List 25 Tečaj XXX. spodarske 7 obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr« Ljubljani v sredo 19. junija 1872. Obseg: Zboljševanje vina po pravilih Pasteurovih. (Konec.) — Dvanajst glavnih pravil umnega poljedelstva. — Gospodar- ske učilnice ali šole za kmetijstvo v Avstriji (Cislajtaniji). kokone. Dopisi Potopisni listi slovenskega učitelja svojemu pobratimu. Novičar. Trgovcem na znanje, ki nakupuj ej o svilne (zidne) Slavensko slovstvo. Mnogovrstne novice. Gospodarske stvari vidi 7 ali je kotel pol ali ne. Zboljševanje vina po pravilih Pasteurovih. poduk in korist slovenskim vinorejcem spisal Rih. Dolenec v Klosterneuburgu. služi prva, to je zgornja na vina, ki je namenjeno, da se peljavanje že zadosti segretega vina Od ostalih dveh pip desni strani, v dopeljavanje segreje ladilnik pa v od Vino je namreč v visoko stoječem sodčeku i drži kakih 6 veder znosi ali pa m v kar je (Konec.) UÍ-LUOJL au , jxai j tations-Pumpe) skala , ki kterega se vino ali na rokah ijbolje, z vinsko pumpo (Ro- mestu Ahrweil ob Reni vsi posestniki skupaj so sil šino, in pričujoča podoba 7 že na primer 7 kupili Iz tega sodčeka vino teče po hh skoz hladilnik 1870. tako ma felIUJ j ILL pi lv^tlj Uv^ci pUUU ktere lesorez mi je OJ ništvo časnika „Weinlaube" radostno posodilo pre sek ravno te mašine Naj to zeló hvaljeno mašino nekoliko opišem Ona obstoji iz močnega, 7 vred-kaže v kterem je po kačje zvita, in zgornjo desno pipo v kotel kotlu je ta cev parkrat okoli dimnika zavita 7 ona odpeljava zadosti segreto vino po drugi spodnj sopet v hladilnik, kteri je z mrzlo vodo napolnjen. hladilniku se cev vnovič večkrat zavije, da odtekaj 7 P1 pred vsem na ročnem vozičku stojećega ognji šča a. železa Je iz litega Nad njim je kotel za vodo b, íi je bakreu (iz kufra) in podoben viso-kemu prstanu ; to dimnik C delà, kteri ga sredi prebada v tem 7 da gré dimnik skozi ko tel, se prihrani vé da — veliko kurj se kajt čem veče je ku rilno površje, tem manj gorkote gré v gubo Nad ravno omenje nim kotlom (b), okrov je močna cegar . ba- rena z vitmi pntrj plošiča ? je drug 7 mali 7 odprti kotel d. Ta služi unemu tako rekoč kakor tudi se v njem voda nekoliko segreje, predno po dušku (ventilu) se pustí v podnj praví kotel. Tudi tej napravi , prihraniti si namen kurj Je 7 vino naredi daljo pot kar ohlajenje vina bist- Hladil- >no dno en sod, ki drží veno pospesuje. nik je prost, na posta vij kakih 3 30 veder. Da se zvé, kedaj je vino zadosti segreto, to v e kedaj da doseže otlu 55 do 60 sto- puj R je pred spodnj 7 vino odpeljavajočo pipo umestjen gorkomer, če-gar bunčica v odteka-joče se vino sega pípo koče se tudi hitrost o čega eduj 7 7 to teda pa ne teče ne prehit tudi ne prepočasi v prvém slučaji bi se segrelo premalo, v dru-gem pa preveč, a ne kait bi eno, ne drugo rav ni pravo, to mašino se s maj hno kurj avo ahko vsako uro 5 veder leto pa V 7 na 18.000 veder. Na prvém kotlu se vidij najbolj s p o d n j a na levi strani štiri pipe e ena 7 služi bi bila volja si kako tako mašino omisliti Ahrweiler-u so ž njo jako zadovoljni; al pri vsem tem bi je jaz na- ktere bode šim gospodarjem naj 7 že v naj Kj \j i j o jj u u uj a nov xu vx. onam y ojlulux v i^puscanje v društvu ali H6 — uiiuuiu^aij xvaj n a u u. i ^ ^ vode iz kotla, predno se mašina prepelje, ali predno se Ona stane v Frankfurtu, kjer jih nek tovarničar spravi, kedar se je pastêrovanje končalo, — u^juvij avobujoiuu ^uiumaijev} muu ^^, xw ^ zgornja pipa, tudi na tej strani, pa služi v to, da se bodo v tukajšnji permanentni razstavi vinorejskih in najbolj luje pnpc ; kj oročal, kajti predraga • • • i i i • v • a je. izae- 600 avstrijskih goldinârjev, med tem, ko se do- 196 kletarskih potrebščin (Permanente Ausstellung und Com- vlačenj in missionsgeschàft aller im Weinbau und in der Keller- bolj wirthsehaft vorkommende Maschinen-Grerâthe etc.) ravno tako dobre, samo da so drugačne sisteme, za 300 do mesta aljanje je konj boljši, ker je tako delo tem čem hitreje se opravi kakošni so postranski zaslužki. Ako je blizo ) ali so drug takošne okoliščine 400 gold. m se tem končam te vrstiče z odkritosrčno željo dá mnogo zaslužiti boljš via» ixiuugu ûaoïuûiw j 00 je SI iVUIlJ čt UlZičtLl. V ti II U ci F pa ne sme poljedelec nikdar tega prezreti, da delo je konj da si z vožnjo držati. Vendar 7 naj novi } í f i pastêrovanj itnost pod e ? eliti najizvrstnejše sredstvo, vinu sta- na P°lj > tudi pri naših slovenskih vino- stranski zaslužek prvo njegovo delo, vožnja pa je njegov po vdomačilo, posebno pa pri onih, ki bivajo v južnih kak 5 in kolik krajih, u«uixv,u *-------—~ . njihova vina so še jako nestanovitna. namreč na Primorskem in v Vipavskem i kaj ti klaj na leto pridela Pač malo denarja je to 400 goldinarjev za celó večo ali pa več manjših srenj, ako se mu velik Ako se prideluje kislo seno, naj se konji s takim senom hranijo, ker voli pri taki kisli hrani hitro ope-šajo in moč zgubijo; sladko senó pa bolj čaj nego konj Ako je sladko seno cenejše, kakor dobiček, kteri iz dosežene stanovitnosti vina izvira, pa žito (oves, koruza), s kterim se konj nasproti postavi? Res, da celó majhen, m tu do v^v, od aojoi vun i^uiju. jo p«* maiu ako se pomisli, da taka mašina služi, Bog vé, za koliko senožeti niso za vole dobre in podnebj hranij in to še celó, se rajši voli rabijo. Kjer je pa malo senožeti ali 7 nai ni za let. Na noge toraj posebno vi Vipavci! Združite se, naj se z žitom rajši konj ^ " v - — lastni denar take m ce si ze za rete mašine kupiti ne mo- hranij deteljo, prav za prav nočete — obrnite se s prošnjo do bujejo, kajti konj mnogo več naredi nego vol in za delo upotre 6 J j t w uuiuui liugu ▼ ui } v kakošnem razmerji je celo gospodarstvo. Kdor 7 si. kmetijske družbe, da se ona obrne do c. kr. kme- ima mnogo dobrih ovác, ali pa je blizo mesta tijskega ministerstva, ktero je na prošnjo Dalmatincem se mleko in maslo lahko prodá, ima naj za delo oskrbelo, marveč še dosti druzega konje, da frišna klaja za ovce in krave ostane. ne tako mašino vinskega orodja, ktero je več tisoč forintov stalo. Ako vam hoče biti pravično, mislim, da vam ne more prošnje odbiti; toraj poskusite; vsaj vas ne stane to dosti truda še manj pa denarja. žganj arij ker se 1 ah sladkornicah 7 pivarnicah naj se 7 drug ahko z ostanki omenjenih fabrik hranij morda brez vse koristi bili. 7 raj si Pri držé ki bi 7 Sèm ter tjè se pa za vožnjo upotrebujejo tudi Dvanajst glavnih pravil umnega poljedelstva Spisal Franjo Kuralt. (Dalje.) IX. Poljedelec naj za delo upotrebuje tako živino kakor sna mu naj več dobicka daje. Jako važno je to, kakošno živino poljedelec za krave, in to posebno pri malih posestnikih. Mnenj ali naj se krave namesti kónj ali volov za delo upotre 7 bujejo je različno Res lahko Je da se s klaj ki je n kravi hranite, da nam krava . da konj potřebuj zaradi mleka in telet mnogo več koristi nego vol konj in vol čez zimo skoraj zastonj v hlevu stojita dočim nam krava mleka daje, in tako nekoliko klaj 7 9 poplača lagleje 7 da je krava bolj živa nego vol in da se ž njo vozi nego volom. Vendar i reči 7 da bi krava bila bolja in koristnej delà svoja rabi, ker s tem, da pri svojem gospodarstvu nego vol ali pa konj. Skušnj kaž ej epa ne more a za vožnjo da vozne krave primerno živino za delo rabi, mnogo klaje, mnogo delà imajo manj mleka, njih mleko je pa, kakor dr. Lobe in časa prihrani. Navadno se za delo upotrebuje ali konj , ali vol, AUX j v^ XXH.U1VU/ ^ J JU lil: OXAOa, palice, s kterimi se morebiti pandurji namesto s puškami ali bral vsaj nisem nič o tem. *') Gotovo je, da bi Kar íAiun i aÍÍ lrnlr ai» nvr» r\ ottaia rlni moli rili olri xt 1 attaa rvA +0 In rr\TAr/î « C'nlr a*vi n* J bl*6Z da to niso „spazierstockelni" za njeno je bilo tudi, poslati nekoliko mestnih odbornikov v Ljubljano in Reko, da bi tudi ondi kaj pripomogli v ta namen. Ali se je bilo to res spolnilo, ne vem; slišal soldate igraj o", kakor smo svoje dni mi mali dijaki v lovec po taki z vezi s Siskom mnogo si pridobil Hrvasj ani in Celovcu delati navado imeli, ampak da na novo skovan ega izraza „Frei- rvaškem še ne poznajo heit wie in Oesterreich", pač pa da se držijo o potrebi dvombe tudi Reka na korist, ne morem razsoditi avj-ia a-ui^v^v ol jjiiuvuii ^ -• u koliko pa bi bilo to Ljublj še starih „dvadeset i pet" batin Kot prijatelj novih lepih stavb šel sem pogledat ali po okoliščinah še več. odtod tudi ravnokar dozidano judovsko svetišče 9 ki In popolnoma prav imajo. Ce kmetič ali kdor koli, ki je blizo železničnega mosta. Abrahamovi zarod ima v v potu svojega obraza kruhek služi, stoka pod breme- Karlovcu bojè le majhno „srenjo", vendar pa se mora nom velikih davkov, bo li razbojnik, ki je človeški " ...... " ~ družbi le v nadlogo in v strah, brezskrbno sedel v zá- poru in ondi le toliko dělal, da od tožljivosti ne segnjije, Pri tleh je namreč na priznati, da je veliko storila za Božjo službo svoje vere ter tudi za šolo, stanovanje rabinarjevo in učenikovo zraven pa morebiti bolje jedel ko kmet krvavimi žulj i za-nj hrano plačuje ? ki j xvi. s svojinu nana o vac* iu vauj^ tacih in enacih lepo stanovanje rabinarj šola stáno vanj e učenikovo strani prostorna lep vrav 9 drugi strani enako mislih in po dolgem stanji sem poslednjič vendar pričakal po celi dolgosti poslopja kaj okusno v prvém nadstropj L pa je krasno svojega „fiskal-a", kteri svoj posel prav dobro umé, zmalana shodnica Prav odpraviti člověka s praznimi obljubami pa s sladkimi zalo, in ni bil dotični var prij azno h tako 1 se mi je vse razka- košat in ohol. kakor v besedami. Zapustivši magistrat obiskat sem šel nekega svo- Zagrebu Pred 9 kakor sem mislil in želel 9 bil je poldan Jega star ega prijatelja, s kterim se že dolgo let občujem. bližal se mi je pa hkrati tudi z urnimi koraki čas mo Prijatelstvo njegovo pa je tako, kakor se dandanašnje jega odhoda iz Karlovca potovanji nazaj proti domu prav pogosto nahaja. Kedar nekteri ljudjé člověka ra- zveš kaj več v prihodnjih pismih. Pozdravíj bijo, so mu prijazni; mnogokrat celó čez mero; — ako pa brez njega opraviti morejo, pade termometer prija-telstva celó pod niclo, al kakor Nemci pravijo, „unter den Gefrierpunkt". Pa, kaj se hoče: svet tako plačuje! Na dalj nem šetanji po. mestu sešel sem se čisto naključji z rojakom gosp. Sašel-om, o kterem sem Tvoj prijatelj J osip Železo dolsk Slovstvo jugoslavensko. že v IX. pismu govoril. Po vábil me je 9 da *„Zbornik Beogradskog narodnog pozo- pospremim na njegov dom kar sem tudi rad storil. naJ ga rišta" (3eophhe EeorpajCEor HapojHor no3opmnTa) se zove knj iga ki jo bode na světlo dajal dramaturg na- Marsikak lep izdelek njegovega bistrega uma sem imel rodnega gledališča v Belem gradu gosp. Jovan Bor-tù priliko ob ču do vat i. Stanuje ta naš rojak v trdnjavi éenió v posamesnih zvezkih. Naročilo na ~ m -1 ml TI • • i • m vi • i • • 1 • _ JL _ _ blizo mestnih vrat, ki držijo proti Turški strani, m kjer 5. jema do avgusta t. spre- Pod tem naslovom je izdaja- navadno slepi goslarji s svojimi milo-tužnimi narodskimi telj poredoma se namenil na svetio dajati gledališka pesmami kratkočasijo cele trume radovednih poslušalcev. fei^ ki se predstavljajo na narodnem gledališču (pozo- Odtod sem přišel vnovič na glavni trg. vadno prodajajo seljanke iz okolice zelenjavo Tukaj na- 9 sadje rištu) v Belem gradu in jih posebno priporočamo po- 9 Î zornosti našega dramatičnega društva. se zove nova knjižica ščine * „Seljak" ki jo i^ij aijv ou ůuvo XXV/va* jvuj íííl\j ^ "" In kdo bi si mislil, da je bil j dij ak iz Du- ne pride naja. Tukajšnja „buršenšaft Stiria" je obhajala nam- spet kaka uima. Na Ogerskem — po poročilih mi- reč svoj letni „komers", v kterega je prišlo tudi nekaj nisterskih — se pričakuje žitna letošnja letina srednja, dijakov iz Dunaja, da! še celó iz B ero lina je bil Tudi vinogradi obetajo srednjo. Moldavi kar se ko- eden tukaj. Brez „Preuss-a" dandanes ni nic. Med du naj skimi gosti je bil tudi neki „burš" dijaške zaveze in Vlahiji, kteri ste najvažnejši deželi, ruze tiče, je bila takrat, ko so koruzo sejali, suša tako „Silezia", ki se je povsod tako surovo in divje vedel, huda, da se je vladi potrebno zdelo prepovedati izvožnjo da se pač morajo Nemci sramovati, da imajo take ele- koruze v tuje dežele do prihodnje žetve; nedavno pa je mente med seboj. Tu je pljunil kakemu domačemu toliko dežja padlo po celi zemlji, da se je nadjati bogate letine in zato je vlada preklicala prepoved iz vožnje. dijaku v glave, obraz tam je drugemu izbil klobuk z tam je zopet stopil komu nalašč na noge itd. * Nova velika šola (vseučiliŠče) za poljedelstvo in Iz tega je nastal navadno prepir in tepež. sredo gozdarstvo se bode na Dunaji ustanovila. Osnova te napravili „Stirianer-ji" od vseučilišča „špricfahrť učilnice je že dobila najviše potrjenje. Kdor hoče v to vdeležil se je je tudi junak „Silezianer". ( so in Vsi na vse- šolo stopiti , mora se izkazati z dovršeními študijami učilišču zbrani dijaki brez razločka narodnosti so za- više gimnazije ali više realke. raz délku za polje- htevali de 1st v o traja učenje 3 leta in tudi toliko v razdelku za gozdarstvo. da al „Stiria" tega Stiria" izbacne iz svoje srede tega div- ni hotela storiti: ako bi se Dopisi. jaka, sreči ne bi bili hitro odpeljali, nastal bi bil gotovo pred vseučiliščem hud boj in Bog zná, kaj bi bili nasledki tej homatiji. Predsednik tvg uumoibiji« j. xouoguuuv „StlÔjO gxui x av>c jo puiuvai nekega Dalmatinca na dvoboj „auf blanke Waffen". a grof Pace je pozval Trsta 10. junija spekulacija v časnikih delà, naj se obrne v Trst Kdor hoče vedeti, kako se Al Dalmatinec odgovori na to prav sarkastično: 7 kjer 77^-7 was blanke Waffen ? machen wir's gleich mit der Faust". je v 4 tednih toliko novih listov izrastlo, kakor gob Na to je tudi grof Pace osramoten odlazil in se odpe-po dežji. Zdaj imamo 7 humorističnih in šaljivih listov, ljal s svojimkrdelom. Zvečer je potem vendar omenjeni ^/v Vl>j£JJ 1« J XLUUflllV V ULUULlVyj.lUVXVJLllll JLJLA UU/JLJ1, T JLXkJ tV Y J JLJ KJ U f VJi.UA 1A.JL €-1 T UVVA J \J vse v laščini; med njimi pa je tudi znanega g. Mar- surovež přišel neki policiji v roke. + ---«— ^'lmiio T^nUn „,>t Je to tel an ca organ, da si žep polni in Slovence grdi list " ^^ w™ 7 hou Z imenom „Zavatin", UU uaoc „OOYXJOlX , xvloxojlixu. ILUOlUUjUUUU« ^x/vw/ yVOJJVU/VOt ij V XXOiDUJLLl xjlxoobu je obesii tudi nekoliko podob iz glasovitega „Jurija se zdaj godé čudne stvari, odkar se je pri nas izleglo s puso", da bi na ta način si lože kaj novcev vlovil. nekaj nemškutarskih liberalcev, ki zdaj prav predrzno kažejo rožičke. Kako lepo mirno je bilo popřej v mestu! 7 po naše čevljar kteremu omika"? Imejte jo za-se! Kostanjevice. (Dober gospodar!) 77 nemška našem mestu Pred dvema mesecema al ker mu Je je izdal neko brošuro : „Burke", nekaj čez 30 gold, dobička přinesla, Neka nemškutarsko - liberalna (Gač-Severjeva) rod- burke" popustil. Martelanec hoče v hipu obogateti. bina je dobila v oblast županstvo in mestno kaso. Je » - . .- Zategadel je začel z umazanim laškim listom nektere Slovence napadati, ker mu niso v njegovo mavho nov- Jurija", kedar kak list izleže, brž Me- dobre — da ne rečem, predobre dušice so cev vsuli; izdajatelj , ________ zahteva od vsakega bolj premožnega člověka, da se na- „ Narodni" ščanje veliko let pohlevno prosili računa od mestnega denarj a, pa U au - „VXVSAJOX - oo JO uuouaiuu uavoumi- nom izpred nosa odpeljal z doma, in vse je ostalo pri Gač dober gospo.dar" se je dostikrat mešča- ročí kar na polovico iztisov. zmirom to trobi, da ne išče nobenega Martelanec starem dobička, da delà brez 7 meščani so ostali na cedilu brez računa in seje Tako jih je 10 (reci: deset) let vodil za 200 nos, ter jim ni hotel dati računa. Zdaj so se pa ju-naško postavili in hoté imeti račun, in Gač se je, ote-paje z vsemi štirimi, vdal temu krvavotežkemu opra-vilu. Zdaj daje račun. Čas je že! In kaj menite, kako dober gospodar je ! Denár je puščal mrtev ležati (tako vsaj pravi „dobri gospodar" , trgovec), namesti da bi ga bil vložil na obresti. Od sto bi se bilo lahko dobilo po šest gold. — kolikor morajo meščanje dajati od mest-nega denarja. Vzemimo, da je mestnega denarja tri tisoče, in oď tisoča po 60; bilo bi na leto 60 X 3 =z 180 gold. Po tem takem bi bilo na leto v zrak šio 180 gold. — in to je „dober gospodar!" Ali ne vé Gač, kaj se je zgodilo s tištim, ki je zakopal dobij ene talente? „Dober gospodar" ni tišti, ki — in to celó dandanes — pušča denár mrtev ležati. Gač! ako se to pravi „dobro gospodariti, da člověk pusti denár mrtev ležati, zakaj pač svojega „dobrega gospodarstva" ne poskusite s svojim premoženjem? Ali morebiti tudi „svoje" denarje puščate mrtve ležati? Kdor bi jih tako pustil, bil bi butec vseh butcev. Tako je. Tedaj Gač se je slabega gospodarja skazal s tem, da je denar puščal mrtev ležati, ter ga ni hotel pomnožiti. Ali se je dobrega gospodarja pokazal s tem, da pušča mestne hraste pred farovžem ležati po leti in po zimi? ob solnčnem in deževnem vremenu? Gotovo ne! Ti hrasti na glas pričaj o, da je to velika za-nikarnost in zapravljivost ! Morebiti pa Gač tudi „svoje" blago : platno in sukno, vatel in sol hrani pod kapom ? ! Gač! pokažite nam: s čim ste se skazali dobrega gospodarja. Ce se nam ne skažete dobrega, gotovo ste slab. Potje in ceste po mestu so slabi — ali je to dobro gospodarstvo? Koliko svetilnic razsvetljuje mesto po noči — in to je dobro gospodarstvo? In vendar ga njegova žlahtnica izgovarja in imenuje „dobrega gospodarja". Res je! Gač je dober gospodar, pa le sam za-se; to je dokazal s tem, da si je postavil lepo hišo; ali na vse grlo moramo upiti: „Gač! za mesto ste strašno slab gospodar! Mestu niste nič pridobili, mesta niste nič olepšali! — Povejte nam: ali bi se mogel dobiti slabši gospodar od Vas!" Kostanjevičanje! Spreglejte vsi do enega! (Hvala Bogu: velika večina dobro sprevidi to „dobro gospodarstvo", le celó mala množica jih še ima mrene na očeh.) Postavite si za mestne gospodarje možé, ki bodo skrbeli za čast in mir, za dobiček in lepoto prijaznega mesta, ki bodo za mesto res očetje, ne pa — očmi! (Dalje prihodnjič.) Meščan. . Črnomelj 13. junija. (Nov odbor čitalničinpa stara anarhija mestnega odbora.) Po odhodu enega m po odpovědi druzega odbornika treba je bilo nove volitve čitalničinega odbora, ki je bila preteklo nedeljo popoi-dne. Izvoljeni so bili: za predsednika g. Dragotin Milar, za podpredsednika g. Matija Lesar, za tajnika g. Ivan Stupar, za denarničarja g. Anton Jer-šinovec, za odbornike pa gospodje: F. Schweiger, Fr. Vardjan in Albert pl. Pavnovič. Novi odbor kaže resno voljo za napredek; sloga in edinost pa ste mu najbolja pomočka. Te in une pa pogrešamo ^ v mest nem odboru; v njem kraljuje popolna anarhija. SI. deželni odbor je, zažugaje kazen 20 gold., veleval županu, naj nemudoma sejo razpiše, da se zastalo koló delovanja zopet gane. Razpisal jo je res na 6. dne t. m. Večina 10 odbornikov gré zopet v odločeno pišamo v Majerletovo hišo, manjšina 3 pa k županu. Tako so čakali drug druzega — brez vspeha-Na to je večina naredila zopet vlogo do županstva, v kteri piše : „Večina odbornikov zbrala se je v odločeni pisarni, čaka seje od 9. ure, župana pa ni k seji do 11. ure, Podpisani zahtevamo, da se županstvo ob svo- jem času opraviči : a) zakaj ni po §. 22. namesti dr. Pe-stotnika odbornika v sejo povabil? b) zakaj ni zopet odbornika fajmoštra Dragana v sejo povabil ? c) zakaj svoje dolžnosti po §. 49. obč. post. ne spolnuje? d) zakaj gledé na odbornike predpisov po §§. 30. do 48. obč. postave in sklepov po većini glasov ne respektira? To tudi so odborniki si. dežel. odboru v Ljubljani razjasnili, in ga zopet prosili, naj blagovoli pri c. k. deželni vladi razpust sedanjega odbora izprositi na blagor cele občine. Odborniki večinski so v rečeni vlogi izrekli, da na noben način od svojih pravic odstopiti nočejo, to se veli, da oni hočejo, da se to izvrši, kar večina glasov po postavi sklene. Ako se postava ne spolnuje, potem so nam nepotrebne vse postave in njeni §§§., kterih je na papirji še zmirom preveč, v djanji pa prav malo. Kakove surovosti pa je župan naš že prodajal in jih še prodaja, tega ni lahko popisati ! Naj si. vlada bode prepričana, da na tej poti Črnomelj ne pride do sprave. — Přetekli torek popoldne je v nekterih krajih našega okraja huda toča bila in mnogo škode napravila; od 2. do 5. ure je petkrat začela in petkrat nehala padati, čedalje debelejša. Kar pa toča ni škode naredila, je včeraj naliv škodoval. Iz Zagorja pri Savi 13. junija. J. O. — Mnogim bralcem „Novic" bo všeč, da zvedó, da se je začela zidati pri nas nova cerkev, že davno za potrebno spoznana. 10. dne t. m. se je vložil temeljni kamen, kterega so z veliko slovesnostjo blagoslovili preč. stolni prošt ljubljanski vpričo 20 duhovnih gospodov, ki so prišli iz vseh bližnjih fará. Okoli 25 velikih majev, večidel postavljenih od farnih mladenčev in s cvetlicami okinčanih od farnih deklet, in velikánská zastava gosp. trgovca Stenovica, so povzdignili lepo slovesnost, ktere se je vdeležilo mnogo ljudstva od blizo in daleč, farni in rudarski šolarji s svojimi učitelji, premogokopi in fa-bričanje. Naj povem še, da je godba rudarjev igrala in vreme jako milo bilo tej svečanosti. Iz Vrfinike 15. jun. (Rudar Mulej in posiljeni vecni župan Obreza) dajeta sedaj veliko snovi ne samo redko-in gostozobim ženicam za dnevno debato, marveč tudi v obče vsem tržanom, kterim se vendar čudna uganjka zdi to, zakaj da si. vlada, kterej se je očitno dokazala nezmožnost Mulej-Obrezina, opravljati sedanja c. k. 4 sodnijska in županijska opravila, se kar ne gane niti na levo niti na desno. Mulej je še zmiraj zra ven sod-stva barantač in spekulant, oče Obreza pa, akoravno pri zadnji volitvi čisto od nikogar voljen, se s pomočjo nekega vrtoglavega protesta zoper zadnjo skozi in skozi na postavni podlagi vršeno volitev, vendar še vzdr-žuje vse eno na županijskem stolu že toliko časa, da to po pravici splošno nevoljo izbuja, ker ljudstvo ž njim nič opravila noče imeti, novi odbor pa svojega posla še pričeti ne more. Kedaj bode vendar konec teh homatij ? Ali še morebiti nima naša občina dovolj od večnih nem-čurskih patrijarhov naloženega dolga, hočete li še veča bremena na naše rame naložiti? — Mulej barantá — vsaj vendar ne na korist svojega službenega opravila? ! — še bolj ko je barantal, korespondira še bolj ko popřej, ker se pa njemu nikakor las zarad tega ne skrivi, si misli: delajte karkoli hočete, jaz sem zadovoljen, da le barantam kakor hočem, in mesečno plačilo c. kr. sod-nika še pri vsem tem potegujem, po prislovici: „ubi pecunia, ibi bene!" Gospod Mulej že sedaj tudi s tropo delavcev hodi okoli Horjula, išče premoga in rude, postavlja mnoge napise, ter si pripisava nekake pravice nemčurskega rudarja. Očividno je res po tem takem, da ta Špekulant nima še toliko časa, narediti naznanilo c. k. okraj nemu glavarstvu, da so zarad zanemarj enega mosta na Ljubljanici trije otroci padli globoko v vodo, ter da je od njih eden, neka deklica, pri priči mrtva obležala, ker jo je za njo leteča trohnela ranta profesorja Heinricha, o kterem so slovenski in nem ubila. Kako ste li srečni Vi, gosp. župan oče O breza, ški časniki z veliko nevoljo poročali, službeno preišče da tebi nič meni nič se je potlačil a ta stvar ; vsaj in na podlagi dotičnega poročila naj si šolski svèt pri- tlčt icui mu LLiCiil mu se jc jjubicbišiic* ta oivai , vsaj 111 Uit puuiagi uuuuucga puxuuiia jliću Bi mjisuj otrok se je zakopal, ranta nazaj prilepnila in bašta, drži daljno postopanje. Predlog je bil sprej et. dobro in dovolj je, ker c. k. sodnik, Vaš žlahtnik, Vam (Deželna komisija za povzdigo konjereje) je v tako nič reči ne sme in tudi rekel ne bi, če bi tudi svoji poslednji seji določila, kedaj in kako se bodo primoran bil, ker vidva imata v rokah piščalko, in drugi De- letos na Kranjskem premije za konje delile. înorajo hoté ali nehoté plesati kakor jo zagodeta! O želna komisija si je od ministerstva za kmetijstvo iz-krasna vzájemnost! Čudno je res to, da se za to ne- prosila 325 cesarskih cekinov za te premije in da tudi srečo zbog županove zanemarnosti nikdo ne zmeni ; v Ljubljani bi se delile. Ministerstvo jej je to do- marveč pa hočejo nemčurji neko vdovo, kteri je otrok volilo. In tako je določila, da bode delitev premij v po nesreći se sam ■■rit ^Kmém pop aril m umri j kar na vislice po- Postojni 14. septembra, v Mokronogu 18. sept tegniti! Kaj menite, s kakim upitjem bi raz novega Ljubljani 21. sept., v Kranji 23. septembra. f v župana, ki sedaj pride, bradati nemčurji kožo vlekli, če Postojni in Mokronogu se bode razdelilo po 10 bi se pod njegovim vodstvom to zgodilo, kar pri očetu premij z 58 cekini, v Ljubljani in Kranji po 12 O brezi?! Prosim Vaji, gospóda, da nam vsaj nekako premij z 68 cekini. Premij v vsem skupaj bo (za kobile Dopisati in malo obrisati sploh upili pnvrženci Vaši blagovolita, kako bi m rotili se v ce ,viiuu, «^v, Vi dva in s žebetom, mlade kobile, žebetne žebce in žebce) 54. , kteri imajo za to dosti časa, vsaki premiji se dodá tudi sreberna svetinja; pa tudi bi se pri prihođnjih narodnih od- same sreberne svetinje se bodo delile. Ob svojem času Uj^lil ill 1UUU OU j U U Ui OU JJIX |;IIUVUUJ1U 1XW1 VU.UJ.U, v/Ui UiiUiv OlUUV/lUU O YUllUJ^ OU UV7UVJ UgillOt vy u o v KJJ bornikih kaj tacega zgodilo, in kako bi napregalikonje bode deželna komisija delitev teh premij tudi v ter létali od sodnije do sodnije. Ta popis pošljemo potem v prihodnjo dunajsko razstavo, kajti gotovo bo ein práchtiges Gemálde". Razdrto na Notraigskem 15. jun. — Naša narodna Podnanoška čitalnica se odpre 29. dne t. m. ob 4. uri oglasniku „Novic" na drobno razglasila. —Naposled se je v tej seji bralo tudi zahvalno pismo, ki je 77 da Jim je popoldne. častiti rodoljubje. K tej slovesnosti se vabijo vsi Vipaye. od Bohinjcev došlo deželni komisiji zato, lepega žebca za pleme poslala. Komisijo je veselilo z vedeti, da jim je s „Posavcem" vstreženo. (Večidel vseh zatoženih 62 Bohinjcev), ki so se uprli gozdarjem, je c. k. deželna sodnija přetekli teden Sokol" nas) napravi na dan sv. Aha- obsodila v ječo v različni razmeri do 3 let zarad hu cija ; to je ; ç. yj jKj\jn/\ju ttuo j u 11 u< 22. dne t. m. izlet v Idrijo. Odbor. dodelstva v s taje. Nihče ne more izgovarjati in zago-varjati nikogar, ki se pregreší zoper postavo; razžaljena Ljubljane. (Deželni odbor) je v seji 7. dne t. m. postava zahteva kažen, to je gotovo. Al ker Je de- nied druzimi zadevami obravnaval in sklenil sledeče : želni zbor kranjski že leta 1863. in skor vsa leta po-Za potne stroške in dnevščine učiteljev ljudskih šol, zneje do leta 1868. — enoglasno povdarjal, to povdar- kteri se imajo po ukazu ministerstva za uk in bogo- jamo tudi mi naj se hitro hitro doženó gozdne častje, vdeleževati okraj ni h in deželnih učiteljskih zade ve na Gorenskem, da se odpravi politiška sekve- posvetovalnih shodov, je deželni odbor na dotični dopis stracija od leta 1854., ona črna rana gorenskih krajev, deželnega šolskega sveta sklenil, v proračun normal- iz ktere izvirajo oni žalostni nasledki, ktere je tadanji nega šolskega zaklada postaviti za vsako leto za okraj ne poslanec Brolih živo popisal, v zboru 1863. letarekši: učiteljske shodě od leta 1873. naprej po 1200 gold., za Na klopi zatožencev sedijo možje, sicer neomadeževani uviiuijoixu ouvuu \j\jl luloí jlvj • v« hui^l vj jju awvv jlácaí iviu^l ^c^uu^uaauu y ouu1jv deželne učiteljske shodě pa od leta 1875. začenši po v svojim življenji in pošteni 500 gold. KKíIhKM wjj^m m poravnavo IIVV OJLIUUV I^Hl VU 1V/IM J.V I V« MWVV/UOl |JU V O V VJJ111X 111 JJUOlťlll ^ JtVX Deželni odbornik dr. Costa je předložil gosposko, pa so se uprli misleći, ki jo je kot pooblaščenec deželnega odbora lastnino, in tako hudoaelci postali". postave m brani i o smo sklenil se zastopom trzaskega mesta, xvx je zjujjcu utiocmu jjuoiau^u ui. jl uj&iunctij u., uči naj^ui učíull pretila s tožbo pri državni sodniji zarad poplačanja sta- telegram iz Dunaja naznanja, danes interpeliral rejih dolgov v znesku 10.598 gold. 30 kr. za kranjske ministerstvo: ali ga je volja hitro dognati gozdne pravice ki je zopet našemu poslanců dr. P oki u kar ju da je nvaležni kakor nam bolnike v tržaški bolnišnici. Po ti pogodbi se bode pla- na Gorenskem, dotistehmal pa s postavnimi napravami čalo iz kranjskega deželnega zaklada tržaškemu mestu za občni prid Gorenskega skrbeti? Kmalu bode 20 let 95.000 gold, v petih letih vsako leto po 19.000 gold, kar breme sekvestracije leži na gorenskih gozdih in to pogodbo so končane dolge razprave in obravnave na ^ fcv ou ivvjuuauu uui^u x a^jji a vu îu uuiaiy ua y u ua skraj ni V/OiO JVŽ , u-ď OLž med aeželnim odborom kranjskim in tržaškim mestnim gozdne razmere gorenske. čas Je da se čez toliko let vendar uravnajo magistratom. C. k. ministerstvu za uk in bogocastje Na mesto zdravstvenega svetovalca se je sklenilo poslati pismo, da bi řešilo sklep dežel- odhodu dr. Gausterja izpraznjeno 7 7 Je imenovan nega odbora od 26. januarija t. 1. zastran pokliča prof. Keesbacher, c. k. vladni koncipist. Mislilo se je po Ivana Tušek-a v deželni šolski svèt, kteremu manj ka pravici, da na dr. Gausterjevo mesto, ki je bil c. k. zdaj že dveh udov. — C. kr. deželna vlada je nazna- okrajni zdravnik, pride njegov naslednik dr. Kapler, nila odboru, da bode po pismu ministerstva deželni večletni c. k. okrajni zdravnik, da sta potem zopet dva zbor sklican meseca oktobra, ako ne pride temu kaj okraj na zdravnika v zdravstvenem svetu ; alzmôgli navskriž. (Iz seje deželnega Šolskega sveta 13. dne t. m.) odstranjen. so koledniki Keesbacherjevi in dr. Kapler je bil Učitelju Antonu Lokarju v Stari Loki na Kočevskem se je podělila definitivna služba (Na korist Čehom) napravi 6. dne julija čitalnica ljansko Vlšo uuuuiuTim — učni náčrt za lj ub - vzajemno z dramatičnem društvom v cmvu „ucoouu n« real ko v prihodnjem šolskem letu je bil vrtu čitalničnem. Program naznanimo ob pravem času. veliko „besedo" na po predlogih deželnega šolskega nadzornika sprejet; (Dvojno naČrtana pot za Železnico iz Ljubljane ministerstvu se nasvetujeta dva profesorja (eden za- v Karlovec) se bode vsled vladnega povelja po zvedencih časno) za izpraznjeni mesti na gimnaziji kranjski in obhodila in iz vojaškega in tehničnega ozira preiskala. novomeški: — pritožba v Moravče všolanih občin Se ve da od obhoda nacrtane poti do naprave železnice zoper plačo nekega ostanka učitelju Moravškemu se za- nekterim učiteljem se je dalo nekoliko denarne je še dolga pot. vrne ▼xutž, — uoixi/cnm uuiieijeui se je tuuu ueis.uiiis.o ueuarne — Iz vgersjiega nam je pusuu uetwi prijaiej podpore. Na koncu seje predlaga dr. Bleiweis, naj se zanimivo knjižico v nemškem jeziku, ki se imenuje Al ojzevišče sramovitno besedovanje gimnazijskega „Kleiner politischer Katechismus" („mali politični kate gerskega nam je poslal neki prijatelj 202 hizem"), ki jo je spisal Mih. Boross in je že peti bovce in pa voj no ko nj ska postava; težák porod * ........ brambovski postavi in z hudimi udarci na bil pot natisnjena bila v Peštu leta 1869. magjarski in nemški v tisoč iztiskih. Prvo vprašanje tegakatehizma ministerstvo od njegove lastne ustavoverske stranke Je Se giaox. „XVC^JXU xi Odgovor : „Ogerska". glasi : kako se imenuje dežela, v kteri bivamo?" za potreb To Je dežela y o kteri slavljeni rJ vsako leto do konca 1879. leta za se je dotacija povik pesnik Vorôsmarty Mihály poje: „Ostani o Magjar! trdno z vest domovini svoji 7 kjer )) se to je od milij milijon gold in 650.000 gold, na 4 milij belki tvoji in se joče na grobu tvojem. \j -lij.cl^ j cvx . ,) 7 ^ J v711u v 111 \JtJ\J.\J\J\J guiu. je pélo pri zi- 650.000 gold, za leto; isti povišek za m 1 • V V 1 • . 1« 1 1 1 vy 7 m živeti, tukaj umreti, «v«* u. uovucv mu«* a,n ucmn« . oc je t Tretje vprašanje razpravlja dolžnosti Magjara do na- ste vil bodi si Tukaj moras osoda mila ali nemila". čakuj se je milij se rodov nemagjarskih. Brate jih imenuje na papirji, pn- tudi od ogerskega državnega zbora; sklenilo da se po predlogu mnozih deželnih odborov kraj nih zdravnikov pomnoží tam, tudi f c. in narodnost njihova in njih jezik spoštovati. Kako hi- sterstvo: kaj bode z njihovo se očitna potreba kaže. Pol jak i so vprašali mini navsko! če pomislimo, kako se odvraća narodnostna postava ucijo? Minister jim je (Pri zavarovalni banki ,,Sloveniji i() je že podpi obljubil kmalu odgovora ; kakošen bode, sami lahko uganejo. Mar Poljaki res mislijo, da bi ktera koli de- sanih dělnic 1994; vplačanega kapitala je 81.698 gold, hruške" pekle? HrvaŠko začel dežel žela s tem zadovoljna bila, da bi se samo njim „ posebne Zagreb 15 junija. Danes se je Na pomoč nesrečnim Cehom so „Novicam" poslali iz Ljubljane: Gosp. baron Anton Zois 200 gold., gosp. dr. Jan. Bleiweis 20 gold., gosp. dr. Costa 20 gold., gosp. Val. Krisper 20 gold., gosp. Franc Sovan stařeji 10 gold. ni zbor, ki bode razsodil prihodnjo osoďo Hrvaške. Ni čuda tedaj, da od blizo in daleč je přivřelo naroda obeh strank na galerij so po si 7 da m 1 Je trio. Prišli skoro vsi, tudi taki ki jih JJLIXOJ^^I £u\J ^uiut ^ r i anv> uu vau oiaivji gosp. Jan. Murnik 10 gold., gosp. Ivan Vilhar gosp dr. Zupanec gosp. dr. Vončina gosp. Janez Fabjan gosp. Miha Pakič 3: dr. A. Valenta gold., gold., gold, gold., gosp Fr. Kolman gosp. Anton Fabijani , gosp. MihaelJPrégl gosp. Janez Solar gold, gold, gid. gid. gold. 7 gosp Jože Kušar gold. 7 £ gold. gosp Josip Strzelba 7 7 7 7 7 7 nihče ne pozná in hrvaškega jezika ne umejo. Izmed višega duhovstva přišel je samo biškup Strossmayer z navdušenimi živio-klici v zbornici in povsod sprej et, koli se je pokazal. Najstareji ud zbornice grof Ivan Erdody je z malo besedami nagovoril zbor; potem je deputacija šla po nadškofa Mihajloviča, ki gaje njegovo veličanstvo izvolilo za kralj, komisar ja. Přišedši v zbornico tih bere kralj pismo. Po prebranem 7 Murnik loke 100 Gos novi Anton Gnezda gosp. gola. dr. V. Z arnik pismu se podá zbor v cerkev, sv. Duha na pomoč klicat, 7 gosp Jakob in ko se zopet v zbornico vrne, voli začasne 4 zapisni potem gosp. Martin Korošic iz Banja- kr. 7 s k u p a j 344 gold. 60 kr. dr. M a k a n c a in T u r e 11 i j a (iz narodne stranke) in Raiča (iz stranke magjarske). Glasovalo je brata Franc in Ferd. Sovan iz Ljubljane pa kocev. J ~ Prosimo dalje, naj dá, kdor more! karj El I I 96 zbornikov torek) je 2 seja. Ra z m Siidsi. Corr." tem je bilo konec gl seje Danes pise tov 77 se d boj nih strank se n mo gl za i Novičar iz domaćih in ptujih dežel. a bi pa Mag določiti. Ta opazka nas je nekako osupnila imeli većino, kakor vriskaj o dunajski centralisti, nikakor ne moremo verjeti Iz Dunaja. — Podoba je, da se danes končá državni zbor. Přetekli teden je minister kupčijstva odgo-voril na vprašanje grofa Thurna, da zarad železnice iz Ljubljane v Karlovec bode vlada dala obá zbor Popra vek. V zadnjem listu na strani 190. v 27. vrsti od zgorej namesti 100 centov beri : 10 centov. predloga iz vojaško-tehničnega ozira preiskati; je sprejel postavo o obrtnijskih in gospodarskih 5% metaliki 64 fl.^80 kr združba " "" Kursi na Dunaji 18. junja sprejete ste bile postava za bram- Narodno posojilo 72 fl. 15 kr. Ažijo srebra 109 fl, 65 kr Napoleondori 8 fl. 93 kr. Á r / ili / v Častiti naši naročniki ki nn nar so naročeni bili / / / 99 v / za prvo polovico letosnjega leta in tudi drugi prijatelji našega lista, ki dozdaj niso bili naročeni na-nj, naj hitijo z nar o čilom, da dobivaj o povědomá brž prve liste julija meseca. Obširno polje, /v* y u, „xt^^ ^ w ^ ^ y w r ^ ^ ^, duševnem in p olitičnem oziru, zmirom stojeće na vrhuncu novih dogodeb ki ga Novice" dosledno obdeljujejo ze 30 let v gosp odar skem, národ nem 7 crva njene od tudi vprihodnje. a ne oškr novocasnega liberalizma, ki Slovence podlaga tmčevi peti, ostane jim nespremenjeno Vajene ; j — ------J ~ za resnico in pravico že oa prvega leta svojega početka, borile se bodo vseskozi za blagor slovenskega naroda s protivniki svojega programa, bodo naj ti v tujem ali domaćem taboru. Pogúm za to borbo daje jim živo prepvičanje, da njihov program je glasilo velike većine naroda našega. Cena ostane „Novicam" kakor je bila : za pol leta po pošti 2 gold. 40 krv tiskarniei prejemanim gold. kr. za četrt leta SO kr. k aznicah. 206 UVL'/'b 0 tý i 10 „ ± „ U\J A//'., „ „ JL „ - „ NajcenejŠe se naročnina Blaznikovi tiskarniei v Ljublj ano pošilja po poštnih na Vređni&tvo. Odgovorni vrednik: Janez Murnik Natiskar in založnik : Jožef Blaznik v Ljublj