— 207 — Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports komparative Phraseologismen, die in anderen Bereichen nicht so häufig be- legt sind. Zum Schluss sollen einige Festle- gungen der Analysen aufgrund der Schlussbemerkungen (203‒223) be - tont werden. Zuerst sind die quanti- tativen Unterschiede hervorzuheben. Die Anzahl der ungarischen Phraseo- logismen ist im Allgemeinen wesent- lich größer als die der bulgarischen. Dies lässt sich teilweise dadurch er- klären, dass die Sammlung und Ver- öffentlichung von Phraseologismen in Ungarn eine längere Tradition haben. Sie begann bereits 1820. In Bulgarien wurden die ersten Sammlungen bzw. phraseologischen Wörterbücher erst am Anfang der fünfziger Jahre des 20. Jh. veröffentlicht. Ein weiterer Unterschied besteht darin, dass die komparativen Phraseo- logismen im Ungarischen zahlreicher sind als im Bulgarischen. Meistens ge- hören sie nicht zu den internationalen auch in anderen Sprachen belegten Ausdrücken. Die Äquivalenzanalyse der Phra- seologismen weist eine geringe An- zahl der vollständigen Äquivalen- te meistens Internationalismen auf. Gegenüber den wenigen Beispielen für die Teiläquivalenz dominieren die Fälle der Nulläquivalenz. Auch die Ergebnisse der semanti- schen Analyse zeigen ähnliche Ver- hältnisse: die Anzahl der ungarischen Phraseologismen übersteigt mehr als das Doppelte die bulgarischen Aus- drücke. Die Frage nach den Ursachen der Unterschiede kann sicherlich be ant- 5 Povezava do konferenčne spletne strani: https://izzivislavistike.wixsite.com/website-1. wor tet werden. Dies war aber nicht das Ziel des Buches. Absicht war hier die linguistische Aufnahme einer Si- tuation. Dieser Zweck wurde auch erfüllt. Fragen in Bezug auf die Ur- sachen und der in ihnen ausgedrück- ten Weltanschauung der behandelten Phraseologismen könnten durch wei- tere sozialwissenschaftliche, sozial- psychologische und historische For- schungen beantwortet werden. István Vig vigistvan@yahoo.com Hagiografija v luči sodobnih raziskav (5. mednarodna znanstvena konferenca Slavistični znanstveni premisleki) 5. mednarodna znanstvena konferen- ca Slavistični znanstveni premisleki z naslovno temo Hagiografija v luči sodobnih raziskav je bila dvodnevna, potekala je 18. in 19. maja 2022 v or - ganizaciji Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter v sodelova- nju s Slavističnim društvom Maribor. 5 Njen prvenstveni namen je bil z vidi- ka različnih znanstvenih perspektiv predstaviti hagiografijo v najširšem pomenu kot življenjepise svetnikov in svetnic zlasti 18. in 19. stoletja na Slovenskem. Temu osnovnemu izho- dišču se je pridružila želja po teoret - skih raziskavah ter študijah primerov — 208 — Slavia Centralis 1/2023 Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports od srednjeveških, bizantinskih in za- hodnoevropskih hagiografij oziroma svetniških žitij do konca 19. stoletja in še naprej v sodobnost z vključit - vijo interdisciplinarnih pristopov: ta- ko so bili predstavljeni kulturološki koncepti hagiografij, njihovo mesto v evropskem kontekstu ter latinska hagiografska srednjeveška ustvarjal- nost na Slovenskem. Utemeljeno so bile predstavljene raznolike vrstno- -zvrstne, žanrske, genealoške ter na - ratološke perspektive hagiografskega diskurza, tudi v odnosu do biografske- ga, zgodovinopisnega, pridižnega in legendarnega diskurza. Podane so bi- le jezikoslovne, dialektološke, didak- tične, izobraževalne, medbesedilne, medmedialne percepcije hagiografij, poleg tega proces kanonizacije svetni- kov z vidika zgodovinopisja. V okviru literarne vede na Slovenskem do sedaj znanstvena pozornost na hagiografi- jo in hagiografski diskurz še ni bila usmerjena v tako širokem zarisu kot tudi ne s tako poglobljeno refleksijo. Svoje znanstvene prispevke je v dveh dneh predstavilo 31 predava- teljic in predavateljev (od tega dve plenarni predavanji) v šestih sekci- jah z naj različnejših domačih in tujih znanstve noraziskovalnih ter izobra- ževalnih institucij: Filozofska fakul - teta Univerze v Ljubljani, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Insti- tute of Macedonian Language »Krste Misirkov« Ss. Cyril and Methodius University iz Skopja, Inštitut za študi- je meništva in kontemplativne znano- sti v Ljubljani, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Osnovna šola Žiri, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, Slovenski inštitut na Du- naju, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Univerza v Sarajevu (In- stitut za jezik), Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter ZRC SAZU v Ljubljani (Glasbenonarodopisni in- štitut, Inštitut za slovenski jezik Fra- na Ramovša ter Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede) in Znan- stveno-raziskovalno središče Koper. Plenarni predavanji prvega in drugega dne konference sta izpostavili pred- vsem naslednja izhodišča: literarne in pripovedne aspekte hagiografije ter primere slovenskih rokopisov 18. stoletja o svetnikih je podal Matija Ogrin v predavanju Hagiografske za- snove in primeri slovenskih rokopisov o svetnikih. Monika Deželak Trojar pa je v prispevku Prisotnost dram s hagiografsko tematiko na jezuitskih odrih (s poudarkom na jezuitskem kolegiju v Ljubljani) predstavila dra- matiko s hagiografsko tematiko na jezuitskih odrih od 16. stoletja naprej na Slovenskem. Plenarnemu predava- nju prvega dne so sledile tri sekcije: sklop predavanj prve sekcije – Matej Hriberšek: Kratek vpogled v latin- sko hagiografsko ustvarjalnost na Slovenskem; Liljana Makarijoska: Hagiographical Texts for St. Gavril Lesnovski and Established Cult in the Macedonian Cultural Tradition; Vid Snoj: David v Samuelovi knjigi in poz nejšem izročilu; Luka Vidmar: Sv. Neža Montepulčanska in sv. Marjeta Kortonska kot komplementarni vzor- nici mladine v Stržinarjevi pesmarici. Sklop predavanj druge sekcije – Na- mita Subiotto: Žitja Konstantina in Metodija kot koščki semiotičnih mo zaikov v makedonski postmoder- nistični prozi; Marija Klobčar : Slovenske ljudske legendne pesmi v raznolikosti kontek stov njihovega — 209 — Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports nastanka in prenosa; Marjeta Pisk: »Magdalena vžgana od plamena« v slovenski nabožni pesmi; Alen Ka- lajdžija: Biti evlija (bogougodnik) u bosanskohercegovačkoj i bošnjačkoj kulturi i bosanskom jeziku: sejjid šejh el-hadž Abdulvehab ibn Abdulvehab Žepčevi Bosnevi Ilhami-baba. Sklop predavanj tretje sekcije – Andrejka Žejn: Rokopisne svetniške legende iz 18. stoletja v koroškem narečju; Po- lona Vidmar: Sveta Marjeta Škotska v hagiografiji in genealogiji grofov Lesliejev; Blanka Bošnjak in Karin Požin: Hagiografija v izbranih perio- dičnih publikacijah druge polovice 19. stoletja; Neža Zajc: Hagiografija dveh zgodnjekrščanskih svetnic kot vir navdiha. Plenarnemu predavanju drugega dne Monike Deželak Trojar so prav tako sledile tri sekcije: sklop preda- vanj četrte sekcije – Irena Stramljič Breznik: Nekatere formalne in stil- ne značilnosti vremenskih predvide- vanj, zbranih v Šašljevih Svetnikih in svetnicah v slovenskih pregovorih in vremenskih prislovicah (1937–1939); Aleksandra Bizjak Končar : Re- torični potencial hagiografskega diskurza: avtorjev glas v Slomškovi izdaji svetniških življenjepisov Dja- nja Svetnikov božjih; Vincenc Rajšp: Konfesionalnost in narodnost kot osnovi vrednotenja Primoža Trubar- ja in Antona Martina Slomška od 19. stoletja dalje; Marija Stanonik: Iz- jemne zasluge pridižnih priročnikov za zgodovino slovstvene folklore v 17. in 18. stoletju. Sklop predavanj pete sekcije – Jan Ciglenečki, Maja Fer- folja in Nina Petek: Motiv duhovne preobrazbe v bizantinski hagiografiji; Borut Škodlar in Martin Peter Kastelic: Analiza naratoloških vidi- kov bizantinskih hagiografij in njihov pomen za psihiatrijo; Irena Avsenik Nabergoj: Biografija Jezusa in Ma- rije v razodetjih sv. Brigite Švedske in odmevi njenih »Razodetij« v poz- nejših biografijah Jezusa in Marije in v hagio grafijah; Fanika Krajnc - Vrečko: Začetki slovenske hagio- grafije v delih Primoža Trubarja . Sklop predavanj šeste sekcije – Aleš Maver: Vzpon in padec sv. Mohorja; Slika 1: Priložnostna razstava o zgodnjih tiskih slovenskih hagiografskih besedil 19. stoletja (lastni arhiv B. Bošnjak) — 210 — Slavia Centralis 1/2023 Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports Petra Novak: Apostol Peter v na- šem vsakdanu in njegova pedago- ška funkcija v slovenskih povedkah s krščansko vsebino; Polonca Šek: Hagiografija v vzgojno-izobraževal- nem sistemu; Diana Košir: Koprski frančiškan p. Hijacint Repič, zbiralec in pisec hagiografije; Nina Zver: Sve- tniške pridige Jožefa Horvata. Ob priložnosti 5. mednarodne znan - stvene konference Slavistični znan - stveni premisleki z naslovno temo Hagiografija v luči sodobnih razis- kav je bila v likovnem razstavišču po - stavljena razstava na temo zgodnjih tiskov slovenskih hagiografskih bese- dil 19. stoletja (v soavtorstvu Blanke Bošnjak in Karin Požin). Razstava je nastala v sodelovanju z Univerzitetno knjižnico Maribor, ki je poskrbela za pripravo knjižnega gradiva in njegovo digitalizacijo, Nadškofijskim arhivom Maribor, Pedagoško fakulteto Univer- ze v Mariboru (Oddelkom za likovno umetnost) in Grafiti Studiem, d. o. o., z zasnovo ter izdelavo razstavnih plakatov (slika 1). Blanka Bošnjak Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, blanka.bosnjak@um.si Aktivnosti Slavističnega društva Maribor Namen prispevka je poročati o ak - tivnostih Slavističnega društva Mari - bor v letu 2022 in nadaljnjih načrtih za leto 2023, saj društvo z organi- zacijo številnih dogodkov nadaljuje zastavljene programske usmeritve iz prejšnjih let in ustvarja nove. Pri tem bi izpostavili aktivno sodelovanje s Študentsko sekcijo, ki je del Slavi - stičnega društva Maribor (trenutna predsednica je Eva Božič), in podpi - ranje njenega delovanja kot tudi zelo odmevno sodelovanje pri projektu Slovenščina na dlani 2: nadgradnja učnega e-okolja po povabilu vodje projekta Natalije Ulčnik. Izpostaviti je treba kontinuirano sodelovanje v okviru Oddelka za slovanske jezike za književnosti, zlasti pri vsakoletni organizaciji mednarodne znanstve- ne konference Slavistični znanstveni premisleki, kot tudi sodelovanje z alu- mni klubom Oddelka. Med društvene dejavnosti preteklega leta sodijo tudi predstavitve strokovnih in znanstve- nih monografij, pomembnih za slavi- stično in širšo humanistično stroko, organiziranje literarnih večerov z literarnimi pogovori in branji, orga- nizirana podpora bralne pismenosti in kreativnega pisanja, sodelovanje z institucijami ter ocenjevanje avtorskih filmov na regijskem tekmovanju Slo- venščina ima dolg jezik za slovenske osnovne in srednje šole (tekmovanje organizira Zveza društev Slavistično društvo Slovenije). V tem poročilu že - limo natančneje izpostaviti organiza - cijo naslednjih pomembnih dogodkov v letu 2022: V januarju (20. in 27. 1. 2022) je bila organizirana delavnica kreativ- nega pisanja izvajalke Leonore Flis (v sodelovanju z Oddelkom za slovanske jezike in književnosti FF UM). V marcu (9. 3. 2022) je potekalo delo ocenjevalne komisije Regijske - ga tekmovanja Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu 9. Poleg