Z LAVRICE PRINAŠAMO (LJPORABEN) NAUK
Ne stokaj... za delo primi
LAVRICA. Rahel levi zavoj na Dolenjski cesti. Ilirija-Vcdrog, gasilski dnm, šola in mnogo tovornjakov. Skro-mna trgovina, v kateri je mogoče slišali jezike narodov evropskega vedno vlažnega zahoda in azijsko vedro su-hega srednjega vzhoda. Žal je poznavanje Lavrice najpo-gostcjc povczano prav s prometom. Z mnogimi, premno-' gimi promctnimi nesrečami, ki so se v preteklih ietih zginiile v tem kraju.
Krajevna skupnost Lavrica je položena med mnogo hofj znani krajevni skupnosti Rudnik in Škofljica. Povr-šinsko jo sestavlja rahlo gričevje na levi strani ceste in barje na desni.
Okrog 1450 prebivalcev ima. Prebivalcev, ki mnogo-kral pravijo, da so deležnih vsem mestnih odgovornosti,
a še vedno ostajajo na vaških pravicah. Vse to pa predv-sem zaradi nerešcnih urbanističnih vprašanj. Da ti resnič-no pogojujejo svojsko stanje, boste lahko razbrali iz primerov. ki jih bomo navedli.
Med Rudnikom in Škofljico je speljan glavni vodovod. Ze dolgo ne zadošča vcč potrebam hitro rastočih naselij ob Dolenjski cesti. In, ker jc tako, so tudi krajani Daljne vasi, naselja, v katercm imajo vsi vso potrebno doku-mentacijo še vedno brez legalnih vodovodov. Soscdske pomoči niso pozabili v tej vasi, a kljub temu je gornji del naselja kar pogosto brez vode. Triintrideset hiš je tudi že plačalo del dcnarja za priključke, žal pa tudi to ne pomaga, če je primarni vod prešibak.
Prepozno je bilo, da bi bili na slikah tudi šolarji. Če fotografiji dobro pogledate, boste lahko spoznali, da na Lavrici sodelujejo pri razvoju kraja vsi: mladi in starejši. Njim pridno slede šolarji. Pravijo, da se krajevna samouprava prepleta v svojem delovanju s krajevnimi družbeno-političnimi organizacijami in društvi. Radi pohvalijo borce in aktivi-ste 1\OV, ki so resnično vzorntid tudi v sedanji borbi za razroj Lavrice in okoliških rasi.
Medtem ko bodo krajani Daljne vasi verjetno še nekaj časa brez zadostnih količin vode, pa se bo položaj spre-tnenil v vasi Sela. Šest gospodarstev prav te dni napeljuje 150 metrov cevi za vaški vodovod. Ob prostovoljnem delu bodo morali odšteti še 230 tisoč dinarjev. Predvide-vajo, da bo voda pritekla v vas čez dober teden.
Pogosto dajemo prednost vodovodu. Na kanalizacijo pa nekako pozabimo, ali pa se nam zdi mahj pomembna. Prav gotovo je to kratkoročno razmišljanje, saj se druga-če kraj pojavi v tako neprijetnem položaju, kot je že nekaj časa Lavrica. Potok Prošca je prevzel nalogo kana-lizacije. In, ker teče na bližnje Barje, tudi vse fekalije končajo tam. Barje postaja tnočno okuženo, Na Lavrici vedo, da jim tako ravnanje lahko pripelje tudi bolezen. Žal pa ne morejo ukrepati sami.
Se o elektriki zapišimo nekaj besed. V dveh letih so postavili štiri nove transformatorje. Krajani so poprijeli za delo, pa ludi krepko segli v denarnice, saj so morali prispevati kar 3,60 milijona dinarjev. Na Bahni gorici je n. pr. dala vsaka hiša po 30 tisoč dinarjev. Legalno je dobilo električni priključek tudi vseh 109 črnogradite-ljev.
Delavoljnost krajanov Lavrice in okoliških vasi pa je opazna tudi pri urejanju cestne problematike. Kljub temu. da že več let dobivajo enaka sredstva od komunal-ne skupnoSti, pa s samoprispevkom ta čas asfaltirajo ccsto Lavrica - Sela, pripravljajo pa se na asfaltiranje cest Pirman - Vodovod, Lesnina do konca Daljne vasi, pod Strahom do konca Babne gorice. Večino dela bodo opravili prebivalci sami, ob tem pa zbrali tudi zajetne kupčke denarja.
Povpraševanje po njivah
Ko združijo svoj interes, sredstva in delo vsi prizadeti in odgovorni, bo naloga prav gotovo uspešno opravljena. Tak nauk smo izluščili iz skupnega nastopa kmetijsko zemljiške skupnosti, območne vodne skupnosti Ljublja-nica - Sava, komisije za kmetijska vprašanja KK SZDL Lavrica in krajevne skupnosti.
Po desetih letih je dobilo tamkajšnje Barje novo podo-bo. Za 800 tisoč dinarjev so najprej očistili okrog dva kilometra glavnih jarkov ob Dolenjski cesti. 600 tisoč dinarjev je odštela kmetijsko zemljiška skupnost za iz-kop jarkov v dolini Sela in na Stajah. Kmetijske površine so postale s tem kakovosTnejše in povečalo se je povpra-ševanje po teh njivah. Še 200 tisoč dinarjev moramo
omeniti. S temi sredstvi so na Orlah uredili dostopne poti na kmetijske površine. Vaščani so zelo veseli te pridobi-ive.
Najbolj zanimiv podatek pa sem prihranil za konec. Na ¦20 ha Barja v KS I.avrica so odstranili vrbe, topole (divja rast), očistili jarke in zemljišče od podrasti in usposobili zemljišče za poljedeljstvo. Kornza in krompir sta letos prav na teh površinah bogato obrodila. Pri tem pomemb-nem uspehu pa so sodelovali tudi člani strojne skupnosti.
Preteklost, polpreteklost, sedanjost
Nekaj minut pred začetkom našega skupnega pogovo-ra o KS Lavrica, sem lahko prebral zapisnike pogovorov, ki so jih imeli Lavričani na začetku prejšnjega desetletja na naši občini. Tudi iz poročil pred nekaj leti izstopajo isti problemi, ki se vlečejo v današnje dni.
Zapisali smo že, da je na prvem mestu neurejena urbanizacija. K tej pa postavljajo kot enakovredne: otro-ški vrtec, trgovino* prometna neurejenost ob Dolenjski cešti in povezanost z Ljubljano.
Na Lavrici naj bi po programu III. samoprispevka pričeli graditi vrtec 1984. leta. Krajani upajo, da se bodo hitro rešili zapleti pri pridobivanju zemljišča.
Trgovina je majhna, a slovi po velikem prometu. Ker kraj ni urbanistično urejen, ne morejo dobiti investitorja. Tako bodo tudi v naslednjih letih - 15 pa jih je že minilo - ostali na seznamu krajev, ki nujno potrebujejo novo trgovino.
Prebivalci Lavrice so vezani predvsem na avtobuse, ki vozijo med Ljubljano in Grosupljem. Ker so ti v zadnjem času prezasedeni, so predlagali železniškemu gospodar-stvu Ljubljana, da bi obnovili postajališče Lavrica.
Dvoranica                  .     ^r         *
Krajevna skupnost Lavrica ima prostore v hiši za druž-benim domom. V njej je tudi dvoranica. Pravijo, da je pogosto zasedena in, da v njej vsi, od mladih do starejših izkušenih krajanov rešujejo težave, ki se pojavljajo v krajevni skupnosti. Na pobudo OO ZK pa prehajajo iz reševanja problematike po posameznih skupinah na re-snično skupno obravnavanje in reševanje. Tako bodo tudi delegacije krajevne skupnosti končno vpletli v bazo, iz katere bi pravzaprav morale izhajati.
'     STANE JESENOVEC