C. Corr. con la Posta IZHAJA VSAK PETEK K arofinina: Letno poiietet četrtletno ITALIJA . . . Lir 10 — 6‘— 3- INOZEMSTVO .... 20,- 5.— Posamezni Izvod 20 cent. Uredništvo in uprsvništvo: Trst, Via Maiolica 10-12 Trst, 16. Januarja 1925. — Leto VI. - Štev. 231. Glasilo Komunistične stranke Italije »Ruska revolucija je najbolj veličasten dogodek moderne zgodovine. Rusija je s svojo revolucijo pripravila pot za izboljšanje človeške družbe." Če so eksponenti slovenskega nacionalizma primorani to pripoznati, potem je znamenje, da so na pravi poti tisti slov. delavci in kmetje, ki sledijo komunistom in se borijo za udejstvitev tega, kar so udejstvili ruski komunisti. lil] Sekcija Kom. Internacionale Izkaznice za I. 1925 V teh dneh, so bile razdane deželnim zvezam izkaznice za leto /925. Pričakujejo se še poročila nekaterih deželnih zvez, za objavljenje rezultatov razda je izkaznic za prošlo leto. "Delovanje za uvrščevanje pristašev v naši stranki, se nahaja s pričetkom tega leta v polnem teku. Sile so narasle za trikrat toliko kakor so bile v pričetku. K temu je prispevala delavnost in požrtvovalnost posameznih so-drugov, delovanje lokalnih voditeljev kakor tudi splošne smernice Id jih je izdal osrednji odbor ter dober odmev, ki ga je našla strankina 'politika pni množicah, posebno pa od meseca junija sem, ko se je pričela razvijati kriza, ki je imela izmr v Matteottijevem limoni. Danes imamo trdno podlago za trajno delovanje. Naša stranka je popolen organizem, v katerem se morajo oživeti predpisi, ki so lastni vsak? organizaciji ki hoče živeti, ne začasno, enodnevno življenje, ki se izraža v hipoma vsplam-tečem ognju. Danes, ko smo pri splošnem oživljanju 'gibanji pripravljeni za poluilegalno delovanje, moramo spraviti zopet v veljavo vse stare orga-nizativne določbe. K njim se morajo priključiti še druge, ki jih narekuje izkušnja in potreba. PERIODA KANDIDATURE. Kandidatura za vstop v stranko gre zopet v veljavo, pričenši od /. decembra /924. Vse zahteve za /rristop v sekcije, ki so vložene po tern datumu, so podvržene tej določbi, ki stoji v pravilih. Kandidatura je bila oficielno ukinjena le za čas -propagandnega meseca, v ko ji dobi se je šlo za tem, da se uvrsti v stranko vse tiste elemente, ki so napravili nekako politično preizkušnjo v raznih akcijah, ki jih je stranka razvila od zadnjih volitev. Po tem terminu (propagandnem mesecu), bi morala ta jrrocedura s strani lokalnih sekcij, to je sprejemanje novih članov brez kandidature (doba preizkušnje), pravzaprav odpasti. Četudi jemljemo v obzir razne okol-ščine, ki so dovajale sodruge k temu, da se niso držali tega pravila, jih moramo vendar opomniti na to, da bi nadaljno odlašanje v primenjevanjn strankinih določil (kandidatura za nove člane) znalo škodovati. Kandidatura postane torej zopet obvezna, razume se tudi za tiste, ki so bili v proštih letih člani stranke, pa so se odstranili v čam največje reakcije in se sedaj zopet približujejo, da bi stopili na zapuščena bojna mesta. Ta določba se ne primenjuje v slučajih tistih sodrugov, ki so ostali izven strankinih vrst, ker niso nikakor bili v stanu (kar mora biti ugotovljeno), da. bi se postavili v zvezo z njenimi organizmi. PRISPEVEK ZA IZKAZNICE. Strankin prispevek je določen tudi za leto /925, v svoti L. 5.50, od katerih je znesek —.50 določen višjim mednarodnim organizmom. Brezposelni so prosti strankinega prispevka, do tistega dneva, ko se zaposlijo. Osrednji oclbor pa je na svojem zadnjem, zborovanju sklenil, da sme strankini prispevek povišati in sicer do predhoden ne predvidjane visočine za tiste sodruge, ki se nahajajo v boljšem. ekonomičnem )wložaju kakor srednji delavec. Vse sekcije morajo torej, skupno z običajnimi podatki za zahtevanje novih izkaznic izročiti deželni zvezi podatke o socialnem stanju in o njihovih dohodkov. Ko bo osrednji odbor, potom deželnih zvez sprejel te podatke, bo za vsakega takega člana določil tozadevno kvoto. Ta določba, ki nima značaj izrednosti, se mora natanko izvajati s strani tozadevnih organizmov. Ona gre za tem, da se udejstvi načelo, po katerem naj da vsak pristaš čimveč fnogoče. Prispevek za strankino izkaznico je edina oblika, potom katere prispevajo strankini pristaši h kritju potreb našega organizma. In ta oblika je absolutno nezadostna. S sedanjo določbo pa ujm osrednji odbor, da bo mogoče vsaj deloma, kriti ogromne stroške, ki jih zahteva naše delovanje splošnega značaja. Samo ob sebi umevno je, da plačevanje povečanega prispevka za strankino izkaznico ne bo nikakor odvezalo tiste sodruge, ki bodo podvrženi tej določbi od dolžnosti denarnega podpiranja lokalnih organizmov. DEŽELNI IN SEKCIJSKI PRISPEVKI V s vrh n ureditve plačevanja deželnih in sekcijskih prispevkov, morajo sekcije pričenši od I. januarja imenovati poleg političnega tudi enega administrativnega tajnika, ki mora s/srbeti za to, da se bodo točno plačevali mesečni j/rispevki. OSREDNJI SEZNAM Stranka mora znati,' kakšen je njen socialen sestav in kulturna povprečni-ca njenih pristašev. Radi tega mora i-meti natančen seznam o njih poklicu in njih zmožnostih. Sodrugi, ki stojijo na vodilnih mestih, naj se torej požurijo s sestavo vseh potrebnih podatkov, ki naj jih izročijo deželnim zvezam. OSREDNJI IZVRŠEVALNI ■ ODBOR. Angleški imperializem proti Turčiji Ob priliki svojega zadnjega potovanja po Evropi, je angleški zunanji minister Chamberlain delal aktivno propagando ne samo proti Zvezi S. R, ampak tudi proti vsem vzhodnim narodom. Chamberlain je izjavil, da je sedaj Turčija šibka in da je treba pospešiti nje padec. Radi tega pa, da bi bilo potrebno, da se prenese turško prestolnico bližje Evropi iz Angore v Carigrad. Te angleške, spletkarijo so povzroči- i le v Turčiji silno ogorčenje. fOLITIČNJPREGLED Zasedanje parlamenta Govor sodr. R. Grieco Na četrtkovem zasedanju poslanske zbornice je govoril v imenu kom. parlamentarne skupine posl. sodr. Grieco. V svojem govoru je razjasnil stališče Kom. stranke napram opozicijam in sedanjemu režimu. Dejal je, da je Matteottijev umor le epizoda fašistovske akcije. Fašizem je pa postavila na noge in ga oborožila tista buržuazija, ki stoji danes v vrstah opozicionalcev. Pravi Matteottijev proces se bo vršil le pred revolucionarnim sodiščem in to bo tedaj, ko bo strmoglavljen fašizem kar pomeni padec cele buržuazije. Izrazil je svoje prepričanje, da bo prišlo med opozicionalno buržuazijo in fašizmom, prej ali slej, do kompromisa in poslednji ne bo uničen, temveč se ga bo buržuazija še posluževala proti proletariatu. Vse omejitve svobode, ki jih dela današnji režim gredo edino le na škodo proletariatu in njegovim stremljenjem. .Na škodo proletariata je tudi novi volilni zakon. Kom. stranka se bo udeležila razprave v zbornici in volitev, da vodi med množicami propagando proti buržuaznemu režimu. Pravi boj med buržuazijo in proletariatom pa se bije in se bo bil izven parlamenta. Omenil je delo Lenina, ki je nastopal proti miroljubnosti socialdemokracije ter ustvaril boljševisko taktiko ustaje in državljanske vojne. Italianski delavci in kmetje bodo sledili tej taktiki. Edino proletariat je v stanu rešiti sedanjo krizo. In ravno vsledtega razsaja nad njim vladna reakcije, ki pa naleti pri njem na vedno večjo jakost in pripravljenost na boj. Zaključil je pozdravljajoč ruske revo-lucionarce in vzklikajoč ustaji italian-skih proletarskih množic. Notranji položaj Vlada nadaljuje svojo policijsko akcijo. Povsod se vršijo preiskave pri, vladi nenaklonjenih osebah. Istotako se ukinja organizacije in društva, ki so na glasu, da jim ni današnja vlada simpatična. Med Salandro, Giolittijem in Orlandom sc jo dosegel sporazum glede stališča, ki naj ga zavzamejo napram novemu volilnemu zakonu. To bo imelo menda tudi svoj odmev pri ostali opoziciji, ki se bo naj hrže povrnila v parlament. * * * Ministrski svet je skoval načrt, da morajo vsa udruženja delovati javno. Društva in organizacije sploh bi imele-dolžnost naznaniti policijskim oblastem Statut in notranja pravila, dalje naznaniti imena društvenih predstojnikov in elanov, ter navesti vsak drugi podatek o njenemu ustroju in delovanju, kadar bi to zahtevala navedena oblast. Za prestopke v tem pogledu bii bile težke kazni. Drugi člen tega zakona v osnovi prepoveduje vsem državnim nameščencem, ter nameščencem pri pokrajinskih in občinskih podjetjih biti učlanjeni v tajnih udruženjih, ali takih, katerih delovanje je skrivno ali tajno. Tisti, ki bi se no pokoril bi bil takoj odslovljen iz službe. Proletarcem ni treba posebnega tolmačenja tega zakona. Položaj na Grškem Vsled balkanske, svetovne m zadnje grško-turške vojne v Mali A-ziji, je zapadlo grško gospodarstvo težki krizi. Zmanjšalo se je proizvajanje v kmečkem gospodarstvu, radi pomanjkanja delovnih moči, kakor tudi vsled zmanjšanega števila vprežne živine, ki je bila uničena po vojaških rekvizicijah. K ojstritvi te krize prispeva tudi konkurenca turške trgovske flo‘te, odvisnost dežele od tujega kapitala in naval vojnih beguncev iz Male Azije. Na znotraj se kriza izraža z ogromno podražitvijo življenjskih potrebščin, predvsem kruha, cena kojemu je v dveh letih narasla za 200 odstotkov. Dosedanja meščanska vlada ni mogla še premagati gospodarske krize, pa tudi ni mogla rešiti političnih nalog, ki ji nujno nalaga buržuazija. — Fašizem predstavlja v Grčiji gibanje veleburžuazije, ki je nezadovoljna s sedaj na vladi nahajajočimi se strankami in vidi v delavskem gibanju veliko nevarnost za meščanski vladni aparat. Toda vsi poskusi, da bi fašizem organiziral malo meščanstvo in ustanovil svoje strokovne organizacije, niso imeli posebnih uspehov. Kmečke mase na Grškem niso še politično organizirane. Nekatere obstoječe kmetske organizacije so sicer napravile poskuse, da bi organizirale večje posestnike, niso pa mogle objeti širokih kmetskih mas. Od proletarskih množic je le polovica organizirana v strokovnih organizacijah. Od 150.000 industrijskih delavcev, jih je organiziranih 70.000. U-pliv žoltih je v strokovnih organizacijah neznaten. Grško strokovno gibanje sledi po pravi črti razrednega boja in vodi odločen boi za združitev proletariata v duhu komunizma. V Grčiji .obstoji tudi še precej močna proletarska kmečka organizacija, to je zveza bivših bojevnikov, ki šteje 60.000 članov. Ona vodi znatno an-timilitaristično propagando in organizira kmete na podlagi potreb kmečkih množic. Komunistična stranka Grčije ni velika, po svojem sestavu pa je dobra proletarska stranka. Od njenih organi-zirancev je 60 odstotkov delavcev. Izvrstno delovanje v strokovnih organizacijah in prosvetno delo med delovnimi množicami o dnevnih političnih vprašanjih, to so svojstva, s katerimi se je Komunistična stranka Grčije vedno dobro izkazala. V nacionalnem vprašanju se ona favna ,po direktivah Kominterne. Posebno v zadevi Makedonije in Trakije je zavzelo stališče o samoodločbi in ločitvi tozadevnih prebivalstev. Strankin kongres je tudi sklenil, da se ima voditi najodločnej-ši boj proti kolonizacijski politiki grške buržuazije v Makedoniji. Na kongresu se je razpravljalo tudi vprašanje o enotni fronti, toliko s kmečkimi množicami kolikor z nacionalnimi manjšinami. Zverstva estonskih rabljev Iz Estonije se je povrnila članica angleške delavske stranke Suzana Lavvrens ter (priobčila članek, v katerem opisuje zverstva estonskih rabljev. V tem članku pravi, da zatrjuje estonska vlada, da je bilo usmrčenih 100 oseb, medtem ko jih je bilo ubitih mnogo več... Ječe so prenapolnjene. Od tistega časa, ko je izbruhnila ustaja, je estonska policija, ki obstoji večinoma iz bivših carističnih uradnikov, aretirala preko 3000 delavcev. Aretiranci so podvrženi mučenju. Vse prebivalstvo je terorizirano in živi v strahu pred divjanjem policije. Estonska socialdemokracija odobrava postopanje krvnikov Osrednji urad 11. Internacionale je vprašal pri strankinem vodstvu estonskih socialdemokratov pojasnila glede ustaje v Revalu in o belem terorju, nakar je prejel sledeči odgovor : «Mi smo svoječasno opozorili vlado, o neopravičenosti aretacije 149 komunistov. Vedno smo branili komunistične poslance ter smo zahtevali, da se ukini obsedno stanje. Toda, dogodki 1. decembra, to je ustaja v Revalu, nam so odprli oči. Sedaj izjavljamo, da smatramo vse postojmije vlade kot. upravičeno, vse mere kot primerne, ker jih zahteva varnost države. Iz teh vzrokov smo glasovali za izročitev polnomoči vojaš-kim oblastem ter smo vstopili v vlado, ila podpiramo boj proti komunizmu.« Ves meščanski tisk v Estoniji pozdravlja to izjavo socialdemokracije. Tako se sekcije Druge Internacionale, ena za drugo izkazujejo kaj da so pravzaprav. Saj drugače tudi ne moro biti. Preveč je daleč na okolu od njih smrdelo po izdajstvu, tako da ne morejo sedaj zanikati, da so služabnice buržuazije. Finlandska buržuazija ne zaostaja za estonsko Finlandski višji sodni dvor je potrdil obsodbo v zadevi bivšega predsednika finlandskih strokovnih organizacij. Vjajsenena. Obtožen je bil, da je organiziral finlandsko socialistično stranko ter cla je sestavil proglas, ki l>oziva k miru. Vjajsenen je obsojen na 7 let ječe. Sadoul spuščen na svobodo Kakor je znano, je bil pred približno enim mesecem aretiran v Parizu bivši francoski kapitan Jakob Sadoul, ker ga je svoječasno francosko vojno sodišče obsodilo radi veleizdaje, katero naj bi bil zakrivil s tem, da je proti koncu svetovne vojne, ko je bil poslan v Rusijo s francosko vojaško misijo, prestopil na stran boljševikov, ker je uvidel, da ni rusko ljudstvo več tako neumno, da bi se pustilo nadalje klati za kaprice zavezniškega kapitalizma. Pred vojaškim sodiščem v Orleansu se je te dni vršil proti Sadoulu proces, a njegov zagovornik je stal na stališču, da se mora še enkrat natančno proučiti obtožilno gradivo. Sodišče je sprejelo to tezo branitelja in spustilo Sadoula na začasno svobodo. Razkrinkane spletkarije Pašid-PribiCevičevičevega režima Prve dni tega meseca je bil aretiran v Zagrebu Stjepan Radič in velesrbsko reakcionarno časopisje je mislilo, da se bo s tem prav imenitno napaslo, ker se je Radiča obdolževalo, da je v zvezi s Kominterno in istočasno s ((prebujenimi Madžari« in ne vemo še s kom. Kominterna je takoj zanikala vest o dokumentih glede kakih dogovorov in •ugotovila, da gre tu za falsificirane dokumente. Režimsko časopisje je prišlo v zadrego, ker je postalo izvest-no, kako se fabricirajo veleizdajniške afere. Veselje jim je pa minilo popol-nimo, ko je zagrebški sodni dvor vzel v roke zadevo voditeljev H. R. S. S. in izjavil da se sodnijsko postopanje proti Radiču in tovarišem ukine. Sodni dvor je svoj sklep utemeljil s teni, da ni obstojalo nikake «zarote«, ker da ni Kmečka Internacionala, h kateri je pristopila H. R. S. S. isto kot Ko:m. Internacionala. Vladna klika je popolnoma poparjena in se izgovarja, da so sodniki pristaši H. R. S. S. Državni pravnik zahteva, da preide zadeva v roke beograd-skega sodišča. MALE VESTI IZ RUSIJE Namesto topov-poljedelski stroji V Putilovskih tovarnah, kjer so se prej izdelovali topovi, se sedaj izdelujejo traktori, to so motorni vlačilci .za pluge. Nedavno je iz teh tovarn izšel prvi gotovi traktor in predvideva se, da se bo izdelalo v času enega leta in pol 3000 komadov. Povečanje izvoza Vsled slabe žitne letine, se je ustavilo izvažanje žita. Kljub temu pa se je na splošno povečalo izvažanje drugih proizvodov. V primeri s prošlim letom, prekaša vrednost eksportira-nih proizvodov za 8 milijonov rubljev. Poglavitni izvozni proizvodi so: jajca, maslo, les, kožuhovine, manganova ruda, petrolej in stranski proizvodi nafte. Vspostavitev obratovanja tovarne sladkorja V Kijevski guberniji je pričela obratovati na novo tovarna sladkorja, ki je bila do 1923. leta v rokah zasebnega podjetnika. Njegovo gospodarjenje pa je bilo tako, da je obrat vedno bolj propadal. Radi zanemarjanja zemljišč, je sladkorna pesa dajala zelo slabe letine, tako da se vse tratenje truda nikakor ni izplačalo. V očigled takemu gospodarjenju, je država prevzela tovarno in pričela skrbeti za boljše obdelovanje zemlje. Ne-glede na sušo, je prošlega leta dala sladkorna pesa letino ki je bila višje i srednji. Tovarna je pričela delati in proizvaja sedaj 75 odstotkov predvojne proizvodnje sladkorja. Posvetovanje pri Os. odboru RK.S. glede delovanja med kmeticami V Moskvi, v osrednjem kmečkem domu, se je vršilo posvetovanje glede delovanja med kmeticami. Prisotnih je bilo 54 delegatinj iz poljedelskih gubernij. Poglavitna točka razprave je bilo vprašanje o strankinem delovanju sredi kmečkega prebivalstva. Poročala [e tovarišica Nikolajeva, voditeljica ženskega odseka pri osrednjem odboru R .K. S. Povdarjala je potrebo po ob noritvi gospodarstva in o utrjevanju zveze s kmečkimi množicami ter da more stranka doseči to edinole s pomočjo živega sodelovanja delavke in kmetice. Omenila je važno vlogo, ki jo je i-grala delavka in kmetica v revoluciji, toda — zaključila je —•, ženska ne sme samo znati delovati za strmoglavljenje carizma in kapitalizma, ampak mora tudi umeti, kako se gradi in utrjuje svojo državo. Ruski delavski dopisniki pozdravljajo svoje nemSke tovariše Ob priliki prvega kongresa nemških delavskih dopisnikov, so poslali ruski delavski dopisniki svojim tovarišem sfedeči pozdrav : ((Uredništvo in delavski dopisniki časopisa «Rabočaja Gazeta« (Delavski list) pošiljajo prvemu bratskemu kongresu delavskih dopisnikov časopisa «Rote Pahne« prisrčni proletarski pozdrav.« Gibanje delavskih korespondentov v Zvezi S. S. R. šteje v svojih vrstah o-krog 100.000 delavcev in pripravlja vedno bolj najgloblje plasti delavskega razreda k sodelovanju pri gradnji socialistične družbe. , V pogojih Zveze S. S. R.5 je gibanje delavskih dopisnikov poklicano k neposrednemu sodelovanju pri delu organizacije proletarske diktature, k podpiranju delavsko-kmečke vlad^ potom delavskega tiska, v zadevi gradnje novega gospodarskega reda. Mi poznamo vaše razmere, znamo, da se nahajate kakor v ječi. Znamo, da morajo vaši delavski korespondenti, da mora vaš tisk delovati pod stalno grožnjo fašizma in buržuazne reakcije. Radi tega so na ramena nemških sodrugov naložene druge naloge. Gibanje delavskih dopisnikov v Nemčiji je poklicano, da da revolucionarnemu proletariatu bojevnikov, organizatorjev zmage proletarske stvari. Najtesnejša vez med uredništvom «Rote Pahne« in delavskimi dopisniki, to je pogoj k pritegnitvi v delovanje dopisnikov najširših množic, to. delovanje bo utrdilo vpliv komunističnega tiska, vpliv komunistične stranke na delavski razred. Naj živi nemška Komunistična stranka i Naj živi «Rote Pahne« in njeni dopisniki ! Naj živi vez med dopisniki Zreže S S. R. m dopisniki Nemčije ! » Domače vesti Abecedarjem pri „Novicah" Bližajo se volitve in magnati sc jih bojijo ko zlodi križa, posebno občinskih. Potožili so se in «Novice» so mahnile po demagogih, to je po nas, ki obljubljamo ljudem nebesa na zemlji. Kar pride od «Novic», je navadno silno učeno,. Tudi zadnji, mastno tiskani sestavek je poln modrosti. Zdi se nam, da si je pisec za novo leto nalezel takega «mafcka», da se mu je vsaj osem dni vrtelo radi njega. Drugače si ne moremo razložiti onega čenčanja, ki ga raztresa po nedolžnem papirju na naš račun. «Novičarji» priznavajo, da ima naša agitacija po deželi svoje vzroke. Tako pravijo : gospodarske razmere so postale vsled vojne in vsled povojnih razmer naravnost obupne. Državne in občinske dajatve so vedno večje, dohodki vedno manjši, kmečko ljudstvo se po nekaterih krajih komaj preživlja. «Novičarji» pa imajo hitro pri rokah mazilo proti takim razmeram. Tako pravijo : V takih težkih časih potrebuje ljudstvo voditeljev, da mu s sigurno roko in z največjim samozatajevanjem kažejo pravo pot. Druzega ni treba, dostavljamo mi. če imamo voditelje, da kažejo s sigurno roko itd1., pa bo v kratkem paradiž na zemlji. Državne in občinske dajatve se bodo znižale, dohodki zvišali, ljudstvo bo imelo vsega v izobilju. Če pravijo to «Novice», potem lahko verujemo, zakaj «Novičarji« govorijo po pravici in niso demagogi! Edini krivci so delavci in kmetje, ki obračajo voditeljem hrbet in ne morejo verjeti v oni paradiž, ki ga voditelji pripravljajo in «Novičarji» razlagajo. Ko bi imeli «Novičarje» za resne raziskovalce perečih vprašanj, bi jih vprašali, kako si pravzaprav mislijo re-gitev kmeta in delavca iz njiju bednega položaja, iz gospodarske. stiske, ki je leto za letom večja. Bojimo se pa, da bi se jim jezik tako vozlal, da bi jih le kak velik filozof morda še kaj razumel. Ker so se vendar «Novice» to pot spravile na pincgavca svoje učenosti, bomo pokazali, s kakšnimi otrobi krmijo svoje bravce. Člankar «Demagogije» se je spravil kar na «prvič, drugič, trejič...», da bo stvar izgledala bolj učeno. Mi bomo odpravili brez tega, naj nam pisec odpusti, saj nas proletariat tudi sicer dobro razume. Komunizem zahteva razredni boj, pravijo «Novice». Ne, tega do danes še nismo vedeli. Samo ugotovil smo, da obstoji razredni boj. Tudi če bi nikdar ne prišel na svet en sam tak grd komunist., bi razredni boj obstojal. Gospodje od «Novic»: kaj so bili kmečki punti, če ne razredni boj? Tedaj se ni živel Marx. Boj med trgovskim meščanstvom in grofi je bil tudi razredni boj. Ali ga je vodila rdeča internacionala? Upori sužnjev, boji patricijev in plebejcev, plemenitašev in preprostega ljudstva, kaj je bilo to? če bi jutri «Novice» spravile vse komunistične ((demagoge« v svojo naliho, bi se razredni boj vzlic temu nadaljeval, zgolj radi gospodarskih razmer, katerih zakonski otrok je. Ljubi noviški modrijan, baš nasprotno je res, kar trdiš. Mi le ugotavljamo razredni boj, smo pa zato, da konča. Mi nočemo vdene borbe med ljudmi, borbe na življenje in smrt, ampak smo za višje in lepše življenje. To pa bo mogoče le tedaj, ko se razlika med izkoriščanimi in izkoriščevalci odpravi. Smo za gospodarsko enakost ljudi, smo proti kapitalistom in za delovno ljudstvo. To hočemo doseči, v to smer gre vse naše prizar devanje. Tega ne bomo dosogli čez noč', ker je trdo ln dolgotrajno delo! Ali ko bo narejeno, bo padel tudi razredni boj in sicer sam ob sebi. Prej pa ga ne bo konec. * Za razredni boj so pa «Novice». ((Novice« so namreč za liberalno gospodarstvo, to je za svobodno gospodarstvo, po katerem si sme vsak nagrabiti čim več more. Liberalno gospodarstvo namreč ne določa nobene meje bogastvu. Je jasno, da si delavec in kmet ne moreta spraviti skupaj 'milijonov. Kdo danes bogati? Taki, ki so si že prej ali med vojsko nakradli. Kdor pa trdo dela, ne bo nikdar spravil skupaj kapitalov. Kako se je kradlo med vojsko na debelo, so vsi videli in tudi «Novice» morda razumejo, da se je kradlo na Čast boga zasebne lastnine. Zasebna lastnina je začetek in vir tatvine. Začetek proizvodov pa je delo, zato je okraden koncem konca kmet, tisti torej, ki obdeluje zemljo in delavec, ki predeluje, kar je zemlja dala. Nič ne grešimo, če trdimo, da je bila svetovna vojna v resnici samo krvav rop, kakor ga še ni videl svet. Račun je plačalo delovno ljudstvo, Plačuje ga še zmeraj, v obliki državnih dolgov, zato se mu toko slabo godi in ne more živeti. Vojna in hudo življenje delavca ter kmeta je predvsem posledica svobodnega gospodarskega reda, ki ga «Novice» tako nerodno zagovarjajo. Ce hočete vi, ki niste demagogi, resnično pomagati delovnemu ljudstvu, nastopite proti takemu redu! Le na ta način boste morda ublažili, kar se ima priti. Velikega prepada med izkoriščanimi in kapitalisti je najholj krivo liberalno gospodarstvo, neomejena zasebna lastnina. Ta je vrgla bakljo v današnjo družbo, da vsak dan višje gori. Ne čemberlenova evropa reakcija, ne javkanje «Novic» ne more tega požarja ustaviti. Edina rešitev iz vsega tega pekla je odprava zasebne in uvedba skupne lastnine. To pa ne pomenja, da bo kmet ob svojo zemljo. Nasprotno, zavarovan bo pred tistimi, ki ga danes počasi gospodarsko uničujejo. Ne bo preteklo pol stoletja, da bodo vse male kmetije do zadnjega koščka gmajne v rokah posojilnic in bank, to se pravi trgovcev, fabrikantov, ek špediterjev itd. Ce se ne zlomi načelo neomejene lastnine, bo v 50 letih kmet prav tak delavec na tisti zemlji, ki že danes ni popolnoma njegova, kakor je fabriski delavec v fabriki. S številkami je dokazano na pr., da je danes vsak šesti Slovenec po svetu, da nima ne zemlje ne doma. Vsi ti »o morali s kmetij, na katerih je vedno večji dolg. Ali smo mi tudi tega krivi, ljube «Novice»? Kmet ima samo dvoje na izbero: ali neomejena, svobodna zasebna lastnina, ki jo bo v doglednem času popolnoma požrl kapital, da bo kmet samo še tlačan na zemlji, ali skupna last, ki ji bo sam gospodar, ker bo gospodar vse države. Današnja država namreč ni v njegovih rokah in mu nič ne daje, ampak samo jemlje. Današnja država je v resnici diktatura, vladanje nekaterih redkih kapitalistov nad ogromno večino ljudstva. Vsa velika sredstva take države 90 naperjena proti delavcem in kmetom. «Novice» hočejo, naj bodo vsi deležni vlade, kmet, delavec, uradnik, kapitalist, ker da imajo vsi pravico do življenja. To se pravi, da naj gospodarita ukradenemu blagu skupno tat in okradenec. Ali je to mogoče ? Ganljivo je tudi, ko trdijo «Noviee», da imajo tudi kapitalisti pravico do življenja. Seveda jo imajo, samo delavci ln kmetje je imajo vedno manj! Mi hočemo biti deležni vlad# natančno po receptu «No- vic»: po svoji moči, številu in pomenu. Ker tvori delovno ljudstvo ogromno vedno v državi, naj ima tudi vse gospostvo v Svojih rokah, to se pravi, naj se vlada, naj urejuje samo svoje potrebe, da ne bo padlo v jarem izkoriščanja in suženstva To je vlada, diktatura delovnega ljudstva, v resnici demokracija, ljudska vladavina, kjer si kmet in delavec sama stavita zakone. V taki državi bodo tudi davki. A ti davki se ne bodo stekali v žepe bankirjev in se ne bodo 'zapravljali z razkošjem, pojedinami, z vlačugami nekaterih redkih, temveč se bodo vračali za splošno koristne naprave in ustanove vsega ljudstva. Res plačuje ruski kmet davke, pa ve, zakaj jih plačuje. Plačuje jih sebi v korist, ker tudi sam odloča, kam naj gre—inHH *. cija sil vsakega izmed nasprotujočih si razredov. Na eni strani, se kapitalistična buržuazija organizira v zveze, utrjuje svojo državo, zbira svoje organizacije v oboroženi blok. Delavski razred pa, ki ga stiska ves aparat kapitalističnega proizvodstva in ga tudi istočasno utrjuje, ustvarja svoje mogočne organizacije, ki so prej ali »lej spreminjajo v orodja razrednega boja pro-tariata proti buržuaziji in njeni glavni trdnjavi: državi. Razvoj kapitalizma osredotočuje na ta način in neizogibno vsa protislovja kapitalističnega sistema do te mere, da postane končno njegov obstoj nemogoč. Proletariat je tista živa sila ki ga uniči, ker se upira svoji sužnosti. On uničuje režim kapitala in organizira komunistično gospodarstvo po načrtu, Iki ga omogoča sam kapitalizem. Pogoji, ki omogočujejo porajanjo nove gospodarske oblike, ki jo poklicana da zavzame mesto prejšnjo, kapitalistične, so sledeči: osredotočevanje proizvajalnih sredstev, mogočna tehnika kapitalizma, kolektivno (skupno) delo, ki se pooseblja predvsem v proletariatu samem, veda, Ikt se poraja iz razvoja kapitalizma, delavske organizacije, ki bodo mogle dati prvo skupino organizatorjev novo družbe in končno marxistična teorija, to jo najsilnejse orožje proletarskega boja, ki je v stanu postati mogočna sila, kadar prodre med množice. (Dalje prihodnjič).