od tod na Lipniškem polju. Gozwin je torej sedel res na Kocljevem mestu, dasiravno ne več v Kocljevem položaju: trdneje je bil podrejen Karlmanu, oziroma od 876 dalje Arnulfu, pod katerim se Karantanija in grofije na njenem jugu in vzhodu spoje v vojvodino (regnum) Ka- rantanijo.106 Kako živo je bilo v tem času še vedno salzburško sovra­ štvo do Koclja, kaže tudi predloga, po kateri je posnel okrog leta 980 ponarejeni Arnulf ov privilegij za Salzburg določbe o Ptujn: ex parte nostra addimus (k dvema že salzburškima deloma) terciam partem civitatis qua proprietas Carantani f uit illiquediiudicatumest eo quia reus magestatis nostrae criminatus est constare, exceptis... rebus quas uxori illius propter fidèle servitium concessimus.107 Do zmote o Cirilu, Metodu in Koclju«, Glasnik Muzej. dr. za Slovenijo 22 1941 str. 68—70, inGrafenauerB., Opombe, Cas 33, 1938/39, str. 226—231.' t T"1 P,ri,Tec F-' ZitJa Konstantina in Metodija, Univerza v Ljubljani, filo­ zofska fakulteta, 1951, str. 16. J J » 102 Žitje Metodija, c. 10; Lavrov P. A., Materialy po istorii voznikove- mja drevnejsej slavjanskoj pis'menosti, 1930, str. 75. 103 Kos M., Conversio Bagoariorum et Caraiitanorum, str. 140, 109 104 Ha u p t ma n n L., Razprave ZDHV 1, 1923, str. 323, 354; Annales Iuva- yenses maximi a.a. 874: Monum. German. SS 30, str. 741; Kos F., Gradivo II 105 Hauptmann L., Razprave ZDHV 1, 1923, str. 328—332; Kos M Conversio Bagoariorum et Carantanorum, str. 86. ln" Gl. op. 24. Kos F., Gradivo II, št. 296 (str. 224). 186 109 107 Arnulfove dobe jo ta privilegij nemogoč že zalo, ker dotlej ni bil ves Ptuj salzburški (glej zgoraj o Gozwinu!), da pa tu omenjeni dogodki ne morejo spadati šele v čas po njegovi ponovni osvojitvi v 10. stoletju, je dokazal že Franc Kos.los Tako v resnici govori vse za pravilnost Pircheggerjeve domneve, da je v tej določbi ohranjena sled kazni, ki je zadela Koclja za njegov upor. Z govorjenjem o »Karantancu« brez imena in naslova se prav dobro sklada sovraštvo, izraženo do Koclja tudi v Conversio Bagoariorum et Carantanorum, kjer je Kocelj prav tako ostal brez vsakega naslova.109 Pogrešen je končno tudi Sišićev dokaz glede Kocljeve oblasti nad Panonsko Hrvatsko, zaradi česar naj bi bil kot neposredni sosed dal­ matinske Hrvatske najprirodnejši poveljnik frankovske vojske proti upornim Hrvatom. Ne glede na to, ali spada 100 kmetij »juxta fluvium Valchau«110 v okolico Blatenskega jezera ali k Vukovarski Vuki111 — mogoče je oboje — je spadal Srem od okrog 845 do okrog 874 k Spodnji Panoniji po pričevanju Konstantina Porfiroigeneta,112 bavarskega geo­ grafa113 in Massudija,114 torej treh med seboj neodvisnih virov, kakor je že pred desetletji dokazal Hauptmann.115 Šišić je na njegovo po­ drobno argumentacijo odgovoril le, da »ga njegovi dokazi niso mogli prepričati«, ker ime Karašica, prevzeto iz bolgarščine, priča o dolgi bolgarski vladi v Sremu!116 Na dokaze iz virov ni to pač nikak argu­ ment! In vendar tudi ponavljalci Šišićevih tez v zavračanju Haupt- manna niso nič bolj podrobni. Obratno pa srečamo leta S84 pod Bra- slavom »regnum inter Dravum et Savum flumine«,117 torej v panonski Hrvatski še vedno polvazalno plemensko kneževino, ne pa fevdali- zirano pokrajino.118 Izraz bi dopuščal le še, da gre za tako imenovano plemensko vojvodino, kakršne nastajajo tedaj tudi drugje v vzhodno- frankovski državi — toda edinstven primer bi bil, če bi se taka ple­ menska vojvodina razvila le iz enega dela ene same mejne grofije. Ves proces formiranja tako imenovanih plemenskih vojvodin to možnost popolnoma izključuje. Panonska Hrvatska je torej ostala plemenska kneževina v teku vsega 9. stoletja in ni zapadla fevdalizaciji kakor slovenske pokrajine; izmuznila se ji je pač zato, ker je bila v času 108 Kos F., Gradivo II, str. 223, op. 6. 109 Pirchegger H., v Pirchegger-Dungern, Urkundenbuch d. Herzogtumes Steiermark, Erg.-Bd., Veröffentlichungen d. Histor. Landeskom- mission für Steiermark 33, 1949; gl. oc. Ha up t mann L., Zgodovinski časo­ pis 4, 1950, str. 246. u° Kos F., Gradivo II, št. 133. lu Gl. referat o raznih mnenjih pri Šišić F., Povijest Hrvata. ,., str. 342 do 344; dodaj še Kos M., Zgodovina Slovencev, str. 75. 112 Konstantin Po rfiro genet, n. n. m., III, str. 173, v. 19—22. 113 ŠafaHk, Slavische Altertümer 2, str. 673 si. 114 M a r q u a r d t J., Osteuropäische und ostasiatische Streif züge, 1903, str. 115. 115 H a u p t m a n n L., Časopis za slovenski jezik, kn jiževn. in zgodov. 2, 1920, str. 239—241; isti, Razprave ZDHV 1, 1923, str. 345—550. 116 Šišić F., Povijest Hrvata..., str. 343—344, op. 117 Rački F., Documenta, str. 379. 118 H a u p t m a n n L, Razprave ZDHV 1, 1923, str. 345. 187 reforme Ludvika Nemškega na jugovzhodu leta 828 izven frankovskega območja, pod Bolgari.119 Končno je tudi Branimirov obrat od Carigrada k Rimu le slaba vzporednica k sporočilu ljudskega izročila. Hrvatje so takrat svojega škofa že imeli, ni jim ga bilo treba šele pošiljati; prav tako je Brani- mirova doba že daleč od časa pokristjanjevanja. Niti v eni točki torej nismo mogli najti zadovoljivega soglasja med zgodovinskim okvirom, v katerega potiska Šišič obravnavano sporočilo, m med vsebino tega poročila samega. Vse kaže, da je povsem pravilno ugotovil Hauptmann, da se Hrvatom ni bilo treba z orožjem osvobajati frankovske nadoblasti, marveč da je vrhovni gospodar res sam odpadel v letih, ko je bila Italija zaradi medsebojnih bojev med Karolingi za njeno posest sama brez glave. Kocelj, ki je že leta 874 izgubil oblast nad Spodnjo Panonijo in bil na neznan način odstranjen, pa seveda s temi dogodki ni imel nikakega stika. To je tem bolj zanesljivo, ker moremo na uvodu navedeno spo­ ročilo Konstantina Porfirogeneta v njegovih navedenih poglavitnih črtah točko za točko potrditi tudi z drugimi viri za čas okrog upora Ljudevita Posavskega. Ljudevit sam je povedal, da se je uprl zaradi »krutosti in nenavadnega postopanja« (Cadolaum comitem et marcae Porom!iensis praefectum crudelitatis atque insolentiae accusare cona- batur).120 Ker je to pač nekdo moral izvajati, predstavlja ta pritožba tudi dokaz o obstoju frankovskih zastopnikov in morda vojaških oddelkov v zvezi z obrambo meje na tem področju (morda v zvezi s še vedno živimi aspiracijami Bizanca na Balkanski polotok, ki so dobile izraza tudi v času Ljudevitovega upora). Dasiravno pred­ stavlja to izjemo na področju polvazalnih plemenskiih kneževin vzdolž vzhodne meje frankovske države, imamo vendarle prav za območje Fur­ lanske krajine nekaj dokazov, da so krajišniki prav v tem času prehajali svoje pravice in uvajali frankovsko pravo tudi na področjih, ki še niso bila v tem pogledu vključena v frankovski fevdalni upravni sistem. Tako so se leta 804 zastopniki istrskih mest pritožili proti vojvodu Ivanu za­ radi uvajanja frankovskega fevdalnega prava.121 Kadaloh sam je izven območja ožje Furlanije, »in finibus Sclavinie« uvajal fevdalno zem­ ljiško gospostvo in »in loco qui dicitur Zellia« daroval oglejski cerkvi 20 kolonov.122 Poskus, okoristiti se z uvajanjem fevdalizma na področju polvazalnih plemenskih kneževin je torej prav za Kadalohovo dobo in prav za I urlansko krajino dokazan. Franki pa so mogli prihajati mimo­ grede na to področje tudi sicer, kakor vemo to za dalmatinsko Hrvatsko ob priložnosti mejnih «porov z dalmatinskimi mesti.123 Prav poskusi fevdalizacije v korist frankovskih zemljiških gospodov so bili po moji sodbi poglavitni vzrok za upor s strani plemenskih velikašev, ki so se 119 Hauptmann L., Razprave ZDHV 1, 1923, str. 345. 120 Rački F., Documenta, str. 320; Kos F., Gradivo II št 52 121 Kos F., Gradivo II, št. 23. 122 Ko s F., Gradivo II, št. 78. 123 Rački F., Documenta, str. 317; Kos F., Gradivo II, št. 50. 188 bali za svoj prestiž in moč. Upor Hrvatov proti Frankom nam je znan po vrsti podrobnih podatkov,124 prav tako tudi velike fran­ ko v s k e vojske, ki so jih pošiljali proti upornikom. Prvi med temi vojskami je v resnici poveljeval K a d a 1 o h ; dasiravno ni padel v boju, pa je vendarle umrl v času upora. Začetek hrvatske samo­ stojnosti v predstavi ljudske tradicije se da prav dobro povezati z večjo svobodo, ki jo je prinesla dalmatinskim Hrvatom upravna re­ forma leta 828.125 Ta čas je še zelo blizu pokristjanjevanju Hrvatov oziroma njegovi najpomembnejši dobi okrog leta 800, blizu tega časa pa je v Dalmaciji vladal nad Hrvati tudi knez Borna. In končno je res prav v prvi polovici 9. stoletja nastala škofija v Ninu, podrejena neposredno papežu. To nam dokazujejo poznejše listine, spričo drugega soglasja z resničnimi dogodki pa tudi obrav­ navana ljudska tradicija.126 Glede nekaterih svojih potez je sicer poročilo nedvomno zmedeno, kakor je pripomnil že Diimmler, vendar ne toliko, da ne bi mogli zatrdno ugotoviti njegove prave zgodovinske podlage.127 124 Rački F., Documenta, str. 321—328; Kos F., Gradivo II, št. 55, 56, 57, 58, 60, 61, 64, 65, 66, 67, 68, 71, 72, 76. 125 Rački F., Documenta, str. 333; Kos F., Gradivo II, št. 96. 126 Glede drugačnih tez o času pokristjanjevanja prim, moja izvajanja v Historijskem zborniku 5, 1952, str. 26—28; glede ninske škofije Šišič F., Pri­ ručnik I/l, str. 183—197, posebej str. 190. B a r a d a M., Episcopus Chroatensis, Croatia sacra 1, 1931, str. 162—186, dokazuje sicer, da je nastala ninska škofija šele okr. 864, vendar pa me oba temeljna dokaza M. Barade proti Sišičevim izvajanjem ne moreta prepričati o pravilnosti njegovega stališča. Darovanje »desetine« v Klisu leta 852 splitski nadškofiji (ut singulis annis de omnibus nascentibus terrae ex curte nostra, quae Clusam dicitur, decimam ìnferrantur in memoratam ecclesiam) še ne onemogoča podrejenosti tega področja ninski cerkvi. V resnici bi sicer morala biti po teoriji odredb zahodne — zlasti karolinške — zakonodaje uvedena cerkvena desetina povsod, in to v korist stvarno nadrejene škofijske cerkve. Toda, kakor večkrat, teorija tudi tu še ni pomenila povsod v resnici uvedene prakse. V zvezi s tem bi opozoril na številna dela H. F. Schmida o uvajanju cerkvene desetine pri Slovanih, ki so pokazala, da se ona uvaja na splošno šele daljši čas po pokristjanjenju (dočim jo zamenjujejo prej cerkveni dohodki druge vrste) in da kasneje naleti njeno uveljavljanje večkrat na precej hud odpor. Zlasti bi podčrtal, da se je uvedlo pobiranje desetine v neposrednem sosedstvu Hrvatov, na slovenskem delu področja oglejskega patriarhata v korist oglejske stolice šele v zvezi z reform­ nim gibanjem v drugi polovici 11. stoletja; dotlej pa so desetino uvajali po­ stopno lastniki tako imenovanih »lastniških cerkva« (Eigenkirchen), katerim je v onem času po vsej priliki tudi pripadala (prim. M. Kos, Zgodovina Slo­ vencev, etr. 127; gl. posebej Kos F., Gradivo III, 1911, št. 227, kjer se v drugi polovici 11. stoletja izrecno poroča o uživanju cerkvene desetine v območju patriarhata po brixenski škofijski cerkvi na podlagi raznih darovanj). Take desetinske dohodke je bilo torej vendar tudi tu mogoče darovati mimo nad- 127 Glavni vzrok pogrešk je treba pač iskati v povezovanju izročila o uporu Ljudevita Posavskega z zgodovino dalmatinskih Hrvatov preko Giidu- skanov nemara še utrjenem zato, ker je bilo za Tomislava — nekaj desetletij pred zapisom poročila — nekdanje Ljudevitovo področje res pridruženo dal­ matinski Hrvatski; glede Borne bi pa vendarle še poudaril, da ga sicer izročilo res postavlja na čelo Hrvatov v času pokristjanjevanja, da ga pa ne veže neposredno z uporom. Kronološke pogreške te vrste pri kontamina­ ciji raznih starih ljudskih izročil niso nič nenavadnega. 189 DIE FRAGEN UM DAS ENDE DER HERRSCHAFT KOCELJS IN UNTERPANNONIEN Zusammenfassung In seiner Abhandlung behandelt der Verfasser die Frage, ob sich die Ereignisse, welche Konstantin Pórphyrogennetos im 30. Kapitel De admini­ strant imperio bezüglich des Aufstandes der Kroaten gegen die Franken erzahlt (Anm.ia), auf den Anfang des 9. Jahrhunderts beziehen mit Kadaloh und dem Aufstand unter Führung des pannonischen Fürsten Ljudevit (so meinten vor allem Dümmler und Hauptmann, Anm. 3-6, und nach ihnen die slowenische Geschichtsforschung), oder auf den Schluss des 9. Jahr­ hunderts mit den kroatischen Fürsten Domagoj und Branimir und dem unter- pannomschen Fürsten Kocelj (so nimmt an nach Si Sic, Anm. 7 und 9 die kroatische Geschichtsforschung), oder auf die Mitte des 9. Jahrhunderts mit den unterpannonischen Fürsten Pribina und Kocelj (Grégoire, Anm. 10-13) In eingehender Prüfung aller bisherigen Argumentation beweist er die Un­ nahbarkeit der zweiten und dritten Annahme und steuert einige neue Beweise zugunsten der ersten bei, dass nämlich dieser Teil der kroatischen Tradition die МлХГ/Т Ј?\шап?е ™tdemA Aufstande Ljudevits gegen den furlanischen Markgraf Kadaloh und mit der Annahme des Christentums bei den Kroaten im Anfange des 9. Jahrhunderts wiedergebe, obwohl sich mit ihnen auch einige nZaFSna^ere гГеЧ18.!! a?S der erSten Hälfte des 9- Jahrhunderts, verbanden. weeLFnalvefs°ucehJte ^ut & jX <&.*** ^ ™d nicht ~ ™ Šišić » b- rejene škofijske cerkve in ne glede na zakonodajo in njeno teorijo V tem IZŽ"7/ÏT? ?e Postavljajo določbe Trpimirove darovnice nič n™ mogočega tuda tedaj, če je ninska škofija že obstajala. - Pismo rapeža Niko feja o ustanovitvi cerkvene občine (catholicorum collectio)bZ SS papeževega pristanka iz let 858-867, za katero sicer res ni povlem^mo kaj je pravzaprav njegova podlaga, je po moji sodbi nemogoče uporMaü prav za določanje nas tanka ninsk e škof i j e, ker lian VITI leta 879 - Stfr? desetletje kasneje - izrecno trdi, da so^nski školjt Seli svojo oblast od papeža: unde antecessores tui (sic - v množini!) divine leris" dogmata mellifera cum sacre institutionis forma summique sacerdbS honorem sumpserunt, redeas, quatenus et ipse ab apostolica sede . epKalen? coT sacrationem per nostre manus ... percipias^S i 8 i Ć F., n d sTrloT 190