Narodna i Studijska Knjižnica via Geppa, TRIESTE DELO 11111 G L ASI L O AVT ONO M NE TRŽAŠKE FE D ER ACI) E K.P.l DvTTr#W: Sa' 5 mi j icJ Ai čks žtev. 43 (472) TRST - SOBOTA, 14. DECEMBRA 1957 ■ .»• Posamezna štev. 25 iiiiallll» Ulili nini Nova nečuvena represalija proti stavkajočim : Pri Sv. Marku suspendirali 11 delavcev iMMHiranuraniaaiiisin^^ avnateljstvo GRDA je te dni prekoračilo vsako mejo v oji «vojni» proti delavcem, ki posredno odraža proti vsemu tu. Suspendiralo je za ne-ca T^ločen čas 11 delavcev v ladje-hi linici Sv. Marka, zaradi ogorjih protestov, do katerih je rišlo v notranjosti tovarne, er niso hoteli izplačati delavca tedenske mezde. Surova 2jCiepresalija je takoj povzročila 10v val ogorčenja med delav-Ju i ki je prišlo do izraza na ra-načine. Imela je svoj od- ika^ iz 1 Gl iz» . -Ji Cl! od 22. T 5' Iz srJ J f ntc [rv adi po iloi ila: . 1 ul'1 ja ' :o® ■ oi ire*' m i», sni asi čat bOj v eJ1 \ 0''. V 0$' ovi._ !»š, mev tudi na zborovanju stavkajočih, ki ga je FIOM organizirala v sredo popoldne. Ob tej priliki so stavkajoči pooblastili tajništvo FIOM naj predlaga drugemu sindikatu enotno akcijo za enajst prizadetih delavcev. Suspendirani delavci so šli k predstavnikom političnih strank, na škofijo in prefekturo, kjer so vprašali za posredovanje oblasti pri industrijcih, ki ravnajo z delavci, kot bi jim bilo vse dovoljeno. Agitacija se je medtem še CK in CKK KPI za tržaške kovinarje ^ entrain! komite in Centralna kontrolna komisija Komunistične partije Italije sta na zasedanju, ki se je zaključilo v sredo, odobrili naslednjo resolucijo: «Centralni komite in Centralna kontrolna komisija KPI izražata svojo popolno solidarnost tržaškim kovinarjem in vsem delovnim ljudjem Ozemlja, ki se združeni borijo za pravične zahteve in gospodarsko obnovo področja. Centralni komite in Centralna kontrolna komisija, ki v celoti podpirata zahteve tržaških delovnih ljudi, se obvezujeta, da bosta intervenirali v parlamentu in izven njega za to, da bo vlada spoštovala svoje obveznosti in zagotovila Trstu pogoje za gospodarski procvit. Intervencija prizadetih pri oblasteh Delegacija FIOM pri ministru Bò razširila. V četrtek so poleg delavcev GRDA in Arzenala, stopili v stavko tudi delavci drugih ladjedelnic in podjetij te kategorije. Prejšnji teden je na priporočilo nove Delavske zbornice intervenirala pri ministru za državne udeležbe delegacija glavnega tajništva FIOM, ki so jo sestavljali tov. Novella, Foa, Pizz orno in tov. Tominez, v i-menu krajevne FIOM. Ministru je delegacija obrazložila položaj, ki je nastal v Trstu zaradi dolge akcije, ki jo morajo vodi. ti delavci, predočila je zaskrbljujoče posledice za delavce in njihove družine, kot tudi za gospodarstvo in podjetja kot taka. Delegati so podčrtali skromnost zahtev. Poudarili so, da ni mogoče delati razlik med plačami Trsta in Genove, ker gre za podjetja IRI, ki spadajo j v isto skupino, delavci pa o-i pravljajo isto delo. Delegacija 1 je zato zahtevala naj minister ! Bò takoj posreduje za primerno rešitev. To nam je v glavnih obrisih povedal tov. Tominez, tajnik nove Delavske zbornice, katerega smo ob tej priliki vprašali tudi za mnenje glede na ukrepe ravnateljstva GRDA proti enajstim delavcem Sv. Marka. Suspendiranje teh delavcev — je dejal tov. Tominez — je Govor tov. Vidalija na zasedanju CK o problemih Trsta zasedanju Centralnega komiteja KPI v Rimu, je pojili fgel v diskusijo tudi sekretar 9Še federacije tov. Vidali, ki v podrobnostih seznanil CK CKK z razmerami na go-N, '»darskem in socialnem po-- ' ročju v Trstu. Nevzdržno stanje gospodar-6 krize, ki se je v zadnjih ‘lih še poslabšala, je privedlo 1 Zadnjem času do mobilizacije ga mesta okrog borbe delav-v GRDA in do enotnega stacca vseh političnih strank. adeva GRDA (kjer se delavci __' °tijo za enake plače kot jih ^ajo v Genovi) — je dejal Jy- Vidali — je bila samo pri-^a za izbruh brezštevilnih raz-\ Hov nezadovoljstva, ki imajo taf *i izvor v krizi. Tov. Vidali je ‘Ho navedel vse dogodivščine ega mesta, ko je bil zaradi i 'lužnega odstopa svetovalcev 'b poslan v Trst prefektumi . »risar, ki je za 400% povišal Starino. S tem poviškom nosi 'žačan dva do trikrat večje avčno breme kot ga imajo v )Vi 'Utu ali Milanu. Komisar je dtedil povišanje tarif za pre-°*e, dobavo • vode in elektrike j. C namerava baje dati v pri-/i)l a tue roke občinsko podjetje za ti i ausino čistočo. To so zadnji 'dogi nezadovoljstva. Poleg lepa obstoja nezadovoljstvo I ‘di zaradi izgube tržišča, ki ■o 1 a predstavlja zaledje Julijske vi 'Aečije, nezadovoljstvo zaradi t,edne bližine meje tako, da i Trst upoštevan le kot okoli-0 področje. Obstoja nezado-,’ljstvo zaradi ili» Ji* I» jadranskih tarif, itd.) ki jih Tržačani že več let zahtevajo. Via. da nosi tudi odgovornost zaradi politike, ki jo vodi IRI, ki ima v svojih rokah 70% tržaške industrije. V zaključku je tov. Vidali podčrtal izredne karakteristike borbe, ki jo vodijo delavci GRDA neustrašno že šest rnesc- Ustvarila se je popolna enotnost med delavci (med katere sta oba nacionalizma sejala več let globok razdor), dosežen je bil sporazum na vrhu med sindikati, razvilo se je velikansko gibanje solidarnosti med vsemi sloji prebivalstva. Najbolj zna- čilni dogodki so bili zapora vseh trgovin in uspeh nabiralne akcije, ki je omogočila, da je ZDŽ pripravila nad tisoč zavojev za otroke stavkajočih. To gibanje je doseglo višek s pozivom, ki ga je podpisalo deset političnih strank za predložitev v parlamentu enotne resolucije in za skupno intervencijo tržaških parlamentarcev pri vladi. Okrog delavcev in prebivalstva Trsta je treba ustvariti solidarnost v nacionalnem merilu. Tudi Trst, kot Polesine je tipičen primer' današnje Italije, j In Tržačani vedo, da lahko računajo na brezpogojno podpo-1 ro naše partije. ^ v»iVo zaradi znižanja trgovca prometa, predvsem v pri-)*'. j^Uišču, kar je posledica hladit''* , vojne in diskriminacij, ki 1' j . vsiljujejo naši zunanji trgo-i* \ zaradi prisotnosti deset- e* *°ùe beguncev, zaradi 17 tisoč e*poselnih (19 odst. delovne J$ N zaradi izselitve velikega fe t1 ( v'la visoko kvalificiranih de-pT**v. Jasno je, da nosi za to , #1' ..8je odgovornost vlada, ki iz- |l Za Trst usodno zunanjo po-'k<>. Vlada bi bila morala a|jJ laviti tiste ukrepe, (železni- . t-.-: r. l: i - i i_i_ _ i____i_„ i° i~,tarife, ki bi lahko konku- ale 2 jugoslovanskimi in V>Aimi, gradnja novih cest, r**um ga vzpostavitev starih Združeni protestirajmo proti povišanju trošarine Državljani! Prefekturni komisar na občini povišuje po nalogu demokristjanske vlade za 400% troša-rinski davek na tekstilno blago, oblačila, obutev in druge potrošne predmete. Davčno breme postaja zaradi nove obdavčitve neznosno in pretirano v primeri z drugimi mesti. BREME TROŠARINE NA PREBIVALCA obutev oblačila TRST . 208 694 Benetke 48 255 Milan 49 234 Turin . 41 212 Genova 49 188 Rim 43 171 Povišanje trošarine bo neogibno prizadelo življenjske stroške v Trstu, ki ima najnižji povprečni dohodek na prebivalca v Srednji in Severni Italiji. Delovni ljudje, mali trgovci, potrošniki! — Združite se za protest proti povišanju trošarine. — Zahtevajte takojšnje volitve, da dobi Trst zopet svoj občinski svet in preneha komisarska uprava. Avtonomna tržaška federacija KPI oduren ukrep represalije, ki še bolj ogorči delavce, kateri so že itak dovolj in docela upravičeno ogorčeni. S tem postane rešitev spora težja. Ukrep je dokaz pomanjkanja dobre volje s strani industrijcev za rešitev zadeve in je obenem izraz sovražnosti do delavcev, S tem skušajo odvrniti delav-ce od cilja, ki ga nakazuje borba. Toda sindikalne organizacije bodo znale to preprečiti in bodo nadaljevale akcijo z vso odločnostjo za zaščito suspendiranih delavcev, kot tudi za uresničitev postavljenih zahtev. Kot je izpodletelo izsiljevanje s plačami, isto tako bo iz-podletcl nov poskus ravnateljstva, da bi omajalo odločnost in borbenost delavcev. To bo samo še povečalo ogorčenje vsega prebivalstva spričo nečuve-nega stališča ravnateljstev ladjedelnic, ki bodo ostala še bolj osamljena. Delavci bodo s še večjo odločnostjo nadaljevali borbo, utrjevali enotnost, ki je jamstvo slehernega uspeha. Sicer pa nam je o pravičnosti njihove borbe veren dokaz široka ljudska solidarnost, ki je zajela že velike skupine delavcev v republiki. V našem mestu se solidarnost s stavkajočimi iz dneva v dan širi in zavzema vedno večji obseg. Kot smo že zadnjič poročali so se prejšnji teden sestali predstavniki desetih političnih strank, ki imajo svoje zastopnike v parlamentu in se pomenili glede skupnega nastopa v zaščito pravic stavkajočih. Poleg prvega so imeli nato še dva sestanka. Na drugem sestanku so odobrili v glavnih obrisih širši načrt akcij, od poziva na prebivalstvo, tiskovne konference sindikalistov pod pokroviteljstvom teh strank, do eventuelne politične delegacije, ki naj bi intervenirala pri vladi v Rimu. Na tretjem sestanku so odobrili manifest, ki je bil nalepljen po mestnih zidovih ter podprli poziv sindikalnih organizacij za sklad solidarnosti v korist stavkajočih. Poleg pobude desetih političnih strank, je treba omeniti tudi važnost pobude žena, ki pri- padajo različnim gibanjem in strankam, katere so poslale brzojavko predsedniku Gronchi-ju (ki smo jo objavili v prejšnji številki). Pod pokroviteljstvom predstavnic raznih ženskih gibanj je bil včeraj prvi sestanek vseh žena stavkajočih delavcev, da se dogovorijo o eventuelni ustanovitvi odbora, ki naj bi imel nalogo razviti široko akcijo za obrambo koristi stavkajočih. Taka pobuda bi nedvomno še povečala in še bolj konkretizirala solidarnost javnega mnenja ter bi prisilila merodajne činitelje, da se končno zganejo in z vso resnostjo poskrbijo za prenehanje tega nevzdržnega stanja. Skupni odbor Zvez partizanov in političnih preganjancev z Opčin organizira jutri, v nedeljo 15. decembra ob 15. uri na openskem strelišču komemoracijo Pinka Tomažiča in tovarišev Po polaganju vencev bosta imela spominska govora Danilo Štubelj in Albina Spadaro Predseduje : Rauber Silvester Demokrat j e ! Antifašisti ! Počastimo dostojno spomin Pinka Tomažiča in tovarišev s polnoštevilno udeležbo na jutrišnji komemoraciji. MOBILIZIRATI vse tovariše za pridobivanje novih članov A e hočemo uresničiti množič-V no politiko, če hočemo bi ti prisotni pri vseh dogodkih, če hočemo imeti politične pobude, moramo imeti partijo, ki šteje tisoče in tisoče članov, aktivnih tovarišev. Naša sedanja kampanja za včlanjevanje in rekrutacijo se ne vodi samo za obnovitev izkaznic dosedanjim članom, marveč tudi za pridobitev stotin delavcev, kmetov, obrtnikov, razumnikov, starejših in mladine, žena in mož. Obnoviti izkaznice in pridobivati nove člane ; to je ena edina naloga, ki se uresničuje isto. časno v družini, v hiši, kjei stanujemo, na cesti, v tovarni, v uradu. Novi dobri rezultati v kampanji obnavljanja izkaznic in rekrutacije TTampanja obnavljanja -TA- nic in pridobivanja Sestanek federalnega komiteja in kontrolne komisije Danes, v soboto 14, t. m. ob 17. uri, se sestaneta na sedežu v ul. Capitolina 3 federalni komite in federalna kontrolna komi. sija. izkaz-novih članov za našo partijo, beleži tudi v tem tednu vidne rezultate in to posebno v nekaterih sekcijah in celicah. Sekcija v Miljah je vpisala 5 novih tovarišev tako, da ima do danes 17 novih članov. Kar sc tiče obnavljanja izkaznic je dosegla 80%. Sekcija Kolonkovec je obnovila izkaznice 100 odstotno in vpisala v tej kampanji 17 novih članov. Sekcija Sv. Jakob je te dni pridobila še dva nova člana in je obnovila do danes 85 odst. izkaznic. Celice Rinaldi, Morgan in Spacal so obnovile vse izkaznice. Celici v ladjedelnici Sv. Marka in Tovarni strojev sta pri obnavljanju izkaznic presegli 80 odst. Tovariši so se obvezali, da bodo v najkrajšem času kon. čali še ostalo delo in tako sledili vzgledu celic Arzenala in Uve, ki sta že obnovili vse izkaznice. V Trebčah so tovariši obnovili partijske izkaznice 100 odst. in vpisali dva nova člana. Sekcija Rocol je obnovila 75 odst. izkaznic, Greta 70 odst., Šempolaj 60 odst., Prosek 60 odst., Opčine 60 odst., Devin 50 odst. Vsem sekcijam priporočamo, naj takoj sporočijo organizacijskemu odseku federacije rezultate, ki jih sproti dosežejo v kampanji obnavljanja izkaznic in rekrutacije. Sleherna sekcija in sleherni tovariš naj prispeva k uspehu velike politične akcije, da bodo čimprej ob- Kolonkovec in Trebče obnovila vse izkaznice ♦ ♦ Sekcije naj sproti javijo rezultate Kampanja komunistične mladine novljene vse izkaznice in da bo pristopilo v naše vrste stotine novih tovarišev, mladincev, mladink, žena, delavcev, obrtnikov, slovenskih in italijanskih demokratov, ki so prijatelji naše partije in bralci našega tiska. Kampanja komunistične mladine Z CK zasedanja Kompartije TT ponedeljek, torek in sredo * sta zasedala v Rimu Centralni komite Komunistične par. lije Italije in Centralna kontrolna komisija. Na dnevnem redu zasedanja sta bili dve točki: 1. poročilo generalnega sekretarja KPI tov. Paimira Togliattija o udeležbi delegacije CK KPI na proslavah 40.oblet-nice Oktobrske revolucije v Mo. skvi in o sestankih predstavnikov komunističnih in delavskih partij, ki so bili v Moskvi v teku proslav; 2. poročilo tor. Giancarla Pajette o pripravi programa komunistov za bodoče politične volitve. Po poročilu tov. Togliattija je poseglo v diskusijo več članov CK. Po zaključkih generalnega sekretarja sta CK in CKK odobrila resolucijo, s katero se soglasno odobri poročilo tov. Togliattija in doprinos, ki ga je dala delegacija CK na sestankih komunističnih in delavskih partij. CK in CKK poudarjata nadalje v resoluciji, da se popolnoma strinjata s pozivom za mir, ki ga je v Moskvi podpisalo 64 komunističnih in delavskih partij, kot tudi z izjavo 12 komunističnih in delavskih partij socialističnih dežel. Sklenjeno je bilo tudi, da bosta oba dokumenta sestavni del splošne orientacije in napotilo za delo in borbe KPI. Po poročilu k 2. točki dnevnega reda in diskusiji, je CK pooblastil vodstvo partije, da se. stavi osnutek volilnega programa, ki ga bo nato proučila vsa partija in bodo o njem lahko razpravljali vsi volivci. Kot poročamo na drugem mestu, je v diskusijo k 2. točki posegel tudi sekretar naše federacije tov. Vidali. Tudi rezultati, ki jih je komunistična mladina dosegla v tem tednu v kampanji pridobivanja novih članov, kažejo resnost prizadevanja in kon-kietnost akcije Z KM za razširitev njenih vrst. Rezultati dokazujejo obenem naraščanje vpliva in ugleda mladinske organizacije med tržaško mladino. Dočim obnavljanje izkanic dobro napreduje, se je število novih članov zvišalo na 132 po zaslugi mladih komunistov z Barriere, ki so vpisali še 9 novih članov ; v Skednju so vpisali nadaljnjih 8, Sv. Marku 1, pri Sv. Ani tudi enega. V tekmi, ki je bila razpisana za vse mladinske krožke, je v prvi kategoriji na čelu krožek Sv. Ana, sledijo središče mesta, Skedenj, Barriera, Sv. Jakob, Sv. Križ in Milje. V drugi kategoriji je na prvem mestu krožek ladjedelnice Sv. Marka. Vsem krožkom in vsem graditeljem ZKMI gre s tega mesta pohvala za dobro izvršeno delo, predvsem pa vzpodbuda, da bodo čimprej končali obnavljati izkaznice in pritegnili v vrste ZKM še druge mladinke in mladince. Smo dejansko na predvečer velike volilne bitke, v kateri bo morala dati komunistična mladina svoj doprinos ob strani partije. Z upravičenim ponosom javljamo vsem krožkom ZKM in sekcijam partije, da je tržaška federacija v tekmi, ki jo je ZKMI razpisala v vsedržavnem merilu, dosegla 10. mesto. Udeležene so 102 pokrajinski federaciji ZKMI. Prepričani smo, da bo skrb naše mladine še izboljšati naše pozicije. Se nikoli nismo imeli tako ugodnega vzdušja kot letos, da se približamo ne samo prijateljem in simpatizerjem — ki jih je desettisoče : to so tisti, ki so volili za nas in njihove družine — temveč tudi tisočem mož in žena, ki so do včeraj imeli zaupanje v druge. Mednarodni položaj je ugoden: 40. letnica Oktobrske revolucije ; mednarodna konferenca komunističnih partij, sputili-ki itd. so navdušujoči dogodki za vsakega človeka, ki stremi za socialnim napredkom in mirom. Naš ugled se je povečal zaradi dejstva, da smo bili in smo vedno v prvih vrstah razredne borbe, ob strani delovnih rodnike, prijatelje in simpatizerje. Obstojajo večje možnosti za kapilarno delo, ker je manj sestankov. Prvi dan leta se lahko določi kot rok, bodisi za uspešen zaključek obnavljanja izkaznic, kot tudi za rekru-tacijo novih članov. Želel bi obrniti pozornost tovarišev s podeželja, posebno nekaterih krajev, kot Nabrežina in Dolina in sicer na nekatera dejstva. Na podeželju lahko v kratkem času obnovimo vse izkaznice, obenem pa so dobre možnosti za rekrutacijo stotin novih članov. Na podeželju ima naša partija velik vpliv. Na volitvah smo imeli povsod absolutno ali vsaj relativno večino. Ni toliko teržav, kot jih imamo v mestu. Isto tako kot pri širjenju tiska. V resnici računamo na znatno povišanje števila članov naše partije na podeleželju. To je predvsem odvisno od dobro organiziranega in načrtovanega dela, za katero se mobilizirajo desetine in desetine naših tovarišev iz vseh sektorjev. Sestanki kulturni večen Vsi morajo biti mobilizirani v tej kampanji : naši voditelji, naši župani, občinski in pokrajinski svetovalci, naši delav. ljudi in vseh produktivnih slo- 1 r i a.iajnise.1 svetovalci, nasi ueiav. jev, ki se borijo za izboljšanje | ski voditelji. naši intelektualci svojih gospodarskih in socialnih pogojev. Organizirati nove pobude Gre za to, da dobro izkoristi, mo to simpatijo, da se vsak izmed nas spremeni v delavnega tovariša, ki pridobiva nove člane, se približuje drugim ljudem, diskutira in prepričuje Organiziranje zanimivih kon. ferenc o raznih političnih, gospodarskih, kulturnih in znanstvenih temah, krajevnega in mednarodnega značaja, prazniki razdelitve izkaznic, na katere se povabi tudi prijatelje in simpatizerje, razlikovana tiska na propaganda, skrbno sestavljena pisma, preprosta, dobro razdeljena, ki jih pošljejo komunisti neke tovarne, kategorije, celice ali okrajnega komiteja, z apelom za vpis v Komunistično partijo — vse to so pobude, ki jih lahko organizira vsak partijski organizem zato. da bo postala kampanja za pridobivanje novih članov živahnejša. Posebno pažnjo je treba posvetiti pridobivanju novih članov med mladino in ženami. Nekateri pravijo, da je mesec december neprimeren za to delo. To ni res. Prav v tem mesecu ' še bolj obiskujemo so- Tovariši morajo organizirati tudi hišne sestanke, kjer bomo govorili o kakem sodobnem problemu. V zaključku pa se bo razvila diskusija o razlogih rekrutacije za našo partijo in našo mladino. Kot partija moramo organizirati v istem cilju kulturne večere in kino predstave. Sleherni tovariš, vse sekcije in celice, sleherni komunist, ki deluje v eni izmed množičnih organizacij, kot tudi komunist, ki je aktiven v kaki borbi — vsi si morajo postaviti vprašanje okrepitve partije. Za uspeh bodočega dela Od okrepitve naše partije je odvisno vse bodoče delo, večje politične pobude, naša prisotnost v vsaki bitki, naša aktivnost v vsakem gibanju. Od okrepitve naše partije so odvisni tu. di rezultati bodočih političnih, upravnih in deželnih volitev. Ne smemo pozabiti, da se že nahajamo v tej veliki volilni bitki. V tej borbi bo morala naša partija korakati pod križnim ognjem nasprotnikov, zato je nujno potrebna močna, kompaktna in enotna organizacija, s tisoči in tisoči članov. VITTORIO VIDALI Centralni komite ZKMI odobril pristop komunistične mladine Trsta v Rimu je 6. decembra zasedal Centralni komite Zveze komunistične mladine Italije, ki je razpravljal o vstopu ZKM Trsta v vrste ZKMI, kot je predlagala organizacijska konferenca tržaških mladih komunistov. O poteku te konference je poročal tov. Pellicani, član vsedržavnega vodstva, nato je CK odobril • resolucijo, ki se ugodno izraža o sprejemu tržaških mladih komunistov v vrste ZKMI. CK ZKMI z navdušenjem pozdravlja vrnitev v vrste ZKMI tržaških mladih komunistov, I-talijanov in Slovencev, ki so vredni nadaljevalci slavnih tradicij borbe tržaškega komunističnega gibanja, katero je dalo leta 1921 na kongresu v Firencah dober doprinos k ustanovitvi ZKMI. Resolucija podčrtuje, da je vrnitev komunistične mladine Trsta v vrste ZKMI v interesu tržaške mladine, ki ima še posebno danes skupne cilje borbe z vso italijansko mladino in skupne težnje za boljšo bodočnost. Pristop tržaške komunistične mladine slovesno obvezuje vso ZKMI za raztegnitev na vso deželo borb za probleme Trsta in njegove gospodarske obnove. Stari vodilni razredi naše dežele — se pravi v resoluciji — so prinesli Trstu samo propast, narodno sovražnost in žalost. Klerikalni režim je dolgo vrsto let špekuliral s Trstom, ni uresničil svečanih obvez, marveč še poslabšal gospodarski položaj do take mere, da so bile socialne produktivne sile mesta, na čelu z delavskim razredom, prisiljene dvigniti odločen protest, ki se je izrazil v splošni stavki. Demokristjanska vlada še vedno omejuje slovenski narodni manjšini narodne pravice, ki so zajamčene v republiški ustavi. ZKMI za pravice Slovencev ZKMI se obvezuje, da bo prispevala v borbi za gospodarsko obnovo in napredek Trsta, da bo mestu vrnjena njegova tradicionalna vloga središča mednarodne trgovine, središča sodelovanja in prijateljstva med italijansko in mladino socialističnih dežel. Prav posebno se v duhu proletarskega internacio-nalizma, ki je vedno navdihoval njene akcije, obvezuje, da bo branila narodne pravice Slovencev, da se bo borila za ustanovitev dežele Furlanija - Julijska krajina, v okviru katere bodo dobile te pravice še večjo zaščito. Resolucija nadalje podčrtuje, da se tržaška komunistična mladina vrača v vrste ZKMI kot avtonomna federacija. Avtonomijo ZKMI Trsta narekuje posebni krajevni položaj, obstoj mladine dveh narodnosti. Ta avtonomija bo morala biti vzpodbujajoči element za vso njeno politično akcijo, za sestavljanje posebnih pobud in borb v okviru splošne politike ZKMI Resolucija se zaključuje s po. zivom tržaškim mladim komunistom, naj dajo svoj doprinos v bodoči volilni kampanji za poraz Fanfanijevih načrtov uvajanja klerikalno - fašistične diktature in za novo veliko zmago KPI, ki mora odpreti pot demokratični vladi delovnih razredov. Poziva obenem tržaške mlade komuniste naj razširijo množični značaj svoje federacije, kot zavestne in revolucionarne prednje straže tržaške italijanske in slovenske mladine, v borbi za obnovo in napre-dek Trsta. V CK kooptirani tovariši V zaključku zasedanja je CK ZKMI kooptiral tri predstavnike Avtonomne tržaške federa-cije ZKMI. Izvoljeni so bili tovariši Davide Pescatori, Wilhelm Adolf in Nicolini Paolo. Novoizvoljenim tovarišem toplo čestitata naša partija in ZKM. POLITIKA IN GOSPODARSTVO Obračun V e kampanje sirjenja našega tiska J£^ ampanja komunističnega tiska je tik pred zaključkom kar se tiče nabiranja denarnih prispevkov, dočim je širjenje našega tiska seveda samo ena etap, ki mora nadaljevati in se utrditi v teku volilne kampanje, katera se je praktično že začela. Pravilno je vsekakor, da napravimo obračun dosedanjega dela na področju širjenja tiska. Tako bomo lahko analizirali uspehe in neuspehe, kar bo koristilo bodočemu delu. Problem nedeljskega širjenja “ Unità" fr Zadovoljivi rezultati za “Unità" fr Nove pobude za "Lavoratore" fr Katere sekcije so se izkazale za “Delo" Kot poglavitno vprašanje, se ju v vseh sekcijah postavil problem nedeljskega širjenja «Unità» in razen nekaj izjem, so se vse sekcije držale teh navodil. Najboljše rezultate so dosegle tiste sekcije, ki so že prej razprodajale dobro število izvodov nedeljske «Unità» preko krepke mreže raznašalcev. To je primer tovarišev na Kolonko-vcu, ki so dosegli 380 izvodov, nadalje Magdalene, Skednja, Pončane, Podlonjerja, Zgornje Kolonje, Roccia, Sv. Ivana in vasi v Miljskih hribih. Skromnejši, toda vseeno važni so rezultati nekaterih sekcij, ki so se nahajale v začetku kampanje v precej nezadovoljivem položaju, kot je primer Grete in Barriere. Malo so napravile sekcije kot Sv. Jakob, kjer je o-stalo širjenje na skromni višini, upoštevajoč konkretne možnosti. Kar se tiče vasi podeželja lahko navedemo kot pozitiven Boljunec, dočim moramo navesti negativno n. pr. Prosek. To so najvažnejše ugotovitve glede na širjenje našega tiska. Vprašanje zase, ki bi mu treba posvetiti še posebno pažnjo, je število naših raznašalcev. Danes šteje naša federacija približno 300 požrtvovalnih raznašalcev. Njihovo delo ni s strani nekaterih sekcij še dovolj cenjeno in njihov vzgled še danes na žalost ne služi za vzpodbudo drugim tovarišem, ki bi jim morali pomagati. Vsak raznašalec lahko takoj ugotovi, da bralcev ne manjka. Težje je dobiti zadostno število tovarišev, ki so pripravljeni obiskati prijatelje našega tiska, načeti z njimi diskusijo in navezati stalne stike. K pozitivnim rezultatom prispevala tudi mladina Zadovoljivi splošni rezultati Zadovoljivi rezultati, ki so bili doseženi v splošnem, dokazujejo obstoj velikanskih možnosti povečanja širjenja «Unità» v mestu in na podeželju. In iz tega gledišča morajo aktivne sekcije vedno bolj izboljšati svoje delo, sekcije pa, ki so zaostale se morajo resno lotiti. Kar se tiče «Lavoratora» smo v teh mesecih ugotovili, da so sekcije, kjer so se tovariši lotili širjenja resno in organizirano ter s prizadevanjem, znatno dvignile razprodajo, ker je naše glasilo naletelo na simpatijo in zanimanje med delovnimi sloji in demokrati. Omeniti je treba še posebej tovariše v Miljah, ki so presegli 300 izvodov tedensko. Posebne akcije širjenja med delavci iz velikih tovarn, med drugimi kategorijami delovnih ljudi in srednjega sloja, posebno tistih številk, ki so obravnavale določene pro. bleme, kot tudi širjenje lista ob priliki veselic, zborovanj, skupščin, so pokazale, da obstojajo tudi za «Lavoratore» široke možnosti večje razprodaje. Ko govorimo o obračunu letošnje kampanje tiska, moramo podčrtati znatno število praznikov tiska in skoro povsod tudi uspeh te pobude. Omeniti pa moramo, da bi jih bilo lahko še več, organizirali bi jih bili lahko tudi drugje, s še drugimi pobudami in pestrejšim sporedom. Iz političnega vidika se je le. tošnja kampanja tiska vršila vzporedno z javnim delovanjem naše federacije, ki je organizirala precejšnje število zborovanj, osrednjega in krajevnega značaja, na katerih smo objasnili prebivalstvu stališče komunistov o raznih krajevnih in mednarodnih problemih. Beležiti je treba tudi važno dejstvo, to je dober doprinos mladine v širjenju tiska. Več sekcij šteje med mladinci najboljše raznašalce. Lahko rečemo, da so prav sekcije, ki so mobilizirale za raznašanje mlade komuniste, dosegle najboljše rezultate. Z KM si je letos še posebno prizadevala za dober uspeh kampanje komunističnega tiska. Slava Pinku Tomažiču! vih lastnosti, ki morajo bi- 7 .... T ti svojstvene za sleherne- ......ga voditelja, je bil med za- ; i II Slovenski delavci ! Delo‘ je namenjeno vam in vas v vaši borbi za boljše življenje podpira. Zato podpirajte tudi vi „Delo“ in ga širite med svoje stanovske tovariše. f utri, 15. decembra bo šestnajst let ko so fa- šistične svinčenke pr ostrigle nit še ne izživljenega življenja komunista, borca in heroja Pinka Tomažiča Z njim so padli tudi nje- f govi tovariši Kos, Ivančič,'} tiranimi in ponižanimi priljubljen in spoštovan. Pinko Tomažič je bil lik voditelja, ki ne omahuje niti v najtemnejših dneh, ki je neustrašen pred nevarnostjo in ne klone pred sovražnikom. To je tudi neštetokrat dokazal, še posebno pred fašističnimi sodniki in nato na o-penskem strelišču, ko so bile puškine cevi že naperjene proti njegovemu mlademu srcu. Pri vsem njegovem delovapju ga je nedvomno bodrila vera v končno zmago pravične stvari delovnega ljudstva, bodrilo ga je zaupanje v ustvarjalno silo ljudskih množic in prepričanje, da bo socializem, za katerega se je boril, končno zmagah In to, za kar se je boril in padel naš Pinko, se je Proletarci Objavljamo govor, ki ga je imel tov. Maocetung na proslavi 40.obletnice Oktobrske revolucije v Moskvi. ragi tovariši ! in miroljubni narodi vseh dežel, združite se 1 adnjal in Bobek, ki jih , njegovi smrti v veliki je fašistično Posebno sodi-1 Cmeri uresničilo in se dan 11____i. L za dnem uresničuje. Kljub jj K temu, da se danes zopet šče isto tako obsodilo np smrt z ustrelitvijo. Pinko Tomažič je živel | tzSr'njojo nad človeštvom in deloval v obdobju naj- j j , temni oblaki, ki prinašajo bolj krutega fašističnega? J nevarnost novega svetovne, trinoštva, ki ga je slaven-'\ «S« klanja, je mednarodni sko ljudstvo naših krajev ]lPolozaJ doceia drugačen, še posebno občutilo na' % je hl1 takraU Sociali-... . | -zem je postal medtem že svojih ramenih. Bil je, n . . .. . ... , ■■ , , .. i I svetovni sistem in sile mi- kljub svoji mladosti, vzor j - 1 .... resničnega, neustrašnega borca za pravično stvar delovnega ljudstva. Skromen in preprost je hodil med naše ljudstvo, med de. lavce v mestu in kmete na podeželju, kjer je vzpodbujal na borbo proti fašizmu, učil je, a se istočasno tudi £ra so danes že tako močne, da lahko preprečijo nove pustolovščine. In sestavni del teh ogromnih sil smo tudi mi, ki bomo naj-dostojne je počastili spomin Pinka Tomažiča, če bomo sledili njegovemu zgledu in dali z združenimi močmi svoj doprinos ’ --------'-----^ j* "1«. /IUVLI/Ct, OUUJ U.UJJI IUUÒ učil od prepro- J v prizadevanjih vsega člo- efnrr c L- n furi m . ’ aneti'rt rt r. r» 7, mn ,* »». - stega ljudstva, s katerim ’. veštva, da se ohrani mir v V je bil vedno tesno povezan. . In prav zaradi teh njega- ‘j t in zmaga socializem vsem svetu. Ob priliki 40.obletnice velike socialistične Oktobrske revolucije, izražam sovjetskemu ljudstv*, njegovi vladi in Komunistični partiji ZSSR ter vsem prisotnim tovarišem in prijateljem bratske in tople čestitke kitajske delegacije, vseki-tajske skupščine ljudskih predstavnikov, državnega sveta Ljudske republike Kitajske, Centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske, vsega kitajskega ljudstva in vseh članov KP Kitajske. Velika revolucija, ki jo je izvedlo pred 40 leti sovjetsko ljudstvo, je odprla — kot je večkrat dejal uči. telj revolucije Vladimir Iljič Lenin — novo dobo v zgodovini sveta. V zgodovini je bilo več revolucij. Toda nobene izmed prejšnjih revolucij ni mogoče primerjati s socialistično Oktobrsko revolucijo. Ljudska Kitajska presegla Stoletna sanja delovnih ljudi prvi petletni načrt ♦ ♦ ♦ ♦ Industrijska proizvodnja 17°/0 višja od predvidene 8 milijonov več delavcev Kaj je pripomoglo do uspehov Ogromni viri naravnega bogastva Važnost širjenja slovenskega glasila Manj zadovoljivo je širjenje «Dela». Posebno v nekaterih o-krajih in vaseh se še vedno podcenjuje važnost našega slo- ji rvi petletni načrt Kitajske, ki je bil sestavljen v cilju, da postavi predhodne temelje za industrializacijo, je bil dosežen in presežen. To je prejšnji teden sporočil na zasedanju kongresa Kitajskih sindikatov Liu Fu Čen, predsednik državne komisije za pianificò ranje. Ob koncu leta bo izpolnjenih 450 velikih industrijskih objektov od predvidenih 820 na daljšo dobo (gre za nove tovarne, ki jih obnavljajo ali širijo). Poleg tega bodo končali še 2.300 objektov, ki zahtevajo manjše investicije. Industrijski objekti V glavnem so izpolnili grad- venskega glasila. Vsekakor pa ( njo industrijskega središča v beležimo pozitivno delo sekcij Opčine, Trebče, Sv. Križ, Zgonik, dočim so zaostale Gropa-da, Padriče, Prosek in Nabrežina. V teku kampanje se je znatno povečalo število bralcev «Vie Nuove» in napredovalo je tudi širjenje ideološke revije «Rinascita», ki je skoro podvojila število naročnikov. Uspehi ilustriranih revij Velik korak naprej je napravila ilustrirana revija «Realtà Sovietica». Po tej revij je povpraševanje vedno večje. Dokaj zadovoljivo je širjenje revije «Vie del socialismo», ki si je že pridobila stalen krog zvestih bralcev med tovariši, ki sc bolj posvečajo študiju. Toda kljub temu bi se število bralcev brez dvoma lahko še povečalo. Anšanu in utrdili središče industrije v Šangaju in drugih obmorskih mestih. Nove industrije se istočasno razvijajo na severu, jugu in v središču dežele. Stalno industrijsko premoženje se je povečalo za 100 odst., industrijska proizvodnja je presegla petletni načrt za 17 odst., kmetijska proizvodnja pa je do. segla postavljeni cilj v načrtu. V tem obdobju velikega proizvajalnega zaleta, je Kitajska že krila svoje potrebe glede strojev za 60 odst., glede kovin pa za 80 odst. Število delavcev se je povečalo za osem milijonov. Važni činitelji uspehov Do teh uspehov so na Kitajskem pripomogli naslednji važni činitelji : obenem z revolucijo so vodili istočasno tudi socialistično izgradnjo ; dosegli so vzporeden in hiter razvoj na vseh sektorjih, uporabljajoč vso razpoložljivo industrijo. Uspehi so se dosegli tudi, kei so imeli stalno v vidiku načelo, da je treba vzporedno z izgrad njo skrbeti tudi za blaginjo in ker so znali pravilno koordinirati politično - ideološko vzgojo množic z izboljšanjem življenjske ravni. To je omogočilo o-krepitev demokratične diktature ljudstva in dvig socialistične zavesti. Dokaz večje socialistične zavesti množic je prišel do izraza to poletje, ko so ljudske množice na Kitajskem v veliki debati, v vsedržavnem merilu od- ločno odbile napad desničarjev proti socializmu. ((Začenši z dnem, ko je bila ustanovljena nova Kitajska — je izjavil Liu Fu Čen — nam bo potrebno približno kakih dvajset let, da bomo postali velika socialistična dežela, z moderno industrijo, kmetijstvom, znanostjo in kulturo». To pomeni, da bo Kitajska leta 1969 že skoro prekosila Anglijo v proizvodnji jekla. Za uresničitev velikanskega gastva. Iz približnih računov izhaja, da lahko računa na 12 milijard ton železnih rudnin, 1000 milijard ton premoga in na vodne vire, ki so največji na svetu. Poleg tega je Kitajska, ki jo vodi preizkušena in prekaljena Komunistična partija, deležna znanstvene pomtiči s strani Sovjetske zveze., Seveda so bile pri uresničevanju te velikanske naloge, napravljene tudi napake, ki jih je pripisati neizkušenosti. Toda če jih hočemo primerjati z u-spehi, postanejo te napake malenkostne. Drugi načrt, ki ni bil še sestavljen v vseh podrobnostih, je v glavnem isti, kot ga je določil kongres partije. Predvideva, da bo proizvodnja jekla dosegla leta 1962 12 milijonov ton, premoga 230 milijonov ton, umetnih gnojil pa 7 milijonov ton. Ustvaritev družbe v kateri ne bi bilo izkoriščanja človeka po človeku, to je bila stoletna sanja delovnih ljudi in naprednega človeštva vsega sveta. Oktobrska revolucija je to sanjo prvič v zgodovini spremenila v realnost na tretinji zemeljske oble. Ta revolucija je pokazala, da je ljudstvo brez zemljiških lastnikov in brez buržoazije, povsem sposobno voditi pianificò rano delo izgradnje novega svobodnega in srečnega življenja. Istočasno je bilo dokazano, da narodi vsega sveta lahko živijo v mirnem sožitju in prijateljstvu, brez imperialističnega jarma. V 40 letih je sovjetsko ljudstvo prehodilo zelo težko pot. Imperialisti so skušali z vsemi sredstvi uničiti prvo socialistično republiko Sovjetske zveze, misleč, da so močnejši od ZSSR, so sprožili dva oborožena napada proti Sovjetski zvezi. Toda junaško sovjetsko ljudstvo je pod vodstvom slavne Komunistične partije mojstrsko premagalo napadalce. Nepremagljivost Sovjetske zveze obstoja v dejstvu, da je nadomestila kapitalistični red s socialističnim ; diktaturo izkori. ščevalskih razredov z diktaturo proletariata, da razvija socialne sile z ritmi, ki so nedosegljivi za kapitalistične države ; obstoja v dejstvu, da v resnici uresničuje proletarski internacional izem, se res bori proti nacionalnemu jarmu in pomaga zatiranim narodom v borbi za njihovo osvoboditev. Ta država uživa toplo podporo vsega svojega ljudstva in istočasno podporo narodov vseh dežel svi ta. Intenzivnost te podpore je brez primera v zgodovini vseh dežel. V 40 letih se je obličje Sovjetske zveze korenito spremenilo. Pred revolucijo so bile go. spodarske in tehnične sile Rusije relativno zaostale. Danes je postala Sovjetska zveza zelo mo. čna svetovna prvorazredna industrijska sila. Življenjska raven sovjetskega ljudstva se stalno dviga ; razmerja razvoja izo- i miimiiimiiiimmiiiimmmimmmmmmimimmimimmmmimmiiiiimimmmmiiiasimmiiii i lening 'o na decemb I sovje k ki i Peljali ,intontii Govor tov. Maocetunga na proslavi*™, Wva, k davila 1 ladje, Oktobrske revolucije v Moskvi brazbe, znanosti in kulture v ZSSR so zdaleka presegla kapitalistične dežele. Sovjetska zveza je zgradila prvo atomsko e-lektrično centralo na svetu, prva reaktivna letala za potnike, zgradila je prve medcelinske balistične rakete, pognala je v vsemirje prvi in drugi umetni satelit zemlje. Ves svet priznava, da so uspehi Sovjetske zveze glede na dva umetna satelita zemlje, odprli novo dobo, ko bo človek popolnoma ukrotil naravo. Vse to je razlog ponosa, ne samo za sovjetsko ljudstvo, marveč tudi za proletariat vsega sveta, za vse človeštvo. E-dino reakcionarji se tega ne veselijo. Komunistična partija Sovjetske zveze, izvajajoč na ustvarjalen način teorijo marksizma- cionalne posebnosti, ki jih je treba absolutno upoštevati. Toda bodisi v revoluciji kot v socialistični izgradnji, smo v polni meri izkoristili bogato izkušnjo KPSZ in sovjetskega ljudstva. Kitajsko ljudstvo se veseli, ker so mu izkušnje Oktobrske revolucije in izgradnje socializma v Sovjetski zvezi pomagale, da je zmanjšalo svoje napake ali da se jim je lahko izognilo ter da je izvršilo svoje delo z relativnim uspehom, čeprav mora kitajsko ljudstvo kljubovati še mnogim težko-čam. Docela jasno je, da ako bi po Oktobrski revoluciji proletarski revolucionarji raznih dežel prezrli ali pa ne bi resno proučili izkušnje ruske revolucije, izkušnje diktature prole- leninizma pri reševanju kon- ' tariata in socialistične izgrad- kretnih problemov, je zagotovila sovjetskemu ljudstvu nepretrgane zmage v izgradnji novega življenja. Program borbe izgradnjo komunizma v ZSSR, ki gà je sestavil XX. kongres KPSZ, je vzgleden vzorec. Ni dvoma, da bodo k na-daljini utrditvi in razvoju raznih sektorjev življenja v Sovjetski zvezi, prispevali modri ukrepi Centralnega komiteja KPSZ, ki so bili napravljeni za premostitev čaščenja osebnosti, nje v Sovjetski zvezi, kot tudi če ne bi prilagodili analitično iu ustvarjalno teh izkušenj kon. kretnim pogojem njihove dežele, bi ne uspeli osvojiti si leninizma, ki je nova etapa razvoja marksizma, ne bi uspeli pravilno rešiti problemov revolucije in izgradnje njihove dežele. Če bi delali tako, bi zapadli v dogmatske ali pa revizionistične napake. Mi moramo voditi istočasno borbo proti tema dvema zgrešenima tenden- jih je že večkrat iznesla Sovjet-f°mski ska zveza za znižanje oborožit- dolg 1 ve, prepoved proizvodnje, p o-j- Oprei skusov in uporabe orožja zaPorjem, množično uničevanje, izražajof s 44. skupna stališča vseh socialistih Pkih, 1 nih dežel in odgovarjajo isto-1 je 1 časno koristim narodov vsega I9 od ; sveta. Mi se odločno borimo P ledol za mirno sožitje med socialisti-,f6*ja« k: čnimi in kapitalističnimi deže- l0r, je lami, da bodo narodi vseh de-re ceni žel reševali svoje notranje pro-’a-bleme po lastni volji. Mi se dondoloni cela strinjamo, naj vse države Ibi raz Vmešavanje v tuje zadeve ali 32 izvajajo pet znanih načel in sicer: medsebojno spoštovanje o- 6r led zemeljske suverenosti in nedo-Me: at< takljivosti, nenapadalnost, ne-vmešavanje v notranje zadeve, «to. Pa enakopravnost in vzajemna k» ,atorja rist, miroljubno sožitje. tator i elekl 6 stran ki 1 iške vi, do s bičnih ‘o ime: za razvoj kmetijstva, reorgani- , cama ; v tem trenutku je prav zacijo proizvodnje industrije in gradbeništva, za raztegnitev pravic zveznih republik in krajevnih organov, za borbo proti protipartijski skupini in okrepitev enotnosti partijskih vrst, za izboljšanje partijskega političnega dela v sovjetski vojski in mornarici, itd. Led je prebit pot je odprta Narodi vsega sveta vidijo v uspehih, ki so jih dosegli sovjetski ljudje, vsak dan in vedno jasneje svojo bodočnost. Pot, ki jo je prehodila Sovjetska zveza, pot Oktobrske revolucije, je v bistvu svetla glavna pot razvoja vsega človeštva. Ljudske množice vseh dežel sveta prisrčno proslavljajo 40.ob-letnico Oktobrske revolucije, ker je zgodovina teh 40 let globoko vkoreninila njihovo zaupanje v neizbežno zmago prole, tariata nad buržoazijo, socializma nad kapitalizmom, zatiranih narodov nad imperializmom. Seveda bodo morali narodi še prebroditi težave in ubirati vijugaste poti. Toda še pred 36 leti je Vladimir Iljič Lenin posrečeno dejal: «Poglavitno je, da je led prebit, pot je odprta in nakazana.» Ljudska revolucija, ki jo je vodila Komunistična partija Kitajske, je bila vedno sestavni del svetovne socialistične proletarske revolucije, ki se je začela z Oktobrsko revolucijo. Kitajska revolucija ima svoje na- posebno aktualna naloga borbe proti revizionističnemu odklonu. Jasno je tudi, da ako bi po Oktobrski revoluciji vlada katere koli dežele ne hotela živeti v prijateljstvu s Sovjetsko zvezo, bi s tem škodovala edino le pristnim koristim svojega naroda. Po poti Oktobrske revolucije je vkorakala in dosegla zmago vrsta dežel v Evropi in Aziji, ki štejejo nad 900 milijonov prebivalcev in so ustvarile mogočen svetovni socialistični sistem. Kapitalizem je že davno izgubil svojo premoč, dočim je socializem že davno postal nepremagljiva sila. Ameriški imperializem se vsiljivo vmešuje v notranje zade- „e ^ ve drugih dežel, vključno v zf j_; deve socialističnih. Vmešuje se jyajj vs med drugim v vprašanje, ki se|jv ^tf) tiče osvoboditve Taiwana s sira- kaatičn ni Kitajske ; na Madžarskem je |tSve ] organiziral protirevolucionarni 1, upor. Še posebno nesramno se vmešuje v notranje zadeve de-žel, ki se nahajajo na vmesne» VtQT 'lt( področju med Združenimi df 1 žavami in socialističnim tab» DlaF rom. Sedaj kujejo Združene dl" ’ žave načrt, da bi se vrinile * [»dstvo neodvisno Sirijo, poslužujoč se fcž» v Turčije ali Izraela in še vedno Stornem upajo, da jim bo uspelo strmo- P mc glaviti protikolonialistično egif^vi p0 lovsko vlado. ‘ttatični politike r in u ___:i_ «e ’U ledi Objektivni zakon: socializem bo nadomestil kapitalizem 22. decembra pokrajinski sestanek komunistov iz tovarn j^- aša federacija je sklenila, da skliče po skupščini komunistov iz velikih tovarn, ki je bila te dni v Milanu, pokrajinski sestanek komunistov iz tovarn. Sporazumno z voditelji celic je bil sestanek določen za 22. decembra, s pričetkom ob 8.30. Sestanek bo v dvorani Ljudskega doma v ul. Madonnina 19. Končal se bo zjutraj, ker se je že v teku priprav samih določilo intervencije, govorilo se je obširno o izkušnjah vodilnih komitejev v tovarnah tako, da bo diskusija jedrnata in konkretna. V času, ki nas še loči od najavljenega sestanka, se vršijo v tovarnah skupščine celic, na katerih delegati, ki so bili v Milanu, poročajo o poteku in obravnavanih temah tega važnega vsedržavnega zasedanja. Pokrajinski sestanek tovari- cilja, ki ši ga je postavilo kitaj- j šev iz tovarn je bil sklican v sko ljudstvo, še opira na skoro I cilju, da usmeri partijsko orga- njene sedanje naloge, potrebo po še večji aktivnosti v borbi, potrebo po okrepitvi partije v tovarni, da bodo tovariši še bolj aktivni v politični borbi v tovarni, okraju, v mestu tako, da bo delavski razred res izpol-nil svojo vlogo v akciji za izboljšanje življenjskih pogojev, za spoštovanje in izvajanje republiške ustave. Zato je poglavitna naloga ko. munistov v tovarnah, da okrepijo partijo posebno številčno. To bodo dosegli če bodo znali pritegniti v naše vrste stotine delavcev. V večjo podkrepitev te akcije bo naša federacija razdelila med delavce poseben letak z nekaterimi citati iz poziva, ki ga je skupščina v Milanu naslovila vsem delovnim ljudem, da se vpišejo v Komunistično partijo. Pokrajinskemu sestanku bodo sledili sestanki v vseh tovarnah, da se konkretizirajo smer- neizčrpne vire naravnega bo- | nizacijo v tovarni, da nakaže | niče tega sestanka. Že omenje- nega sestanka se bodo udeležili komunisti iz vseh podjetij, velikih, malih in srednjih in ne samo iz velikih tovarn. Širša udeležba bo brez dvoma po- . - , magala za uspešnejše napredo- Lar dve svetovni vojni. Po prvi Socialistični sistem bo, koncem koncev, nadomestil kapitalistični ; to je objektivni zakon, ki je neodvisen od človeške volje. Naj reakcionarji še tako ovirajo razvoj zgodovine, revolucija bo prej ali slej nastala in neizbežno zmagala. Ko hoče karakterizirati akcije določenih bedakov, pravi kitajsko ljudstvo, «da sami sebi kopljejo jamo». Taki bedaki so prav reakcionarji raznih dežel. Zatiranja, ki se ga poslužujejo proti revolucionarnim narodom, lahko končno samo približajo široko in še silnejšo ljudsko revolucijo. Ali niso prav najrazličnejše oblike zatiranja, ki sta se jih poslužila ruski car in Čangkajšek proti revolucionarnim narodom, imele bodrilno vlogo pri veliki ruski revoluciji in pri veliki kitajski revoluciji? Imperialisti, ki iščejo svojo rešitev v zatiranju narodov svojih dežel, kolonij in polkolonij, polagajo vse svoje upe tudi v vojno. Toda na kaj lahko računajo v primeru vojne? V zadnji polovici stoletja smo imeli vanje partijskega dela v vseh tovarnah in bo doprinos k borbam delavcev in enotnemu sindikalnemu gibanju. Sestanek se bo vršil v ozračju povečanega zaupanja v sile socializma, ki se vedno bolj uveljavljajo v svetu. Vršil se bo v fazi velike in pogumne enotne borbe ladjedelniških delavcev, ki jih obkroža simpatija in konkretna podpora vseh kategorij, političnih strank, že-na in mladine. Sestanek se bo vršil obenem v začetni fazi priprav na bodoče volitve. V tej veliki bitki, ki je že začela, se delavski razred bori in se bo boril za ohranitev demokratičnih pridobitev in na. predovanje sil socialnega na. predka. svetovni vojni se je v Rusiji sprožila socialistična Oktobrska revolucija. Po drugi svetovni vojni je prišlo v Vzhodni Evropi in na Vzhodu do številnih revolucij. Če se bodo vojnohuj-skaški imperialisti odločili spro-žiti tretjo svetovno vojno, bodo dosegli edino to, da bodo še bolj približali dokončni polom svetovnega kapitalističnega sistema. Vlade in narodi socialističnih dežel so graditelji novega miroljubnega življenja. Mi nikakor ne potrebujemo vojn in o-dločno nasprotujemo novemu svetovnemu spopadu. Sovjetska zveza, Kitajska in druge socialistične dežele si neutrudno Blazna napadalna Združenih držav je ustvarila ne l samo krizo na Srednjem vzh» ra *' du, marveč je ustvarila tudi n» | j varnost nove svetovne vojne- , (lJa 1 Vsi miroljubni in svobodoljub" fa*'ja b ni narodi so ob strani Sirije« "i P zavzemajo stališče proti ameri' j Voditi škim in turškim napadalce»« kot so bili oktobra prešlega le» ob strani Egipta, proti franc» skim, angleškim in izraelskih napadalcem. Sovjetska vlada je resno posvarila Združene drž» ve in Turčijo pozivajoč jih, naj se takoj odpovejo svojim napa' dalnim načrtom. Kitajska vlada in ljudstvo podpirajo borbo Si" rije v obrambi svoje države i odločno podpirajo pravilno sta" lišče Sovjetske zveze. Imperialistične zveri naj ne pozabijo, da je za vedno minila doba, ko so lahko po svoji v» lji razpolagale z usodo člove" štva in si samovoljno delile de' žele Azije in Afrike. Ameriški imperializem je vedno in še i» podkopuje na vse načine stv8( osvoboditve kitajskega ljudstva-Kljub temu ni mogel prepreči" ti kitajskemu narodu, s svoji»j 600 milijoni prebivalcev, da bi odločno stopil po poti sociali1' ma. V kratkem razdobju ošinil1 let je Kitajska dosegla v raznih sektorjih izgradnje uspehe, k* jih ni bilo mogoče doseči v " “Veljniš tališča H je : tne t( v<*aj 2.1 e« da b •ca bre :S «Le far ki N — a0v — t 400 nem stoletju. Na Kitajskem j6 i|(e« far _ -i___ t ■ , u ■ n_- . majhna skupina buržoaznih ‘Udim i tse tiš in ra X zate ‘lem v livce i Nad S Kajina V Les icario, ‘jeli v ‘jen m gc !,al ob desničarskih elementov, ki sC skušajo boriti proti socialist' čni poti, proti vodilni vlogi k» munistične partije v življenj11 države, proti tesnemu zavez»' štvu Kitajske s Sovjetsko zvez6 in drugimi socialističnimi dež» lami. Ti nesmiselni načrti so >e popolnoma zrušili pod udarci« ki jih je zadalo vse ljudstvo- V ■ Popravljanje stila dela in socialistična samovzgoja Za nagel razvoj stvari ao»1 lizma na. Kitajskem na še 11 nejši podlagi, kitajsko Ijudsl'0 pod vodstvom Komunisti®1^ partije razvija plodno gibanj za popravljanje stila dela. 1 pomeni, da se v mestih in deželi svobodno razvija, z n*^* janjem dejstev in ugola») njem resnice, diskusija, ki ) vodi in v kateri je udelež»^ vse ljudstvo, diskusija o P . blemu dveh poti — social'5 ^ čni in kapitalistični poti osnovni ureditvi in najva: Hf ir»;; prizadevajo za zmanjšanje med- ___________________________^ narodne napetosti. Predlogi, ki ^ (Nadaljevanje na 4. strO&J : *>žaš «kov, spri 1 KULTURA IN ZNANOST V SZ splovili rvi atomski ledolomilec yy t • » Lenin leningrajskih ladjedelnicah so na dan sovjetske ustave, decembra, svečano splovili ' sovjetski atomski ledolo-fc, ki so ga nato z vlačilci Peljali do pomola, kjer se-,j montirajo stroje in ga do-It/hxjejo. Svečani splovitvi je ^stvovala ogromna množica Wa, ki je z navdušenjem Pravila prid premik ogro-1 ladje, ki nosi ime Lenina. irjeti*0mski ledolomilec je visok ožit-j dolg 134 in širok 27 me-Opremljen bo z jedrskim za torjem, ki bo poganjal mo- žajof stič- isto- sega 41.000 konjskih sil. Po itkih, ki so jih objavili teh. je njegova sila dvakrat od sile zadnjega ameri-jmo» ledolomilca «Glatcher» in isti-pja, ki jo proizvaja njegov gle-uor, je enaka energiji elek-Je-re centrale polmilijonskega Pr°'|9' do-^dolomilec bo v svobodni iav'C dii razvijal hitrost 18 voz-l si-1 ali 32 kilometrov na uro. e o-f°r ledolomilca bo deloval edo-*de: atomska reakcija bo sene- ala vodo in jo spreminjala eve, 'to. Para, ki bo izhajala iz ko- tatorja, bo poganjala turbo-tator za električno ener-I električna energija bo s č strani poganjala tri mo-!, ki bodo vrteli mogočne iške vijake. Vse se bo prealo s pomočjo modernih . Menih naprav. Ledolomilec v "o imel torej ne strojnikov 3 M kurjačev, marveč samo za *'ke, ki bodo vodili in nad-! 'f >vali vse iz posebnih opazo-i 86 «č. Atomsko reakcijo bodo 5tra' 'matično zbirale posebne 1 iC lfave, brez človeškega poanti ( letflvtomatično abbini ari eni e dr-j e * pdstvo ladje bo imelo svoj ; sc pež» v posebni kabini na dn<> ‘tornem krovu; od tod mo- a mogli poveljnik in gip-’tri pomočniki s pomočjo matičnih naprav uravnavati lik* ( ‘n urejevati hitrost. Na j „e S ledolomilca je dovolj sbo- '0ra tudi za vzlet in pri-ne- 'k dveh helikopterjev, ki jne, Uadja nosi s seboj za razi-jub" Ha ledenih ploskev. Sam rije, poveljnik bo mogel ieri- 1 voditi motorje neposredno (,0, peljniškega mosta ali iz o-lets rališča v posebni kabini. nco- |°t je znano, morajo imeti kil® i le tovorne ladje na kro-j je Vsaj 2.00(T ton premoga ali e. da bi mogle potovati dva eca brez pristanka. Ledolo-d «Lenin» bo zadostovalo Car kilogramov atomskega — dnevna potrošnja 45 6°v — da lahko ostane med m 400 dni ne da bi mu bilo ► Plul bo brez pristanka 400 dni in potrošil dnevno 45 gramov goriva p, Udobnosti za posadko, sestavljeno pretežno in tehnikov potrebno pristajati v kakšni luki. Prostor, ki ostane na ta način prost, so uporabili za izboljšanje življenja posadke. Na ladji so kabine z enim in dvema prostoroma, žarnice z dnevno svetlobo, naprave za stisnjeni zrak, električna pekarna, restavracija, klub, knjižnica in čitalnica, kopalnice in pralnice, frizerski salon, čevljamica in krojačnica, velik ambulatorij s prvorazredno zdravniško oskrbo. Pri izgradnji ledolomilca je | sodelovalo 500 tovarn In češki mislec F. X. Salda je, stremeč za, dojetjem pravega smisla kulturnega dela, dejal, da je najvišji kulturni problem popolna organizacija človeške družbe glede na resnično ceno in duhovne vrednote. Tako pojmovanje osrednje funkcije kulture v življenju nam daje slutiti bistvene poteze njenega značaja. In sicer, da je zmeraj in v vsaki dobi ter v vsakem, primeru ustvarjalna, visoko etična in obče človeška...» Podeljene . Nobelove nagrade tt torek je švedski kralj Gu-* stav podelil Nobelove nagrade 1957 za znanost in literaturo štirim uglednim znanstvenikom ter francoskemu pisatelju. Nagrade znašajo skupno 25 milijonov lir. Za fiziko sta bila nagrajena ex aequo Ce Ning Yang član Zavoda za višje znanstvene študije v Princetonu (New York) in Tsun Dao Lee profesor Columbia University. Nagrado za kemijo je prejel angleški znanstvenik Aleksander Todd z univerze v Cambridge, za medicino in fiziologijo pa prof. Daniele Bovet iz Rima. Francoski pisatelj Albert Ca-mus je prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Ponesrečena izstrelitev ameriškega satelita Kot je našim bralcem gotovo že znano, se je prejšnji teden v Cape Canaveral (ZDA) ponesrečil poskus izstrelitve prvega ameriškega umetnega satelita. Neuspeh je težko razočaranje za ameriške znanstvenike in tehnike, dočim služi kot lekcija političnim- možem, ki so nepremišljeno z bobnečo propagando poveličevali poskus, še predno so bili gotovi, če bo sploh uspel. Uradno so sporočili, da je neuspeh pri izstrelitvi rakete «Vanguard» s prvim satelitom, pripisati mehanični okvari na pogonskem sistemu rakete. Podstavek za izstreljevanje ni preveč poškodovan in. ga bodo v kratkem popravili. Predvidevajo da bodo novo izstrelitev satelita poskusili v prihodnjem letu, tokrat verjetno z mnogo manj reklame. 47 let star filmski žurnal TT Zagrebu so pred kratkim ’ našli pri nekem starem kinooperaterju zanimiv dokumen-tarni film, ki prikazuje kronanje črnogorskega kneza Nikole za kralja, ob priliki 50-letnice njegovega vladanja. Ta filmski žurnal je bil sneman pred 47 leti in je sploh prvi film sneman v Črni gori ter nedvomno spada tudi med prve filmske tednike v svetu sploh. To dokazuje, da je tedaj julija 'ttdim se iz dremavice ; trdno spati nisem mogel, ker me je vse tiščalo. Ura je pet, moji tovariši še spijo, v vozu je ti-in razen Danilovega smrčanja je slišati samo ropotanje s> zateglo žvižganje lokomotive in neko govorjenje v sonetu vagonu. Od neprespane noči imam v glavi napete Sivce in ko se umijem, mi mrzla voda dobro de. Nad Slovaško se dviga megla in po tleh je vse mokro. Kajina je čudovito lepa. Na valovitem hribovju so posejane c*. Lesena poslopja so podobna predmestnim vilam, ^fario, edini delegat iz Tre viša, ki smo ga zato radovoljno ‘ieli v našo skupino, mi posodi brivno britvico, da si tetn gosto brado. Bruna se potem čudi, da se nisem nič *al ob takem guganju vagonov. Dekleta oblečejo kratke ^e, fantje s Sicilije skoraj znorijo in jih povabijo v svoj Oni zapojejo Maruziello, mi jim nudimo našo Študente, potem zapojemo eno vsi skupaj in zabave ne manjka. Drago Sedmak. Od Križa do Moskve (Vtisi udeleženca Moskovskega festivala) tržaška delegata Drago Sedmak, pisec teh zapisov, in Ugo Goreli a med pionirji ob radostnem sprejemu na eni izmed ukrajinskih postaj. Danilo si baše usta s češko salamo, pravi da ni jedel še take v Dolini ; žena šiva Petru gumbe na novo karirano srajco. Vlak drdra neprestano. Ustavimo se: Zilina. Izstopimo, še prej pa zapojemo Na juriš. Štirje mladeniči me obkrožijo. Slovaščino je lahko razumeti. Ko jim povem, da sem iz Trsta in da sem Slovenec, me skoraj objamejo in ponosno ugotavljajo, da živijo Slovani tako daleč. Na postaji nas založijo s pivom in jedjo. Oni štirje pravijo, da je šel pred nami vlak s Severnoafričani. Vlak se premakne in mi kričimo : «Nasvidenje! Nasvidenje!...» «Ste videli ! Še cigarete so nam dali», pravi Peter in si prižge «Lipo». Ob progi se neprestano vije reka. Pogledam na zemljevid: to je Vah, pritok Donave. «Glejte Tatre ! Glejte Tatre!» kriči nekdo na koncu vagona. Vsi gledamo skoz okno. Mogočno gorovje se dviga do oblakov. Vrhov ni videti. Vse je krasno. Sprevodnik nam pove,! da je to najlepši predel Slovaške. Tu je polno počitniških domov za delavce, zdravilišča, privlačen predel za turiste. Z nekega travnika nam mahajo otroci, ki pasejo čredo krav Proga je elektrificirana do Košič. Popoldne se ustavimo: jj Košiče. Povsod zastave, napisi, slike Širokega in Bulganina, prevladuje beseda Festival. Neki poba mi pripne na prsi Fuči-kovo značko. Dam mu nekaj našega drobiža. Uro pozneje se* vlak zopet ustavi za nekaj minut, progo menda popravljajo , Sicilijanci pojejo in s vira j o Carosonove motive. Pogovarjam se z dvema železničarjema. Eden mi pravi, da bomo v dveh3 urah na sovjetski strani. Zapuščamo gore in se peljemo dol v ravnino. Čiema nad Tisou je že za nami in vlak se s polževo hitrostjo bliža meji. Na obeh straneh se širi polje, pokrito s tobačnimi listi. Vsi smo na oknih, živčni od razburjenja. Prihajamo namreč v državo, kjer so prvič v zgodovini človeštva delavci prevzeli oblast in zgradili socializem. Vsi kričijo. «Smo že! Živela Rdeča armada!» zavpije Miljčan, ko zagleda ruske vojake. Pojemo, kličemo drug drugega, skakamo od veselja. Lilijana si od ginjenosti briše solzne oči. V vagon vstopi častnik s pomočnikom in veli tišino ter sesti na svoja mesta. Pregledovanje potnih listov je strogo. Ko častnik opravi svoje delo, sc začne prijateljsko pogovarjati z nami, z obraza mu izgine prejšnja strogost in želi nam srečno pol do Moskve. Vlak počasi rine naprej in mi se pehamo k oknom. Pred nami je Čop, prva ukrajinska postaja. Na peronu svira godba, dekleta nas obložijo s cvetjem. Iztovorimo prtljago. Na trgu za postajo pojo in plešejo mlade Ukrajinke. Godba začne italijanski mambo in neko dekle me povleče v sredino. Pravi, da je študentka. Ime ji je Tanja. Ko ples konča, se mi izgubi izpred oči. Prestopimo v spalne vagone. Tiačnice so širše in vggoni visoki kot hiša. Ko se namestimo, vlak odpelje. «Do-svidanja! Zdravstvujte!» kriči pred odprtimi vrati Doro v množico. Dela se večer. Po mikrofonu se oglasi sovjetska himna, nato nek glas veli uravnati uro za dve nazaj ter nam vošči vse dobro v Sovjetski zvezi. Čez eno uro se vlak ustavi v Mukačevu, kjer nas pričakujejo tisoči meščanov. In zopet cvetje, godba, značke, razglednice... Vlak gre v noč. Jaz truden ležem in ogledujem listek, na katerem so natiskana imena mest, kjer se bo vlak ustavil. \26. julija . i' TTrej, zaspanec, zbudi se!» zavpije Livio, me sune v trebuh »-LL in me vpraša, če izstopim z njim v Ternopolu. Ponaša j se s kupom razglednic, dar pionirjev iz Mukačeva, in sedaj Rželi, da greva skupaj na lov. Delegati se usujejo iz vagonov, se pomešajo med množico, [ki nam vedno nudi veličasten sprejem, hitijo k vodnjaku I umiti si z mrzlo vodo zaspan obraz. Na peronu godba v hitrem ] tempu igra nek fokstrot. Ob postaji stoji visok Stalinov kip, lod katerega seva mogočnost. Peter sprašuje nekega delavca lo njegovem življenju. «Pu ! Pupu ! Puuuuuuu ! » zatuli lokomotiva in nas opo-Izarja, da je treba iti. Ker ni mogoče odpreti oken, hoče vsakdo J ostati pri odprtih vratih, in ko se vagon zgane, se nekateri Iše pehajo navzgor. Mahanje, pozdravi, vpitje in nasvidenje.., [Na hodniku razpostavimo šope rož... Neka starejša ženica, ki gre obiskat v Moskvo svojega jsina-študenta, ginjena pravi: «Sedaj na stara leta sem srečna, ko vidim to ljudstvo, te [sprejeme. Kaj sem vse dočakala!» «Ti, če bomo povedali doma vse to, kar vidimo in kar . doživljamo, nas bodo obtožili za komuniste. Se ti ne zdi?» se pogovarjata dva Sicilijanca, po vsej verjetnosti demokristjana To je Ukrajina. Samo valovito polje brez konca. Žito so že poželi in v daljavi vidim kot gore visoke kupe slame. Pokrajina je preveč enolična, slika se malokdaj menja. Vasi so zelo redko posejane, daleč vsaka sebi, daleč od mest. Ponekod se prikažejo slamnate strehe. Kamenja ni mogoče najti. Progo včasih spremlja pas gozda, ki jo varuje pred zimskimi viharji. Vsaka vas ima ob progi skladišča in od tu gredo poljski pridelki po vsej državi. Na postajah so razpostavljeni mogočni kmetijski stroji. Tu in tam se kretajo ženice z belo ruto na glavi in mi jih z rokami pozdravljamo. Poti so razo-rane s strjenim blatom, ob mlakah se podijo skupine rac. Pusto mora biti tu življenje. Dečki so spravili posteljnino in igrajo na karte. Z Livio-tom piševa domov razglednice, ker jih na naslednji postaji misliva oddati. Iz restavracije nam prinašajo v zavojčkih zajtrk in nato vroč ruski čaj. Radio oddaja sovjetske pesmi. Spoznavamo se, seznanjamo se: Marisa nas s svojo hojo navdušuje. Pleše v gradiškem baletu in Doro pravi: «Kdaj pa niso šli Tržačani in Furlani dakordo, a? !» Walter, doma iz neke vasi ob tirenski obali, je spoznal Dragovo sestro v Rimu. Giovanin, doktor v Messini, že od Dunaja sem igra in poje na kitaro španske pesmi, zaljubljeno gleda Edo in potem govori o lanskih madžarskih dogodkih, ko se je nahajal v Budimpešti. V vagonu je vroče. Glas po mikrofonu kliče posamezne skupine na obed. Restavracija je zelo udobna, lepa, kot ves vlak, v notranjosti predvsem. Nekaj podobnega smo že videli v filmu Pesem sibirske zemlje. Ob neprestanem guganju vagona nam natakar s čudovito spretnostjo nosi polne krožnike juhe. «Glej, polil me bo!» prestrašeno zavpije Bruna, a Pjotr ji smehljaje pokaže zobe in krožnik je že na varnem. «Spasiba !» «Pažalosta !» Učimo se in tudi naučimo prve ruske besede. Vlak se ustavlja kot določa urnik. Fastov, Kasatin, Kijev... Počasi prihajamo v ukrajinsko, prestolnico. Čez Dnjeper se širi mogočen in dolg železniški most. V daljavi se v soncu svetijo pozlačene kupole pravoslavnih cerkva. Vlak se ustavi pred visokim postajnim poslopjem. Množica prekriva vsak kotiček. Ob zidu je vojaška godba. Na govorniškem odru nas v imenu kijevske mladine pozdravlja mlad govornik. Pepi fotografira godbo, nekdo jih prosi, naj zaigrajo mambo. Vse se trti. Italijanski delegat daruje delavcu v prozoren papir ovito kravato. Ukrajinec je nekam začuden in ne najde zahvale, objameta se. Vsi smo polni poljskega cvetja in nasmejani. Zvečer izstopimo v Konotopu. Nek gorečnež vpije : «Živel Lenin in Stalin, Hruščev. Slava sovjetskemu narodu ! » Množica ploska. Govorimo s štirimi študentkami medicine. Preden odidemo, jih po vrsti poljubimo. Ljudje se smejejo. Oni gorečnež še vedno vpije. Mesto, morje lučk je že za nami... (Dalje prihodnjič) £ Sneman je bil v Črni gori ob kronanju kneza Nikole majhna državica Črna gora vendarle igrala znatno vlogo v mednarodnem političnem življenju. Film so verjetno snemali italijanski kinooperaterji ter ga je pozneje odkupilo podjetje «Balkan». Filmski žurnal pa o-staja vendarle zanimiv dokument o tedanjem življenju v Črni gori. Prikazuje tudi rusko floto, ki spremlja ruskega velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, ki je potoval v Cetinje na kronanje s svojo soprogo Milico. V Cetinje se je podal tudi tedanji italijanski kralj Vittorio Emanuele III. Že prisotnost teh vladarjev dokazuje znatno vlogo, ki jo je imela tedanja Črna gora v svetu. Zato je bila seveda želja večjih sil, da bi imele vpliv na to državico. Filmski žurnal prikazuje poleg kromanja tudi srečanje Nikole z vojnimi veterani, razgovore z diplomatskimi predstavniki ter vojaški mimohod in prve avtomobile, ki so vozili po cetinjskih cestah. M. B. Skorajšnji konec prvega sputnika ' - ’ v- , Moskovski radio je pred dnevi sporočil, da bo prvi sovjetski sputnik končal svoje kroženje okrog zemlje v januarju 1958. Satelit je doslej preletel več kot stokratno razdaljo od Zemlje do Lune in nad tri četrtine razdalje med Zemljo in Marsom. Slovenska televizija V Ljubljani so 7. decembra odprli mednarodno razstavo radia in telekomunikacij. Ob tej priliki je televizijski oddelek Radia Ljubljana začel s prvimi samostojnimi slovenskimi televizijskimi oddajami. DOMACI PROBLEMI IN VESTI Uradni nastop predstavnikov K. P. za .takojšnji razpis volitev TJ adnje dni prejšnjega tedna je bil po sodnem oficialu vročen vladnemu generalnemu komisarju dr. Paiamari, pod-piefektu dr. Maciotti in v vednost komisarju na občini dr. Mattuciju, notranjemu ministru Tambromju, predsedniku ministrskega sveta Zoliju in prvemu predsedniku prizivnega sodišča v lrstu opomin, ki so ga podpisali volivci Vittorio Vi-dali, Manja Bernetič in odv. Vriuseppe JTogassi, voditelji naše teaeracije, in s katerim se pozivata vladni komisar in pod-prelekt, naj po zakonu nemudoma razpišeta upravne volitve. Upomin se sklicuje na ustno zahtevo, ki sta jo par dni prej j postavila vladnemu komisarju tov. Pogassi in tierneticeva za razpis takojšnjih volitev z izrecnim pozivom na člen 8 zakona od 5. aprila 1951, spopolnjene-ga z zakonom od Z6. marca 1966 po katerem je treba obnoviti celoten občinski svet, ko je ta zaradi odstopa svetovalcev izgubil več kot polovico svojih članov. V tem primeru predvideva zakon razpis volitev v roku treh mesecev od dneva o-stavke. ti sklepom od 17. septembra 1957, ki je postal polnomočen 14. oktobra, je občinski odbor sprejel na znanje ostavke ve- Tudi ostale levičarske stranke zahtevajo spoštovanje zakona Nov način plačevanja potrošnje Acegat čii^e svetovalcev in podprefekt je imenoval komisarja za začasno upravljanje občine. Na podlagi omenjenega člena 8 se morajo volitve vršiti v roku treh mesecev, to je 14. januarja 1958. Ker je že potekel po zakonu določen termin 45 dni, v teku katerega prefekt v sporazuma s predsednikom prizivnega sodišča določi datum volitev in ga sporoči županu, kateri mora s svoje strani obvestiti volivce, poziva opomin vladnega komisarja in podprefekta, naj se držita zakonskih določil in nemudoma razpišeta volitve. Podpisniki si pridržujejo pravico kakršnega koli postopka proti nezakonitosti aktov in ukrepov, ki jih bo prefekturni komisar na občini sprejel po zapadlosti roka, ki ga izrecno določa zakon. Podoben opomin je podpisalo in poslalo tudi 8 volivcev ki so dejansko voditelji PRI, naša komisarska uprava, saj so že prve izkušnje dokaj bridke za vse Tržačane. Občinske volitve bi dale možnost prebivalstvu našega mesta, da si izvoli novo občinsko upravo, ki bo smotrno upravljala občino v korist vseh občanov, ne pa da jo upravlja od zgoraj postavljeni komisar, ki sploh ne pozna naših razmer in se tudi ne briga za naše težave. Zaradi tega je tudi zahteva po takojšnjih volitvah splošno občutena in jo podpira vse prebivalstvo. VSEDRŽAVNI DAN BORBE ZA MIR V nedeljo 15. t. m. ob 10.30 bo v dvorani Ljudskega doma v ulici Madonnina 19 govoril poslanec Mario Alicata " član vsedržavnega vodstva KPI Vprašanja, ki jih bo govornik obravnaval : -— kriza NATO — nevarnost oporišč za izstrelke — za miroljubno zunanjo politiko — solidarnost z alžiskim ljudstvom MLADINCI ! DRŽAVLJANI ! UDELEŽITE SE ZBOROVANJA! Brezposelna mladina se organizira PSDI, PSI in PR, dočim sta bivša občinska svetovalca NSZ Jože Dekleva in Bortolo Petronio poslala vladnemu komisarju in prefekturnemu komisarju na občini pismo, v katerem izjavljata, da se strinjata z zahtevo po takojšnjem sklicanju volitev. Kot vidimo, slone prizadevanja naše partije in ostalih levičarskih strank na čvrsti zakonski podlagi in oblasti bi se mo- ! delegacijo nase partije, sestav-rale takoj odzvati, če nočejo j ljeno iz tovarišev Pogassi, Ber-kršiti zakona. Zahteva pa je , netičeve, Radich, Muslin in tudi popolnoma upravičena z Braun, ki je iznesla komisarju vidika težkih gospodarskih in nekatere važne krajevne pro-socialnih posledic, ki jih pri- blemc. Vladni komisar Paiamara potrjuje povišanje tarif Acegat Delegacija KP predložila tudi razna druga vprašanja rejšnjo sredo je vladni komisar dr. Paiamara sprejel Predvsem je delegacija podčrtala potrebo takojšnjega razpisa upravnih volitev za tržaški občinski svet, z ozirom na dolžnost oblasti, da v tem primeru izvedejo člen 8 zakona št. 203 od 5. aprila 1951 s spremembami zakona od 23. mar- Od 1. marca dalje bodo uslužbenci Acegat ugotavljali potrošnjo plina, električnega toka in vode vsaka dva meseca. Da bodo lahko potrošniki plačevali potrošnjo vsak mesec, jim bodo dostavljali dva računa, združena na enem samem obrazcu. Prvi račun bodo potrošniki lahko plačali takoj, ko jim ga izterjevalec izroči, ali pa v teku petih dni. Drugi račun, v obliki predujma, pa se lahko plača takoj ali v teku enega meseca pri blagajni podjetja. Kdor ne bo plačal v tem roku, mu bodo akreditirali vsoto na naslednjem dvomesečnem računu. Potrošnik, ki bi hotel plačati takoj prvi račun in vsoto predujma, mora zahtevati, da mu izterjevalcev potrdi z žigom plačilo računa in odrezka o predujmu. Plačilo predujma ni obvezno. Miklavževanje za otroke stavkajočih delavcev Predstavniki slov. šole pri oblasteh Predstavniki Sindikata slovenskih šolnikov so bili prejšnji teden pri zastopnikih mešane razmejitvene komisije, in sicer pri jugoslovanskem generalnem konzulu v Trstu Mitji Vošnjaku, pri g. Pasquinelliju za italijansko komisijo in pri didaktičnem ravnatelju Angioletti ju, strokovnjaku za šolske zadeve pri mešani komisiji. Ob priliki teh srečanj, so razpravljali o raznih vprašanjih, ki sc tičejo slovenskega šolstva. V nedeljo je Zveza demokratičnih žena priredila v kinu «Alabarda» miklavževanje za otroke stavkajočih delavcev iz ladjedelnic CRDA in Tržaškega arzenala. Na matinejo je v spremstvu staršev prihitelo veliko število otrok, ki so z otroško radostjo spremljali priložnostne otroške filme. Po filmski predstavi so bili otrokom razdeljeni zavojčki s slaščicami. Demokratične žene se tem polom toplo zahvaljujejo tržaškim trgovcem in ostalim darovalcem, ki so tako pripravno prispevali slaščice in sadje, da so mogle razveseliti otroke delavcev, ki se že toliko mesecev borijo za dosego boljših pogojev življenja, kar bo nedvomno prispevalo tudi k izboljšanju splošnega gospodarskega stanja. ca 1956. Dr. Paiamara je od. govoril, da o svojih ukrepih glede volitev ne bo obvestil samo ene stranke, marveč vse pre. bivalstvo ; sicer pa se misli držati zakona Delegacija je nato predložila protest proti nameravanemu povišanju tarif Acegat, ker z ozirom na težke razmere mesta in zlasti delovnega ljudstva ni mogoče nalagati še večjih bremen za javne usluge. Vladni ko. misar je odločno zatrdil, da ne bo vladne podpore, ki bi jo morali odtegniti za druge produktivne namene in da zaradi tega prefekturni komisar na občini ne more storiti drugega, kot povišati omenjene tarife. Predstavniki naše partije so skušali vztrajati na protestu, toda zaman so poudarjali potrebo po vladni intervenciji. Naša delegacija je nato protestirala proti provokacijam vo-ditcljev CRDA na škodo stavkajočih delavcev, ki so ob nedavnih dogodkih v notranjosti ladjedelnice Sv. Marka dokazali veliko zavednost in hladnokrvnost, kateri se je zahvaliti, da ni prišlo do težjih incidentov. Istočasno so naši predstavniki protestirali proti brezbrižnosti osrednjih vladnih orga. Prejšnji teden so brezposelni mladinci od Sv. Ane stopili v agitacijo in zahtevali priznanje pravice do dela. Posledica je bila ta, da je neka zunanja tvrdka v Ilva zaposlila deset mladincev. Toda ta akcija brezposelnih ni ostala osamljena. Te dni so drugi brezposelni mladinci prišli na urad za delo in protestirali zaradi svojega nevzdržnega stanja. Bili so tudi pri obeh sindikalnih organizacijah in zaprosili za njuno zanimanje. Z razdelitvijo stotin letakov so nato pripravili zborovanje brezposelnih, ki se je vršilo v sredo na sedežu Nove delavske zbornice CGIL ob pri. sotnosti mladincev in tudi starejših delavcev. Na zborovanju so govorili številni mladi in sta-rejši delavci, ki so iznesli svoje posebne težke razmere in se pritoževali nad brezbrižnostjo zadevnih oblasti do problema brezposelnosti. Iz intervencij je bilo jasno zaznali razpoloženje teh mladincev, ki so odločeni boriti se, da bi mogli končno dobiti delo in zaslužek ter tako pomagati svojim družinam, na katere se morajo danes naslanjati. Za boljšo koordinacijo akcije in za intervencijo pri oblasteh, je zborovanje izvolilo 5-članski Učinek akcije brezposelnih Sv. Ane odbor, ki je bil pooblaščen, da sestavi načrt akcij in pobud, s katerimi naj se postavi pred javnost vsa resnost vprašanja mladinske in splošne brezposelnosti, da se doseže intervencija vseh tistih sil, ki morejo in morajo ukrepati, da se mladincem zajamči zaposlitev. Agitacijo brezposlenih podpirajo vsi tisti, ki jim je pri srcu bodočnost naše mladine, ki jih resnično skrbi vedno večje širjenje mladinskega kriminala, kot posledice situacije, katera ne daje vsej mladini možnosti, da si pošteno služi svoj kruh. Krožki komunistične mladine imajo nalogo, da popularizirajo borbo brezposelnih mladincev, da s to borbo seznanijo vse brezposelne svojega okraja ali vasi in jim dokažejo potrebo, da vsi sledijo tej poti, če si hočejo zagotoviti delo in zaslužek. Mladi komunisti morajo obenem organizirati tudi solidarnost vsega prebivalstva s temi mladinci, ki se že leta in leta zaman skušajo vključiti v produktivno dejavnost. Aktiv partije V torek 17. decembra s pričetkom ob 20. uri bo v veliki dvorani Ljudskega doma aktiv partije. Tov. Vidali bo poročal o zasedanju CK KPI, našega Federalnega komiteja ter o proslavah 40. letnice Oktobrske revolucije. ZA TEDEN DNI Koncert v Avditoriju Pod okriljem Glasbene Matice v Trstu bo v torek 17. decembra ob 20.30 v Avditoriju koncert pevskega zbora in solistov Srednje glasbene šole iz Ljubljane. Dirigiral bo Janez Bolè. Vstopnice so na razpolago danes, v ponedeljek in torek v Tržaški knjigarni ul. Sv. Frančiška 20, tel. 37338 ter eno uro pred pričetkom koncerta v ul. Roma št. 15 (SPZ). Lutkovna predstava Sobota, 14. - Spiridion, Dui (zadnji krajec) Nedelja, 15. - Jernej, Sveti Ponedeljek, 16, - Albina, I dica Torek, 17. - Lazar, Živko Sreda, 18. - Gracijan, RastoH Četrtek, 19. - Darij, Darko Petek, 20. - Liberat, Sveti Zgodovinski dnevi 15. 1846 so v Ljubljani Prešernove «Poezije». 15. 1941 so fašisti ustrelili fi ka Tomažiča in štiri tot riše. 16. 1770 se je rodil Ludvig v! Beethoven, slavni nei4 skladatelj. 19. 1‘8'28 se je rodil v Anton Janežič, slo\ jezikoslovec. RADIO ODDAJE nat0 V proslavo 10-letnice ustanovitve Lutkovnega odra Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo v nedeljo 15. decembra 1957 ob 11. uri dopoldne v dvorani Avditorija v Trstu svečana prireditev z uprizoritvijo lutkovnih iger. Vstopnice so v predprodaji danes od 8.-12. in od 15. do 18. ure ter jutri od 9. do 11. ure na sedežu SPZ v ul. Roma št. 15/11. V Vladni komisar je zanikal, da se vladne oblasti ne zanimajo in je na vsak način zagotovil, da bodo storili kar je mogoče, ila se spor reši. Saležu protestirajo zaradi premestitve ambulatorija na Prosek SGoOM: 16. Radijska », verza: O zdravstvu on bigi"10 le aeia: «Higienske naprave vrco '*e varni m oseDna higiena aei**ov in cev» - p/. Vokalni kvintet c Hce. Z, A^ed prebivalstvom Saleža, in zlasti med delavci, ki so zavarovani v Bolniški blagajni, je te dni zavladalo silno razburjenje. Salež je bil namreč že od nekdaj vključen v ambulato-rij INAM v Nabrežini, kar je tudi razumljivo, ker je vas le malo oddaljena od Nabrežine in ni predstavljala pot do ambulatorija nobenih večjih težav. Zadnje dni se je pa kar naenkrat izvedelo, da je bil Salež vključen v INAM na Proseku. Stvar je zelo resna in tudi nerazumljiva. Prizadeti zavarovanci si ne morejo pojasniti razlogov, ki so upravo Boini- Tovariši posnemajte! Tovariš Bevk Angel iz Trebč je daroval za našo partijo 500 lir. Tovarišu lepa hvala ! Poravnajmo članarino K P /A pozorilo sekcijam glede partijske članarine, ki so ga objavili prejšnji teden «Delo» in drugi naši časopisi, je prispevalo k pospešitvi izterjevanja članskih prispevkov v raznih sekcijah, V namenu, da vzpodbudimo člane partije za ureditev še Govor tov. Maocetunga (Nadaljevanje z 2. strani) šib političnih smernicah drža-o stilu dela partijskih in ve, državnih funkcionarjev in o blaginji ljudstva, vse v cilju, da se reši na pravilen način razna protislovja, ki dejansko obstojajo med ljudstvom in jih je treba v tem trenutku rešiti. To je socialistično gibanje ljudstva za njegovo samovzgojo in prevzgojo. To gibanje je že imelo ogromen uspeh. Povsod se razvija, naglo dviga socialistična zavest ljudstva, naglo se izsledijo napačni pojmi in premostijo pomanjkljivosti pri delu, naglo se utrjuje enotnost ljudstva in se krepi delovna disciplina, dviga se naglo delovna storilnost. Danes se ljudsko gibanje samovzgoje razvija med 600 milijoni kitajskih državljanov na različnih področjih in v različnih obdobjih. Približno čez nekaj mesecev bo to gibanje zmagovito v vsej deželi. Pozneje nameravamo razviti v naši deželi vsako leto ali vsaki dve leti slična gibanja za popravljanje stila dela, toda za krajšo dobo, kot eno izmed osnovnih metod za reševanje raznih socialnih protislovij v prehodni dobi. Pri uvajanju te metode mora biti glavna začetna točka, trdno prepričanje, da bo večina ljudskih množic z nami in da je naša stvar pravilna. Navdihujoč se po leninističnih načelih o tesni povezavi z množicami, o priznanju njihove iniciativnosti in o razvoju kritike in samokritike, smo z večletno revolucionarno izkušnjo pridobili metodo popravljanja stila dela ; pravilnost te metode še enkrat potrjuje socialistično gibanje samovzgoje, ki je v teku v naši deželi. V svoji socialistični izgradnji, je bila Kitajska deležna bratske in raznolike pomoči s strani Sovjetske zveze. Dovolite mi, da ob 40. obletnici socialistične Oktobrske revolucije iz- razim našo prisrčno hvaležnost | zvezo, se vedno bolj utrjuje. V Komunistični partiji Sovjetske vsej zgodovini ni bilo držav, ki , Hi,d. I zveze, sovjetski vladi in ljudstvu za dano prijateljsko pomoč. Že v prvi fazi ustanovitve Ljudske republike Kitajske smo sklenili s Sovjetsko zvezo pakt prijateljstva, zavezništva in medsebojne pomoči. To je veliko zavezništvo dveh velikih socialističnih držav. Mi imamo skupno usodo in skupno življenje s Sovjetsko zvezo in z vsem socialističnim taborom. Mislimo, da je okrepitev enotnosti socialističnih dežel, na čelu s Sovjetsko zvezo, sveta mednarodna dolžnost vseh socialističnih držav. Imperialisti, na čelu z Združenimi državami, skušajo z vsemi sredstvi provokacije in podpihovanja, izpodkopati prijateljstvo in enotnost socialističnih držav, ki jih vodi Sovjetska zveza. Toda njihovi napori so zaman. Enotnost socialističnega tabora, na čelu s Sovjetsko bi imele in tudi niso mogle imeti med seboj takih odnosov, kot obstojajo med socialističnimi deželami, ko se skupno delijo radosti in bridkosti, ko se medsebojno spoštuje in se drug drugemu zaupa, ko se medsebojno pomaga in vzpodbuja. To nam razlaga dejstvo, da so socialistične dežele, države povsem novega tipa, v katerih so bili strmoglavljeni izkoriščevalski razredi in oblast je v rokah delovnega ljudstva. Medsebojni odnosi med temi deželami poosebljajo načelo enotnosti, in-ternacionalizma in patriotizma. Tesno nas združujejo skupni interesi in skupni ideali. V u-stanovnem Manifestu Mednarodne delavske zveze, je Marx napisal: «Izkušnje iz preteklo- pirajo v borbi za emancipacijo, plača s skupnim porazom njihovih razpršenih naporov». Ta misel, ki jo je Marx formuliral pred 90 leti, ne bo postala za nas nikoli stara. Dragi tovariši ! Na prosiavnem zasedanju Vrhovnega sovjeta ZSSR, ki je posvečeno 40. obletnici Oktobrske revolucije, so prisotni pred-stavniki delavskega razreda in širokih ljudskih množic iz raznih dežel sveta. To dejstvo potrjuje veliko enotnost narodov sveta, je simbol razvoja in vzpona mednarodnega socialističnega gibanja. Nadaljujmo torej s prizadevanji za utrditev enotnosti vseh socialističnih de žel, za okrepitev enotnosti de lovnih ljudi in zatiranih naro dov vsega sveta, da bomo šli naprej, naproti novim in še večjim zmagam. Živela velika socialistična Oktobrska revolucija ! Živeli e-notnost in prijateljstvo socialističnih dežel, na čelu s Sovjet- neplačane članarine, kolektorje, administratorje, celične in sek-cijske komiteje pa za večje zanimanje in pospešitev dela, da bi tudi na tem področju z uspehom zaključili leto 1957, objavljamo skupno število članskih prispevkov, ki jih morajo posamezne sekcije dostaviti osrednji upravi, da bi sto odstotno poravnale članarino : Magdalena 1054, Milje 2284, Acegat 726, Sv. Ana 785, Sv. Jakob 1520, Domjo 106, Sv. Alojz 458, Barriera 1918, Lonjer 88, Sv. Ivan 1069, Curiel 2644, Rojan 457, Pratolongo 1518, j Opčine 555, Dolina 302, Prosek 245, Tovarna strojev 1047, Trebče 234, Sv. Marko 1710, Pon-čana 1063, Tomažič 2860, Skedenj 1774, Barkovlje 493, Sv. Vid 2090, Kolonkovec 1324, Greta 802, Repentabor vse, Nabrežina 420, Šempoiaj vse, Devin, Zgonik, Boljunec, Mačkov-ije in Ricmanje vse, Sv. Križ 1011. sti so dokazale, da se nezado- j sko zvezo ! Živela velika zasta-stna skrb za bratsko vavezništvo, I va marksistično - leninističnega ki mora obstojati med delavci internacionalizma ! raznih dežel in jih mora vzpod. Proletarci in miroljubni na-bujati, da se medsebojno pod-| rodi sveta, združite se! Občni zbor sindikata slov. šole Sindikat slovenske šole obvešča, da se bo vršil redni letni občni zbor sindikatà jutri, v nedeljo 15. t.m. ob 9. uri zjutraj v risalnici Višje realne gimnazije v ulici Lazzaretto Vecchio 9/II. Odbor ške blagajne privedli do tega, da jih je premestila na Prosek, ko pa je ta vas mnogo bolj oddaljena od Saleža kot Nabrežina. Zaradi tega predstavlja potovanje na Prosek za bolnike in vse, ki iščejo zdravniške pomoči, velike težave in neugodnosti, ki se še povečujejo v zimskem času. Zato je razumljivo, da prebivalstvo Saleža, in zlasti prizadeti zavarovanci in njihove družine, odločno in ogorčeno protestirajo proti temu ukrepu, ki jim prinaša same neugodnosti. Pripravili so tudi pismeni protest, ki nosi okrog 50 podpisov, v katereiy zahtevajo, da zavod INAM razveljavi svoj nesmiselni ukrep in nemudoma ponovno vključ ii Salež v ambula-torij v Nabrežini. Tudi nam ni znano, čemu so bili zavarovanci iz Saleža premeščeni na Prosek. Morda je imela INAM svoje razloge, toda prav gotovo je, da se ljudje, ki so to določili, niso na mestu prepričali, če je ta ukrep uresničljiv. Zaradi tega tudi mi zahtevamo, da se stvar ponovno prouči in ugodi zahtevi zavarovancev iz Saleža. Eda 200, Gojča 100, Gorella 500. Tudi nekateri tovariši od Sv. Ane so sprejeli svoje obveze, in sicer: Cecchi 500, Di Salvatore 500, Pahor 300, Rumi 1000, Tribuson 500, Michelazzi 500, Pobega 300 lir. Zgledu teh tovarišev nai sledijo člani federalnega komiteja, komiteji krožkov in vsi mladi komunisti. jeze Peterlin: «Kozlovska sl da na Višnji gori» - nato r ko kestra Mantovani in Melad'T'jo nj no - 22. Slovenski veseli 4iev. d tivi. frake , ivtiDELJA: 9. Kmetijska fn°vi-daja - 1U. Prenos maše iz s'L . niče Sv. Justa - u.Jv Glas* etlclr po žetjah - 17. Dramatiziral tega zgodba: Janko, uotias «Trirno n pisem», igrajo ciani Rad. ovaciji - ' 20.30 Glasbeni mozaik - ¥>o in ribor slovenske fitharmoirijfmje. < z2. Nedelja v športu - irji v Melodije iz revij. | ker j PON E DiEL J EK : 13.30 g4 resei Kampanja za podporno znamko ZKMI Kot partija, je tudi Federacija komunistične mladine začela kampanjo podporne znamke. Vsi mladi komunisti so vabljeni, da po svojih močeh s podporno znamko prispevajo svoji organizaciji finančna sredstva, ki so ji neogibno potrebna, da bi mogla razvijati svojo akcijo propagande in organizacije. Podporne znamke so izstavljene za različne zneske : 50, 100, 200, 500 in 1000 lir. Člani taj-ništva so se že obvezali na naslednje zneske: Pescatori 1000, Perini 1000, Ren Kaiser 200, Slovensko narodno gledališče ----- v Trstu ------ V soboto 14. decembra 1957 ob 20.30 in v nedeljo 15. decembra 1957 ob 16. uri v Avditoriju v Trstu GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Večer v čitavnici Vesela uprizoritev v dveh delih Za obe predstavi veljajo gledališki kuponi, za ne. deljsko predstavo tudi izkaznice «Z». PECI trajno goreče ŠTEDILNIKI na drva in premog ŠTEDILNIKI na plin in elektriko K E R Z E Trg San Giovanni 1 bena iamazija - 18.55 Male 5l'lo p: venske ventarne zasedbe - javlje Športni komentar - 2U.3U iM tano Domzetti: «Don Pasa!,.. ... ie», opera v 3 dej. - 212.50 v a'K Černe meioaije. ‘Vem TOREK: 13.30 Glasba po fe 0 tjah - 18.30 Pisani baiotri&jšnje radijski tednik za najtniajrijf gre 19.15 Zdravniški vedeš -Obletnica tedna: «Ant Stradivarius» - 22. ItalijanS slovenski kulturni stiki sK' stoletja: dr. Janko Jež: «S®1 nje stanje slovenistike in lijanistike» - 22.3Q Mende, sohn: tiimionija št. 5 v D-d»Ii)eU h'itev SREDiA: IB. Zena in obzornik za ženski svet ' . Krek: Koncert za violino |^aj orkester - Solistka Jelka 'Sra t< nič-Krek, orkester slovenji ne iiiharmonije, dr. Samo Hu4 neva - 19.15 Sola in vzgoja: profjiolni Theuerschuh: «Očetje in d<4 • ščajoči sinovi» - (razgovorILj 20.30 Slovenski oktet - 21. ton: «Poslednji dnevi SoHs, ta», Radijska drama. Ig ril člani Rad. odra. Režira: B. UZe’ ranovič-Battelino - nato Gibale beni varieté. ČETRTEK: 13.30 Melodije.!, operet in revij - 18.30 Z zaT n* rane police: «Grbavec N srnin» - 19.15 Radijska uniV^oi r za: Izumi v zgodovini civn^/adi cije: «Papir o bistvu gov4edstt ce» - 20,30 Iz opernega Salitaci - 21. Ilustrirano predavanje/V E zgodovine Vikingov: «DririjL , sko življenje» - 21.40 Pri ‘j, ^ mačem ognjišču - 22. knjige in izdaje: Pesmi Žnidaršičeva in Papež, por^a * prof. M. Jevnikar - 22.15 C*ila kovski: Simfonija št. 5 v molu op. 64. PETEK: 13.30 Glasiba po ljah - 18,50 Moški zbor «Val* tin Vodnik» jz Doline - i“' Znanost in tehnika: ing. Pavlin: «Voda. vir terma’’ klearne energije» - 21, V&1 nost in prireditve -v Trst*1 nujo m jju. ucuiive V 1.T» 21.15 Velika dela slavnih p ,rv strov - 22. O glasbilih. , Pavle Merku: «Tolkala» - r Gianni Safred s svojim a&s^ blom. Obvestilo kmetovalcem Krmska mešanica za krave molznice Z namenom, da se med rejci pospešuje racionalno krmljenje goveje živine z uporabo primernih krmilnih mešani je tukajšnje Kmetijsko nadzorništvo pričelo 11. t. m. z razdeljevanjem nakazil za dvig mešanice «SOLE» po znižani ceni in to dokler poteče zaloga. Odkazana količina na vsako glavo (in to največ za 4 glave na vsaki hlev) je 50 kg. Ker je cena mešanic Lir 6.200 za stot, prispevek pa okoli 30%, to je Lir 1.900, bo moral kmetovalec plačati ob dvigu nakazila 2.150 Lir za vrečo 50 kg, krmila. Nakazila se lahko dvignejo na živinorejskem uradu Kmetijskega nadzorništva, ulica Carlo Ghega 6 med uradnimi urami (8.30 - -1.30). V -^k KINO Opčine Sobota, 14. dec.: «Diana, 4 je zana» (Diana, la corbflt na); barvni film kin»5^ MGM. Nedelja, 15. dec.: se ponoV*' Ponedeljek, 16. dec.: «Sr<3 kosteh» (Rabbia in po); film Republic. ni izpod 16 let prep6'' dano. 'či me ’tn p Šla v "Sfovsk ‘sodo °tnnev *nanc o te . t clS ker enet žila. ! Torek, 117. dec.: se poni »vi Sreda, 18. dec.: «Totd na , stiš ali podvojiš”» (T° p| «Lascia o radoppia»)' Titanus. ‘locali Četrtek, 19. dec.: se ponovi Prosek Sobota, 14. dec.: «Polk0^ Hollister» (Il colon . Hollister); barvni Warner Bros. Nedelja, 15. dec.: se PoDoVlJjt Sreda, 18. dec.: «Izumrl^ ^ sto» (La città sF® film Warner Bros. est sta ^dbor 'arjev 9'žira "hra o ‘k žer bo »ožka