i9sr- List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 26-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. kri__ DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Šest dni nas še loči od 1. maja Pohiti s svojim prispevkom ! >BNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 234 TRST - SOBOTA, 25. APRILA 1953. CENA 20 LIR [EVI; jugi )jska Vladi iliki Sh MIH ZASTAVO PROLETARSKEGA ■Sterri a esosi ali® m a _|*elovn'i ljudje vsega sveta l|IJ!2. aprila spominjajo 83. o-^^tiice rojstva Vladimirja h Lenina, enega največjih kijev revolucionarne misli vintiSkcije, ustanovitelja Komu-Jr z iène partije Sovjetske zve-za Ustvarjalca Sovjetske so-■ska listične države. Nesmrtni ajmlfoov nauk je postal ,silo-meloji orožje stotin milijonov k' nT w borbi za socializem, 0 °jj'okracijo in mir. Nesmrtne levetje leninizma imajo ogromen 20. tv na ves razvoj svetovne Prija^0vine; te ideje so se šilo razširile med množicami lica 1° postale največja sila naše st iiie. <db<|ne proletarske solidarnct in- Flavo proletarskega internare Balizma. V vsej zgodovini e- ^narodnega delavskega gi-oval?ia niso še nikoli ideje pro- Pohrskega internaciomalizma ►drle v zavest tako gigantske :a ((''ude revolucionarnih borcev aja.r v naših dneh. roletarski internacional i-rm? je ideologija mednarodne _J.,uarnosti delovnega ljudstva °rbi za. -srocializem, demo- enstlClio in mir' 'red več kot sto leti sta K picCljrx in Friderik E-ngels v ; Amnifestu Komunistične par-rreU 8 izdala velik poziv, ki pre-v ^"Sno izraža idejo mednarod. b i5, s°lidarnosti delovnega ljud-°lj'V', «Proletarci vseh dežel kat*r 'te ‘se'>> Marksizem - terrei?1.^111 izhaja iz predpostavke, - lItlajo vsi narodi in vse ra-ij l9„6tl|ake pravice, da razlike 'čahhrvi kože, jeziku, kulturni 3J 'i11' ali stopnji državnega Jf°ja ne morejo služiti kot odif® ®a za opravičenje narod-isle-rt3.otiranja, da morajo ime-5ked' si narodi im vse rase enake IóiK0f'i!Ce v vseb sektorjih gospodi skega, socialnega, državne-idbci111 kulturnega življenja. Pro-pošli^ki internacionalizem ni v žetn Brotju s pravim patriotiz-temveč se z njim popol-m |Va sklada. Domovina leni- 0 0 ; a’ Sovjetska zveza, je ve- . Jzgled zmage načel prole-, *e§a internacionalizma. Ko esU ^stična partija Sovjetske yZe je vedno- branila in še dosledno brami ideje 1 Ri;i]'etarskega 'i n t e r n a c i o - , CM pričetka svojega r’eniL^ania je bila Sovjetska ravlfvlJa vzor proletarske partije h ž6^6®3 tipa, partije, ki je do Ca zvesta stvari .proletar. leiej M^toternecionalizma' in pri I nYqtva med narodi, d K16hV°viets,ki zvezi vlada brez 5 gj?e leninsko-stalin.ska ideo-fja enakosti pravic vseh ras vo'>aarod°v, ideologija prijatelj-s 5"lr naed narodi. V mnogo >Z A, -°^hi Sovjetski zvezi dela isupm m naivunu-o-i, oZe26nih v krogu bratske dru- več kot 60 narodov, na, skupin in narodnosti, lir L^iateljstvo narodov. Sovjet. se je povečalo in 'v borbi delavskega iij»"" ’n kmetov pod Ca1 Zrn °m komunistične partije . ago socializma proti so-■ 3 leninizma. V letih RoS^Sh-116 graditve 80 ”vi n ->e lstlcm narodi temeljito n ž lSV,0j0 -strukturo' in ki izostali moderni napredni jo ^ Dosegli so visoko ra-v razvoju industrije, po-»«va -im kulture, p» obliki navše -J16, P° vsebini socialisti-zSa!fira ^.^k0 'socialno in narodno ;n '6(j Sn^e’ vsaka -diskriminacija iefca^jBsrodi je v sovjetski b '8lin i ne,P°znana. Leninsko -h Oj5?0 narodno politiko vne. rgjBBravajo ;n soglasno pod-6> vsi narodi SovjetsKe , V ' kl.!l>i5Sv’°bodni Kitajski se je ■d > t P°' mnogih stoletjih več t0 narodnosti združilo v P1 jev Mo družino. Pravilna re. 10 /taj.?aro(tnega vprašanja na 6 Vo,lu^ern Postavlja ogromno J :> k Cl°n.arno zmago kitajske-aroda, slavne Komuni-iv' !ejhrilI>artije Kitajske. Zvesta '"Bali -kletarskega interna- __/tv. ideologiji prijate- 11 itied ha ki6n;“=d -narodi, vodi Komu-ag’i.^O'Sti Partija Kitajske z go-ej6 ,sy\. kitajski narod, ki P °tine milijonov ljudi, pc poti velikih revolucionarnih preobrazb, po poti leninizma. Delovanje komunističnih in delavskih partij, življenje in borbo delovnih ljudi vseh dežel ljudske demokracije prešinja duh proletarskega internacio-nalizma. Ideje enakosti in bratstva med narodi, iskrenega prijateljstva in medsebojne pomoči so postale neuničljiva podlaga, na kateri s-l-onijo od-nošaji med dežleaami tabora miru, demokracije in -socializma. Solidarnost, ki jo s svojimi dejanji izražajo komunisti in vsi napredni proletarci Združenih držav, Velike Britanije, Italije in ostalih kapitalističnih dežel do borbe kolonialnih narodov za osvoboditev, je -svetel dokaz proletarskega internacio. nallzma. Proletarski internacionalizem izraža osnovne interese delovnih množic vseh dežel. Neraz-družljivo je povezan z borbo proti buržoaznemu nacionalizmu in narodnemu zatiranju, za narodno suverenost in neodvisnost. Pred približno 40 leti je Lenin pi-sal: «Buržoazni nacionalizem in proletarski internacionalizem: to sta dve nepomirljivo sovražni gesli, ki odgovarjata dvema velikima taboroma razredne borbe v vsem kapitalističnem svetu in ki izražata dve politiki in še bolj dva pojma pri narodnostnem vprašanju.» Internacionalistična politika in taktika komunističnih in delavskih partij se uvajata z o-gorčeno- borbo proti 'vsem izdajalcem delavskega razreda in proti vsem, ki hočejo razdvojiti delavsko gibanje, proti vsem silam -imperialistične reakcije. Leninizem uči, da kdor zapusti proletarski internacionalizem pade neizogibno v nacionalni šovinizem in fašizem. Proletarski internacionalizem je neizprosen do buržoaznega nacionalizma, rasizma in kozmopolitizma. Imperializem je obsojen na neizogibni pogin, njegovi hlapci desni -socialisti, titovski fašistični špijoni in morilci ter drugi sovražniki -delovnegi človeštva ne izgubijo nobene priložnosti, da bi, kjer koli jim to pogoji dovoljujejo, podprli ideologijo- buržoaznega nacionalizma in rasizma. Trudijo se sejati nesoglasje med narodi, hujskati narode drugega proti drugemu, izzivati pokolje. Vse to delajo, da bi razbili e-notno-st delavskega razreda, da bi zbudili nezaupanje in sovraštvo do drugih narodov, da bi oslabili mednarodno solidarnost delovnih množic in jih odvrnili od borbe za mir, za svoje takojšnje zahteve, za demokratične pravice, za socializem ter na ta način ohranili gospodstvo imperializma in narodnega zatiranja, nadvlado izkoriščevalskih razredov. Ideologi imperializma vztrajno širijo buržoazni kozmopoli-tizem, ki je sovražen interesom narodov. Oni govorijo o potrebi uničenja narodnostnih značilnosti ljudstev, n potrebi odstranitev vseh znakov narodne suverenosti, To delajo žato, da bi v de-lovnem ljudstvu uničili čut patriotizma in ljubezni do domovine, da bi tako pomagali imperialistični reakciji oropati narode nacionalne neodvisnosti, da bi odprli ameriškim kapitalističnim magnatom pot do svetovnega gospodstva, uničili, kjer koli je mogoče, svobodo ter vzpostavili fašizem. Danes je načelo enakosti pravic med ljudmi in narodi v kapitalističnih deželah popolnoma zatrto. Buržoaz-ija izdaja nacionalne interese narodov dežel, ki so pod njeno oblastjo. Buržoazija je vrgla v morje zastavo narodne neodvisnosti in suverenosti. Leninizem uči, da so razšir-jevalci ideologije buržoaznega nacionalizma, rasističnih bar-barstev in kozmopolitizma nevarni sovražniki svetovnega delavskega gibanja, sovražniki narodne neodvisnosti, sovražniki miru in napredka. Evo, zakaj smatrajo komunistične in delavske partije kot svojo dolžnost boriti se odločno in neizprosno proti buržoaznemu nacionalizmu in kozmopoliti-zmu, razkrinkovati podpornike ideologije imperializma, pod kakršno koli masko se oni skrivajo, pojačiti budnost in vzgajati delovne množice v duhu leninsko - stalinskega prijateljstva med narodi, dvigniti visoko zastavo- proletarskega internacionalizma. V teh dneh, ko se vse napredno človeštvo pripravlja na velik praznik 1. maj'a, praznik mednarodne solidarnosti delovnih ljudi in bratstva med delavci vseh dežel, dvigajo komunistične in delavske partije še bolj visoko zmagovito zastavo leninizma. Njihov poziv k borbi proti napadalcem in podžigalcem nove vojne, k borbi za mir, demokracijo’ in socializem naj se razlega s še večje^ silo. (Uvodnik iz lista «Za trajen mir, za ljudsko demokracijo») SESTANEK KOMUNISTIČNIH ŽUPANOV IN SVETOVALCEV CONE A Manever glede conskega sveta je proti STO in enahopravnosli Slovencev Zahtevamo civilno upravo za obe coni in odhod vseh čet! Dne 21. aprila, so se pod predsedstvom tov. Pogassija sesta-li župani občin Dolina ia Milje ter komunistični 'občinski svetovalci iz Nabrežine, Zgonika, Repentabra in Trsta, ki predstavljajo 38.315 volivcev, da preučijo in razpravljajo- o stanju slovenskega prebivalstva. Poročal je tov. Lo-vriha. Sprejeta je bila naslednja resolucija: «Župana občin Dolina in Milje ter komunistični občinski -svetovalci Nabrežine, Zgonika, Repentabra im Trsta, predstavniki 38.315 volivcev, zbrani na sestanku, da preučijo stanje, ki je nastalo po predlogu titov-cev in voditeljev «Lipe», predloženem v nabrežinskem občinskem -svetu v zvezi z vzpostavitvijo Conskega sveta in imenovanjem podpredsednika cone slovenske narodnosti, ugotavljajo, da predstavljajo titovski predlogi beden manever za zakrinkanje razkosanja STO po ukazih njihovih imperialističnih gospodarjev; to razkosanje bi moralo dati Jugoslaviji vso cono B in Italiji cono A, kjer bi še nadalje ostale anglo-ameriške okupacijske čete, vse to- v cilju, da omogočijo ustanovitev čvrste napadalne fronte proti deželam ljudske demokracije in Sovjetski zvezi. Smatrajo, da postaja ta manever še bolj jasen spričo zahteve, da se ponovno oživi Conski svet, ki je bil ustanovljen z ukazom št. 11 dne 11. avgusta 1945 in ga je ZVU razpustila -v juniju 1948; to je organ popolnoma posvetovalnega značaja, imenovan od zgoraj, kar pomeni, da je temeljil na povsem protidemokratičnih načelih, ker je na ta način vso javno upravo vodila Vojaška uprava. Smatrajo, da so se hoteli titovci, v svoji jasni volji za razkosanje omejiti le na cono A in so prezrli cono B, ker jo smatrajo že vključeno k Jugoslaviji ter so s tem dokazali, da so odkrito proti mirovni pogodbi, ki določa združitev obeh con, kar so tudi potrdili s tem, da niso predlagali izvolitev enotne ljudske skupščine za obe coni g široko zakonodajno oblastjo, ki jo izrecno določa mirovna pogodba. Končno smatrajo, da postane prevara še bolj vidna, če se pomisli, da je imenovanje podpredsednika cone iziključna pristojnost ZVU, ki nima nobenega namena imenovati Slovenca ;na to mesto, kar je dokazala z vsemi prejšnjimi imenovanji. To do kraja razkrin-kuje hinavstvo titoveev, ki vse to dobro vedo- in so kljub vse- OB OSMI OBLETNICI LJUDSKE VSTAJE V ITALIJI 25. april z vsemi - dan solidarnosti zatiranimi narodi Spominjajoč se sirih borb, žrtev in trpljenja se napredni Slovenci in Italijani STO' pripravljajo, da v dneh 25. in 26. aprila ponovno v duhu preživijo vse skupne napore za dosego pobratenja in enotnosti namenov, ki sta predpogoj vsakega socialnega napredka, svobode in ohranitve miru. Ko, so nam naši prvi najboljši sinovi—Učekar, Oliva, Pittoni in toliko drugih začr-tavali pot, po kateri naj hodimo, so nas učili, da mora zajezitev vsakega vrinjanja nacionalizma, slovenskega ali italijanskega ter kozmopolitizma, ki ga je na široko sejala «očetovska» avstrijska vlada, sloneti na vedno tesnejši enotnosti namenov, na medsebojnem spoštovanju in priznavanju pravic -obeh tu živečih narodnosti. Zato je naše mlado napredno in razredno gibanje že tedaj priznalo, da more -vedno tesnejša združitev med obema narodoma ustvariti močan skupni branik proti vsakemu domačemu ali tujemu zatiralcu. Na to tradicijo so se Slovenci in Italijani naših krajev ■sklicevali, ko so se dvignili najprej proti zatiralnemu fašizmu in pozneje proti vandalskemu okupatorju ter se vztrajno borili do zmage, ki je poglavitni -sad osvobodilne borbe. Na t-o tradicijo se sklicujemo tudi sedaj s -proslavljanjem 25. aprila, obletnice vstaje. Ob tej priliki Slovenci in Italijani še enkrat dokazujejo svojo enotnost v borbi proti tujcu, zatiralcu demokratičnih svoboščin, ki hoče za svoje vojnohujska--ške cilje 'spremeniti naše Ozemlje v vojaško bazo ter skupno s klerikalno vlado v Rimu in tolpo beograjskih špijonov snuje razkosanje našega Ozemlja. V teh dneh proslavljanja vstaje bodo Slovenci in Italijani dokazali tudi svoj visok čut solidarnosti do italijanskega ljudstva, ki se v borbi, ki ji ni primere, bori v obrambo svoje republiške ustave, plod slavne in krvave osvobodilne borbe. Zato bodo mogočno izrazili svojo voljo, ki naj bo resen opomin nazadnjaškim silam, sovražnikom miru in vsakega socialnega napredka v zavesti, da bi zmaga nazadnjaških sil v Italiji imela usodne posledice tudi v Trstu tako za Slovence kot za Italijane, V tem posebnem zgodovin- Opozarjamo vse odgovorne po okrajih, da morajo dostaviti vence> ki bodo položeni na strelišču na Opčinah, v nedeljo do 10. ure v Dom pristaniških delavcev, ker jih bo tedaj odpeljalo motorno vozilo na Opčine. skem trenutku bodo imele proslave vstaje tudi pomen brezpogojne solidarnosti z narodi Jugoslavije, ki se borijo proti režimu terorja in zatiranja, ki ga je vzpostavila k-lika titovskih fašistov. S počastitvijo spomina u-streljenih talcev na openskem strelišču se bomo obenem poklonili vsem padlim, vsem herojem osvobodilne borbe, ki so padli za boljše življenje človeštva. Poklonili se bomo novim mučenikom jugoslovanskega naroda, ki so šli skozi vihar osvobodilne borbe in jih je po doseženi zmagi zavratno umorila rdka novih Krvnikov in skrunilcev svetlih idealov o-svobodilne borbe, podlih titovskih izdajalcev. Obenem s silami osvobodilne borbe, bo tudi vse slovensko in italijansko demokratično prebivalstvo 25. aprila izrazilo svojo brezpogojno solidarnost z -vsemi zatiranimi narodi v borbi proti zatiralcem in še posebno s sosednimi narodi. Naj živi- 25. april, ;naj žive sile osvobodilne borbe, naj živi mir in napredek! mu najzvestejši podporniki anglo-ameriških imperialistov. Zato sklenejo, da najodločneje ožigosajo titovski sleparski manever proti STO in proti demokratičnim in narodnim pravicam državljanov cone. Da ponovno potrdijo pravico slovenskega prebivalstva, da ima podpredsednika cone slovenske narodnosti. Da vztrajajo na zahtevi, naj OZN imenuje civilno upravno komisijo, zato da se v pričakovanju dokončne ureditve združita obe coni STO pod eno edino civilno, upravo, da se odstranijo okupacijske čete in se priznajo državljanom vsega Svobodnega tržaškega ozemlja temeljne demokratične pravice, potrjene v začasnem in stalnem statutu, ki sta priložena. mirovni pogodbi.» Končno je bila imenovana komisija, ki naj se poda do generala Wintertona in mu obrazloži zahteve slovenskega prebivalstva. V komisijo so bili imenovani tovariši: Rogassi, Bernetič, Lovriha, Pacco, Slavec, Pirc in Guštin. V svojih nakanah, izvesti razkosanje našega Ozemlja, so titolai isti zopet pogreli svoj stari manever, naj ZVU obnovi prosimi conski svet, ustanovljen leta 1945. s protidemokratičnim u-kazom št. 11 Odveč je ponavljati, da je edini namen tega titovskega predloga, ki so ga ponovno sprožili na seji občinskega sveta v Nabrežini in na sestanku titovskih in liparskih občinskih predstavnikov, preprečiti izvedbo mirovne pogodbe in dejanske ustanovitve STO. Predvsem jim gre pri tem barantaškem manevru za to, da ostanejo n a Tržaškem ozemlju tuje okupacijske čete; cono B smatrajo že itak za del Jugoslavije, dočim hočejo za cono A, da se še bolj utrdi in ustali absolutna oblast zasedbenih čet. Nam Slovencem je po osemletnih bridkih izkušnjah več kot jasno, da ne bi dosegli prav nobenih večjih pravic niti z valitvijo conskega sveta, ki ima le posvetovalni značaj, dočim bi o vsem še naprej odločale anglo-ameriške okupacijske oblasti; zanje pa le predobro vemo, da so vse prej kot naklonjene Slovencem, da, one so predvsem odgovorne za vsa zapostavljanja in krivice, ki jih doživljamo uso dobo po zadnji vojni; one so izdale ukaz št. 183 o prepovedi odn. o omejitvi pravic slovenščine v občinah, one zapostavljajo naše šole, odvzemajo naše ljudske domove, odrekajo pravico do povrnitve škode, povzročene po fašizmu itd. itd. itd. Ce bi ostale še naprej, bi se te krivice ponavljale in množile, Z ato je za nas Slovence izven vsakega dvoma, da titovski manever glede conskih oblasti le škoduje našim narodnim interesom, ker podaljšuje oblast tujih čet, kar lahko zagovarja edino le zakrknjen hlapec tujih imperia_ listov in sovražnik narodnih interesov Slovencev. Ksi pošteni Slovenci vztrajajo na uveljavitvi mirovne pogodbe, kot začasni rešitvi pa na imenovanju civilne uprave za obe coni, na odhodu čet in na obnovitvi demokratičnih svoboščin. Zveza partizanov S.T.O. m Združenje bivših političnih preganjancev V soboto, 25. aprila ob 9.30 V KINU OB MORJU Velika manifestacija osvobodilnega gibanja Govorila bosta: Francesco Gašperini Slava Cebulec-Katra Predsedoval bo Ado Slavec Sodelovali bodo: Gojenci zavoda Biancotto iz Benetk (sirote osvobodilne borbe) bodo izvajali kulturni program. Igrala bo godba Rinaldi. V nedeljo, 26 aprila ob 11. uri dopoldne na Opčinah partizanskofzborovanje ob 12.30: partizanski obed ob 14.30 bo krenil sprevod k strelišču, kjer bo komemoracija za 71 talci govorila bosta: Adò Slavec Alessandro Destradi Predsedoval bo Rudi Wilhelm Na zborovanju bo prisoten garibaldinski komandant Lino Zocchi-Ninci Sodelovala bo godba iz Trebč. Državljani! Udeležite se polnoštevilno manifestacij osvobodilnega gibanja! Danes se zopet začnejo pogajanja za sklenitev premirja v Koreji Spričo enotne želje vseh narodov po miru mora tudi Eisenhower polagoma popuščati - Churchill upa, da bo prišlo do sestanka štirih velesil Prisiljen od svetovnega javnega mnenja, ki vidi v mirovnih pobudah Sovjetske zveze stvarne možnosti za dosego miru, je moral končno spregovoriti tudi predsednik ZDA. Eisenhover je moral priznati, da vsi narodi zahtevajo mir. Spričo tega je moral izjaviti, da bi bile Združene države pripravljene pristati na razorožitev, toda le, če ZSSR pristane na vrsto pogojev 'in s tem dokaže, da «res želi mir.» Toda nekateri pogoji, ki jih je postavil, so dejansko' neizvedljivi, ker niso odvisni od sovjetske vlade. Tako je zahteval, naj ljudske demokracije menjajo dosedanji družbeni u-stroj, kar pra-v gotovo ni odvisno od ZSSR, marveč le od ljudstev v teh -ljudskih repu- blikah, ki so si postavila oblast in ureditev po svojih težnjah. Nadaljnji pogoji -so sklenitev premirja v Koreji, prenehanje osvobodilnih borb v Vietnamu in Maleziji (o čemer tudi odločajo le prizadeta ljudstva sama), sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo, zedinjenje Nemčije, ki naj se ji dovoli vstopiti v «evropsko skupnost», ter končno razorožitev in kontrola nad atomsko energijo po ameriških predlogih. Izjave predsednika ZDA so vzeli zahodni politični krogi z veliko rezervo.; predvsem niso hoteli komentirati Eisenho-werjevih nemogočih pogojev, da ne bi že vnaprej onemogočili postopnega zbliževanja med Vzhodom in Zahodom. Pač pa so hoteli podčrtati na- OD TEDNA PETEK, 17. aprila — Sovjetski poslanik v Londonu Gromiko se je začel poslavljati od predstavnikov angleške vlade, ker je odpoklican v Moskvo; na -nj-ego-vo mesto je bil imenovan Jakob Malik, v Berlinu so> se ponovno 'sestali predstavniki štirih velesil, ki razpravljajo o ureditvi zračnega prometa v Nemčiji. SOBOTA, 18. aprila — Na procesu proti novinarju Emilu Kar-lebachu, ki ga je tožil bonnski notranji minister, demokristjan Robert Lehr, je prišel na dan originalni dokument, ki dokazuje, da je bil sedanji Adenauerjev minister nacist, antisemit, polcijski vohun, obrekovalec, slepar in ponarejevalec javnih listin; ta minister se danes odlikuje po svojem preganjanju nemških demokratičnih sil — Dosedanji poslanik v Londonu Gromiko je bil imenovan za prvega namestnika zunanjega ministra Sovjetske zveze — V Keniji so angleški kolonialisti zažgali dve vasi NEDELJA, 19. aprila — V Atenah se je vršil ponovni proces proti skupini junaških grških komunistov, ki so bili leta 1949, obsojeni na smrt; tokrat je voja- ško sodišče obsodilo 6 tovarišev na dosmrtno ječo, dva na 20 let, dva na 16 in enega na 6 let zapora — Na Japonskem so se vršile parlamentarne volitve; preko 13 milijonov volivcev se je vzdržalo glasovanja.* Jošidovi liberalci so izgubili dosedanjo absolutno večino; komunisti -so dobili 1 poslanca, čeprav so dobili nad 850.000 glasov. PONEDELJEK, 20. apri'a — V okviru zloglasnega Mc Carrano-vega zakona je posebna komisija zahtevala, naj Komunistična Partija ZDA objavi sezname svojih članov in vse administrativne listine; pravni zastopnik KP ZDA je izjavil, da se bo boril proti temu nečuvenemu nasilju in se bo po potrebi obrnil na Vrhovno sodišče — Države atlantskega pakta so na zasedanju v Parizu pristale na ameriški «obrambni» Program, po katerem bodo morale v dveh letih zgraditi vrsto vojnih oporišč v vrednosti 700 milijonov dolarjev TOREK, 21. aprila — V zahodnem delu Berlina je bila poi dvajsetih dneh ponovno povišana za 20 odst. cena kruhu, tudi na- jemnine in električna razsvetljava so se podražile; sedaj stane kruh v zahodnem Berlinu trikrat več kot v vzhodnem — Poveljnik perzijske policije Mohamed Afshartus je v skrivnostnih okoliščinah izginil; domnevajo, da so ga ugrabili šahovi plačanci ker je odobraval Mosadekovo politiko — Brzi vlak Miam,i-New-York je skočil iz tira; iz ruševin 7 prevrnjenih vagonov so po prvih vesteh izvlekli 10 mrtvih in 140 ranjenih potnikov. SREDA, 22. aprila — V politični komisiji glavne skupščine OZN je bila soglasno odobrena resolucija, da je treba tuje čete (Cang Kaj Sekove tolpe) razorožiti in postopoma evakuirati iz Birmanije —Na volitvah na Danskem je izšla konzervativna vlada popolnoma poražena; največ sedežev so si pridobili socialdemokrati in tudi komunisti so napredovali — Po zadnjih nemirih v Argentini so bili aretirani štirje Amerikanci, ki so osumljeni, da so vodili podtalno gibanje proti Peronu za račun ZDA. ČETRTEK, 23. aprila — Prvi minister Nemške demokratične republike Otto Grotewohl je v svojem govoru zahteval pravično mirovno pogodbo za združeno Nemčijo ter dokazal, da v DRN ni verskega preganjanja. — V Gradcu je list «Kleine Zeitung» objavil vest, da je Tito v Londonu sklenil tajno vojaško pogodbo. PISMO IZVRŠNEGA KOMITEJA VSEM ČLANOM KR STO Vsak tovariš naj bo bralec in razširjevalec našega tiska! predek z dosedanjim stališčem ZDA, ki je bilo popolnoma odbijajoče, ter s tem prikazati možnosti nadaljnjih korakov do pomiritve -v svetu. Posebno značilna je bila v tem pogledu Churchillova izjava, da noče videti v Eisenhower j evem govoru izziva-nja ter upa, da Sovjetska zveza ne bo ;dala nanj takojšnjega in odločnega odgovora. S tem je angleški premier skušal preprečiti, da ne bi ZSSR takoj odbila nemogočih pogojev, s čemer bi bili onemogočeni vsi nadaljnji poskusi za postopno zbližanje. Churchill je celo izrazil upanje, da .sedanji razvoj lahko privede do neposrednih razgovorov med predstavniki glavnih prizadetih držav. V zvezi s to njegovo izjavo so se iz poluradnih krogov razvile govorice, da bi bil Churchill pripravljen iti v Moskvo na razgovor z Malenko-vom, kateremu bi lahko sledil sestanek zunanjih ministrov štirih ve--lesil. Vendar ameriška vlada zaenkrat še ni voljna pristati na sestanek štirih. To je potrdil ameriški državni tajnik Foster Dulles, ki je na neki tiskovni 'konferenci odločno zavrnil takšno možnost, češ da je za to treba dolgih priprav. Drug velik uspeh mirovnih prizadevanj socialističnega tabora pomeni dogovor, ki je bil dosežen v nedeljo v Pan Mun Džomu med predstavniki obeh vojskujočih se sil. Po tem dogovoru se bodo pogajanja za premirje zopet začela v soboto, 25. aprila. V ponedeljek -pa so se začeli vračati bolni in ranjeni ujetniki z obeh strani. Izmenjava se nadaljuje v obsegu, ‘ki je bil do-Iočen na podlagi doseženega sporazuma. Toda, dočim se vračajo ameriški in drugi vojaki v najboljšem stanju, nasmejani in rejeni, pa je večina korejskih in kitajskih ujetnikov v obupnem stanju, sestradanih in v slabih oblačilih. Dragi tovariši! Izvršni komite je na svoji seji v soboto, 11. aprila analiziral in globoko prediskutiral vprašanje vsebine, razprodaje in podpiranja našega tiska ter sklenil, da se s tem pismom obrne na vse sekcije v cilju, da se vsa Partija mobilizira za povečanje širjenja tiska. Tisk je najbolj učinkovito sredstvo propagande, važno sredstvo usmerjanja, vzgajanja in mobili-ziranja tovarišev in delovnih ljudi na splošno. Tisk daje mogočen doprinos razvoju Partije in demokratičnih organizacij, našim borbam, našim kampanjam, uspehom konferenc in zborovanj, vzgoji tovarišev in množic. Toda naš tisk vrši to svojo funkcijo sorazmerno z njegovim širjenjem. Prav zato obrača Izvršni komite pozornost vse Partije na važnost širjenja tiska. Zato je tudi sklenil, naj bo v bodočih mesecih širjenje tiska v središču delovanja naše Partije. Potrebno je organizirati izredni sestanek sekcijskega komiteja, sestanke celičnih komitejev, celična zborovanja, sestanke vseh raznašalcev in tovarišev, ki prispevajo k širjenju tiska, da razpravljajo o politični važnosti in preučujejo sedanje stanje širjenja, njegove pozitivne in negativne strani ter izdelavo konkretnega delovnega načrta, ki Sa je treba uresničiti. Treba Je nemudoma ustanoviti sekcijske centre širjenja tiska, sestavljene iz treh do največ pe. tih tovarišev, in sicer: — iz odgovornega za CST, — odgovornega za mladinski tisk, — odgovornega za ženski tisk, ter po možnosti tudi iz enega ali dveh najboljših raznašalcev. — V mestu, kjer je potrebno, je treba ustanoviti posebno komisijo za širjenje «Dela». Mladinec bi moral predvsem skrbeti za širjenje mladinskega tiska in «L’Unità del Lunedi», a zanimati bi se moral tudi za širjenje ostalih časopisov ter mobilizirati v tem smislu mlade komuniste. Tovarišica bi morala skrbeti za širjenje «Noi Donne» ter s pomočjo ženskih celic začeti in organizirati širjenje četrtkove «L’Unità», ki vsebuje žensko stran. Zato je treba: — najti v vsaki celici odgovornega za širjenje tiska; — usmeriti svoje delo v orga- niziranje širjenja na diferenciran način; — najti v vsaki sekciji skupino stalnih raznašalcev za nedeljsko «L’Unità» — poleg raznašalcev re. vij — ter iskati te raznašalce med tovariši, ki nimajo posebnih nalog; — za širjenje «Dela» in « Lavoratore» se je treba nasloniti predvsem na vodje skupin; — kar se tiče širjenja «Noi donne» usmeriti širjenje s pomočjo žena s ciljem, da se ustvari posebna struktura in prepusti pozneje širjenje te revije neposredno Z DZ; — za «Pattuglia» usmeriti delo v smislu, da skrbi zanjo mladina, čeprav ostane širjenje povezano z aparatom za širjenje o-stalih časopisov; — organizirati razlikovano propagandno okcijo s pomočjo letakov, stenskega časopisa, gesel v sedežih, s poročanjem v tisku o pozitivnih izkušnjah, o uspehih ter z navajanjem najboljših raznašalcev in organizatorjev širjenja. Tovariši’ Tisk predstavlja mogočno orožje, ki pa imamo na razpolago, kateremu pa še ne posvečamo potrebne pozornosti. Tisk je naš najboljši organizator, agitator, propagandist, vzgojitelj. S tem, da postavlja kot eno glavnih nalog gmotno podpiranje in širjenje našega tiska, posebno «L’Unità», «Delo» in « Lavoratore», želi Partija podčrtati vse njegovo važnost. Vsaka sekcija mora imeti svoj CST! Vsaka celica naj ima svoje raznašalce! Vsak tovariš bodi Citateli in raznašalec! IZVRŠNI KOMITE Pred obnovo procesa proti Rosenbergoma ? Vsa pozornost svetovnega javnega mnenja je te dni obrnjena na nova odkritja okrog procesa zakoncev Rosenberg. V soboto je pariški dnevnik «Combat» objavil izvirne zapiske glavne obtežilne priče Greenglassa v katerih priznava, da njegove izpovedi niso bile resnične. Obenem se je zvedelo, da so v kleti matere Juliusa Rosenberga na-šli čisto navadno mizo, za katero je Greenglass trdil, da so jo Rosenbergovi prejeli za svoje usluge od sovjetov in da ima dvojno dno. To sta dva važna faktorja, ki terjata obnovitev procesa. SPORED proslav I. maja V Trstu; Ob 6. uri zjutraj budnica po mestnih ulicah ob 8.30 zbirališče za sprevod na enem izmed tržaških trgov, od koder se razvije sprevod po mestu do ZBOROVANJA Kraja zbiranja in zborovanja bosta javljena v «Unità». Govorila bosta: Ernesto Radich Franjo Gombač Ob 15. uri na STADIONU PRI SV. SOBOTI VELIKA TELOVADNA in folklorna prireditev SPORED: 1. sprevod delovnih sil: telovadcev, športnikov, pionirjev, in folklornih skupin; 2. telovadni nastop «Mavrične barve»; 3. tek na 3000 metrov; 4. telovadni nastop «Ljudski ples»; 5. baletni nastopi skupin iz Celovca, Gradiške in domačih. «Vrtec miru», ki ga bodo izvajali pionirji. Isti dan bodo prvomajske" proslave tudi v v Sv. Križu - Nabrežini in Miljah V dneh pred Prvim majem, na predvečer in prvega maja zvečer bodo po vseh naših krožkih in ljudskih domovih VESELICE v počastitev delavskega praznika. Podrobnejši spored prvomajskih proslav bo javljen po letakih in v «Unità». Na Goriškem: dopoldne v TRŽIČU veliko delavsko zborovanje popoldne na Grojni v GORICI (pri gostilni „Gira‘') zborovanje in ljudska veselica Govorila bosta: Fulvio Bergomas Alojz Markovič SLAVNA POT ITALIJANSKEGA DELAVSKEGA GIBANJA poiHiumjg nocit mrhic IIOIFILO Fflsizmi PII II HUSI Oportunizem socialističnih voditèljev je poleg odkrite podpore vlade največ pripomogel Mussoliniju, da se je polastil državnega krmila - Odločne borbe delovnega ljudstva pod vodstvom K P 1 proti fašizmu, nacizmu in vojni Delavske borbe v Italiji so je fašistična ofenziva — ki je bile tudi iv preteklosti skrajno trde in italijanski delavski razred je moral večkrat povesiti svoje zastave nad delavci, ki so padli, pod svincem vladnega nasilja. Vsako pridobitev so morali iztrgati z zobmi in nohti v astri in cesto krvavi borbi.. Italijanska buržoazija je bila vedno med najbolj ozkosrčnimi, pohlepnimi in divjimi na svetu, vedno je skušala reševati delovne spore s karabinjerskimi in policijskimi puškami. Italijanska buržoazija se je kasno razvila, ko so angleška, francoska, nemška in druge buržoazije že do- končale delitev sveta na vplivna področja. A ne samo to, marveč njen razvoj je bil tudi nepopoln, izvedel se je s kompromisom s fevdalnimi silami, ki, so obstajale v Italiji, z monarhijo in z zemljiškimi baroni na jugu države. Italijansko delavsko gibanje je bilo vedno borbeno, tudi v preteklosti je vodilo junaške borbe, tudi tedaj, ko je imelo na svojo nesrečo tako v socialistični partiji kakor tudi v Splošni delovni zvezi na svojem vodstvu omahljivce, ki niso bili naklonjeni borbi, temveč kompromisu z buržoazijo; bili so voditelji, ki niso poznali marksizma, Italijansko delavsko gibanje se je uprlo, čeprav ne vedno na dosleden način, vojnim pustolovščinam italijanske buržoazije, te cunjaste buržoazije, kakor jo je nazval Lenin. Uprlo se je vojni- v Abesiniji koncem preteklega stoletja, italijansko - turški vojni v letu 1912., zavzelo, je nevtralno stališče glede vojne leta 1914. Kljub prehodu nekaterih voditeljev na pozicije buržoazije je uprizorilo v Torinu leta 1917., po polomu pri Kobaridu, silovite manifestacije, spopade s policijo, postavilo barikade z namenom, da bi potegnilo Italijo iz vojne in da bi. spremenilo imperialistično vojno v borbo za osvojitev oblasti. V dobi po- prvi svetovni vojni je bilo italijansko delavsko gibanje poraženo od fašizma predvsem zaradi pomanjkanja partije novega .tipa, ki bi bila sposobna napraviti iz delavskega razreda zbirališče vseh antifašističnih sil, zaradi tega, ker s,o v vodstvu PSI ostali oportunistični elementi Turatijeve-ga kova, ker so široko sindikalno gibanje vodili ljudje, kot so bili d’Aragona, Rigola, iki so preprečevali in ovirali neposredno množično borbo proti fašizmu. Oblikovanje prave partije novega tipa se je začelo v Torinu, ki je bil prednja straža revolucionarnega gibanja, okrog lista «Ordine Nuovo», okrog Gramscija, Togliattija in drugih voditeljev. Januarja 1921. se je v Livornu ustanovila Komunistična partija, ko se imela v industrijski buržoaziji in v agrarni gospodi svoje temelje — razširjala ob sokrivdi in neposredni podpori takratnih vlad. Nekateri -socialisti so tedaj rekli, da pomeni ustanovitev Komunistične partije izdajstvo za hrbtom delavskega razreda, da predstavlja razkol, povod za oslabitev njegovih .sposobnosti za odpor proti fašizmu. V resnici pa je šlo za zgodovinski dogodek odločilnega pomena v delavskem gibanju, ki, naj da italijanstke-mu delavskemu razredu trdno, trajno in revolucionarno vodstvo. Treba je bilo. očistiti Socialistično partijo desne, opor. tunistične struje, ki je bila dejansko zaveznica buržoazije, treba je bilo prelomiti s Turati ji , Trevesi, z d’Aragoni, Baldesiji; kajti, če bi bili v Partiji, v Parlamentu, v sindikatih takšni voditelji, ni bilo mogoče resno misliti, ne samo na borbo za izvojevanje oblasti, marveč niti na resno in aktivno borbo proti fašizmu. Komunisti so n a kongresu v Livornu leta 1921. zahtevali u-stanovitev Komunistične partije, izključitev oportunistov iz PSI, toda večina ni hotela sforiti tega koraka; zato so se komunisti umaknili, s kongresa ter ustanovili Komunistično partij-o- Italije. Lenin je v onih letih pisal o tej zadevi: «Kako se more pripraviti na revolucijo kako je mogoče iti v odločilne bitke, če so v partiji ljudje, ki sabotirajo revolucijo? To ni samo napaka, marveč tudi zločin... Ključ do usode revolucije v Italiji, se nahaja v rokah PSI. Če bo išla partija po poti, ki jo je naznačil Turati, bo kapitalizem rešen. Ce pa foo partija izbrala pot revolucionarne borbe, bo kapitalizem uničen». Dejstvo, da ni sprejela te dragocene smernice velikega genija, je pomenilo odpreti pot fašizmu, je pomenilo ustvariti izven PSI pravo partijo delavskega razreda. Odpor proti fašizmu je bil zelo močen, toda brez pravega voditelja je bil delavski razred poražen, borba v Sarza-ni, Rimu, v Pulj ah, v Imoli, Parmi, v vsej Italiji 'je bila za fašizem trda in težka, čeprav ga je podpirala vlada. Prevzem oblasti po fašizmu ob sodelovanju monarhije pomeni nadaljnjo zaostritev položaja. Začela so se trda in temna leta ilegalnega delovanja, aretacij, odkritega in nebrzdanega terorja, konec vsake svobode. Italijanski delavski razred se ni podal, njegov najboljši del — komunisti so znali visoko držati zastavo antifašizma, borbe proti buržoaziji, proti zemljiški gospodi. V letih 1930-31 izbruhnejo veličastne stavke delavk na rižnih poljih, katere so vodili komunisti. Odpor proti fašizmu se odraža v španski vojni. Na tisoče antifašistov, komunistov s Togliat. tijem, Longom, Di Vittoriom, Vid ali jem, Roasiom in dr. na čelu je prihitelo na pomoč republiki. Potem ko so po odločni borbi bile druga za drugo poražene v notranjosti Partije oportunistične struje Bordige , Tašče, «Treh» (Trezzo, Ravazzoli, Leonetti), Ignacija Silona, Partija nadaljuje borbo v notranjosti države. Da predočimo doprinos komunistov v odporu proti fašizmu, naj navedemo samo sledeče številke: od 4671, ki jih je obsodilo Posebno sodišče, je bilo 4030 komunistov. Z vstopom fašizma v vojno leta 1940. delavski razred ojači svojo akcijo. Veličastne stavke se razvijejo, koncem leta 1942,, v marcu-aprilu 1943. si slede stavke v Torinu, Genovi, Milanu, ki pretresejo ve,s fašistični ustroj. Fašizem čuti, da se mu bliža njegova ura. Ko buržoazija vidi, da je izgubila to igro, odvrže, sporazumno z monarhijo, Mussolinija. Rešiti hoče, kar se rešiti da. Premirje 8. septembra predstavlja v pogojih, v katerih je bilo pripravljeno, nadaljnji zlo- čin monarhije na škodo italijanskega naroda. Nemci imajo dejansko proste roke in so se vsidrali kot gospodarji v Italiji. Delavski razred, njegova Partija, njegovi najboljši sinovi zopet pokažejo pot rešitve, narodnega vstajenja: zagrabiti za orožje, ki so ga zapustili generali. ustvariti široko narodno enotnost proti Nemcem, proti razbitinam fašizma, napraviti vse, da se sovražniku onemogoči življenje v Italiji. Skoro 70.000 jih je padlo v narodnoosvobodilni vojni. V okupirani Italiji si slede stavke druga za drugo ter dosežejo vrhunec v marcu-aprilu 1944. Vedno jih vodijo komunisti. Napoli, Rim, Firenze, Bologna, Genova, Torino, Milano, Padova, Benetke, vsa italijanska mesta so bila osvobojena od ljudske vstaje, prej nego so vkorakali v-anja zavezniki. Na čelu protinemšike in protifašistične vstaje je bil delavski razred, njegova Partija, njegovi voditelji, preizkušeni v stotinah bitk. F. G. PRVEMU MAJU PROTI NEČLOVEŠKEMU IZKORIŠČANJU FRANCOSKIH KOLONIZATORJEV Svobodoljubno ljudstvo Laosa se že nad 50 let bori za neodvisnost MNOGO JE ŠE DELOVNIH LJUD 1 ki bi radi vstopili v Partij(|j Koristne izkušnje podeželskih celic Ena izmed najvažnejših na- brez vsakršnega truda prido- log, ki se danes postavljajo pred Partijo, je pridobivanje novih članov. To ni vprašanje posameznih sekcijskih odborov ali pa nekaterih bolj aktivnih tovarišev, temveč je naloga vseh partijcev, da jačijo svojo organizacijo s poštenimi demokrati, delavci in kmeti. Ravno v teh težkih dneh, ko vojni hujskači hočejo pod pritiskom svoje propagande zavesti prebivalstvo v tretjo svetovno vojno. Ko so vse reakcionarne sile na delu, ki imajo na razpolago ogromen propagandni aparat (radio, časopisje, šole itd.), s katerim ustvarjajo mržnjo in nestrpnost med narodi ter pospešujejo ivo j no napetost, vodijo antikomunistično in protidc-lavato propagando. Ravno v tem trenutku, ko z ene strani podžigajo ■antidemok.ratični) vojnohujiskašiko propagando in z druge strani stalno bolj kratijo demokratične svoboščine, se nam odjemljejo sedeži demokratičnih organizacij, ko nam predsedstvo cone prepoveduje razna zborovanja in objavo raznih manifestov, je potreba ojačiti našo Partijo z novimi silami. Razširiti KP in pridobiti zanjo nove sile pomeni pomnožiti Partijo z novimi propagandisti, z ljudmi ki bodo širili med prebivalstvom pismeno in ustmeno resnico, ki bodo pojasnjevali prebivalstvu namene vojnih hujskačev ter jih razikrinkovali. Velika rudna bogastva izkoriščajo roparski okupatorji - Veliki upori domačinov proti Izkoriščevalcem so bili zadušeni v potokih krvi Laos je sestavni del velikega indokitajskega polotoka Borba Komunistične partije Italije za uzakonitev slovenske šole v Gorici Demokristjanska vlada načrtno zavira uzakonitev, pri tem pa podpira tiste, ki rovarijo proti slovenski šoli. računajoč na to, da jo po vzgledu fašistov zatre v za to ugodnem trenutku Kot je sedanja vlada prezirala Sanje, kot je tudi pravilno. Na in sabotirala vsako točno določbo ustave, ki jamči italijanskemu narodu demokratične pridobitve, tako drago plačane z osvobodilno borbo, tako je tudi v zvezi s slovensko manjšino teh krajev vedno prezirala določila 6. člena, ki predvideva odobritev posebnih pravil za zaščito jezikovnih manjšin. Toda še pred dokončno odobritvijo republiške ustave je KPI, spominjajoč se nasilja, ki ga je fašizem izvršil na škodo sloven ske šole, v spomenici izročeni tedanjemu notranjemu podtajniku Murazzi, ki je prišel v Gorico v septembru 1947 ob priliki vrnitve teh krajev pod italijansko upravo, opozarjala vlado, naj ne ponavlja napak, ki jih je zagrešil fašizem nad Slovenci teh krajev. Ze v omenjeni spomenici je KPI zahtevala priznanje šol, ki jih je ustanovila ZVU, zaščito jezika, šeg in navad ter priznanje Slovencem pravice rabe lastnega jezika v uradih itd. Od tedaj se je KPI vedno borila proti nerazumevanju in zlonamernosti nasprotnih nacionalizmov, italijanskega in slovenskega, ki sta skrbela le za zaostritev starih nesoglasij in ustvarjanje novih. Obenem ni prezrla nobene priložnosti za razkrinkanje večnih sejalcev razprtij ter je stalno zahtevala priznanje, obvez, ki jih je italijanski narod sprejel do slovenske manjšine. Predolgo bi bilo opisati vso zgodovino, vse neštevilne intervencije v obrambo pravic slovenske manjšine; omenili bomo le nekatere, ki o-svetljujejo politiko KPI v zadnjih letih. Pozornost KPI je bila predvsem, obrnjena na šolsko vpra- tem področju je vlada dokazala le formalno spoštovanje demokratičnih načel in 6, člena republiške ustave; to se pravi, da se je omejevala na ohranitev otroških vrtcev, osnovnih in srednjih šol, ustavoljenih po ZVU, toda podtalno je hrabrila vse manevre italijanskih šovinistov, od prikritih groženj in pritiskov na starše, ki pošiljajo, otroke v slovensko šolo, do samovoljne in nezakonite ministrske uredbe, po kateri so bili izključeni iz slovenskih šol vsi otroci optantov, s čimer je bila odvzeta staršem ena najosnovnejših pravic državljanov: pravica, da sami izberejo šolo za svoje otroke. To ministrsko uredbo so očividno navdihnili oni nacionalistični krogi, ki skušajo z vsemi sredstvi znižati število slovenskih učencev, zato da bi mogli pozneje zahtevati ukinitev slovenskih šol. Mislimo, da ni treba omenjati, da so takšne u-redbe ustvarile veliko nezadovoljstvo med slovensko manjšino. Tolmač tega nezadovoljstva je bil poslanec Beltrame, ki je na zasedanju poslanske zbornice dne 15. oktobra 1950. razkrinkal težko zlorabo vlade. V dokaz važnosti, ki jo imajo Za slovensko manjšino njene šole, zadostuje nekoliko številik: poleg otroških vrtcev je bilo v letu 1951-52 21 osnovnih šol z 874 u-čenci ter 4 srednje šole (obrtna, nižja srednja, učiteljišče, gimnazija in klasični licej) s skupno 397 učenci. Vse le šole visijo nekako v zrciku, ker so brez vsake juridične podlage, brez gotovosti za učiteljstvo, brez vsakega sredstva za obrambo proti temnim naklepom klero-fašističnih krogov, o katerih smo že govorili, iz tega izhaja stalna skrb KPI, da bi izsilila od vlade juridično priznanje sedanjih šol s slovenskim učnim jezikom, kot ga imajo nemške šole v Poadižju. To priznanje bi poleg tega, da bi obvarovalo te šole pred morebitnimi napadi, dalo tudi učiteljstvu potrebno sistemizacijo. S tem posebnim vprašanjem se je še v oktobru 1951. bavil tov. senator Antonio Banfi, ki je dne 6. 11. 1951. prejel od glavne direkcije ministrstva za javno izobrazbo naslednje zagotovilo: «K formalni ustanovitvi osnovnih in srednjih šol ter zavodov za učence slovenske jezikovne skupine bo mogoče pristopiti, verjetno v kratkem času, čim bodo rešene razne bistvene zadeve in zadeve splošnega značaja, v zvezi s posebno situacijo, v kateri se nahajajo v Italijanski republiki jezikovne manjšine obmejnih področij.» Od tedaj je preteklo že poldrugo leto, toda vlada, ki je našla dovolj (asa za pripravo tolikih protidemokratičnih zakonov, ni našla načina, da bi Slovencem dala, kar je že davno priznavala drugim jezikovnim manjšinam obmejnih področij. Toda v tej dobi so naši parlamentarci ponovno nastopili in proti koncu novembra prejšnjega leta sta tov. Beltrame in Lazza skupno s socialistom Luzzattom predložila ministru za javno izobrazbo novo interpelacijo, da bi izvedela «ali ne smatra, da je, v smislu 6. člena ustave italijanske republike, nujno potrebna čim prejšnja juridična, moralna in materialna dokončna ureditev državnih osnovnih in srednjih šol nemškim učnim jezi- za šole kom.» Na to interpelacijo je minister Segni odgovoril dne 19. 12. 1952. zagotavljajoč, da bo «v najkrajšem možnem času predložen v pretres in odobritev predsedstva ministrskega sveta in zakladnega ministrstva zadevni ustanovni 0-dlok, ki je že pripravljen za o-snovne in srednje šole s slovenskim učnim jezikom za Goriško pokrajino, kateremu bodo takoj sledili zadevni odloki o natečajih za namestitve in izpite učiteljstva I delkov za domačo rabo. V zadnjih dneh je vstopila v ospredje svetovnega zanimanja dežela Laos, ki je sestavni del francoske kolonije Indokine, kamor spadata tudi Vietnam (s pokrajinama Tonkin in Anam) ter Kambodža. Na papirju so sicer vse te tri dežele samostojne drža ve pod francoskim «protektoratom». dejansko pa so v celoti od. visne od volje francoskih okupacijskih oblasti tako v notranji kot tudi v zunanji politiki. Dočim je dobro poznana vsemu svetu odločna borba in sijajne zmage vietmanskih rodoljubov proti francoskim kolonialistom, pravtako ostri boji patriotov v Kambodži, se je v zadnjih letih le malo ali skoro nič pisalo o osvobodilnem gibanju v tretji deželi Indokine — v Laosu. Dežela Laos ali, kakor jo imenujejo domačini, Pathet Lao leži med Vietnamom na vzhodu ter Siamom (Tai) na zahodu; na severu sta ji. mejaša Kitajska in Birma, na jugu pa Kambodža. Po površini je nekoliko manjša od Jugoslavije, in sicer meri 231,400 kv. km. pač pa je prebivalstvo mnogo redkeje naseljeno, saj šteje v celoti komaj okrog 2 milijona ljudi. Prebivalstvo se deli na različne narode in plemena: največ jih pripada narodu Lao (o-krog 700.000), vsi ostali pa pripadajo manjšim narodnostim, kot so Khas, Meas in dr. Prebivalstvo se povečini preživlja od poljedelstva in živinoreje. V nižinskih predelih, posebno ob reki Mekong, pridelujejo riž, ki je važen del prehrane prebivalstva. Poleg riža so najvažnejša hrana ribe, katerih je mnogo v Mekongu in njegovih pritokih. Mnogo važnejša od teh pridelkov pa so za francoske izkoriščevalce velika rudna bogastva predvsem še velika ležišča kositra, katera neusmiljeno ropajo francoski kolonialisti, ki zlorabljajo svojo oblast za nečloveško izkoriščanje domače delovne sile. Važna so tudi najdišča bakra, železa, zlata, platine in dragih kamnop. Kot tipična kolonialno-surovinska dežela je Laos skoro-da brez industrije, razen one domače za predelavo poljskih pri- tisoče žena, otrok in drugih neoboroženih domačinov. Med drugo svetovno vojno so se prebivalci Laosa odločno borili tudi proti japonskim okupatorjem, katere so prepodili v veliki ljudski vstaji v poletja 1945. Ljudstvo je tedaj prevzelo oblast v svoje roke; kajti francoski kolonialisti so že leta 1944. zbežali pred japonsko invazijo. Cim pa je domače ljudstvo prepodilo Japonce, so se takoj zopet pokazali stari gospodarji ter so pod pretvezo, da morajo očistiti deželo japonskih okupatorjev, začeli skupno s Cangkajšekovimi, angleškimi in drugimi četami «osvobajati» deželo. Njihov namen je bil likvidirati mlado ljudsko o-blast, okrog katere se je strnilo vse ljudstvo. Grozotne so bile represalije proti domačinom, ker so si drznili postaviti lastno o-blast in hoteli živeti kot svobodno ljudstvo. Požgali in bombardirali so mesta in vasi, iztrebili celotna plemena, ropali revni imetek prebivalstva. Samo pri Thakeku so pobili 21. marca 1946 na tisoče žena, otrok in drugih, ko so bredli reko Mekong, da uidejo krvoločnim kolonizatorjem. Na podeželju smo v tem pogledu napravili letos korak naprej. Nad sto novih članov je prišlo v naše vrste. To je zelo pozitivno delo naših vaških celic. Z druge strani pa smo imeli zelo majhno, število izgub. Redki so bili primeri v vaseh, da je kak član izpadel odnosno da je bi.l črtan iz KP. Potrebno je nekoliko opisati, kako se je vršilo delo za pridobivanje novih članov. Na čisto enostaven način: na celičnih sestankih se je nekoliko prediiskutiralo in napravilo seznam simpatizerjev ter razdelilo imena med posamezne člane z nalogo, da naj z omenjenimi simpatizerji govorijo in jih pridobe za vpiis v Partijo. V Logu, na primer, so tovariši kar enostavno povabili na sestanek nekaj: poštenih vaščanov. Tovariš od CK jim je spregovoril par besedi ter jih na to pozval, naj se vpišejo v našo organizacijo. Od šestih prisotnih jih je pet takoj pristalo in se vpisalo v naše vrste .Teden .kasneje so omenjeni novi tovariši povabili na drugi celični sestanek še nekatere svoje prijatelje in jih vpisali v Partijo. bili omenjeno število novih tovarišev. Se mnogo večje u- spehe bi lahko imeli, če bi na bilo to delo napravljeno podlagi kolektivnega napora, na podlagi načrta, ki bi mobiliziral večje število partijcev. Pač pa je rezultat dela nekate rih bolj zavednih in požrtvovalnih tovarišev. Obstajajo možnosti za razširitev Partije v naših vaseh predvsem, če analiziramo izkušnje in razne primere, ki smo jih imeli v tem času pri tem delu. V Bo-Ijuncu, na primer, imamo Partijo, ki je napram našim simpatizerjem zelo ozka. Samo v tej vasi obstajajo možnosti, da se včlani od 50 do 70 naših simpatizerjev, ljudi, ki ne bodo plačevali .samo mesečne čla. natine, temveč aktivno sodelovali v v.seh naših borbah. Takih primerov bi lahko navedel na desetine. S tem lahko rečemo, da se je v Logu v najkrajšem času ustanovila ena močna celica, sestavljena iz mladih, poštenih in zavednih tovarišev, celica, ki ima vse možnosti razvoja in zelo dobre perspektive. Kakor vidimo, obstaja na podeželju, kakor tudi v Trstu, velika možnost za razširitev naše Partije. Dokaz temu je dejstvo, da smo v par mesecih Glavna ovira pri tem delu je nerazumevanje in nepravilno pojmovanje nekaterih tovarišev, ki jim lahko z drugo besedo rečemo, da so zaostali za razvojem Partije. Ko postaviš na dnevni red razširitev-Parti, je, se najdejo nekateri partijci, ki pričnejo iskati vse izgovore, samo da se izognejo, tega zelo važnega vprašanja; trdijo namreč, da se naši simpatizerji nočejo vpisati iv: Partijo, ker se bojijo dela, ki bi jim ga Partija nalagala. Drugi partijci trdijo, da so naši simpatizerji dobri demokrati, da dajo. na volitvah svoj glas KP, ampak da ne marajo nositi nobene odgovornosti. To je res, da se dobijo nekateri ljudje, ki so tega mišljenja, pač pa imamo na drugi strani ljudi, ki bi radi prišli v naše vrste, pa~se no-beden ne zanima, da bi jih vprašal ter jih vpisal. Primeri, ki smo jih doživeli med časom pridobivanja novih članov, nam dovolj jasno dokazujejo, da so omenjene trditve zgrešene. Nekateri simpatizerji so bili celo užaljeni, ko smo jih vprašali, ali se vpišejo v Partijo, radi tega, ker jih nismo povabili že pred leti v naše vrste. Nekateri tovariši (saj jih je zelo malo) trdijo, da je bolje imeti v celici par aktivnih članov («malo in dobrih»), in s to tezo gredo naprej in-ovirajo razširitev Partije. Ta teorija, proti kateri je potrebno ostro nastopiti, je teorija, ki so nam jo zapustili titovci. Tovariši! Nastopimo odločno proti oportunizmu in sek-taštvu ki ovira razširitev naše Partije. Včlanimo stotine novih sil v Partijo in jo s tem ojacini v znaku borbe za mir in dem* kratijo. F. B. 2 I Dva svetova be n |ok i in C Kaj pomeni šesto znižanlnistič cen v življenju sovjetske drji Zni žine? Evo nekaj primerov, ptrebš Kovač avtomobilske tova| v dr ne v Kujbiševu Dokšin piia pon časopisu «Trud», da je pret* skrb klo leto zaslužil skupno 24.0^ sov; rubljev. Od te vsote je porrlagin bil 7.000 rubljev za oblelMiev; perilo in čevlje za sebe in drjh in . zine. Nadalje si je nabavil iP°vjet vo omaro za stanovanje ! do 1 nov radijski aparat. Za najel116 cei nino, kurjavo, razsvetljavo f.rijsk plin je porabil mesečno nek^i in nad 50 rubljev, to je dva I je pol odstotka svoje plače, p^yakr sto rubljev je potrosil za č! četrt sopise, gledališče in kinemaranie grafske vstopnice, 500 rubij^u> 0 pa za razna darila in . .:>'.sciiti sorodnikov. V gori navederebovr namene je družina Dokši^116^ potrosila torej v enem le^ jih i skupno približno 8.500 rublje V°3'ni Ves preostali znesek, odrač-116 h nana je še sindikalna cianai___________ na in državno posojilo, je dr* A i» žima porabila za nakup živ v v. in predmetov široke potref-nje. Razen tega je prebil poči niče na letovišču na obali V» ge in to po znižanih cenah prejemal popolnoma breznix čno zdravniško oskrbo. Novo znižanje cen bo "ori{|QZj' gočilo tej in sploh vsem iSovjCET skim družinam, da bodo lab^^^ potrošile še več svojih dohoj_ kov za nakup predmetov, ki * jim cene nižajo od leta do let' Tako bo n. pr. delavec n*1 z skovskega podjetja «Srp kladivo» Leonid Vorobjev, \ je zaslužil lansko leto .skup1 z družino 32.000 rubljev, hranil sedaj letno 6.000 rUp~---- ljev. Z isto plačo bo torej jL. hko kupil za 6.000 rubljev predmetov široke potrošnje. 1 Poglejmo sedaj razmere 4 rane lavca v. kapitalističnem svell Ameriški novinar Joseph Cia’ zniž; piše ;eden V «Literaturni gazeti» jjgv ^ življenju strokovnega delaV1 tv a. v podjetju «B. F. Goodrich Y davke in socialno zavaroval rub Co.» Georga Weaverja, ki služi tedensko 65 dolarjev. \A V’ oP r> radi zar izda 8 dolarjev. Najemni*11; plin, elektrika in živila ga ste nejo 42 dolarjev, zavarovali, in zdravila 2.5 dol., inadal^ f102 mora odplačevati vsak tedfj - lY 6.5 dol. banki na račun dolšL mi tako da mu ostane 6.5 dol. ^ 1 tramvaj, obleko in druge pre :anja - - ------ — —v-O- - - jOlVo 7i hteve nadvse skromne, mu ih,,.. , ; ah bc vedno primanjkuje od 8 do 10 dolarjev. tedenski živi 'Sloj. =1 drž ZA VSAKOGAR NEKA J, kupi ,Ja- S N d, b» i ; " Kal pištjo litmli listi SLOVENSKI PcMčcvadcc Prljatellstvo Jngo»larl|e la Turčije uhtev vajo narodi slovenskim učnim jezikom ter učiteljstva, kot je bilo urejeno v omenjenih šolah s slovenskim učnim jezikom ter za njihovo pravno in gmotno sistemizacijo.» Ker so že iz izkušnje vedeli, koliko vere je lahko dati «zagotovilom» vlade, so naši parlamentarci pripravili osnutek za juridično priznanje slovenskih šol. O njem pa niso mogli rezpravlja_ ti, najprej zaradi diskusije o sleparskem zakonu, pozneje pa zaradi razpustitve senata. Med tem časom je v diskusiji IV. komisije poslanske zbornice o zakonu za polaganje izpitov i> nižjih srednjih šolah uspelo tov. Lazzi doseči odobritev spremembe k 5. členu, v kateri se prvič v nekem republiškem zakonu omenjajo šole s slovenskim učnim jezikom v goriški pokrajini. Iz vsega tega izhaja popolnoma jasno pomanjkanje dobre volje, ki ga je dokazala De Gasperije-va vlada do vprašanja slovenskih šol. Kolikor bolj vztrajno so levičarske stranke pritiskale, toliko bolj se je vlada obotavljala, o-bljubljala je in se nato izmikala danim obljubam ter se pri tem posluževala praznih izgovorov, vse to le v cilju, da pridobi ha času. Toda čemu ta živa želja, da ( Nadaljevanje na 4. strani) Laos se nahaja že 60 let pod francoskim jarmom. 1893. so ga proglasili za svoj «protektorat» in od tedaj dalje brezobzirno izkoriščajo njegove prebivalce in naravna bogastva. Za blaginjo ljudstva se kolonialisti niso nikdar brigali. Zato ni čudno, da je še danes 95 odst. prebivalcev analfabetov, da je umrljivost silovito visoka, posebno še med otroki, ki so brez vsake potrebne nege s strani okupacijskih oblasti. Zelo je razširjena malarija in epidemične bolezni. Grozovito izkoriščanje in brezbrižnost francoskih oblasti za potrebe prebivalstva je rodila med domačini velik odpor do kolonialnih gospodarjev. Ze pred dobrimi petdesetimi leti (1901.) je izbruhnil prvi organiziran upor v Saravanu na jugu dežele pod vodstvom ljudskega junaka Phok Ba Duota. Večji upori so si sledili približno vsakih deset let, dočim so bili manjši na dnevnem redu. Zaradi pomanjkanja orožja pa so domačini vedno morali podleči. Francoski okupatorji so v krvi zadušili vsak odpor ter se znesli tudi nad nedolžnim prebivalstvom s tem, da so uprizarjali kazenske ekspedicije, v katerih je padlo na V Ljubljani se je vršilo ustanovno zborovanje slovenskih psihologov, na katerem se je razpravljalo o praktičnih problemih in o psihologiji v službi človeka. V Jugoslaviji so se podjetja začela zavedati, da je med delom in človekom, ki opravlja določeno delo psihičen odnos. Mnogokje so prišli do prepričanja, da izvirajo številne nesreče pri delu in slabi izdelki od tega, ker so na posamezna delovna mesta postavljanj delavci, ki za ta mesta niso sposobni. Tu zvemo, da se je lani v Sloveniji ponesrečil vsak deveti delavec, v kovinski industriji in v rudnikih pa celo vsak tretji delavec. Skupaj je bilo lani 45.313 obratnih nesreč, od tega 51 smrtnih. V nekaterih podjetjih se je ponesrečilo 90 odstotkov delavcev, v Štorah je bilo v martinarni 88 odstotkov, v mehanični delavnici pa 90 odst. nesreč, Tako je ta tovarna izgubila 3.393 delovnih dni zaradi raznih nesreč, kar pomeni škode 3,5 milijonov. Na Jesenicah je bilo lani v prvem polletju 10 smrtnih nesreč, v podjetju Saturnus se vsak tretji delavec ponesreči. (Po «Slov. Poročevalcu» 30. 3. 1953.) Med oglasi: «Zamenjam lepo belo moko za staro moško obleko». («Slov. Poročevalec», 14 3 1953.) DNEVNIK Planinarstvo v številkah: naj- število padlo za dobrih 26.000. Vzrok so — piše Dnevnik — manjše olajšave pri železniški voznini ter podražitev v planinskih domovih, zlasti v hotelih v gorah. Število obiskovalcev v planinskih domovih in kočah je padlo iz 1950 do 1951 za 50.000. Vzroki so isti: podražitev-železniške potnine, ki je ljudstvo ne more plačati. (Po «Ljubljanskem dnevniku», 13. 3. 1953.) VJESMIK NABODNOC raONTA UBVATSM ■&- Carina na uvoz knjig v Jugoslavijo. Za eno knjigo iz Anglije se plača 600 din carine in 285 din neizbežne takse. Dopisnik Ivan Vukič iz Splita se pritožuje, da so carina in druge pristojbine predrage in da se s tem' onemogoča čitanje tujih knjig, ker je 99 odst. čitalcev onemogočeno plačati za eno knjigo 885 din. samo za uvoz, kje pa je še cena knjigi, ki se jo plača pri nakupu? (Po Vjesniku, 12. 3. 1953.) BORBA Na plenumu sindikatov "Srbije je iz raznih poročil razvidno, da so plače vajencev nedovoljne za njihove neobhodne življenjske potrebe. Pirika Siber je v svojem poročilu ugotovila, da je bilo v Srbiji leta 1949. zaposlenih 150.000 žena, danes pa se je to število zmanjšalo za 40.000 zaradi «splošne tendence zmanjševanja zaposlenih delavcev, za boljšo organizacijo». Siber je poudarila, da mnoga podjetja ne skrbe in se več članov v planinskih organiza- premalo brigajo za higienskočijah je bilo v letu 1950, - 57,741, tehnično zaščito žena pri delu. v zadnjih dveh letih pa je njih | («Borba», 4. 3. 1953.) TRDNJAVA 18. APRILA Gemella de Gasperiju: — Hitro, hitro, ih -'aVina y^ìj'Stv K, d K» te kLiet= k m S ^St C’ ki l.>° «Moji mili, dragi bossi — naj me, vrag v pekel nosi, če vam nisem zvest ko ščene. Prosim lepo, dajte pare, mene strašna stiska tare. Ni rešitve več nobene, če ne daste posojila: vojna si bo vrat zlomila sušo lahko smrt zadene; vsi profiti in oprodi — vse to šlo vam bo po vodi, narod bo obesil mene. Glejte nove plese Moše! Dajte funte, cente, groše! kti3sk': kine v n s v e te te • te» tecu ' N» *** ks 70 *cvi Zbriši Moša z gobca pene! tette'1 Da ìtp ri d it» Hnki : »,fa Dajte, dajte, ljubi bossi, '52. dokler ni prepozno!» — pr<,*te: javka Broz in lajno žene. ‘kr; le ojačim in dem< F. B. NOV ODLOČEN KORAK V IZGRADNJI KOMUNIZMA V ZSSR 3 ii Umili» siiieisteaa liiiiu Z nedavnim znižanjem cen bodo sovjetski delovni ljudje prihranili 53 milijard rubljev - V kapitalističnih državah je lani narasla draginja za 9 do 25%, v Jugoslaviji pa so cene življenjskim potrebščinam v 6 mesecih poskočile za nad dvakrat |wt<| ^ n odločno borbo za J 1 ti. °k ministrskega sveta ■ in Centralnega komiteja znižanim,stične partije SZ «O •ske dr|i znižanju državnih cen nerov. btrebščine in industrijsko e to v a v drobni prodaji» pred-:šin pila nov sijajen dokaz ne-je preti -skrbi Komunistične parso 24.0“ sovjetske vlade za ljudje por^aginjo, za maksimalno oblekf°ljevainje njegovih mate-e in dr’*1 in -kulturnih potreb. >avil n^°vjetski zvezi -so bile od anje j d-o- 1952. leta že petkrat a -najeff'16 cene na potrebščine in ljav-o Arijsko blago -v drobni 10 -nek6ii in že -do .sedanjega zni-dva r je bil povprečen nivo ače. pAakrat nižji kot v zad-1 za č> četrtletju 1947. inemat^nje znižanje cen, šesto rubJj^u» obsega vse vrste bla-l .^ slr10žične potrošnje. Sovjet-avedei^etovni ljudje bodo dele-Dokši^sga največjih dobičkov, m le#1 iih imeli od znižanj cen rublje^v°jni dobi. Samo potom odrač-Vjle in zadružne trgovine cianai_____________ potre' -1! počj »ali Vo' enah ' brezplf čakalo vest -o novem znižanju cen. K-o-t odgovor na skrb Komunistične partije in so-vjet-ki jih je doseglo sovjetsko ljudstvo v razvoju industrijske in poljedelske proizvodnje. Leta 1952. je bila industrijska proizvodnja So-vjetske zveze za 2,3-krat večja kot 1940. leta. Zahvaljujoč se modnemu vzponu socialističnega g-ospodarstva v ZSSR raste iz leta v leto narodni dohodek, obenem pa tudi dohodki delovnih ljudi. Od 1940. do 1951. -leta je narodni dphodek ZSSR narastel za 83 odst., re-alni zaslužek delavcev in nameščencev je porastel za okrog 57 odst., kmetov pa za okrog 60 odst. Leta 1952. se je narodni dohodek ponovno dvignil za 11 odst., dohodki delavcev in nameščencev -so .se povečali za 7 odst., kmetov pa za 8 odstotkov. Uspehi socialističnega gospodarstva, neprestan porast materialne blagi-nje in kulturne ravni ljudskih množic ZSSR prepričljivo govore o moči socialistične ureditve, o njeni nespo-rni prednosti pred -kapitalističnih redom. V -socialistični družbi je cilj družbene proizvodnje človek z njegovimi, potrebami, v kapitalistični pa je človek izpostavljen neusmiljenemu iztiskanju maksimalnega kapitalističnega profita. Učinek osnovnega ekonomskega zakona sodobnega kapitalizma obsoja delovne množice n-a težko trpljenje, lakoto-, bedo Militarizacija kapitalističnega gospodarstva je dovedla do porasta draginje in do znatnega znižanja kupne moči delovnega človeka. Celo po u-radnih podatkih OZN je povprečna draginja v kapitalističnih držav-ah narasla v teku 1952. leta za 5,2 odst. V teku lanskega leta so cene bl-agu splošne potrošnje narasle v Franciji za 22 odst., v Sved-ski za 16 odst., v Norveški za 14 odst., v Kanadi, Zahodni Nemčiji in Danski za 9 odst. V ZDA so cene m-a blago splošne po trošnje poskočile od začetka leta 1950. do junija 1952. za 25 odst. Na Angleškem so -samo v teku 1952. leta narasle cene kruhu za 25 -odst., moki 26 odst., maslu 20 odst., sladkorju 17 odst., mesu 20 odst. Se slabše je st-anje delovnih ljudi v kolonialnih in odvisnih deželah, katere neusmiljeno ropajo dolonizatorji. V nenavadno težkem gmotnem stanju žive delovne množice Jugoslavije. Izvršujoč povelja svojih prekooceanskih gospodarjev izvaja Tito - Ran-fco-vičeva klika obsežne vojne priprave in besno oboroževalno tekmo, izdaja ogromna materialna sredstva, ki z vso -svojo težo- padajo n-a ramena širokih ljudskih množic mesta in vasi. S svojo zločinsko politiko titofašisti neprestano dvigajo cene predmetom široke potrošnje. Sam-o v teku poslednjih šest mesecev od 1. septembra 1952. do 1. marca 1953. so .se cene življenjskim potrebščinam dvignile v Jugoslaviji za preko dv-akrat. Nedavno- so beograjski oblastniki dvignili cene kruhu in moki za 10 dinarjev na kilogram in so s tem še bolj ogrozili življenjski obstoj milijonov jugoslovanskih državljanov. Jugoslovanski delovni ljudje so -se na svoji -lastni koži prepričali, da je titovski režim režim lakote, bede in brezposelnosti. Istočasno pa jugoslovanski delovni ljudje vidijo veličastne uspehe narodov Sovjetske zveze in ljudskih -demokracij, neprestan porast blaginje prebivalstva -teh držav. ----j —. j —-—a- Uspehi sovjetskega ljudstva aradi ogromnih uspehov, navdihujejo- jugoslovanske ro- - ^ ljudskih demokracij 0RAST mehanizacije u§i„ v poljedelstva to L. r. MADŽARSKI ^a>a naloga madžarskega 6]]^ 1J,stva je povečanje pri-l> tod* in 's tem izboljšanje go-lji>-a.rskega in kulturnega ži- rec W-Srp >jev, \ skupi -, p 9'i7 X) rup------- j’ev^ v^AcILNA PRIMERJAVA šnje. titovskega amerikanizi-ere J ranega «socializma» ! znižanjem cen znašal ne-;eti» :eden dobiček 46 milijard del-av^ev letn-o- Dobiček prebi-rich fVa °d znižanja cen v letu ’ iki i; je znašal 27,5 mil-ijard v ilev, leta 1952. pa 23 mi-rovaC ™bliev- -mnii* ■ abi znižanja cen v drža-ga -s1' -ln zadružni trgovini se boxi valKS*0*;alC0 zniža-le tudi cene ràdali' °lboznem tržišču, s čimer tedi?rebivalstvo dobilo nadalj-doM 7 milijard rubljev. Na ta n.i t>o znašal celokupen do-jj. Prebivalstva zaradi tega ij^čja 53 milijard rubljev, mu ij'V.0 znižanje cen v drobni dens^t a^.bo povzročilo velik po-življenjskega standarda -slojev prebivalstva -sov-. e države -ter nadaljnji po- dol. 'ek ige -ve žl —fgV" orzar h. kup-ne moči -sovjetskega IJ “ ‘ ' la- S tem znižanjem -se bo realni zaslužek sov-delovnih ljudi, mnogo ‘ ueiovnm ijuai, mnogo k” izboljšalo stanje upokoji v in štipendistov. Povelj Se bodo dohodki koih-oz-6jV’. 'ker bodo -oni še nadalje [ alali -svoje pridelke drža-I starih cenah, kupovali ^j,°do industrijsko- blago po „ - znižanih cenah. Znižanje k b° povečalo proračun k6 sovjetske družine z ozi-liij dejstvo, da -so znatno jg, “e cene na najvažnejše 1 masovne potrošnje, jmo zniževanje cen bl-agu |.potrošnje jasno doka. 1 “činek osnovnega za-kona j f jj. izrna, katerega bistvo ob-: j p v zagotovitvi maksimal-či J zadovoljevanja stalno na-materialnih in kul-- fj rpPotreb vse družbe po-i j.] j, “e-prestanega naraščanja t0,jboPolnjevanja socialistične spodnje n-a podlagi višje -tt0v n znižanje je bilo mogo- zmago komunizma. Moč sovjetske domovine je osvoboditev -njihove države. S ču-stvom globoke hvaležnosti in ljubezni do Partije in sovjetske vlade je -ljudstvo velike države socializma do- Jugo-slaviju» od 4. aprila) ske vlade izjavljajo sovjetski delovni ljudje, da bodo še z večj-o- požrtvovalnostjo delali za izpolnitev in prekoračenje petletnega plana, za nadaljnjo krepitev svoje domovine, za velika in nezlomljiva. Trd-n-o strnjeni okr-og Komunistične partije in sovjetske vlade gre-'qo sovjetski narodi z zaupanjem naproti svojemu velikemu cilju — zmagi -komunizma. (Iz lista «Za socia-lističku Avtomobilska industrija v Sovjetski zvezi se naglo razvija in izpopolnjuje. Ta se danes že lahko meri z ameriško industrijo-. Sovjetski avtomobili ne zaostajajo niti po kakovosti, niti po eleganci za ameriškimi avtomobili. Mehanizacija industrije je omogočila veliko znižanje cen. Z uveljavitvijo šestega splošnega znižanja cen pa je dana možnost še številnejšim delovnim ljudem, da si nabavijo svoj zasebni avto. — Na sliki vidimo avtomobile znamke «Pobeda», ki so bili ravnokar izgotovljeni v moskovski tovarni «Molotov» Ozad e polemike o radijski postaji Trst II Tržaški slovenski klerikalci in liberalci so si segli v lase zaradi radijske postaje Trst II, odnosno zaradi vprašanj, ki so združena z organizacijo in vodstvom postaje. «Katoliški glas» napada vodstvo omenjene radijske postaje, «Demokracija» pa ga brani. Kljub temu da se omenjena lista napadata zaradi stališč, ki jih zavzemata, se v bistvu vendar ne razlikujeta drug od drugega. Oba zagovarjata osrednje vprašanje, ki vsekakor mnogo, mnogo več velja nego postranske, personalne zadeve. Oba lista namreč opevata «velikodušnost zaveznikov, ki so omogočili obstoj slovenske radijske postaje v Trstu.» Ta postaja ima namreč — po zamisli «zaveznikov» in njim vdi-njanih klerikalcev in liberalcev — nalogo, da «posreduje Slovencem tostran in onstran meje ideale in omiko zahodnega sveta.» Torej ne slovenskih idealov in slovenske omike, temveč za-pada, t. je anglo-ameriških osvajalcev. Zaradi tega je povsem razvidno, da omenjenima slovenskima političnima skupinama ni mar za to, da bi s konkretnimi predlogi, z nasveti in s konstruktivno kritiko pripomogli k temu, da bi postaja Trst II postala v resnici slovenska postaja. Tu gre torej med drugim tudi za ho- REAL1ZACIJA KOMUNISTIČNE OBČINSKE UPRAVE V MILJAH Stalna skrb in prizadevanja za potrebe slovenskih šol Novi šolski stavbi v Božičih in Žavljah - Kdo je kriv, da ni še rešeno vprašanje vrtca v teh vaseh - Tudi Sv. Barbara bo dobila moderno šolo - Razširitev šole na Škofijah - Naša uprava je preskrbela vsem šolam potrebni didaktični material Med glavne naloge, ki si jih | novo moderno šolo, kjer je je zadala že po prvih upravnih italijanski odsek. Pouk se je 6-. -^ega in kulturnega lta,vJa delovnih ljudi na vasi. -eth 2aradi tega je v petlet-ii .“ačrtu predvideno za raz- N ktn etijstva 11 milijard f-o- ” I i°v- Ob zaključku petletke, k -te Ut. ...ji. .. leta 1954 bo- madžarskim l.% lajšalo delo 28.000 t,5°1'jev. V načrtu je predvi-|i “stvaritev močne strojne je predpogoj za prelil j. b° kmetijstva. Po vzgle- kot 1951. leta. M-adžars-k-o- kmetijstvo je dobilo prejšnje leto trikrat več kombajnov, kot jih je imelo leta 1951. VELIKA SKRB ZA LJUDSKO IZOBRAZBO V L. R. ROMUNIJI Vlada po-sveča veliko -skrb ljudski izobrazbi. Dokaz temu je dejstv-o, da se število učiteljev veča od leta -do leta. V letu 1952. se je na učiteljiščih usposobilo 8.630 šolskih kadrov, to je 84 odst. več kot leta 1951. “sebični pomoči Sov. ;6vj, Zveze so bile zgrajene W..e tovarne za izdelavo -strojev. Madžarske i akt(^e. br°izvajajo že več let -, rie K-35, ki -s-o- znani po i' Vri?Vetu. Nadalje proizvaja-"1latj.Jah pluge, sam-ovezalnice, PiS1“1Ce in raz-ne vrste kme-'Strojev. Tovarna kme-str°i- «EMA-G» pro-. serijsko madžarske V)rct)'lne’ 'ki 50 zgrajeni po ' h T. ,Sovietskega kombajna 7% kombajn nadomešča ljudi fi Vstri; .Porast madžarske in-.u852, omogočil, da je bila ^®Valcr j® ^obdelana -s stroji večja po-vršina zemlje pri žetvi in BEGI IZ ZAHODNE NEMČIJE Po-slanec zapa-dnonemškega parlamenta Oskar Muiler je ob priliki neke debate v parlamentu izjavil, da je list «Der Rheinische Merkur», ki je glasilo A-denau-erjeve -stranke poročal, da je v manj kot enem letu zbežalo iz Zapadne Nemčije v Demokratično nemško republiko 130.000 strokovnih in pomožnih delavcev in izobražencev. Obenem je postavil vprašanje, čemu vladne stranke o tem molčijo. Seveda mu ni d-al nihče odgovora in zaradi tega je -sam odgovoril: «Molčijo pač zaradi tega, ker bi drugače ovirale besno gonjo in klevete proti D. R, Nemčiji.» volitvah komunistična uprava občine Milje, spada tudi rešitev perečega -š-olskega vprašanja. Ko gledamo danes -na dosežene rezultate premočrtnega in modrega upravljanja naših svetovalcev v razdobjih po prvih in drugih volitvah, moramo nujno podčrtati naravnost velikanske korake, ki -so bili napravljeni na področju -šol v tej obč-ini. Z dosedanjimi rezultati se je stanje docela -spremenilo 'in pereči iš-o-l-ski problem je v glavnem danes že rešen, tu- Naše bralce opozarjamo, da bomo čez par tednov pričeli objavljali lepo povest Ivana Tavčarja IVJElf di kar se tiče potreb na slovenskem polju. Ze sama konkretna dejstva postavljajo na laž vse titov-ske klevete in zlonamerne izmišljotine o nekem dozdevnem zapostavljanju Slovencev v miljski občini, in to bodisi -na šolskem kakor tudi na vseh ostalih področjih javnega življenja. Edino le komunistični upravitelji so šele pokazali vso -skrb za potrebe slovenskih va. si, tudi kar se tiče šol in vrtcev, in gotovo je, da niso pri tem siedili s stalnimi prizadevanji in intervencijami pri merodajnih oblasteh. Ce sta danes v miljski občin-i dve novi in moderni -šol-ski stavbi, ki popolnoma zadostita tudi vse potrebe -slovenskih otrok, je to zasluga samo komunistične občinske uprave. Gre -namreč za novi š-oili v Božičih in Žavljah. Z otvoritvijo nove šole v Žavljah je naša demokratična uprava nedvomno rešila enega izmed najbolj perečih problemov te vasi. V starem šolskem poslopju je bila slovenska šola docela zapostavljena. Pouk se je vršil v pretesnih učilnicah italijanske šole in še to le par ur dnevno, kar je bilo -seveda na škodo -slovenskih učencev. Danes pa ima šola svetle in zračne učilnice, ki popolnoma krijejo potrebe in zahteve na slovenskem polju. Nova -šolska stavba je o-premijena s centralno kurjavo, prhami, kuhinjo in -obed-nico ter zdravniškim ambulatorijem Razen tega ima bo-di-si italijanska kakor tudi slovenska šola ves potrebni didaktični material in š-olsk-o opremo. Odprto pa je še vprašanje otroškega vrtca, t-o-da ne po krivdi občinskih upraviteljev. Ce ni bil v novem šolskem poslopju še otvorjen otroški vrtec, je to edino -le krivda merodajnih oblasti, ki nis-o še do danes poskrbela za nakazilo potrebnih fondov za vzdrževanje, čeprav -so župan tovariš Pacco in odborniki že večkrat intervenirali. Gre torej le za na-kazilo potrebnih fondov, ker prostor za vrtec je že odka-zan. Tudi vas Božiči ima končno začel z letošnjim šolskim letom. Kot v ostal-ih vaseh, ta-ko -se tudi v Božičih noben slovenski oče ali mati ne -more pritoževati o kakem zapostavljanju slovenske šole. Tako zapostavljanje -obstaja pač samo v bujni in zlobni šovinistični fa-ntaziji titofašističnih laž-njivcev. Občinska uprava se je vzporedno z zgraditvijo nove šole zanimala tudi za otroški vrtec. Tudi v tem šolskem poslopju je dovolj prostora za vrtec. Vpraša-nje otvoritve pa je odvisno, kot za Zavije, od nakazila potrebnih fondov za vzdrževanje. Seveda je stalna -skrb -občinskih upraviteljev, da se tudi ta potreba čimprej uresniči. Slovenska šola v Plavjah je bila pred dvema letoma popolnoma preurejena in temeljito popravljena. Občins-ka uprava je nadalje poskrbela za nabavo novih šolskih tabel, klopi itd. Pouk za -osnovno Solo -se vrši v dveh učilnicah, dočim je posebna učilnica dodeljena za kmetijski strokovni tečaj, ki -se vrši že drugo leto ob zadovoljivi udeležbi. Mnenja smo, da bi bila udeležba lahko še boljša, ker so pač dani vsi pogoji za nadaljnji razvoj tega koristnega tečaja. Tudi v tem pogledu je -občinska uprava v Miljah izpolnila -svojo nalogo, ostalo je seveda odvisno predvsem od staršev. Tečaj je nam. reč preskrbljen z vsemi modernimi učnimi pripomočki, ki so bili nabavljeni po zaslugi naših upraviteljev. Tudi šolsko poslopje -v Škofijah, ki ni več zado-stovalo potrebam vasi, je bi.lo popravljeno in razširjeno z dograditvijo novega krila, kjer je tudi že v teku pouk. Gradbena dela so -stala 8 milijonov lir. T-ako se vrši pouk sedaj lahko redno , bodisi v slovenskem kakor -tudi italijanskem odse-dovolj prostora za -slovenski i-n ku in v obeh vrtcih. Nadalje je občinska uprava že naročila za obe šoli nov-o- -opremo za vse učilnice, vrtca m ravnateljstva, kar bo -stalo približno 5 milij-onov -lir. Ostane končno odprto še vprašanje nove šole v Sv. Barbari, ki bo pa v doglednem da-, su rešeno v splošno zadovoljstvo vseh vaščanov. Za gradnjo nove šole, ki je bila postavljena v volilnem -programu Komunistične partije kot prva točka, je predvidenih približno 19 milijonov Tir -stroška. Z 10. in 11. gospodarskim načrtom je bilo nakazanih 15 milijonov Tir. Ostalo vsoto 4 milijonov bodo vključili v 12. gospodarski načrt in pričakovati je, da jih VU ne bo tokrat črtala. Dejstvo je, da je občinska uprava poskrbela tud-i za sestavo gradbenega načrta, ki bo predložen oblastem. Novo šolo bodo gradili na zemljišču, ki se nahaja v bližini občinske pralnice. So-la s -slovenskim in italijanskim odsekom bo imela 5 učilnic -s pritiklinami in pro-stori za ravnateljstvo. Tako izpolnjuje komunistična uprava -svoj zadnji volilni program, tudi kar se tiče šolskih potreb Sv. Barbare, kot je pač izpolnila obveze glede vseh ostalih šol in vrtcev v Sv. Kol-ombanu, Camporah in Miljah. V obeh vaseh sta bili šolski -st-a-vbi temeljito poprav, ijeni in oskrbljeni z novo o-premo, dočim imajo Milje že dve leti krasno novo šolsko stavbo in to po izrecni zaslugi demokratičnih upraviteljev. Omenimo naj še, da nakaže maša uprava v Miljah vsako leto primeren -sklad za šolski patronat ter za nabavo knjig za šolske knjižnice in to brez vsake najmanjše diskriminacije do potreb sloven-skih šol, ki so bile vse do prvih volitev tudi v tem pogledu popolnoma zapostavljene. Smrtne nesreče v ZDA Iz uradnih -statistik izhaja, da ,se je v letu 1952. v Združenih državah Amerike smrtno ponesrečilo 98.000 oseb, nadaljnjih 10 milijonov je zadobilo telesne poškodbe. Te nesreče so povzročile materialno- škodo, ki presega 8 milijard dolarjev. Samo pri prometnih nesrečah je -izgubilo življenje 38.000 oseb. norarje, kar zlasti «Katoliški glas» odkrito priznava. Ce bi organizirali anketo za ugotovitev poklica ali stanu radijskih abonentov, bi prav gotovo z lahkoto ugotovili, da so ti po večini kmetje in delavci. Pa vprašajmo sedaj, kako so razporejeni radijski programi in v kolikih oddajah se ne blatijo in napadajo prav delavci in kmetje ter njih borbe za boljše življenje in mir? Takih oddaj je zelo zelo malo. Pač pa je strupene propagande v izobilju ob vsaki priliki. V vsem času obstoja omenjene radijske postaje nismo opazili, da bi se ta kdaj oglasila v zaščito interesov in pravic delavcev. Takoimenovana «slovenska» radijska postaja se ni še nikoli zavzela za pravice tržaških Slovencev, kljub temu da se nam na vseh poljih odrekajo celo osnovne narodnostne pravice. Nimamo namena naštevati podrobneje številnih dogodkov, ki so globoko zadeli naš narodnostni čut. Zdi se nam dovolj, če osvežimo spomin na znane nabrežin-ske dogodke. Je morda radijska postaja kdaj napadla Winterto-nov in Palutanov ukaz o odstranitvi dvojezičnih tabel? Je morda na kateri koli način manifestirala svojo solidarnost z vsem demokratičnim prebivalstvom Tržaškega ozemlja? Četudi na radijski postaji nastopajo v veliki večini ljudje, ki pripadajo zgoraj omenjenima slovenskima nacionalističnima strujama in titovcem, bi morali omenjeni glasili povedati svoje stališče do kulturnega sporeda. Ce bi to storili povsem objektivno, potem bi prav gotovo morali podati dokaj negativno analizo. Kulturna raven oddaj je zelo, zelo nizka. Vedno isti programi, vedno isti ljudije, vedno ista kvaliteta. Ce kdo pači lepo slovensko pesem in glasbo, je to prav gotovo radio Trst II. Mesto da bi posnemali na plošče lepe pesmi dobrih domačih zborov, so uvozili iz Amerike plošče amerikaniziranih pesmi, ki so silno zoprne celo za človeka, ki je popoln laik v pogledu petja in glasbe. Na vsa ta vprašanja pozabljata bodisi «Katoliški glas» kakor tudi «Demokracija». S tem še bolj potrjujeta, da jima ni zato, da bi se kulturne oddaje postaje Trst II izboljšale, temveč da sta predvsem zainteresirana na tem, kdo bo igral večjo vlogo v vodstvu omenjene postaje, v vodstvu, ki pa je v vsem podrejeno volji in zahtevam anglo-ameriških okupatorjev. Desetletnica smrti Riharda Jakopiča 22. aprila je poteklo 10 let od smrti Riharda Jakopiča, enega izmed največjih slovenskih slikarjev. Jakopič se je rodil v Ljubljani leta 1869. Ze v zgodji mladosti je pokazal, da ima velik dar za slikanje. Po dovršeni srednji šoli je šel na Dunaj, kjer je študiral slikarstvo. Ko se je vrnil v domovino je svoje sovrstnike navduševal na slik anje v domačem kraju. Pripravil jih je do tega, da so skupno z njim priredili v Ljubljani prvo razstavo slovenskih slikarjev. Toda takratna ponemčena ljubljanska gospoda je slovenske novince kaj hladno sprejela. Nazvala jih je «kozol-carje». To namreč zato, ker so slikali večinoma domače motive, med katerimi so bili tudi znani gorenjski kozolci. Uspehi prvih razstav so bili silno revni. Zaradi tega je Jakopičeva zamisel propadla. Odšel je na Nemško, kjer se je še bolj usposobil. Po drugem povratku v domovino je skupno z Groharjem in nekaterimi drugimi slikarskimi mojstri postavil trdno osnovo slovenskemu impresionizmu. Kritika mu ni mogla več do živega. Ljubljanska občina mu je v znamenju priznanja naročila, naj poslika celo mestno hišo v Ljubljani, kar je Jakopič naredil z velikim uspehom. Pozneje je ustanovil razstavni paviljon, katerega so po njem imenovali «Jakopičev paviljon.» V njem so se leto za letom vrstile razstave povečini slovenskih slikarjev. Iz njegove šole je izšla cela vrsta slikarjev. ifpiehocl ()o peric?, el ju ŠTEVEIMAK Ze nekaj časa krožij-o- po naši vasi vesti, da je župan Maraž Rudi padel v nemilost pri vodstvu goriških liparjev. Do tega je baje prišlo zato, ker Maraž misli s svojo glavo in se kaj malo zmeni za politična navodila, ki prihajajo iz Gorice. Da je Maraž na splošno spoštovan in cenjen je znana -stvar. Svoje županske po-sle je vedno o- Sola v Steverjanu pravljal točno in do-sledno. Vedno je bil nepristranski. Zato je bila gonja proti njemu zelo delikatna zadeva. Toda, kot kaže, bi ga bilo vodstv-o liparjev najrajše prisililo, da bi po-dal ostavko na svoje mesto, kar pa Maraž, ki je trezen in pošten mož, ni hotel napraviti. Pred nedavnim se je Maraž preselil v Videm. To je bila ugodna prilika za tiste, ki bi ga radi -spravili z županskega mesta. Zato so pogreli afero pro-ti njemu. Ker pa ni šlo tako enostavno, kot bi si kdo želel, so pričeli širiti razne izmišljotine na njegov račun. Med drugim so mu o-čitali, češ da ni točno izvrševal svojih dolžnosti ter da zaradi tega ni vreden, da še nadalje vodi občino. Svoje utemeljevanje so še bolj podkrepili z dejst-vom, da sedaj živi izven -občine in cel-o izven pokrajine ter da zaradi tega ne pozna več problemov občine. Ponovno so ga pozvali, naj poda -o-stavko. Temu pa se je Maraž odločno uprl. Vodstvo liparjev je zatem baje ukazalo svetovalcem v občinskem svetu, maj prisilijo M-araža, da poda ostavko-. Ti s-o- podpisali celo neko resolucijo proti njemu. Ko je župan Maraž dobil v roke -omenjeno resolucijo, podpisano od svetovalcev SDZ, je sklical sejo občinskega sveta, na kateri je hotel razčistiti vprašanje. Toda večina svetovalcev se je ni hotela udeležiti. Nekateri s-o prišli le d-o občinskega sedeža, vanj pa niso hoteli vstopiti. Zaradi tega se seja ni mogla vršiti. Zatem je šel župan do nekaterih svetovalcev ter se je osebno z njimi pogovoril o zadevi. Dokazal jim je tudi, da so trditve, ki so bile navedene -v omenjeni resoluciji, izmišljene in torej lažnive. Ko je to povedal nekaterim svetovalcem, so se ti kar za- čudili. Dejali so, da so podpisali resolucijo, -ne da bi vedeli, na kaj se nanaša. Zato so obžalovali svoje dejanje in izrazili svojo solidarnost z njim. Te vesti krožiijo po občini. Koliko vse to odgovarja resnici je zaenkrat težko ugotoviti. Prav tako bi bilo danes teško ugotavljati, kako je pravzapra-v prišlo do spora med županom Maražem in vodstvom liparjev. Vendar pa upamo, da bomo v kratkem tudi o tem z gotovostjo poročali. Vsekakor pa -se čudimo vodstvu goriških liparjev, da o zadevi molčijo kot mutec osoj-ski... TKEBČE Pretekli teden so agenti prometne policije pregledali neki avtobus podjetja «Au-vie Carsiche», medtem ko je stal na trgu pred cerkvijo. Ugotovili so, da avtobus ni bil v redu. Na njem so našli tudi precej ok-var. Niti zavore ni-s-o bile gotove. Sedeži pa so bili zelo, zelo slabi. O pregledu so napravili dolg zapisnik. Do tu vse v redu. Vendar pa se nam zdi zelo čudino, da kljub številnim protestom, ki prihajajto od v-sepovsod, in kljub ugotovitvam, -da avtobusi ne odgovarjajo predpisom, ostaja v-se pri -starem. Podjetje dela tako k-ot hoče. Niti malo dobre volje nima zato, da bi pomanjkljivosti odpravilo in prišlo naproti potnikom. To nam da slutiti, da na merodajnem uradu vsega tega ne jemljejo v poštev ter da se protesti i-n zapisniki policijskih organov enostavno... «izgube». Drugače si pač misliti ne moremo. ZEOAIK Se vedno je velika suša. Kmetje so posebno prizadeti zaradi pomanjkanja krme. Prisiljeni s-o- jo kupovati, četudi je ta silno draga. S pašo ni mogoče niti malo računati. Domači seniki pa so skora j popolnoma prazni. Tem bolj so prazni tudi zato, ker nam okupacijska vojska že nekaj let uničuje toliko travnikov. Zaradi tega smo zares v skrbeh. Ce ne bo še dežja, ne vemo kako bomo rinili naprej. Ze pred par tedni smo prosili tukajšnje oblasti, naj bi nam pri-skočile na pomoč. Toda doslej nismo našli na našo prošnjo, še nobenega odziva. Bojimo se, da bomo tudi tokrat zadeli na gluha ušesa. * * * Povsem upravičena je zaskrbljenost naših kmetov. Razumljivo je, da ne morejo kupovati krme po tako visokih cenah. To bi morale merodajne oblasti vzeti v poštev ter jim priskočiti na pomoč. Suša je zlasti za kraškega kmeta prav taka šiba kot toča! wmmmmiÈimmmmmmmm Mladina mesta in podeželja se marljivo pripravlja na prvomajski telovadni nastop v Trstu. Njeno geslo je: Izvesti telovadne vaje še bolje in uspešneje kot prejšnja leta. Katera telovadna skupina bo prva? To je odvisno od telovadcev samih. V času, ki nas loči od nasto-pa se da mnogo doseči. (Na sliki mladinci iz Sv. Magdalene v Trstu) Pomlad 1945. leta se je vsem Slovencem zlila s pojmom osvoboditve. Jaz sem to pomlad z v-so -silo občutil v prekmurski vasi Bogojina. Ze tri, štiri dni je preteklo, odkar se je naša četica partizanov in političnih aktivistov prebila preko fronte v -severnem delu Goričkega in se -potem z osvobodilnimi edinicami Sovjetske armade pomikala proti jugu. Včeraj so stalinski borci osvobodili Mursko Soboto. Bili smo skupaj s prekmurskim ljudstvom pijani od svobode. Zdelo se nam je greh misliti na karkoli, kar ni bilo neposredno povezano s svobodo. Razcvetele pomladi, ki je to leto, kot da bi — kakor mi, — čakala sovjetske vojake, nekoliko zakasnila — prišla istočasno z osvobodilno sovjetsko armado, -sploh nismo opazili. V Bogojini, kamor sem prišel obiskat znance iz časov partizanjenja, me je prvič v v-so močjo pi esunila kra-sota pomladi. Vračal sem se iz mlina, kjer so mi z vsemi podrobnostmi pripovedovali, kako je predvčerajšnjim oddelek sovjetske pehote uničil v njihovi vasi gnezdo fašističnih razbojnikov. «Lopovi, esesovski, da bi jih vrag pocitra.1! Grozili so, da bodo požgali vas. Dobili so svoje!» — «Vkopali -so se pred pokopališčem. Kot da bi vedeli, kje jim je mesto» — «Kakšni 'junaki' so bili prej in kakšni zajci so postali, ko so za-slišali regljanje -sovjetskih strojnic» — «Mnogo -sveta sem prehodil, mnog-O' bojev prestal, toda takšnih neustrašnih borcev, kot so sovjetski -vojaki, še -nisem videl» — s takšnimi in podobnimi zaključki .so se končevala pripo-ved-o-vanja mlinarjev in kmetov, ki so prinesli v mlin. Vsi -so prisluhnili, ko je pričela govoriti starka, ki je dotlej tiho sedela na vreči mc-ke. «Vse, prav vse -sem videla», je dejala in zamahnila z roko proti sosedu, ki jo je hotel prekiniti. POMLAD SVOBODE V BOGOJINI FRANČEK MAJCEN = «Iz naše hiše se je vse videlo. Ko so padli prvi streli, sem se -skrila na podstrešje». «Prav tam je bilo- najbolj nevarno», je uspel vstaviti njen sosed. «Molči, tudi tebi so -se hlače tresle», ga je presekala, ne da bi mu odgovorila na njegov-o -sicer pametno pripombo. «Sprva dim? Nemci divje streljajo. Toda Rusi se jim od vseh strani približujejo. Nemcem je ostal samo majhen prostor okrog pokopališča. Za pokopališkim zidom so bili Nemci s tisto, kako ji že pravijo....» «Strojnico....» ji je nekdo pomagal. «Nenadoma vidim, da -se k Nemcem na pokopališču plazi Ruis. Ze je čisto blizu. Vsa se tresem za njega. Rus poklekne, vzame ... onega.... bombo v roke. Takrat ga opazijo Nemci. Zaslišim strel, streljal je nemški oficir, istočasno sprva! Potem pa sfrči po zraku bomba in -se z velikim tres-kom razpoči. Nemcev je bilo konec. Rus je bil ranjen v roko. Dobro sem si ga zapomnila. Pozneje sem ga našla z že obvezano roko na trgu pred šolo, kjer je bilo zborovanje. Povabila sem ga k nam domov. Veste kaj mi je dejal: Mamka, haraš-o vaša zemlja. Harašo, ona — vaša: in kazal z zdravo roko po bogojinskih njivah. Tako- mi je rekel.» Vtisi -so bili sveži, globoki, tako globoki, da sem čutil, da jih nihče in nikdar ne bo mo-gel iztrgati iz njihovih src. Bilo je pozno jutro. Prijetno pripekajoče sonce se je borilo z zadnjimi ostanki meglice nad potokom, ki se je razbita na majhne kose v neredu umikala pred tako silnim sovražnikom. Nizka tra-va na travniku, ki je obdajala mlin, je umita od jutranje rose začenjala svojo dnevno rast. Bog-ojin-ske gorice, ki tvorijo ozadje Bogojini, so bile še temnorjave Teda za njimi je zeleni pas pravkar vzbrstelih g-ozd-o-v poživljal pogled Iz vasi je prinašal lahen veter vonj črešnje-vih cvetov, z njiv za vasjo pa glasove kmetov, ki so poganjali živino. Pomlad na Primorskem, na Gorenjskem, v Savinjski dolini napolnjuje človekovo srce s čustvom divje krasote, neugnane strastne mladosti, barve prekmurske pomladi .so mirnejše. Ob pogledu -nanjo se človeku nehote iztrga vzdih: «Kako lepo je mirno živeti in delati!» Tako sem se zamislil, da nisem opazil I-vana prej, preden se je ustavil pred man-o in me pozdravil. Ivan je bil majhen kmet. Svojo kočo je imel v bogojinskih goricah. Težko bi bilo določiti točno njegovo starost. Kazal je od 35 do 50 let. Ivan nam je vsestransko pomagal za časa partizanjenja. Vedno me je presenečala njegova prevdarnost in neomajna mirnost. Pozdravila sva -se prisrčno, seveda po kmečki prisrčno: -segla -sva- -si v roke in bila v resnici -vesela drug drugega. Ivan je spregovoril prvi: «Kako je lepo». Nekoliko me je začudilo-, da tudi on opaža lepoto pomladi, kajti med kmeti, še posebej med prekmurskimi -kmeti, ni čustvenost prveč cenjena la-stno-st. «Lepo...» sem pritegnil, ne da bi kaj pomislil. «Lepo zato, ker je mir», je Ivan do konca razvil svojo misel. Nisem ga takoj razumel. Mir? Kakšen mir vendar, ,ko dobrih 10 kilometrov odtod, na Muri, potekajo ostri boji. Pogledal sem v smeri proti Soboti. Da, v resnici kroži nad Soboto- nekaj nemških lovcev. Ni -se mi torej -samo zdelo, da slišim njihovo brnenje. Oglasili so se topovi sovjetske protiletalske obrambe. Lovci -so kot preplašeni vrabci pobegnili proti Muri. Eden je zagorel in k-ot majhen temnorjavi madež presekal aprilsko nebo. Spomnil sem se, kako mi je pred štirinajstimi dnevi Ivan, k-o sva se srečala na osamljeni gozdni javki, dejal: «Slabo je, slabo. V-o-jna...». Da takrat je bila vojna. Bežeče fašistične tolpe so preplavile prekmurske ce-ste in z besom razbojnikov, ki čutijo svoji bližnji konec, počenjale zločin za zločinom. Toda vojna tudi sedaj še ni končana. Poblisnilo se mi je, kaj je hotel reči Ivan: lepo je pri nas zato, ker je mir. Lepo je, ker so pregnani nemški fašisti, katerim je -vojna, razbojništvo vsakdanje rokodelstvo. Velika fronta borbe med vojno in mirom -se je pomaknila na Muro in mi tvorimo zaledje fronte miru. To, prav to je v svojih preprostih besedah hotel reči in tudi rekel preprosti prekmurski kmet Ivan. V sti-sku roke -o-b slovesu sem čutil, da sva se razumela. Kaj je danes s teboj Bogojina, dragi Ivan? Titovska izdaja je pomaknila fronto borbe med silami vojne in miru proti Vzhodu, na madžarskc-jugoslovansko mejo. Nahajaš se v zaledju fronte mračnih -sil -vojne. Letos mi, Ivan, ne bi mogel drugega odgovoriti kot: «Težko je, težko, ker so -se nam na vratove vsedli novi Hitlerji». Toda kmalu bova, dragi Ivan, lahko ob pogledu na bo-gojinsko pomlad zopet dejala: «Lepo je, lepo, ker je mir». m TAM. TAKI SO TITOVSKI «IZLETI» — Titovski papirnati sra-kopernik se je v sredo na dolgo in Široko pobahal o izletu, ki «ni bil navaden izlet», katerega so «skrpucali» openski ti-tovci. Sicer pa so postali izleti glava in rep vse njihove «široke» aktivnosti in zaradi tega se ne čudimo, da se toliko bahajo s tem «uspehom». Ne bomo se prerekali o številu izletnikov — titovci se hvalijo, da je bilo 400 Opencev in Repen-cev. Po njihovem je Sla torej v nedeljo v Sežano vsa repen-tabrska občina, ki ima nekaj nad 300 volivcev, doma so ostale baje samo mačke z nad 5 let starosti in dojenčki. Ne smemo seveda pozabiti, da so si ta «špas» lahko privoščili za borih 300 lir. Nekatere «izletnike» pa je doletela celo visoka «čast», da jih je vozaril z avtom po vaseh sam koprski «ober-strumfirer» Petek, vse seveda brezplačno, ker ga bencin ni stal niti počenega groša, kar je tudi sam povedal izletnikom. Sam «Primorski» mora nehote priznati, da so se izleta udeležili tudi starejši «morda ne toliko zaradi kulturne prireditve, kot zaradi obiska znancev, prijateljev in sorodnikov...» Vsekakor značilno priznanje. Tl torej si niso šli ogledovat kako «raste socializem», marveč jih je predvsem zanimalo, ali so njihovi sorodniki še živi, in takih je bila nedvomno ogromna večina, za kar so titovci prav dobro vedeli. Seveda niso organizirali izleta morda iz kakega čuta človekoljubnosti, marveč, da bi se lahko ob koncu leta lepše pobahali, da je «tudi v letu 1953 obiskalo Jugoslavijo kakih 250.000 «turistov». Pri njih namreč rastejo turisti, kot gobe po dežu. Radovedni smo le, kar se nedeljskega izleta tiče, kako so se izletniki počutili v družbi udbovskih spremljevalcev, ki so jih že v Sežani razdelili na skupine in jim razkazovali «socialistični» preporod Krasa. Celo trava baje raste pod Titovim režimom drugače kot prej. Režim pa menda zelo skrbi za «naravne lepote», zato tudi m Udba izpustila izpred oči enega samega izletnika niti za trenutek. Malo je manjkalo, da jih niso «premljali» celo do... 0 0. PRVI MAJ V ZNAKU... VIVA LA E PO BON — «Letos bomo praznovali prvi maj v znamenju popolne sproščenosti, brez slehernega togega programa, da bo poskrbljeno za razvedrilo in zabavo vseh...» To so letošnja prvomajska «borbena» gesla tržaških titovcev, ki jih objavlja slovenski «Piccolo». Letos ne bo torej niti piškave, 5 minut trajajoče povorke običajnih titovskih plačancev in «gotov» iz cone B. Pa se vendar niso bali, da bi bilo morda preveč... gneče? Tudi s političnimi govori ne bodo menda preveč časa dolgočasili svoje prgišče zehajočih poslušalcev. Saj tudi nimajo povedati nič novega. Običajni protikomunistični in protisovjetski titovski izpadi so že itak dočakali skoro Metuzalemovo starost in zato ne morejo pogreti več niti tistih par zmrznjenih titovskih podrepnikov, ki se še sučejo okrog napol prazne sklede. Torej prvi maj v znaku... vinum et cir-censes (vina in iger), oziroma, kot bi dejal Giampiccoli, «viva la e po bon». Pač zvesta kopija proslav, ki so «tradicija» socialdemokratov tržaških žoltih sindikatov, kateri istotako vsak prvi maj «pozabijo», da je to predvsem dan borbe in ne popivanja in veseljačenja, kot so si ga letos zamislili titovci. Kot Ugleda, je dobil Titler v Londonu, tudi kar se tiče prvega maja, precej «napredne nauke». Radi verjamemo, da se bodo take «proslave» udeležili s še posebnim navdušenjem tudi razni Giampiccoli, Beliharji, Tolloyji e «compagnia bella». Lisi Titofašizem je vedno in povsod v službi kapitalističnega razreda Iste podlosti, ki jih je objavil proti Zvezi enotnih sindikatov 'in proti meni «Primorski dnevnik» v slovenščini ob priliki zadnjega napada «Con-findustrie» proti pravici do stavke, so bile objavljene tudi v 'italijanščini v «Progres-su». Patentirani agenti imperializma in reakcije delodajalcev se običajno poslužujejo laži in nizkotnega klevetanja z namenom, da bi vzbudili pri slovenskih in italijanskih tržaških delavcih sovraštvo in nezaupanje do delavcev v Italijanski republiki, ki vodijo vztrajno b-orbo v obrambo demokratičnih svoboščin in za dosego boljših življenjskih pogojev. Z nezaslišano nesramnostjo čvekajo titovci o «zaporni stavki» in «fašistični stavki», za kar naj bi predlagala ZES Delavski zbornici skupno obrambo. Vsem pa je prav dobro znano, da hoče ZES ustvariti s svojo akcijo trdno« fronto vseh tržaških delavcev za obrambo pravice do stavke, ki jo konkretno osporavajo ravnateljstva največjih industrijskih podjetij. Slednja so začela po- sebno v zadnjem času zadajati udarce proti takozvani «politični stavki» in so začela takoj nato groziti z «ostrimi u-krepi proti tistim, ki bi se udeležili prekinitev dela, katere so smatrane zaradi svojih razlogov 'in načina izvršitve, kot ilegalne». V danem primeru gre torej za akcijo, ki naj združi vse slovenske in italijanske tržaške delavce, vseh kategorij in vsake politične struje za o-brambo ene izmed osnovnih delavskih pravic, to je pravice do stavke. Jasno je, da se pri tem izvaja konkretna akcija, s katero se bo zaustavil pohod fašizma velikih industrijcev, ki so začeli v bistvu ponavljati zločinske akcije, zapečete pred tridesetimi .leti. In prav to skušata «Primorski» in «Progresso» preprečiti ali vsaj ovirati. Titovski glasili si domišljata, da bosta lahko preprečila združitev in ustvaritev enotne fronte delavcev naše cone z borbenim delavskim razredom bližnje republike, ki' -se bori za obrambo pravice do stavke, proti sleparskemu volilnemu zakonu, ŠE TEDEN DNI NAS LOČI OD 1. MAJA SLEDIMO VZGLEDU najboljših sekcij ZAHVALA — Odgovorni urednik «Dela» tov. Rudi Blažič se tem potom toplo zahvaljuje vsem, ki so mu bili ob strani ter z njim sočustvovali ob priliki bridke izgube dragega očeta. Posebna zahvala IK KP STO, tovarišem demokratičnega tiska, Gl. odb. SHPZ in ZDZ Delovni načrti nabiranja prispevkov za Prvi maj, ki «so bili sestavljeni v posameznih sekcijah in celicah z namenom, da se preseže postavljene cilje, dajejo dobre sadove in to predvsem, ker so se tovariši posvetili tej akciji z velikim navdušenjem in zavestjo, da je tudi od njihove požrtvovalnosti in podjetnosti v znatni meri odvisen uspeh prvomajskih proslav. Samo še šest dni nas loči od velikega delavskega praznika. Tovariši naj torej pohitijo z nabiranjem prispevkov in u-resničitvijo začrtanih pobud, da bo imela letošnja akcija še boljši uspeh. Pri tem delu naj služijo kot vzgled tiste sekcije, kot n. pr. Sv. Ana in Sv. Jakob, ki so uspešno prodrle v kroge malih trgovcev. In izkazalo se je, da slednji niso odklonili svojega prispevka. Finančna komisija je prejela v tem tednu naslednje zneske: sekcija Sv. Jakob je položila do sedaj 27.440, pristaniške menze 10.000, železničarji 5 tisoč 400, občinski nameščenci 8.950, razne celice iz središča mesta 14.660, cel. Rinaldi 2.450, cel. Merlak 2.830, zadruga predelovalcev klavniških odpadkov 5.000, nameščenci občinske klavnice 5.000, Jenko Salvatore 1.000, cel. Jenko 14.300, Tomasi 500, Rattini 150, Gergolič 200, Cocolo' 200, Zolti 150, Mia, ni 100, cel. Stulle 1.350, Stella 650, Zennaro 430, Giraldi 100, Sandri 100, Poropat 750, Godini 900, Zubin 100, Luigia 100, Pepi 100, Bruno 100, Camici 500, Reppi 300, Zuliani 300, Bole 500, Bogateč 100, Rovatti 100, Vidali A. 100, Diamanti 100, D. G. 100, Alfieri 100, Papagno 100, Ferro 100, Perkovec 100, Ražem 100, Sahar 100, Zaf M. 100, Colsani 100, Co eli i 100, Zi-garetti 300, Stanič 100, Sahar 100, Zulian 100, delavci ACE-GAT 22.380 (delavnice ul. Broletto 12.715, delavnica ud. Bellini 7.465, uradniki ul. Genova 2.200), Pončana 16.240, cel. Zol 3.740, cel. Dimitrov 3.050, cel. S v er d lov 600, cel. Faccanoni 1.450, ženska cel. Pončane 7.900, cel Tome 4.300, cel. Jamnik 300, tovariši iz cel. Kermac 1.350, cel. Flego 3.480, Weiss 1,000, Kozlovič 500, Solidea 300, Micheluzzi 100, Mario 100, Re- noldi 100, Gherza 100, Degnassi 200, Giuliani 100, Virgilio 100 H. G. 200, Belli 100, Alberti 620, sekc. Curici 77.500, sekc. Sv. Ana 23.550, Magdalena 12.000, gostilna «pri belem konjičku» 1.850, cel. Derosa 3.700, Martinuzzi 1.650, Passionarla 800, Giaccmo 700, Var-dabasso G. 500, Alfredo 500. Renko 400, Kristjan 500, D ambrosi 500, B-on 100, Cividin 100, Coslovich 100, Zoe 100, Marella 100, Sedei 100, Volpis 100, Carli 150, Martinelli 100, Comelli 200, Pieruzzi 300, sekc. Greta 5.210, Acegat 7.465, Janko 300, Vittorio 100, Škerl 100, Pregare 100, Škerl Erminia 100, Škerl F. 1.000, Nino 100, Stufe 1.560, Cargnali F. 340, Kobal 750, Tofoli 250, Argentini 200, Devin 550, skupina delavcev iz kamnoloma v Boljuncu 1.000, skupina simpatizerjev iz Boršta 800, demokratični prebivalci Saleža 4.800. proti s ndikalnemu zakonu in za uveljavitev svojih gospodarskih, političnih in socialnih koristi. Ti dve papirnati sraki skušata prepričati tržaške delavce, da se jih borba italijanskih tovarišev prav nič ne tiče. Zaradi tega bodrita k nezanimanju, dezertaciji in izdajstvu. To je prava naloga titovskega aparata, ki je razmeščen v naši coni. Ob vsaki okoliščini pride namreč do izraza, da ta golazen ne predstavlja nikake struje mnenja (tudi če bi bilo zgrešeno) delovnega ljudstva, kot ne predstavlja neke sindikalne ali politične organizacije kake plasti delavcev, marveč edino le orodje proti-delavske reakcije. Tudi ob tej priliki je povsem jasno, čeprav se skušajo skrivati za ekstremističnim frazarjenjem, da služijo interesom veleindustrij-cev in imperialistov, ker skušajo preprečiti delavcem in organizacijam, ki jih zastopajo, da bi se združili v obrambi pravice do stavke in obrambi njihovih interesov. Titov,stvo je v mednarodnem obsegu docela vključeno v delodajalski 'imperialistični tabor. V Jugoslaviji in coni B vlada osovraženi režim zatiranja. V naši coni skuša titovski aparat izpolniti, kot mu je pač mogoče, odrejene naloge. Te naloge obstajajo v rušenju orodja borbe delavcev, sejanju sovraštva do italijanskih delavcev, nezaupanja in dezo-rientacije. Titovstvo je v tej coni in povsod ter ob vsaki priliki v službi vladajočega razreda kapitalistov in imperialistov. ERNESTO RADICH znižala kazen Vsem 13 misinom, ki so bili obsojeni na 9 mesecev zapora zaradi udeležbe na znani nedovoljeni manifestaciji na Korzu, je bila te dni znižana kazen na eno tretjino. Nekaterim je bila celo znižana od 9 na 2 meseca. Znižanje kazni je na priziv aretiranih odredil prizivni sodnik polk. Voorhis, ravnatelj za pravne zadeve pri VU. Nekaj dni prej pa je VU dala dovoljenje, da se lahko prepeljeta v Bologno na nadaljnje zdravljenje dva misina, ki sta bila težje ranjena pri eksploziji bombe v teku fašistične manifestacije. Kakor znano sta bila ta dva razgrajača pod policijskim nadzorstvom v bolnici. Tako se bodo vsi fašistični izzivači, ki so jih pripeljali v Trst za Marsanichevo zborovanje, v kratkem lahko vrnili na svoje domove v Italijo, kjer se bodo še bolj bahali s svojimi «junaškimi» podvigi za obrambo «italijanstva» Trsta. Morda bo celo sam De Gaspari izrabil to dokaj značilno širokogrudnost tukajšnje okupacijske oblasti ter jo skušal prikazati v volilni kampanji kot «uspeh» njegove politike. Tržaško prebivalstvo pa še vedno čaka, kdaj bo policija objavili rezultate preiskave za izsleditev krivca eksplozije na Korzu. Na pobudo Zveze demokratičnih žena se je tudi letos ustanovil poseben odbor, ki bo skrbel za organiziranje «dne-vov pomladi». Ta vsakoletna pobuda predstavlja radostno Množična sestanka v Boljuncu in Mačkovljah Danes 25. t. m. s pričetkom ob 20.30 bosta v BOLJUNCU (kinodvorana) in v MACKOV-LJAH (srenjska hiša) zanimivi konferenci o zadnjih važnih dogodkih v Sovjetski zvezi in pomenu njenih miroljubnih predlogov. «Dnevi pomladi» srečanje mladosti in prijateljstva. Mladinke, ki stopajo v življenje z upanjem in vero v bodočnost, nočejo, da hi bilo to njihovo zaupanje varano. Odbor, ki je prevzel organiziranje «dnevov pomladi» si je zadal nalogo, da upozna široko javnost z vsemi problemi, ki se tičejo tržaških mladink in ki jih je treba rešiti, da se jim tako zagotovi boljše in vedrejše življenje. Iniciativni odbor, -ki ima sedež na trgu Ronterosso 6 (pri ZDZ), poziva vse ustanove in osebnosti, ki smatrajo, da se je treba resno zavzeti za probleme mladink, naj dajo svoj pristanek tej pobudi. Manifestacije «dnevov pomladi» se pričnejo v torek, 28. t. m., in sicer s kulturno prireditvijo, ki bo ob 20. uri v Kinu ob morju. Nastopile bodo mladinke iz Rooola, Fod-lonjerja, Sv. Križa, Rojana in središča mesta z baleti, recitacijami in ipetjem. Solo petje nastopajočih solistk spremlja na klavirju prof. B-otteghelli. Mladinke in matere, udeležite se polnoštevilno te lepe mladinske manifestacije! PARTIJSKI AKTIV V KINU OB MORJU ŠIRJENJE NAŠEGA TISKA častna naloga komunistov Na zadnjem partijskem aktivu, ki je bil v torek v Kinu ob morju je podal tov. Vidali izčrpno poročilo o mednarodnem položaju s posebnim ozirom na razvoj zadnjih važnih dogodkov v Sovjetski zvezi in v svetu. Sekretar naše Partije je obenem v drugem delu svojega poročila obravnaval tržaško vprašanje ter nakazal naloge, ki se postavljajo pred tržaške komuniste. Tov. Vidali je s konkretnimi dokazi pobil natolcevanja nasprotnikov, ki skušajo prikazati, da se je politika SZ spremenila po Stalinovi smrti. Miroljubne predloge SZ skušajo prikazati kot nekak u-speh politike atlantskega bloka. Dejstvo pa je, da je SZ vedno vodila politiko miru, kar nadaljuje tudi danes, dočim so ZDA vedno vodile politiko« vojne. Eisenhower je danes dejansko prisiljen govoriti o miru, čeprav ni iskren, to pa, Iker se je vsa njihova atlantska diplomacija izjalovila in ponesrečili so se vsi njihovi načrti. Narodi pa ne verjamejo več, da ima SZ «napadalne namene», dočim sate- OTVORITEV VOLILNE KAMPANJE V GORICI IN NA PODEŽELJU Konferenca komunistov v Gradišču - Tov. Beltrame je sporočil, da sta senatorja Pellegrini in Banfi predložila senatu zakonski osnutek glede slovenskih šol - Število volivcev v posameznih občinah GORICA — Po vsej «pokrajini se čuti, da se je pričela volilna kampanja. Posebno v mestih je ta že precej razgibana. V nedeljo je bilo« v Gorici prvo volilno zborovanje KPI. Na njem je govoril tov. Poletto, -sekretar goriške federacije in kandidat za poslansko zbornico. V svojem govoru je poudaril zlasti o namenih, ki jih imajo demokristjani, ki -sc 'iz strahu pred morebitnim razočaranjem, vsilili protiustaven sleparski zakon. Dotaknil se je tudi gospodarskih vprašanj goriške pokrajine, ki so, kot je vsem dobro« znano, katastrofalna. Demokristjanska vlada ni v petih letih svojega obstoja ničesar naredila za to, da bi izboljšala razmere. Ta-kozvana «prosta cona» je samo V teku “Stalinovega nabora46 nad 100 novih članov za ZKM Navdušenje mladine pri pripravah za telovadni nastop V teku «Stalinovega nabora», so mladi komunisti vpisali v ZKM nad 100 novih članov. V tej lepi in veličastni tekmi pripada častno mesto« sekciji v Skednju, ki je pridobila 26 mladincev in mladink. Sledi jo Prosek s 13, Škofije z 12 ter Da-cjo in Milje z 10 novimi člani. Te 'sekcije so dosegle najboljše rezultate, so pa še druge, ki so doprinesle «k utrditvi mladinske komunistične organizacije v tem naboru, «ki nosi naslov velikega «prijatelja in učitelja mladine. Med «graditelji» je tudi v tem tednu na prvem mestu mladinka Biarika Furlan iz skedenj,ske sekcije, ki si verjetno ne bo pustila odnesti prvega mesta. Marljiva mlada komunistka je organizirala za "ZKM 19 novih članov. Kakor izgleda, pa ima tajnik sekcije v Škofijah povsem resen namen, da preseže rezultate škedenjske mladinke in si s tem osvoji prvo. mesto med «graditelji». V zadnjih pripravah, ki potekajo med mladino za prvomajski nastop, prejema IK ZKM naravnost zavidljive številke o «dosedanjh doseženih uspehih tekmovanja na tem področju. V prvi kategoriji najdemo na prvih mestih Sv. Barbaro, Prosek in Domjo s 131 odst., oziroma 120 in 100 odst. postavljenega cilja. Med «kadeti» je «na prvem mestu Ce-bulec s 104 odst., sledijo Pod-lonjer in Pečar z 80 in 70 odst. Med «prvaki» so «na prvih mestih Sv. Ana (110 odst.) Skedenj (85 «odst.) in Rinaldi (82 odst.). Kar se tiče mladink, so do danes presegle cilj mladinke iz Čebulca, Sv. B«arbare in Sv. Ane in sicer za 60, 25 in 4 odst. V dneh, ki nas še ločijo od ČLANOM PROSVETNIH DRUŠTEV Slovensko hrvatska prosvetna zveza Vas vabi, da se v čim večjem številu udeležite vseh naših prvomajskih prireditev, ki bodo v Trstu, Nabrežini, Križu in Miljah. Počastimo Prvi maj, praznik delovnega ljudstva, praznik nove kulture, miru in bratstva. živel Prvi maj! SLOVENSKO HRVATSKA PROSVETNA ZVEZA «Rdeča kapica» na Konkonelu. Jutri, v nedeljo, 26 t. m. ob 17. uri, bo mladina prosvetnega društva z Opčin uprizorila na Konkonelu lepo igro s petjem «Rdečo kapico».Poleg igre bo nastopil tudi balet. Prepričani smo, da bodo konkonelski otroci, kakor tudi njihovi starši z veseljem poselili to lepo prireditev. Pevsko-glasbena prireditev v Avditoriju. Drugo nedeljo, 3. maja priredi SHPZ veliko pevsko-glasbeno prireditev v Avditoriju v Trstu. Sodelovali bodo pevski oktet s Proseka-Kontovela, zbori iz Lo-njerja, ElerjeV, Sv. Ivana-Podlo-njerja, Skednja in m-andolinistič-na skupina iz Sv. Jakoba, ki bo spremljala nekaj pesmi. Obeta se izredno lepa prireditev, ki bo še nadkriljevala vse dosedanje naše pevsko-glasbene nastope. Naj ne bo nikogar, ki bi zamudil ta izredni pevsko-glasbeni užitek. Začetek ob 17. uri. Vstopnice bodo na razpolago na sedežu SHPZ, trg Ponterosso 6, II, tel. 6040, pri vratarju Doma pristaniških delavcev in pri vseh prosvetnih društvih. Spored bomo javili prihodnjič. Sta ndekarjeva «Prevara» v Križu. Kot običajno, bo tudi letos na predvečer Prvega maja v Križu na Delorenzij-evem dvorišču kulturna prireditev s sodelovanjem dramske skupine, domače godbe in pevskega zbora. Gostovala bo dramska skupina iz Sempolaja s Standekarjevo igro v treh dejanjih «Prevara». Praznik bratstnva v Plavjah. Prejšnjo nedeljo je bil v Plavjah praznik bratstva, katerega se je udeležilo veliko število domačinov in prebivalcev sosednjih vasi. Po otvoritvi z godbo iz Škofij so prisotnim prinesli pozdrave miljski župan tov. Pacco, Blaživa in Postogna. Za tem je pevski zbor iz Elerjev, kot vedno, dobro zapel nekaj pesmi. Mladinska dramska skupina PD «Cebulec» podala igro «Analfabet», ki je žela pri gledalcih najboljši uspeh, mladinka pa je deklamirala «Naš Stalin živi». Ves spored so obogatili telovadci z nastopom mladine miljske občine. Sijajen uspeh koncerta na Kontovelu. Združeni pevski zbori, ki so že ob prvem nastopu slovanske pesmi in glasbe v Kinu ob morju dosegli zavidljiv uspeh, so nedvomno še bolje uspeli prejšnjo nedeljo na Kontovelu. Čeprav slovensko občinstvo do zdaj ni bilo preveč dostopno za koncerte, vendar z veseljem lahko ugotovimo, da se tudi v tem oziru pri nas položaj boljša, kajti tudi pevsko glasbeni nastop na Kontovelu je privabil nabito polno dvorano ljubiteljev slovanske pesmi. Po pozdravnih besedah predsednika SHPZ Justa Košute in po ljubkem nastopu malega Aljoše s suo-jo «Slovenska mladina govori» je nastopil proseško-kontovelski oktet, ki je takoj osvojil številno občinstvo. Posebno je užgala «Moskva», ki so jo morali ponoviti. Lep uspeh sta dosegla tudi oba zbora Sv. Ivan Podlonjer in Skedenj pod vodstvom D. Pertota. in Franco Boccoli, ki jih je spremljala prof. Botteghelli, so občuteno zapeli vsak po eno rusko. Višek večera pa so bile ruske pesmi in odlomek iz češke opere «Prodana nevesta» ob spremlje-vanju klavirja prof. Botteghelli, ob katerih je bilo občinstvo naravnost prevzeto. Pesem «Zdravstvu j Moskva» so morali ponoviti. Bila je dostojna prireditev slovanske pesmi, za kar smo lahko prirediteljem SHPZ, pevovodji, prof. Botteghelli in vsem pevcem od srca hvaležni. pod vodstvom Jagode Japljeve je Solisti Vera Košuta, Bruna Vatta Uspela prireditev v Podlonjerju. V nedeljo 19. t. m. je bila ob priliki partizanskega praznika v Podlonjerju poleg govorov tudi kulturna prireditev. Naštopila je marljiva dramska skupina iz Trebč, ki je temperamentno podala veselo enodejanko «Zenitni posredovalec». Vsi sodelujoči so lepo podali svoje vloge, a najbolj je ugajala mlada Tilčka. Nastopil je tudi pevski zbor iz Lonjerja pod vodstvom mladega pevovodje Karla Čoka, ki je lepo odpel več partizanskih pesmi. Občinstvo je sodelujoče nagradilo s ploskanjem. * * * Slovenska sekcija P. D. «Tomažič» daruje znesek 2.620 lir, kot prispevek za ljudsko kulturo. Društva posnemajte! velikega praznika delovnega ljudstva vsega sveta, naj «se tudi tržaška mladina čimbolj potrudi in zastavi svoje -sile, da bo «ostal prvomajski nastop na -stadionu v n-ajlepšem in trajnem« spominu tržaškega ljudstva, ki je ponosno na svoj mladi rod. Navodila za telovadce in športna društva Osrednje tajništvo ZDTV- poziva vsa -športna društva, da -se udeležjo popoldanskega športnega «sprevoda na stadionu. V-sako društvo naj pride z društveno zastavo. Zbirališče ob 14. na trgu pri Sv. Soboti (pred bencinsko črpalko). Mimohod športnih društev se prične ob 15. Tri društva, ki -se bodo udeležila športnega sprevoda z največjim -številom a-tletov, prejmejo posebna darila. V sprevedu se bo.do društva uvrstila po naslednji razpored-bi: Frausin (Milje), Primorje KP, Rožandra, Costalunga, Trebče, Picchettini, Tomažič. VOM, Rinaldi, Rojan, Tržaški planinski klub, Sv. Alojz, Pri-staniščniki, Tovarna strojev, Skoljet, Magdalena, Greta, Cebulec, Fiumicello, Aquileiese, Cervignano, Mercandel, Staro pristanišče, Nabrežina, Vesna (Sv. -Križ), Sv. Ivan, Opčine, Arzenal, Union, Aurora, ladj. Sv. Marka, Skedenj. * * * Danes 25. t. m. ob 9. bo na igrišču pri Magdaleni generalna vaja za prvomajski nastop mladink. Jutri pa bodo« generalne vaje vseh telovadcev in to ob 14.30 na igrišču v Boljuncu; ob 9. v Sv. Križu za telovadce iz Križa, Saleža, Opčin in bližnjih vasi. V četrtek 30. t. m. ob 18. bo generalna vaja na stadionu za vse teiovadce. V petek 1. maja zbirališče vseh telovadcev ob 6. uri zjutraj na stadionu. — 'in pa za neka- pesek v oči javnosti vir velikih dobičkov tere monopoliste. V ponedeljek je bila v Gradišču 'konferenca KPI. V delovno predsedstvo -konference je bil izvoljen tudi tov. Markovič Alojz. Izčrpen referat je -imel -poslanec tov. Beltrame. Analiziral je delo «komunistov in borbo, ki jo je vodila levičarska opozicija v parlamentu proti kliki De Ga-sperija, ki teži vedno bolj za -tem, da bi -vzpostavila črno diktaturo po vzgledu preminulega Mussolinijevega režima. Tov. B«eltrame je govoril tudi o vprašanju pokrajinske avtonomije za Goriško in Furlanijo. Avtonomijo narekujejo važni činitelji in struktura teh pokrajin. Toda demokristjani namerno zavlačujejo u-resničitev take avtonomije. Tov. Beltrame je poudaril zlasti dejstvo, «da je «avtonomija potrebna zato, ker v teh krajih prebivajo tudi Slovenci. Brez avtonomije -si je težko zamišljati pravo uveljavitev načel o manjšinskih pravicah. Slovenci, ki živijo v Italiji in so italijanski državljani, imajo do« države enake «dolžnosti kot Italijan, zato« morajo imeti tudi enake pravice. Vsestransko morajo postati popol. noma enakopravni drža-vljani. Za to «se KPI vedno odločno bori in se bo borila toliko- časa, dokler ne bo zadeva urejena tako, kot je želeti. V svojem govoru je tov. Beltrame povedal tudi, -da je bil predložen v senatu osnutek zakona za dokončno ureditev vprašanja slovenskega šolstva. Predložila sta ga senatorja tov. Pellegrini in Banfi. Toda predčasen razpust -senata je «onemogočil razpravljanje o vprašanju. O «njem -pa bodo razpravljali -v -novem senatu. Pokrajinski volilni urad v Gorici je objavil podatke o volivcih v posameznih «občinah pokrajine. V goriški pokrajini živi 133.187 prebivalcev. Senat bo lahko volilo 82.821 volivcev, -parlament pa 91.153 vo'livce-v. Ta razlika je zato, ker senat volijo lahko le državljani, ki bodo do 7. junija 1953 dopolnili 25. leto, medtem ko parlament volijo «državljani, ki -so dopolnili 21. leto. Evo nekaj podatkov iz posameznih občin: število volivcev Občina št. preb. pari. senat Gorica Tržič Krmin Gradišče ob Doberdob Dolenje-Brda Steverjan So vod nje 40.500 27.854 25.456 24.395 17.241 15.680 8.932 6.143 5.652 S. 5.273 3.583 1.498 936 1.180 1.036 1.888 796 589 1.271 3.371 760 698 515 1.121 Akademija slovenskih srednjih šol je vzbudila med starši in prijatelji dijaštva toliko zanimanja, da je bila dvorana obakrat razprodana. Mnogi niso dobili več vstopnic. Na splošno željo se bo akademija ponovila v nedeljo, 10. maja ob 16.30 z nekoliko spopol-njenim sporedom Prijave za vstopnice prejemajo šolska tajništva že sedaj. Pohitite s prijavami. litske države niso v stanju prenašati ogromnih finančnih bremen za oborožitev. Pri obravnavanju -notranje politike SZ se je govornik dotaknil znižanja - cen, amnestije, -sprememb kazenskega zakonika 'in izpustitve zdravnikov. Vse to predstavlja vrsto dokazov moči sovjetskega sistema. Obravnavajoč tržaško« vprašanje je tov. Vidali «poudaril, da je prvič, ko se ob priliki volitev v Italiji molči o Trstu, kot hočejo Anglo-američani. Vse kaže pa, «da bo« priš-lo razkosanje STO po volitvah v zaključno fazo. Tudi zaradi tega je treba vedno bolj popularizirati predlog za civilno u-pravo STO, ki ima že 'danes ugoden «odmev med prebivalstvom. Komunisti morajo dati vso podporo akciji za nabiranje podpisov za civilno upravo ter vsestransko -pomagati odborom miru, ki pravilno u-smerjajo javno mnenje glede sovjetskih mirovnih predlogov. Podčrtal je nadalje, da je treba prenehati z vsako «dobrodušnostjo in popustljivostjo na-pram titovstvu. Edini naš stik je neizprosna borba kot proti italijanskim fašistom. Proti titovstvu, ki v Trstu demobilizira svoj aparat in odpušča funkcionarje, kar znači, da -se -nahaja v zaključni krizi, je treba vsestransko -poj acati našo borbo. Na slovenskem področju moramo voditi nacionalno, samostojno in napredno «politiko, kot moramo, kar se tiče italijanskega življa, tolmačiti demokratična čustva vseh Italijanov. Naša -solidarnost z borbami italijanskega naroda vzbuja v republiki iskreno« navdušenje in je še posebno važna v tej volilni kampanji, ko se narod junaško bori proti de-mokristjanski kliki. V zaključnem delu je še podčrtal važnost enotnosti tržaškega delavskega razreda in uspehov delavskega gibanja, kar je v veliki meri odvisno od prizadevanja in delovanja komunistov v sindikatih, posebno pa med neorganiziranim delavstvom. Tov. Vidali je nato ponovno podčrtal važnost širjenja tiska, dobre priprave celičnih «sestan-ko«v «in «drugega partijskega dela. Kot važno nalogo je na-«kazal problem rekrutacije novih članov ter večje povezave z množicami. Največja čast vsakega komunista — je zaključil tov. Vidali — je, da postane dober razširjevalec našega tiska. Na zadnji občinski seji, ki je bila v petek prejšnjega tedna je imel naš svetovalec -tov. Radich dve važni intervenciji in sicer glede stanja tržaških ladjedelnic, ki jim preti vedno večja kriza ter «glede ureditve pokojnin občinskih nameščencev. V prvi intervenciji je zahteval, naj se občina resneje zavzame, da se zagotovi tržaškim ladjedelnicam delo. Glede ureditve vprašanja pokojnin nameščencev občine je ostro kritiziral zavlačevanja odobritve novega pravilnika za pokojnine. Pri tem nosi krivdo predvsem občinski odbor, ki ni še postavil na dnevni red občinskega sveta pravilnika, ki mu je VU vnesla nekatere popravke. Na seji so se vrstile zahteve, ki sta jih postavila komunistična svetovalca tov. Gombač in We:is-sova in sicer za asfaltiranje ul. Costalunga, popravila javnih stranišč pri «Sv.Jakobu ter za raztegnitev na naše ozemlje dveh zakonov, ki predvidevata izboljšanje skrbstva za bolnike tbc. *** Neki Michele M-orrone je prijavil policiji, da sta ga dva neznana mladeniča« opeharila za vsoto 105.000 lir. Predlagala sta DOSEŽEN JE CILJ, KI GA JE POSTAVILA CONFEDERTERRA V KRM1NU SO USTANOVILI KONZORCIJ PROT! TOČI V počastitev spomina «očeta tov. Rudija Blažiča daruje sekcija KP iz Barikovelj 1.200 lir za sklad demokratičnega tiska. KRMIN — V nedeljo so v Krminu uradno« ustanovili konzorcij «proti toči. Področje konzorcija obsega poleg k mlinske občine tudi Dolenje, Koprivo in Steverjan. Obenem z ustanovitvijo konzorcija so bili postavljeni temelji za učinkovito obrambo pred šibo, -ki skoraj vsako leto prizadene kmetom tako občutno škodo. Tako je bil dosežen cilj, za katerega se je že toliko časa zavzemala Zveza neposrednih obdelovalcev zemlje, ki je včlanjena -v Oonfederterri. Ustanovitev je podprl tudi agrarni inšpektorat v Gorici. Pač pa se niso pridružili konzorciju zamljiški magnatje Pridružili ,so se njihovi koloni. Veljavnost konzorcija bo zaenkrat trajala eno leto. Ce se «bo ta« poskus obnesel, bo deloval še nadalje. .Važno je, da smejo pristopiti h «konzorciju tudi polovinarji. Prva «naloga novoizvoljenega vodstva je, da pridobi za konzorcij čim več članov; kajti le tako bodo prispevki za vzdrževanje čim manjši. Seveda bi morala to koristno in prepotrebno ustanovo podpreti država. mu namreč «ugodno» kupčijo in sicer 1000 zavojev ameriških cigaret proti plačilu gornje vsote. Ko jima je izročil denar, je prejel v zameno škatljo, v kateri naj bi bile cigarete; čim jo je odprl pa je opazil, da je bilo v škafclji... žaganje. *** Sodišče je obsodilo na 1 leto zapora 30-letnega Emilia Marzari zaradi surovega ravnanja in pretepanja Rome Sussan por. Vascot-to, s katero je živel več let. Njeni hčerki je surovež v nekem pretepu celo zlomil nogo. *** V ponedeljek se je pripetila v pristanišču smrtna nesreča. 45-1 et ni Giovanni Zorzin, ki je bil zaposlen na žerjavu, je zgubil ravnotežje in padel na trdi tlak z višine 6 metrov. Izdihnil je med prevozom v bolnico. **« istega dne se je pripetila huda nesreča pri ricmanjski smo-dnišnici. Dva delavca, ki sta pala jamo, in sicer Stanislava Prašlja in Josipa Fo«rausa iz Doline, je skoro docela zasul plaz zemlje 'in kamenja, ki se je med kopanjem vsul v jamo. Rešili so ju drugi delavci, ki so poskrbeli za prevoz v bolnico. Težje poškodovan je Prašelj, dočim so Fora us a po prvi pomoči poslali iz bolnice domov. *«* Zadeta od srčne kapi je umrla v sredo 64-letna Pizzamus Marija por. Novel z Griže pri Miljah. Vračala se je domov s fi-lobusom v spremstvu svojcev. Nenadoma se je počutila slabo in izstopila ter nadaljevala pot peš. Kljub temu pa se je počutila vedno slabše in se je morala ustaviti. Toda še pred prihodom av-toambulante, ki so jo medtem poklicali, je žena izdihnila. stra: Za tedei D op roki dni — Sobota, 25. - Dan vstaje - M Nedelja, 2B. - Marcelin Ponedeljek, 27 - Cita Torek, 28. - Pavel od Kr. 1 Sreda, 29. - Robert (ščip) > Četrtek, 30. - Katarina S. MAJ Petek, - I. Praznik dela, ZGODOVINSKI DNEVI 25. 4. 1945. so se združile v čiji enote Rdeče armai enotami zahodnih arma-25. 4. 1945. vstaja v severni1 liji. 25. 4. 1945. začetek prvega i danja Organizacije združ narodov v San Franciscii 28. 4. 1937. je umrl v zaporu • ton io Gramsci, ostano KPI. 29. 4. 1945. so bile na Opčin v okolici težke bitke partizani in ostanki ne vojske. 30. 4. 1,945. je partizanska ve skupno s tržaškim prolet: tom osvobodila Trst 1. maja PRAZNIK DELA. 1889. je bilo sklenjeno kongresu II. Internaci» da se na ta dan slavi pr“' dela po vsem svetu. 1. 5. 1902. so tržaški delavci vič proslavili 1. maj nai likem trgu. 1. 5. 1945. so partizanske' B ce osvobodile Tržič ter sej čale z enotami VIII. armade, ki so prihajal-Italije. za i POS SNOVI TRST II. SOBOTA: 13 Šramel kvintfj V pevski duet - 18.15 Koncert . linista Ljudevita DobronyjfUliu 19. Pogovor z ženo - 20. SloLi ski motivi - 22. Dvorak: Ser,dl3lJf da za godalni orkester. in „„ NEDELJA: 8.45 Kmetijska . . daja - 11.30 Oddaja za najmlje. V - 12.15 Od melodije do melod , 13. Glasba po željah - 17 f hehi cert mešanega zbora - 19,Samr filmskega sveta - 21.30 Izb Inf lirika - 22. Wagner: «LohengiVsem 1. dejanje. L ' PONEDELJEK: 19. Mamicami poveduje -__2L_ književnost metnost - 21.45 Wagner:. «LO -j grin», 2. dejanje - 23. Chopih, i valčki in poloneze. j * K .TOREK: 13. Glasba po želledn 18.15 Koncert sopranistke L Jadodic - 19. Tehnika in godile darstvo - 21. Citamo za vas 'J ! - -/‘je. Wagner: «Lohengrin», 3. dejr v -SREDA: 19. Zdravniški vedln0 20.30 Sola in vzgoja - 21. Ko» 1 violinista Karla Sancina - L za Vokalni kvartet - 22. Beetho Simfonija št 3 t Simfonija št. 3. ČETRTEK: 13. Pevski duen j : harmonika - 19. Slovenščinah narmoniKa - iy. Slovenščina..’’ Slovence - 20.40 Slovenski *1, vi - 21. Radijski oder - Nick mi: «Polet». 'ato PETEK: 9. Slovenske peS 10.41 Koncert saksofonista L.ebio miča - 13. Prvomajski gov'], nato Glasba po željah -16 ' n dijski oder - Niccodemi: «Pole ponovitev - 19. Kraji in iju«. ’ 20. Slovenski motivi - 20 30:Uev žaški kulturni razgledi - 21 L„ matizirana povest - Legenda, “ Magarac-a - 22. Iz koncertni ,« dvoran Velike Britanije. * Un SPOR ft 'Ozeir m , NOGOMET l '1 Tekme I. kat za prvenstvo ^ da Pričronichnih; a_, -, ? Pristaniščniki - Arzenal, vi , ljuncu ob 8.30; Rožandra - CV zdr lunga, v Boljuncu ob 10.30. hol-,-. Tekme za pokal 1. ma)\ , ‘ Dacjo - Rojan, v Trebča«b'6hh 10.30; Primorje P. K. - Uni»1 i. Trebčah ob 13.30 Usti] ODBOJKA Na igrišču v Skednju odigrane danes 25. t. m. na$0 nje tekme: i„i Ob 9. Skedenj - VOM; ob kei Sv Ivan - Cebulec; ob 11. hidno bulec - Tovarna strojev. Sestanek včlanjenih društe' eVai Odsek za odbojko ZDTV Rkrm va vsa včlanjena društva, i . 11 pošljejo svojega zastopnika nilska stanek, ki bo v torek 28 t.; . ’ vi *acas ob 19. na sedežu v ul Canov> "icas 25, II. Na dnevnem redu so Sanja, ki se tičejo odseka in. 11 e-litve vodstva. *H Zaj ---- ‘^ati Počastitev spomin^6 ho mučenikov iz ul. GheSs» V dneh od 16. do 22. t. m. se je v tržaški občini rodilo 62 o-trok, umrlo je 44 oseb, porok je bilo 51. lili Moštvo nogometne čete «Union», ki ga sestavljajo mladinci iz Lonjerja in Podlonjerja. Četa je igrala tudi v II. kat. turnirja za prvenstvo STO in si priborila v lestvici dobro mesto Tudi letos se je tržaško mokratično prebivalst-vo 4 -mnilo« .svojih mučenikov lov Ghega. V četrtek čjutraj-ljo irtiten - dan devete obletnice usmrtil;^ je 'delegacija naše Partijffjei demokratičnih organizacij 4cj5 sila na pročelje stavbe vi j, Ghega «lep venec ter takfjov imenu vseh demokratov PJtio, stila spomin talcev, ki so Uq. nacisti obesili 23. aprila Dy Borba KPI S za slovensko šol1 (Nadaljevanje z 2. straniò pridobi na času? To je vpraš4 ki si ga bo morala postaviti p venska manjšina, ko bo šV> volišče. Očividno v upanju, d1 s pomočjo sleparskega zakon» ' segla takšno večino, ki ji bo » gočila kršitev najbolj važnih mokratičnih načel ustave in Z mi kršitev 6. člena ustave publike, ki je kot trn v očes» cionalistom, ki bi hoteli il proste roke in zahtevati ■ včeraj fašisti — ukinitev slovenskih šol v pokrajini. Zadržanje demokristjanovi I o v petih letih svojega vlad1*1 so v petih letih svojega vlad1' trdovratno odbijali rešitev ' skega vprašanja slovenske d šine je tembolj zločinsko, k»1 bila zaščita pravic slove1' manjšine v Italiji močno ot' za obrambo pravic Italiji manjšine v Jugoslaviji in janov cone B Svobodnega škega ozemlja. Zato vlada in 1 ro-fašisti, ki jo podpirajo, n» dajajo s sedanjo politiko l» publiške ustave, temveč izid tudi Italijane onstran meje. E. t' Gornji članek je bil objav pretekli teden v listu «U»', Ker je važen zlasti za nas ' vence, ga v celoti objavi)3 Tako imajo slovenski bralci, sti pa goriški Slovenci, pf' spoznati, kakšno je stališče mokratičnih Italijanov do , Slovencev in do naših narf1 stnih pravic. Odgovorni urednik ~ ■ —- (Biaž1' RUDOLF BLAŽIČ v„.~ Založništvo «DELA» , Tiska tip. RIVA, Torrebian» Dovoljenje A IS