ji' 7u:>si ( nostbsrmehanizacijo bi gradbe-i ni -kolektivi nedvomno ustvarili tudi osnove za kvalitetnejše samoupravljanje ter doslednejšo delitev po delu. Naposled je res, da materialni interes posameznika pomeni gonilno silo v procesu izboljšave in povečanja proizvodnje. Toda tudi sindikalne organizacije raje podpro uravnilovske težnje, namesto da bi se jim postavile po robu; marsikod pogrevajo razpravo, kakšni normativi naj bi veljali za izhodišče pri delitvi dohodka med delovne enote v podjetju in znotraj enot itd. Bolj prav in tudi koristneje pa bi bilo, ‘če bi tem razpravam dali novo kvalitetno vsebino; ko bi se tudi v praksi zavzemali za izpopolnjevanje instrumentarija notranje delitve po delu, seveda na osnovi ekonomskih analiz, upoštevaje gibanja na trgu, razvoj v tehnologiji in druge vzroke. Naposled pa gre še za nekaj: če se sindikalne organizacije vsaj zdaj, kot politična sila in mobilizator delavcev, ne bodo odločneje vključile v proces prizadevanj za modernizacijo dela in proizvodnje v gradbeništvu, ne bo mogoče zaustaviti sedanjih negativnih gibanj v socialni in strokovni strukturi. Nizki osebni dohodki nikogar ne morejo spodbuditi k naprednejši organizaciji dela. Razen tega zadržujejo razvoj in uvajanje mehanizacije, kar spet vpliva na nizko produktivnost in slab ekonomski položaj gradbenih delavcev. Polovica izmed njih je lani povprečno zaslužila manj kot 19.000 dinarjev! Glede na predvideni obseg del v letu 1964 so podjetja gradbene ope-rative na primer že izračunala, da bodo naloge najlaže izpolnila, če bodo zaposlila 8000 novih delavcev ... Sicer ni dokazov, da bi pri takem »načrtovanju« sodelovale tudi sindikalne organizacije po delovnih kolektivih. Toda res je, da se s tako obliko razvijanja proizvodnje in porajanja novih »revežev« nekako strinjajo, saj se sindikati v delovnih organizacijah niso zavzeli za to, da bi dopovedali in dokazali, kako je ob izpopolnjeni organizaciji dela, posebej z bolj razvitimi sistemi delitve dohodka (torej tudi z višjimi osebnimi dohodki za tiste, ki k uspehu dela največ prispevajo) in še z drugimi ukrepi mogoče izpolniti obveznosti z zaposlitvijo manjšega števila novih delavcev, ki nam jih sicer tako ali tako vedno manjka. M GOVEKAR ENAKORPRAVNOST PROIZVAJALCEV PRI upravlja™ delovnih organizacij (Ob osnutku statutu KLI Logatec) V »Kadrovski politiki« (št. 5-6, 7-8 in 9) je Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela v Kranju objavil primer statuta industrijskega podjetja, ki ga je Zavod izdelal za Kombinat lesne industrije v Logatcu. Že v sami »Kadrovski politiki« je bilo navedeno, da ima Komisija za statute delovnih organizacij pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije nekatere pomisleke do nekaterih postavk v tekstu tega statuta in v komentarju ob statutu. Sklep Komisije je bil, da je potrebno o posameznih izraženih stališčih v osnutku statuta KLI Logatec in omenjenem komentarju javno razpravljati. »Kadrovska politika« je že sama napovedala sestavke v zvezi s tem. V »Delavski enotnosti« 12. oktobra 1963 je bilo objavljeno že 'ustrezno pojasnilo komisije za statute delovnih organizacij Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Naslednji sestavek se dotika nekaterih izmed vprašanj, ki so sprožila resnejše pomisleke. ZAPIRANJE TRGA f Najprej pripombo k členu 7, kjer je rečeno, da »delovna organizacija predeluje celotno lesno maso, posekano v svojem naravnem zaledju ...« Menimo, da je potrebno moralno in materialno podpreti orientacijo podjetja, da bo skušalo vse vrste lesa (tudi slabše vrste) čimveč predelati v končne izdelke. Ta težnja je izraz vitalnosti in progresivne usmerjenosti podjetja, ki noče ostati, niti z manjšim delom ne, na stopnji žaganja in prodajanja lesne mase, ampak kar bo mogoče s sodobnim tehnološkim postopkom predelati v končne izdelke. Toda pri tem pa je kočljiva naloga, ki si jo je v osnutku statuta postavilo podjetje KLI Logatec, namreč da bo zaseglo celotno lesno maso v svojem zaledju. Prav gotovo nima KLI Logatec sam niti pravice, da bi lahko v svojem statutu razpolagal s celotno lesno maso iz »svojega zaledja«, ampak je to problem širše družbene skupnosti, problem našega tržišča. Vsi si prizadevamo za smotrno politiko na trgu s surovinami, vsi želimo preprečiti nepotrebna prevažanja lesa itd., vendar je to stvar naše skupne tržne politike, politike cen, ustreznih poslovnih odnosov, dejavnosti poslovnih združenj itd., ne pa tako ozko postavljene določbe v statutu. Če bi hoteli namreč to določbo statuta dejansko realizirati, potem bi morali prepovedati prodajo lesne mase drugam, drugim koristnikom, drugim občinam, okrajem, republikam itd. To pa seveda ne pomeni nič drugega kot zapiranje tržišča, kar pa nasprotuje tako načelom našega gospodarskega sistema, kot sami ustavi. ZAPOSLOVANJE NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV V 10. členu je statut postavil cilj, da oo podjetje »glede na svoje proizvodne potrebe poleg potrebnih strokovnjakov zaposlovalo pretežno nekvalificirane delavce, zlasti žene, s področja občine Logatec«. Popolnoma podpiramo težnjo podjetja, da bo zaposlovalo odvišno delovno silo iz svojega naravnega zaledja, zlasti med tem nezaposlene žene itd. Toda dokaj statična in neperspektivna pa se nam zdi orientacija oziroma težnja podjetja, da bo zaposlovalo pretežno nekvalificirane delavce. Eno je težiti za tem, da se absorbira odvisna delovna sila, nekaj drugega pa je, postaviti cilj tako, da so s tem takorekoč odprta vrata samo nekvalificiranim delavcem. Na drugi strani pa je pojem nekvalificiranega delavca vendar samo prehodna kategorija, ki bo s časom raz- voja, z razvojem materialnih osnov družbe vedno hitreje izginjala. Moderna proizvodnja že danes in bo v prihodnje še vedno manj poznala pojem nekvalificiranega delavca, ampak bo vedno bolj zahtevala strokovne kadre oziroma. specialiste za določena dela. Tehnična delitev dela vedno bolj podira osnove starega obrtniškega sistema šolanja kadrov, ki postaja resna ovira moderni proizvodnji, in uvaja sodobnejše, hitre metode strokovne vzgoje delavcev, metode vzgoje na delovnem mestu, priučitev na delovnem mestu itd. Zato v moderni proizvodnji srečujemo vedno manj klasičnih mojstrov. Namesto profila klasičnega mojstra dobivamo specialiste za posamezne delovne operacije, za posamezna dela, ki dosegajo pri svojem delu veliko višjo produktivnost dela. Usmeritev podjetja v osvajanje sodobne tehnologije, v modernizacijo in, avtomatizacijo proizvodnje — in KLI Logatec je sredi tega procesa — prav gotovo ne dopušča tako statično opredeljenega cilja: »zaposlovali bomo pretežno nekvalificirane delavce«, ker bo moderna proizvodnja zahtevala vedno več strokovnega znanja, vedno več strokovnih delavcev in vedno manj klasičnih nekvalificiranih delavcev. S teh 'vidikov se nam torej cilj, izražen v 10. členu osnutka statuta, ne zdi primeren. POJMOVANJE »DELOVNE ENOTE« Člen 14. kaže na nerazumevanje termina delovrte enote, kot ga npr. uporablja ustava. Po našem mišljenju uporablja ustava enoten termin »delovne enote« za vse raznovrstne oblike notranje organizacijske urejenosti delovne organizacije oziroma za razne oblike in metode samoupravne aktivnosti v delovni organizaciji. V konkretnem primeru pa je termin »delovna enota« uporabljen samo za takozvano proizvodno enoto. Zaradi tega^se pojavljata dva izraza: na eni strani »delovna eho-ta« v pomenu proizvodne enote, na drugi strani pa »strokovni sektor«. Tako dobimo neke vrste dualizem, ki prihaja do izraza skozi ves osnutek statuta in komentar v problemu vodenja oziroma upravljanja, v problemu izdvajanja strokovnih služb oziroma takozvanih strokovnih organov. V pomenu delovne enote, kakor uporablja ta pojem ustava, in predvsem v namenu, kakršen naj bi bil dosežen z njegovo realizacijo, tudi strokovni sektor predstavlja delovno enoto, ker so tudi v strokovnem sektorju zaposleni enakopravni proizvajalci, ki prav tako aktivno upravljajo delovno organizacijo in opravljajo svoje delovne obveznosti. Torej ni nobene potrebe za to, da bi razdvajali delovne enote na takšna dva dela. S tem delamo v bistvu krivico delavcem, ki so zaposleni v strokovnih sektorjih, ker jih s tem dejansko potiskamo v drugačen družbeni položaj. Zaradi takšnega izdvajanja zaposlenih na teh področjih se srečujemo na eni strani z mezdnimi etiketami teh ljudi, da jim odrekamo vsakršno pravico do upravljanja, da jih razglašamo za neke brezpravne servise, na drugi strani pa se srečujemo s tendencami" superiornosti, s položajem, po katerem dobivajo ti sektorji in te službe neke vrste hierarhično oblast nad proizvodnimi enotami ipd. Na takšno posebno izdvajanje strokovnih služb iz enotnega sistema uprav- ljanja delovne organizacije kaže tudi 24. člen osnutka statuta, kjer je za proizvodne enote postavljenih pet pogojev, da bi v njih lahko delal zbor proizvajalcev, medtem ko za strokovni sektor ti pogoji odpadejo. ZAKAJ POGOJI ZA OBSTOJ ZBORA PROIZVAJALCEV V ENOTI? Potrebno je izraziti pomislek zoper postavljanje pogojev, da lahko deluje zbor proizvajalcev v neki enoti, kakršni so navedeni v 24. členu omenjenega osnutka statuta. Ti pogoji so praktično takšni, da bi z izpolnitvijo teh pogojev dejansko bila takšna enota lahko samostojna delovna organizacija in torej tista enota,# ki teh pogojev ne bi izpolnjevala, ne more razvijati neposrednih oblik upravljanja. Navedeni pogoji so naslednji: »V organizacijskih enotah, ki so deli delovnih enot oziroma strokovnih sektorjev, opravljajo določene samoupravne funkcije zbori proizvajalcev v teh enotah; če imajo te organizacijske enote zase posebej izdelan letni ali operativni poslovni plan, če posebej obračunavajo poslovne stroške in osebne dohodke, če spremljajo realizacijo poslovnega plana in če imajo lastnega strokovnega vodjo. Strokovni sektorji pa imajo svoj zbor proizvajalcev tudi če ne izpolnjujejo teh pogojev. Osrednji delavski svet ugotavlja, katere organizacij skč enote izpolnjujejo pogoje ...« Razvoj samoupravljanja gre ne samo v tej smeri, da se lahko dajo samoupravnim enotam docela konkretne, knjigovodsko izračunljive pravice odločanja, odločanja o delitvi dohodka ipd., t. j. docela samostojen in izključen lasten delokrog delovnih enot, ampak tudi v tej smeri, (v določenih pogojih celo pretežno), da se preko teh oblik dejansko razpravlja ali pa tudi odloča o širših problemih, ki so skupni za več enot, oziroma za celotno delovno organizacijo. Zbori proizvajalcev so v posameznih enotah torej oblika aktivne udeležbe delavcev pri upravljanju delovne organizacije kot celote. Tu pa ne bodp vedno samo odločali o nekih lastnih pristojnostih, o nekih lastnih zadevah, ki bi bile samo izključna pristojnost njihove delavnice, njihove enote ipd., ampak bodo soodločali o širših problemih, o delovni organizaciji kot celoti. To pa ne bo vedno v obliki dokončne odločitve, ampak mnogokrat v obliki predloga, sugestije, kritike itd. Zaradi tega je povsem nepotrebna in neumestna določba v tem členu osnutka statuta, 'da osrednji delavski svet odloča preko samoupravne sheme o tem, v kateri enoti se ustanovi oziroma proglasi zbor proizvajalcev. To bi dejansko zaviralo nadaljnji razvoj oblik in vsebine samoupravljanja znotraj delovne organizacije, oblik različne aktivnosti, oblik različne stopnjevanosti in intenzitete te aktivnosti proizvajalcev pri upravljanju podjetja kot celote. PREDNOSTI IN SLABOSTI KONCENTRACIJE FUNKCIJ Osnutek statuta uvaja tudi takozvano koncentracijo funkcij in sicer s tem, da so vsi člani osrednjega delavskega sveta hkrati tudi člani obratnih delavskih svetov. Koncentracijo funkcij izraža tudi avtomatični sestav upravnega odbora iz predsednikov komisij DS, namesto dosedanjega sistema volitev upravnega odbora. Za koncentracijo funkcij so v komentarju navedeni nekateri razlogi, med njimi to, da bo na ta način možno izvajati načelo rotacije, nato, da bo s tem zagotovljena enakost stališč na vseh nivojih samoupravnega mehanizma in kot tretje, boljše informiranje članov samoupravnih organov, ki bodo delovali na vseh nivojih hkrati. Zoper načelo koncentracije funkcij prav gotovo najbolj govori nevarnost birokracije izvoljenih članov v samoupravnih organih, na kar je opozorjeno že v komentarju samem oziroma je predvidena možnost tega. Ta ugovor je dosti resnejši, kot se zdi in ga ni mogoče enostavno zavreči spričo rotacije, kot pravi omenjen komentar. Zanimivo je predvidevanje, da takšen koncentriran sestav samoupravnih organov dejansko zagotavlja eno-zvočnost stališč na vseh nivojih. V komentarju je predvideno, da bo to preprečevalo, da ‘bi prihajalo do raznih stališč na raznih nivojih oziroma na raznih samoupravnih organih v podjetju. Kaj pa to pomeni drugega, kot to, da je možno skozi vse nivoje sforsirati neko stališče, za katerega, pa je vprašanje, če se celotni kolektiv strinja z njim. Vendar sistem koncentracije funkcij omogoča, da se sprejme takšen sklep na vseh nivojih brez kakšnih večjih težav. Kolikor torej princip koncentracije funkcij teži za večjo učinkovitostjo, za sprejemanje sklepov brez daljših diskusij, brez večjih težav, pojasnjevanj itd., pa vendar ne gre prezreti na drugi strani nevarnosti birokratizacije, da bi kolektiv ob takšnem sistemu dela postal apatičen, ker že vnaprej poskušamo preprečiti, da bi prihajalo na raznih nivojih do različnih stališč, do kresanja mnenj. Torej dajemo prednost »mešanemu« sestavu samoupravnih organov, predvsem pa njihovi izvolitvi, ne pa avtomatičnemu sestavljanju, ROTACIJA Morda je tudi nekoliko nerodno izražen argument, da bi zaradi zagotovitve rotacije morali vsaj polovico »pri- mernih članov kolektiva« pustiti izven samoupravnih organov, z namenom, da bomo lahko pri prihodnjih volitvah zamenjali dosedanje primerne in dobre člane samoupravnih organov. Po našem mnenju ne bi mogli jemati za izhodišče princip, da je potrebno polovico dobrih članov kolektiva obdržati izven samoupravnih organov sr mo zato, da bi jih lahko pri prihodnjih volitvah zamenjali. Verjetno je to preveč statično gledanje 'na družbeni razvoj, na osveščanje proizvajalcev sploh: nikakor namreč ni mogoče trditi, da je samo tisti del kolektiva dober, za katerega smatramo v dani situaciji, da je primeren, za katerega smo si izoblikovali takšno oceno ob konkretnih volitvah. Predvsem pa ni mogoče predvideti, da bo takšno stanje, takšna »klasifikacija« kolektiva, ostalo tudi v prihodnjih letih. Na razvoj moramo gledati dinamično in računati, da se tudi ostali del kolektiva, za katerega smo imeli prej (na osnovi kakšnih kriterijev?) slabše mnenje, osvešča, da se razvija njegova družbena zavest, da dobiva drugačne poglede na dogajanja v svoji okolici, skratka, da postaja aktivnejši v upravljanju delovne organizacije. Nerealno bi prav gotovo bilo in politično zgrešeno, če bi imeli pred očmi samo določen del kolektiva, ki je primeren in nujno potreben za izmenjavanje v samoupravnih organih in je zato, da bi bila rotacija sploh možna in uspešiia, potrebno, da bi morala biti polovica tega dela kolektiva vedno izven samoupravnih organov. S tega stališča torej izražamo resen dvom v umestnost takšnega argumenta. Neobhodno se nam zdi vprašati, če je bil ob tem upoštevan psihološki vidik tega argumenta oziroma psihološke posledice, ki bi iz tega sledile: kako se bo počutil tisti del kolektiva, ki smo ga ocenili, da »ni primeren« in da moramo imeti za prihodnje volitve v rezervi del »primernega« kolektiva. Ne glede na to, da smatramo, da ni mogoče najti opravičljivih in s psihološkega vidika zadosti utemeljenih kriterijev takšne delitve, smo prepričani, da takšna delitev kolektiva ne vodi k sociološki integraciji kolektiva, ampak ravno nasprotno, k notranjim razprtijam, osebnim razračunavanjem, podtikanjem itd. VODENJE IN UPRAVLJANJE Poseben problem, ki izstopa iz osnutka, je položaj strokovnih služb, strokovnega kolegija oziroma delitev pristojnosti med samoupravne organe in takozvane strokovne organe. Ta delitev pristojnosti med samoupravne in strokovne organe izraža dualizem upravljanja in vodenja, s katerim se ukvarja tudi komentar ob omenjenem osnutku. V 28. členu osnutka je rečeno, da so »pristojnosti in odgovornosti razporejene med kolektiv in samoupravne organe na eni strani in na kolegijske in osebne strokovne organe na drugi strani«. Strokovni organi so pristojni in polno odgovorni za vse poslovne odločitve, ki imajo strokovni značaj. Samoupravni organi pa kontrolirajo strokovne odločitve tako, da zahtevajo pojasnila, obrazložitve ipd.. V primerih, ko imajo določene poslovne odločitve poleg strokovnega značaja tudi socialne ali splošno ekonomske posledice za kolektiv oziroma pomenijo zanj bistvene spremembe delovnih pogojev ali delovnih obveznosti, morajo pri takih odločitvah sodelovati samoupravni organi in strokovni organi, pri čemer prevzemajo oboji odgovornost vsak za svoj vidik odločitve. Iz takšnega načela delitve pristojnosti med samoupravne in strokovne organe sledijo v 65. členu osnutka pristojnosti strokovnega kolegija, ki je pristojen za to, da sprejema posamezne organizacijske predpise, da strokovno sprejema pomembnejše osnutke samoupravnih aktov, da sprejema cenike proizvodov in storitev, da imenuje po enega člana komisij osrednjega delavskega sveta in podobno. V komentarju je posebej poudarjeno, da imajo komisije osrednjega delavskega sveta izključno samoupravni in ne strokovni značaj. Nadalje je v komentarju rečeno, da organizacijske predpise, ki imajo strokovni značaj, izdelujejo ustrezne strokovne službe, sprejema pa jih strokovni kolegij. Da pa ne bi strokovni predpisi urejali kakšno vprašanje, ki bi po svoji naravi moralo biti urejeno s samoupravnimi akti, upravni odbor kontrolira vse organizacijske predpise in poslovnike. Upravni odbor se pa pri tem seveda ne bi spuščal v strokovno plat teh predpisov oziroma poslovnikov (komentar na strani 80 »Kadrovske politike«). SAMOUPRAVNE IN STROKOVNE ODLOČITVE Iz vsega tega izhaja principialno vprašanje, kaj si sestavljale! omenjenega osnutka statuta predstavljajo pod strokovnimi vprašanji, pod strokovnimi odločitvami, ki ne bi imele poleg tega tudi »socialnih ali splošno ekonomskih posledic za kolektiv« in kako je mogoče ločiti pristojnosti po tem kriteriju med samoupravne in takozvane strokovne organe, katere so »samoupravne« odločitve, ki naj jih sprejemajo prvi, in katere »strokovne« odločitve, ki naj jih sprejemajo drugi? Verjetno ni nobenega vprašanja, ki bi zaradi strokovnosti ne imelo socialnih ali splošno-ekonomskih posledic za kolektiv, ki ne bi vplivalo na takšen ali drugačen način na položaj delovnega človeka v podjetju. Konec koncev: kako bomo ločili pristojnosti na strokovne, za katere bi bili pristojni strokovni organi, in na nestrokovne, za katere pa bi bili pristojni samoupravni organi. Kaj je »samoupravni vidik« od- ločitve, ki naj zanj odgovarja delavski svet, če se ne sme »spuščati v strokovno plat« problemov? Gotovo so prav vsa vprašanja, prav vse odločitve v delovni organizaciji strokovnega značaja, in to v tem smislu, da morajo biti pravilne, ustrezne za dano situacijo in za rešitev danega problema. Zato se nam zdi, da je v tem osnutku na neustrezen način poudarjena »strokovnost«, strokovne odločitve in da se hoče te strokovne odločitve pridržati nekim kvalificiranim strokovnim organom, kar dopušča zaključek, da naj bi se samoupravni organi kot nestrokovni, kot nekvalificirani pa lahko izživljali na nekakšnih socialnih, družbenih področjih itd., ki pa ne predstavljajo nobene nevarnosti za kolektiv ipd. Do tega zaključka nujno privede težnja, da moramo ločiti »samoupravne« odločitve od »strokovnih« odločitev. POSLEDICA STROKOVNIH ODLOČITEV Po našem mnenju je vsa vprašanja potrebno gledati skozi prizmo njihove strokovne priprave, njihove strokovne obdelave, in sicer v tem smislu, da bodo dale osnovo za pravilno in ustrezno rešitev v dani situaciji. Hkrati pa je potrebno priznati, da ima vsako strokovno vprašanje, vsaka strokovna odločitev vpliv in odmev na položaj delovnega človeka v podjetju, bodisi na njegov ekonomski ali pa družbeni položaj. Zaradi tega ne kaže odrekati kolektivu oziroma samoupravnim organom pravice in pristojnosti, da bi odločali o teh strokovnih vprašanjih (seveda potem, ko se ta vprašanja vsestransko analizira). Posamezna vprašanja, ki jih proglašamo za čisto »strokovna«, nikakor niso samo ozko strokovna. Odločanje o teh vprašanjih odpira cel spektrum gledišč, s katerih lahko ocenjujemo neki tako-zvani strokovni problem in cel spektru posledic, ki jih reflektira odločitev: od čisto tehnoloških posledic, preko finančnih do socioloških posledic. Npr. zamenjava zastarelega tehnološkega postopka ni samo »strokovno« vprašanje, ni samo problem v tem, da predvidimo, kakšna bo v prihodnje tehnologija dela, kakšne stroje potrebujemo in kakšne surovine bodo v prihodnje potrebne, ampak ima tudi drugo plat, kakšna je naša finančna zmogljivost, kakšna je struktura zaposlenih, ali imamo potrebne kvalificirane kadre, koliko ljudi bo odveč (in kje se bodo zaposlili), koliko ljudi je premalo (kje jih bomo dobili, ali imamo zanje stanovanja itd.), kakšen je realni standard zaposlenih — ali so pogoji standarda takšni, da bo kolektiv pripravljen »zategniti« pas za to investicijo, ali je prav, da investicijo intenziviramo ali pa jo morda lahko raztegnemo na daljše obdobje ipd. In konec koncev, četudi bi šlo samo za tehnološki postopek, mora o njem odločiti kolektiv oziroma samoupravni organi, ali se uvede oziroma spremeni ali ne. ALI STROKOVNA PRIPRAVA PREDLOGA VKLJUČUJE TUDI ODLOČITEV O NJEM? Vse to so torej posledice, ki jih bo moral kolektiv prevzeti nase, in odločitev (bodisi v okviru samoupravnega organa oziroma kolektiva kot celote), predstavlja torej predvsem tehtanje in oceno situacije o tem: ali smo vsi člani kolektiva sposobni prevzeti vse te ekonomske, družbene itd. posledice na sebe ali jih nismo. Prevzeti posledice pa pomeni, jih realizirati v svojem okviru, ne pa da se že ob najmanjših težavah obračamo samo na zunanje faktorje, zvračamo krivdo na gospodarski sistem, na občino, pošiljamo delegacije na vse strani itd. V tem je torej odgovornost odločitve o tem vprašanju. Potemtakem se je potrebno vprašati, ali strokovna priprava predloga že vsebuje oziroma vključuje tudi odločitev o tem vprašanju ali pa je odločitev posebna faza. Smatramo, da je odločitev ločeno vprašanje, ki ga mora prevzeti tisti, ki bo nosil posledice. (Razumljivo, da pri tem ne gre za dnevne operativne odločitve, ki jih terja vsakodnevna organizacija dela). Odgovornost za strokovno pravilno pripravljen predlog za strokovno pravilno analizo vprašanja in pripravo dokončnega predloga leži na ramah strokovnih služb. Vendar to ne pomeni, da ta odgovornost mora vključevati tudi odločitev o tem vprašanju. Pristojnost in odgovornost strokovne službe je v tem, da pripravi pravilen predlog, da predvidi možne variante rešitve problema (tako po tehnološki kot tudi ekonomski in -kadrovski plati), da se po-služi za osnovo te rešitve realnih analiz, študij, pokazateljev dahe situacije in da ob predlogu samoupravni organ opozori na vse posledice, ki jih je pri posamezni varianti rešitve možno predvideti. Na osnovi tako pripravljenega predloga bo samoupravni organ oziroma kolektiv tisti, ki bo sprejel odločitev ali pa jo odklonil glede na pričakovane posledice, s tem ko bo ocenil, ali je sposoben prevzeti posledice ali jih ni sposoben prevzeti. ALI NE GRE ZA NORMALNE DELOVNE OBVEZNOSTI Odločanje je torej družbena funkcija, katere nosilec je v pogojih delavskega samoupravljanja delovni kolektiv z izvoljenimi samoupravnimi organi. S tem torej ne gre mešati normalnih delovnih obveznosti, delovnih obveznosti vsakega posameznega delovnega mesta oziroma skupine delovnih mest. Pravilno strokovno delo na posameznih delovnih mestih oziroma sektorjih ne pomeni delitve pristojnosti med samoupravnimi organi in temi de- lovnimi mesti. V vsakem podjetju od slehernega delovnega mesta zahtevajo, da pravilno strokovno, vestno opravlja svoje delo. Tako zahtevamo npr. od strugarja, da strokovno in vestno izvršuje svoje delo, nismo pa še nikjer zasledili, da bi kje postavili problem razmejitve pristojnosti med delovnim mestom strugarja in samoupravnimi organi. Prav tako zahtevamo strokovno in vestno delo posameznih služb in sektorjev in zakaj se tu pojavlja potreba po razmejitvi pristojnosti med samoupravnimi organi in temi delovnimi mesti. Od njih se prav tako samo zahteva pravilno in vestno strokovno delo in to strokovno delo ne more predstavljati delitve oblasti med samoupravnimi organi in temi delovnimi mesti. Ce bi stvari postavljali drugače, bi negirali enakopraven položaj vseh proizvajalcev v sistemu samoupravljanja. Pravilna in strokovna priprava predlogov za samoupravne organe, strokovno zanesljive tehnološke analize, priprava zanesljivih analiz tržišča, gibanja cen itd. je normalna delovna obveznost posameznih delovnih mest ali pa skupine delovnih mest, združenih v posameznem sektorju. TO JE KONTROLA KVALITETE DELA! Tudi preverjanje strokovnosti izdelanih analiz ‘in predlogov prek raznih oblik, npr. preko strokovnega kolegija, preko raznih sestankov strokovnjakov ne pomeni delitve pristojnosti med samoupravnimi organi in strokovnimi organi, ampak pomeni .samo strokovno preverjanje, pomeni tehnološko kontrolo kvalitete teh predlogov, teh rezultatov dela. In da bi preverjali pravilnost teh predlogov, da bi preverjali strokovnost izdelkov služb itd. prav gotovo ni potrebno, da odpiramo diskusije o tem, kako je potrebno deliti oblast med samoupravne organe in strokovne organe, ni potrebno da odpiramo diskusije o tem ali je potrebno, da proglasimo strokovni kolegij za organ samoupravljanja itd. To so normalne delovne obveznosti posameznih delovnih mest in je preveritev njihove strokovnosti dejansko samo vprašanje sistema dela, vprašanje tehnološkega postopka oziroma organizacije dela, je v prenesenem smislu vprašanje Tehnične kontrole dela itd. Tu najde strokovni kolegij svoj realni smisel, zlasti če . pokaže iniciativnost pri odpiranju teh problemov. MESTO STROKOVNEGA KOLEGIJA Strokovni kolegij, če so v njem res zbrani strokovnjaki, bo imel nalogo, da predloži pravilno diagnozo, strokovno diagnozo o nekem vprašanju, ne pa da tudi že odloči o tem vprašanju. Funkcija strokovnega kolegija po strokovni plati bi bila v tem, da delavskemu svetu natoči čistega vina, kateri tehnološki postopek je zares bolj napreden, bolj ekonomičen, zagotavlja višjo produktivnost dela itd., da bo natočil delavskemu svetu čistega vina, kateri stroj se splača kupiti, ker ima takšne in takšne tehnične prednosti itd., ne pa da že odloči, da se kupi ta stroj, da bo natočil čistega vina delavskemu svetu o tem, kakšno je gibanje svetovnega tržišča, kateri znaki kažejo na gibanje tržišča in zakaj je potrebno usmeriti proizvodnjo podjetja v takšno ali drugačno smer. Skratka gre dejansko za pravilne strokovne diagnoze, ne pa tudi že za odločitev o teh vprašanjih. Ce bi namreč bila v strokovni pripravi predloga, v strokovni diagnozi vključena tudi odločitev, potem ne bi potrebovali samoupravnih organov, ne bi potrebovali institucije samoupravljanja v tem širšem smislu, ker bi dejansko kolegij oziroma posamezni strokovni sektorji že o vsakem vprašanju lahko samostojno odločili, ker je vsako, prav vsako vprašanje v delovni organizaciji strokovnega značaja, ima strokovno ozadje in obeležje. Predložen osnutek pa s pristojnostmi, ki jih nalaga strokovnemu kolegiju, vendar dejansko razdvaja samoupravljanje na dva tira, uvaja dualizem v samoupravljanje, proti čemur pa imamo resen pomislek. Vsak organizacijski predpis, pa četudi gre za poslovanje v skladišču, v svojem bistvu določa notranje odnose v kolektivu, določa položaj delovnega človeka in mu v končni fazi reže tudi kruh. Očitno nesprejemljiva pa je pristojnost strokovnega kolegija, da bi sprejemal cenike proizvodov in storitev. Ceniki del in storitev so osnovno merilo za delitev dohodka v podjetju in tisti, ki sprejema te cenike, dejansko reže kruh kolektivu. S tem ko je dana strokovnemu kolegiju pristojnost, da sprejema cenike proizvodov in del, mu je dejansko dana osnovna pristojnost v podjetju. Strokovni kolegij je tisti, ki ima v rokah glavne škarje v podjetju, ki reže platno po svojem okusu in svoji volji za celotni delovni kolektiv. To, da kolektiv neposredno ali prek samoupravnih organov odloča o delitvi dohodka, je izrazita Samoupravna funkcija kolektiva, to je ustavna kategorija. Če to funkcijo izvzamemo iz pristojnosti kolektiva in jo vnaprej damo strokovnemu kolegiju, potem postanejo samoupravni organi dejansko odveč Proti takšni delitvi oblasti oziroma pristojnosti v kolektivu pa imamo dejansko resne načelne pomisleke, ker bi s tem v bistvu ohromili razvijajoči se sistem samoupravljanja, razvijajoči se sistem ekonomske demokracije v delovnih organizacijah. Zato se s takšnimi rešitvami ne strinjamo. IVAN KRISTAN Sttmp Kavči*: OBJAVLJENI ODLOMEK JE POVZET IZ PRISPEVKA »DRUŽBENA VLOGA IN NALOGE SINDIKATOV«, KI BO SKUPNO Z 56 DRUGIMI PRISPEVKI IZŠEL V KNJIGI »SAMOUPRAVLJANJE, KI JO BO IZDALA DELAVSKA ENOTNOST. CENA OBEMA KNJIGAMA, KI BOSTA IMELI VSAKA CA 300 STRANI fN BOSTA IZŠLI V ZAČETKU POMLADI, BO V PRODAJI 2400 DIN. CE PA V PREDNAROČILU VPLAČATE 2000 DIN, BOSTE KNJIGI TAKOJ OB IZIDU PREJELI NA NASLOV. NAROČILNICE SPREJEMA UPRAVA DELAVSKE ENOTNOSTI, LJUBLJANA, KOPITARJEVA 2. ... Zato sindikati niso razredni zaščitnik delavstva v starem kapitalističnem smislu; sindikati tudi niso samo vzgojna organizacija delavstva, tudi ne samo organizacija, ki naj skrbi za kulturo, zabavo, oddih in razvedrilo delavstva. Se manj so sindikati antiteza in samo kontrola dela državnih organov in operativ-no-gospodarskih organizacij. Sindikati so predvsem borbena in množična delavska politična organizacija. Ce rečem politična, potem ne mislim pri tem nekega samostojnega političnega programa. Ne! Takega samostojnega političnega programa, ki bi bil drugačen od političnega, programa Zveze komunistov in Socialistične zugze, sindikati nimajo in ga ne morejo imeti. Če pravim, da so sindikati politična organizacija, je razumeti tako, da mora imeti njihovo delo politično vsebino; metode njihovega dela morajo biti politične. Vloga in naloge, ki jih imajo, zahtevajo od sindikatov politični čut in politični posluh za dogajanja; njihov vpliv bi se moral čutiti na vseh področjih političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Doseči to in pozitivno delovati v tej smeri pa seveda ni enostavno. Tako delovanje sindikatov je seveda lažje kot ono v kapitalizmu, v nekem smislu pa tudi težje oziroma bolj zamotano. To delo je lažje zato, ker nad delavskim razredom in njegovo politično množično razredno organizacijo ni sovražnega razrednega pritiska, in težje zato, ker so problemi mnogo bolj zapleteni, ker fronta ni tako čista in jasna kot v kapitalizmu. Od borbe proti priga-njaštvu do podpore brezdelnemu postopanju, od skrbi za človeka do lažne demagogije, od politične akcije do nepotrebnega prakticizma je včasih samo en korak in marsikatera sindikalna organizacija ali posameznik ga je, žal, že marsikdaj napravil. Sindikati morajo biti torej predvsem borec in ne samo vzgojitelj in propagandist za socializem, za napredek in za socialistične odnose. Borec za koga ali proti komu? Splošni odgovor na to vprašanje se glasi: borec za tistega in tisto, kar pospešuje socialistično graditev, ker se z njo edino lahko rešujejo dejanski interesi delavskega razreda in doseže materialni in duhovni napredek družbe. Sindikati morajo biti politični borec proti vsemu, kar zavira tak socialistični razvoj in napredek. Tu drugega generalnega recepta in koncepta ni. Na osnovi te splošne orientacije pa se je treba v konkretnem praktičnem delu sindikalnih organizacij skorajda vsak dan znova opredeliti in usmeriti na osnovi konkretnih analiz, dejstev, razmer, uspehov, napak, odnosov in nasprotij. Opredeliti in usmeriti, podpreti in napasti, pohvaliti ali kritizirati je treba enkrat posameznika v njegovi borbi proti kolektivu, drugič kolektiv pri njegovem nastopu proti posamezniku. Enkrat proti birokratizmu, špekulantstvu ali nemarnosti, drugič proti uravnilovki in demagogiji; enkrat za upravičene zahteve delavca, delovnega kolektiva, drugič proti nepravilnemu pojmovanju njegovih dolžnosti, nalog in pravic in proti njihovim nepravilnim, nerealnim, neobjektivnim zahtevam; enkrat proti škodljivemu lokalizmu in ozkosti, drugič tudi proti tistim, ki ne razumejo procesov, problemov in razpoloženja, ki se pojavljajo v širokih plasteh delavskega razreda. Nekje je treba podpreti stremljenja za čim večjo razširjeno reprodukcijo in omejevati plačni fond; zopet drugje se stvari postavljajo drugače. Na vse te probleme je treba gledati predvs&m zelo politično, jih obravnavati predvsem s političnimi sredstvi, budno motriti dogajanja, reagirati nanje, dinamično razčiščevati posamezne probleme, konflikte in slučaje; biti občutljiv, hiter, živahen,, vsestranski in povezan. Na takem načelnem političnem izhodišču in s tako splošno orientacijo pa je potem možno organizirati in voditi konkretno borbo za reševanje neštetih problemov političnega, gospodarskega, socialnega, kulturnega in organizacijskega značaja, )ki jih praktično življenje v podjetjih in komunah postavlja na dnevni red. Na osnovi takega koncepta in spričo takih nalog morajo postati sindikati ena izmed najbolj živih konkretnih borbenih in vsestranskih masovnih organizacij. Sindikalni aktivisti, namreč tisti aktivisti, ki svoje naloge in možnosti delovanja pravilno razumejo in izvršujejo, pa nimajo razloga bati se, da njihovo delo ne bo dovolj cenjeno in da bodo utesnjeni v svojem delu in razvoju. Nasprotno, družbeni položaj in naloge sindikatov nalagajo sindikalnim kadrom velike, odgovorne, toda tudi hvaležne dolžnosti in velike možnosti osebnega razvoja in napredka. Za uspešno delovanje sindikatov so potrebni kadri, ki imajo predvsem sodobno fiziognomijo družbenih delavcev, politični občutek in borbeno sposobnost., posluh za množična dogajanja, čim širši horizont in smisel za delo z množicami. Če pa hočemo sindikalne organizacije in aktiviste dejansko usposobiti za tako delo, pa bi morali najprej odpraviti nekatere resne slabosti, ki onemogočajo sindikatom v nakazani smeri uspešno delovanje. Te- slabosti so predvsem naslednje: Najprej je treba v lastnih vrstah temeljito obračunati s pojmovanjem, da so sindikati spričo družbenega in delavskega upravljanja hočeš nočeš postavljeni na stranski tir. Ta teorija je predvsem tolažba za tiste, ki nimajo bodisi veselja, bodisi sposobnosti in sil, da bi stopili v sredo deročih valov naše sodobne stvarnosti. Zato raje modrujejo v senci in se tolažijo z raznimi izgovori, namesto da bi odkrito priznali: prehitelo in povozilo nas je. Če pa se laka zmotna mnenja in teorije o prežive-losti sindikatov pojavljajo tudi izven naših vrst, pa so rezultat birokratskega, tehnokratskega in apolitičnega gledanja na naš socialistični razvoj nasploh in na sindikate ter na njihovo družbeno vlogo še posebej. V obeh primerih je treba te zmotne in škodljive teorije oceniti kot neresno in škodljivo govoričenje. Odločno moramo kritizirati tiste sindikalne organizacije, ki se obračajo proč od mehanizma delavskega upravljanja in od komunalnega sistema. Sindikati so pravzaprav sestavni del mehanizma delavskega samoupravljanja, njegova množična politična osnova in usmerjevalec. Zato se morajo čutiti politično odgovorne za to, kako ta mehanizem deluje in kam je usmerjen. To isto velja tudi za komunalni sistem. Sindikati bi morali postati nosilec pravilnega povezovanja in koordiniranja vse politične, gospodarske in kulturne dejavnosti med komuno in delovnimi kolektivi. Danes se ni mogoče boriti za širše in enotne interese delavskega razreda drugače kakor s komuno in v komuni. Vsaka druga prizadevanja se morajo zato izroditi ali v borbo za ozke cehovske interese ali pa v pridiganje o nekih višjih m enotnih interesih delavskega razreda... Vsako leto razpošljejo Moderna galerija Sekretariat za organizacijo mednarodnih grafičnih razstav in Mala galerija v Ljubljani zelo reprezentančno novoletno voščilo. Letos je to voščilo opremil Jože Horvat-Jaki E' OCANS I KRITIKA r .... ..........INFORMACIJA Sk ZADNJA PREMIERA V LETU 1963 DRAMA SNG LJUBLJANA: LEON KRUCZKOWSKI »GUBERNATOR« Zadnji premieri v lanskem koledarskem letu v ljubljanski »Drami« bi lahko rekli — spodrsljaj. Spodrsljaji, kakršnih si ne želimo in ■ ki ga je zakrivila tako -repertoarna politika kot izvedba sama. Dramski tekst pokojnega poljskega avtorja Kruczkovoskega »(gubernator« vzbuja predvsem zaradi načina izpovedovanja svoje ideje vtis časovne zastarelosti in je kot tak na odru sodobnega, angažiranega gledališča nezanimiv. Kruczkovoskega zanima problem oblasti. To oblast predstavlja v njegovi drami gubernator iz predvojnih, monar-hovskih časov, ki pa ga avtorju kljub velikemu prizadevanju ni uspelo posplošiti v osebnost z izjemno odgovornostjo političnega ali družbenega voditelja. Tako bolj izstopa osebna tragika prav tega konkretnega gubernatorja, ko se v hipu, ko da ustreliti desetino upornikov, zave upravičenosti in neupravičenosti svojega ukaza, kot čuvaj reda in kot človek, kakršni smo mi vsi, kot pa problem človeške oblasti kot take. Gubernator zabrede v krizo. Ne razume ga niti njegova aristokratska družina, ki je v drami bolj vrsta karikiranih oseb kot celovita podoba predstavnikov nekega razreda ali f amili je, ne razume ga niti ljudstvo, ko prične iskati z njim osebnih kontaktov. Kruczkovtski slika to ljudstvo kot neosveščeno množico ali pa kot revolucionarje, ki govore fraze o socializmu in boljši prihodnosti človeštva. In čeprav naj bi bita drama »Gubernator« časovno in krajevno nedoločena, imamo vtis, da se neposredno tiče obdobja tako-zvanih atentatov na vodilne osebnosti v vzhodni Evropi. Zanimiv bi bil v »Gubernatorju« konec ali bolje razplet, če bi ga avtor ne obdelal tako jokavo in poceni. Gubernator obišče namreč zapornika revolucionarja, obsojenega na smrt, in mu ponudi prostost. Ne iz sentimentalnosti, iz neke zavesti, da se tudi ta, prav tako človek kot on, bori za oblast, iz nekega pričakovanja prihodnosti, ki pa je ne vidi prav nič bolj rožnate od sedanjosti. Kolo življenja se nam- reč po njegovem enakomerno vrti z vsemi logičnimi obrati in napakami naprej. Toda ko jetnik odide iz zapora, ogrnjen v gubernatorjev plašč, ga atentatorji v prepričanju, da je gubernator, ubijejo. Potem ga svečano pokopljejo, gubernator pa ostane fizično živ, vendar ga ne priznajo več niti najožji znanci. Režija ing. arhitekta Viktorja Molke se je dosledno podrejala avtorjevemu tekstu, poudarjala sentimentalnosti, naivnosti in ustvarila psihološko dramo gubernatorjeve osebnosti. Ne vem, zakaj je režiser angažiral za to predstavo toliko študentov iz Akademije za gledališče, radio in televizijo. Razen tega jih je vodil nespretno in je gledalec imel po pravici občutek, da se je Drama SNG v Ljubljani nenadoma spremenila v avditorij za učne nastope študentov. Nekateri izmed, članov Drame SNG pa so vzbujali vtis, da slabo obvladajo svoj tekst. Kako neprijetna premiera! ALA PECE ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene SOLIDNA DOMAČA STVARITEV JUGOSLOVANSKI FILM »NEVESINJSKA PUŠKA« Zgodovinski film o uporu hercegovskega ljudstva proti Turkom »Nevesinjska puška« je redkejše, povsem solidno delo režiserja Žike Mitroviča in scenarista Slavka Goldsteina. V glavnih vlogah nastopajo Miha Baloh, Jovan Miličevič, Petre Prličko, Vladimir Medar, Tatjana Beljakova in Vlado Krstulovič. Na filmskem festivalu v Pulju ga je zlasti toplo sprejelo občinstvo ter ga uvrstilo na tretje mesto za filmoma »Iz oči v oči« in »Samorastniki«. Prav tako mu je toplo besedo dala tudi kritika. Brez pretiravanja lahko trdim, da je zgodba o hercegovskih upornikih, o njihovih skupnih prizadevanjih in osebnem žrtvovanju literarno zgoščena , in daje vtis zaokrožene vsebinske celote. Tudi dramaturška obdelava scenarija je prilagojena zahtevam filmske tehnike in daje zgodovinskemu žanru našega filma povsem solidno primero. Značilnost scenarija je tudi v tem, da razen zunanjih nasprotij daje močan poudarek stilno ubranemu in vsebinsko polnemu dialogu, ki stopnjuje hkrati notranjo napetost in zunanjo dinamiko dogajanja. Režiser je znal ob solidnem izboru igralske ekipe izrabiti kar največ tehničnih možnosti filmskega izrazja, dal poudarka zunanjemu okolju, velikemu planu in razgibanosti množičnih scen z raznih zornih kotov ter tako ustvaril v domači filmski ustvarjalnosti soliden filmski proizvod. Med igralci izstopa Baloh kot glavni junak, vendar ostaja v celoti v skladu s celotno igralsko ekipo ter skupno z njo predstavlja solidno povprečje igralske ustvarjalnosti. Toliko o filmu v merilih in primerjavi z ostalimi tovrstnimi domačimi, često po tudi tujimi deli. IVA BOZOVIČAR ocene Kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene SODELOVANJE JUGOSLOVANSKIH ZALOŽB Spominjam se, da so mi pred leti omenili v založbi »Mladinska knjiga« v Ljubljani, kako se zaman trudijo, da bi navezali poslovne stike z nekaterimi založbami z jugoslovanskega juga. Pač pa jim je že takrat tu in tam uspelo dobiti inozemskega partnerja. Pravkar pa je videti, da se je začela kooperacija — ali bolje raznovrstne oblike sodelovanja — uveljavljati tudi med našimi založniškimi hišami. Vzrok je preprost in niti malo porojen iz zavesti, češ, sodelovanje bo pospešilo medsebojno spoznavanje, utrdilo zavest o skupnosti jugoslovanskih narodov ali pocenilo knjigo. Kot že tolikokrat, je sodelovanju velikega števila založb botrovalo prav vprašanje njihovega obstoja. S tem namreč, ko so založbe dobile status podjetij in je nemalokateri predvsem v sosednjih republikah grozil propad, so se morale postaviti na trdne ekonomske temelje in uvidele so, da tiči ena izmed možnosti za to v kooperaciji. Seveda pa vprašanje sodelovanja ne moremo enostavno posplošiti in trditi, da je le-to edino pravilno in v vsaki založniški hiši nujno. Upoštevati je treba specifiko založniških dejavnosti, tehnične pogoje in ne nazadnje tudi jezikovne razlike. Da ima trenutno »Mladinska knjiga« največ domačih, pa tudi inozemskih kooperantov, ni naključje. Kot je videti, se je že zgodaj ovedla, da ima majhno slovensko tržišče velike zahteve, ki terjajo specializirano založniško dejavnost, kar je z ekonomske plati zanjo malodane nemogoče. Tako si je deset let iskala poslovne tovariše, medtem je izpopolnjevala svojo tiskarno in knjigoveznico. Danes je s kooperanti skorajda preobremenjena. In če pregledamo prvo leto njenega dela z veliko vrsto jugoslovanskih založb, lahko trdimo, da je bilo uspešno in je tudi — perspektivno. Ne moremo pa mimo dejstva, da je v Sloveniji prav »Mladinska knjiga« tista, ki sodelovanje tudi najlaže uresničuje tako, da je v vsakem pogledu v prid njenim izdajam, pocenitvi teh izdaj in ekonomski bazi podjetja. S tem namreč, da se ukvarja z založništvom knjig za mladino in predvsem za najmlajše, torej z bogato ilustriranimi izdajami, z bolj ali manj obsežnimi spremnimi teksti, ima osnovno, zavidanja vredno možnost tehničnega sodelovanja in izpopolnjevanja. Morda bo samo po tej skupni poti lahko postala jugoslovanska mladinska slikanica po tehnični plati enakovredna tovrstnim že kar razkošnim izdajam v svetu. Da pa nam ne manjka ilustratorjev — slikarjev in to dobrih, ter mladinskih pisateljev, pa je tako že pokazal čas. Poglejmo na enem samem primeru, čeprav jil) je bilo v prejšnjem letu — prvem letu sodelovanja — več, s kom in kako je delala »Mladinska knjiga« in kje tiče pridobitve za njeno hišo in jugoslovansko mladinsko založništvo. Leta 1963 je izdala z založbami »Svjet-lost« iz Sarajeva, »Školska knjiga« iz Zagreba, »Kočo Racin« iz Skopja, »Sa-vremena škola« iz Beograda in »Forum« iz Novega Sada šest slikanic zbirke »Zvezdica« v nakladi po 30.000 izvodov. Vsaka izmed založb je zvišala naklado, kar bi jo sicer, če bi tiskala zbirko sama, ne mogla, vsaka založba je plačal le del avtorskih honorarjev, kar je pocenilo njene stroške, obenem pa znatno zvijala prejemke samih avtorjev. Zaradi vsega tega in enotnih grafičnih uslug se je zbirka pocenila, na trgu je zanjo veliko povpraševanje, prejela je nebroj pohval in je malodane že razprodana. Pomen za avtorje pa, če se naenkrat pojavijo na tržišču vse Jugoslavije, je resda neprecenljiv. To je samo del izmed primerov. Seveda je program za letošnje leto obširnejši, počasi pa »Mladinska knjiga« stopa v skupno delo tudi z italijanskimi, francoskimi, ameriškimi, zapadnonem-škimi in drugimi založbami. Ko sem vprašala direktorico »Mladinske knjige« Zorko Peršič, kako je s kooperacijo pri izdaji šolskih knjig, se mi je znova predstavil problem jugoslovanske učne knjige v kaj žalostni luči. Ne vem, kaj bo moralo prigrmeti nad to »baje nujno zlo« izdajanja učbenikov v Jugoslaviji, da bom našli vsebinsko in ekonomsko sprejemljivo rešitev. Učne knjige so drage, to vemo. Dogaja se, da se v x-kraju učijo zgodovino po knjigi A in v y-kraju pa po knjigi B. In to samo v Sloveniji. In če letos izide knjiga A, še sploh ni rečeno, da bo v praktični uporabi vsaj tri leta, čeprav imamo predpise, ki nam »to zagotavljajo«. Zmešnjava ob zmešnjavi. In vendar je v vsej Jugoslaviji bolj ali manj enoten učni program, povsod v svetu pa so fizika, matematika, prirodopis ene in iste znanosti. Možnosti za kooperacijo šolskih knjig v Jugoslaviji bi bile torej ogromne. In kot kaže stanje, tudi nekje nujne. Niso pa še zaenkrat izvedljive. Poglavitni razlog, zakaj takega sodelovanja ni, je po mnenju Zorke Peršič, predvsem v različnem sistemu izdajanja knjig v posameznih republikah. Srbi in Hrvati imajo zavod, ki pripravlja in izdaja učne knjige, Makedonci zavod, ki učbenike samo pripravlja, tiskajo jih založbe, pri Slovencih pa skrbi za učbenike posebna komisija pri Svetu za šolstvo, tiskata pa jih v glavnem »Mladinska knjiga« ali »Državna založba« v Ljubljani. Kaj več kot s podatki, kako je z izdajanjem šolskih knjig v Sloveniji in konkretno pri Državni založbi, mi niso vedeli povedati tudi v tej založniški hiši. Pač pa se je pokazalo vprašanje medrepubliškega sodelovanja založb pri Državni založbi v Ljubljani v novi in drugačni luči. Tu se kooperacija omejuje in se najbrž tudi v prihodnje bo zaradi jezikovnih . razlik v Jugoslaviji, zgolj na raznovrstno sodelovanje redakcij založb. Prvi primer je lanskoletna izdaja »Zbranih del« Iva Andrica s »Prosveto« iz Beograda, »Mladostjo« iz Zagreba in »Svjetlostjo« iz Sarajeva. Prednost za Državno založbo sta pomenila prireditelja te enotne izdaje, ki sta dobra poznavalca Andričevega opusa in pa, da si je založba prihranila stroške za redakcijo in izbor. Sicer je izdala Andriča v slovenskem jeziku, ga tiskala doma v običajni nakladi in ga prodaja po svojih cenah. Poleg tega je v letu 1963 Državna založba v Ljubljani odkupila skupno z založbo »Keršovani« z Reke pravice za prevod del o Sherlocku Holmesu za vsa jugoslovanska jezikovna območja, in sicer tako, da sta si založbi razdelili stroške na polovico. Sicer pa Državna založba utrjuje stike s pravkar omenjeno založniško hišo in »Naprijedom« iz Zagreba samo še na ta način, da si izmenjavajo recenzije del, ki jih imajo na programu, tekste in podobno. Razmišljajo tudi, kako bi bilo, če bi se poslužili tiskarskih uslug za žepne izdaje kje na jugu v večji in tehnično bolj izpopolnjeni tiskarni, vendar se boje, da bi na ta način prihranjeni denar za tisk morali pridati stroškom za korekture, ker bi pač stavili tekste • srbohrvatski stavci. Perspektiva sodelovanja jugoslovanskih založb, ki so s svojo dejavnostjo izrazito vezane na konkretno jezikovno skupino, tiči morda predvsem še nekje drugje, kot pa zgolj v izmenjavi tehničnih uslug in povezovanju pri redakcijskih poslih. Ta sodelovanja so, kot vidimo, nekje omejena. Vendar so se pričela razvijati in prepričana sem, da se bodo tudi v bodoče, vendar do neke meje. V mislih pa imam sodelovanje, ki bi pospešilo in utrdilo naše medsebojno spoznavanje in bi s tem tudi utrjevalo zavest jugoslovanske skupnosti. Neka srbska založba na primer, ki izda delo domačega avtorja in je zainteresirana, da delo ponatisnejo tudi Slovenci, naj bi se dogovorila s slovensko založbo, za zameno pa sama izdala slovenski tekst, ki bi mu ga predlaga slovenska založba. To bi hkrati uvedlo tudi neko načrtnost pri izdajanju prevodov jugoslovanske tvornosti in izoblikovalo enotnejšo, danes včasih že tako revno knjižno podobo sosednjega naroda v naših knjigarnah. Saj je že kar v navadi, da izdamo v enem letu poleg dvajsetih prevodov iz zapadnih in vzhodnih književnosti mogoče samo po eno ali dve knjigi iz srbohrvaščine in makedonšči-ne, ali obratno. Kaj si nismo torej v nekem smislu daleč vsaksebi?! ALA PECE ( MK lf»j Si5«« IZ OKVIRA , OZKEGA • MSTITUCIOMIZMA V eni zadnjih številk preteklega letnika smo pod istim naslovom objavili članek Ale Peče o razširjenem programu dejavnosti ljubljanskega Etnografskega muzeja. Podobne zahteve postavlja čas danes tudi pred druge kulturne ustanove, tako na primer tudi pred naše likovne galerije, muzeje, salone in podobne institucije. Čas, ki terja od nas čim več organiziranih naporov, da bi polagoma resnično zbrisali razlike med fizičnim in umskim delavcem, nam tudi nalaga dolžnost, da se bolj sistematično in učinkovito lotimo likovne vzgoje odraslih. Nekaj koristnih izkušenj o tem nam posreduje članek akad. slikarke Alenke Gerlovič, ki se je septembra preteklega leta udeležila jugoslovanskega simpozija o likovni vzgoji v Subotici. Po njenem pripovedovanju oziroma pisanju lahko ugotovimo, da se marsikje mnogo hitreje trgajo stari okviri ozkega institucionizma ustanov z likovnega področja, zlasti pa so spodbudni načrti, ki jija je že začela uresničevati beograjska Moderna galerija. Eno najlepših čestitk podjetij je letos poslalo svojim sodelavcem Časopisno podjetje »Celjski tisk«. Opremil jo je Jože Horvat-Jaki magovanju kulturne zaostalosti, žarišče za širjenje likovne kulture med občinstvom. Tudi v tem oziru se moramo učiti od drugih. Preseneča izredno napreden program beograjske Modeme galerije. Modema galerija v Beogradu namerava poleg ostalih nalog opraviti tudi naslednje: Izdelati metode za popularizacijo likovne umetnosti s pomočjo različnih sredstev. Ta sredstva so periodični' tisk, strokovne in poljudne ter specializirane Preseneča izredno napreden program beograjske Moderne galerije Z vprašanjem likovne vzgoje odraslih se ukvarja v naši republiki predvsem Zveza Svobod in prosvetnih društev. Ta je v teku let izpremenila svoj program, ki je prej temeljil na krožkih likovnih amaterjev, ki so se ukvarjali zgolj s slikanjem, risanjem in razstavljanjem lastnih del. Danes skuša Zveza Svobod vsaj v načelu razširiti zanimanje za likovno umetnost tudi med obiskovalce njenih klubov s pogovori in predavanji o likovni umetnosti, s skupnimi obiski likovnih razstav, muzejev in kulturnih spomenikov, z večeri dokumentarnih filmov o likovni umetnosti in podobno. Tudi vsebina dela amaterskih skupin naj bi se izpremenila. Amaterji naj bi postali organizatorji opisanih oblik likovne vzroje, predvsem pa naj bi se na enak način izobraževali tudi sami. Načrt je lep, toda v praksi težko izvedljiv, saj nima Zveza Svobod niti enega stalnega strokovnjaka, ki bi se ukvarjal z njenim likovno-vzgojnim programom. Pomoč pričakuje od strokovnjakov, ki so službeno vezani drugje ter je njihov prosti čas nezanesljiv. Na simpoziju o likovni vzgoji septembra preteklega leta v Subotici se je izoblikovalo mnenje, da morajo izdelati strokovnjaki za likovno vzgojo odraslih posebno metodiko, prilagojeno potrebam in ravni izobrazbe odraslega občinstva. V drugih republikah so se zato oprli namesto na kulturno umetniška društva, amaterstvo in občasne zunanje sodelavce, na delavske in ljudske univerze s stalno nameščenimi strokovnjaki, ki imajo izdelan svoj program in metodiko dela. Delavska univerza v Beogradu ima tri stalne sodelavce, zagrebška dva, ljubljanska pa doslej nikogar. Mislim, da se v različnih republikah srečujeta tako kot smo ju srečali v razpravah o reformi osnovne šole, tudi v odnosu do izobraževanja odraslih, dve različni pojmovanji: .prvo pojmovanje gleda na človeka kot na delovno silo, ki naj si čim prej pridobi za njegovo delo nujno potrebno kvalifikacijo. Drugo stališče pojmuje izobrazbo kot sredstva za oblikovanje vsestransko razgledanega človeka, družbenega upravljalna. Zato bi morala delavska univerza prodreti tudi z likovno vzgojo v tovarne, prav tako pa v barake sezonskih delavcev. Če je to mogoče v Beogradu in Zagrebu, bi bilo nemara izvedljivo tudi v Sloveniji. Drugo žarišče za likovno vzgojo odraslih naj bi bile galerije s stalnimi zbirkami in občasnimi razstavami. Na omenjenem simpoziju v Subotici se je zelo odločno zagovarjala misel, da likovna galerija ni niti skladišče muzejskih predmetov, niti servis za prirejanje reprezentativnih in diplomatskih razstav, ampak aktivni činitelj v pre- I meglim . i 1 Založba Mladinska knjiga je svoje voščilo opremila z detajli ilustracij iz svojih otroških ilustriranih knjižnih izdaj izdaje, radio in televizijske oddaje s kritično, problemsko in vzgojno vsebino, strokovna in poljudna predavanja, povezana s prikazovanjem kratkih filmov in diapozitivov ter s posebnimi študijskimi razstavami. Galerija bo organizirala diskusijske tribune o aktualnih likovnih vprašanjih ali o večjih razstavah ter sestanke občinstva z likovnimi umetniki in kritiki. Osnovala bo Društvo prijateljev Moderne galerije odnosno sodobne umetnosti, ki bo organizirano tako, da bo lahko pritegnilo vse družbene sloje od izobraženca do fizičnega delavca. Občasne razstave bo povezala z diskusijami in literarnimi večeri, koncerti, komornimi dramskimi predstavami ipd. Cim tesneje se bo povezala z delavskimi in ljudskimi univerzami v Beogradu in ostalih krajev SR Srbije, kot tudi z ostalimi kraji Jugoslavije. Proučila bo možnosti, da bi odprla tečaje za delavsko in srednješolsko mladino in odrasle z namenom širjenja likovne kulture ter čim globljega razumevanja likovne umetnosti. V galeriji bodo osnovali tudi tri skupine, ki se bodo ukvarjale z naslednjimi teoretsko-praktičnimi vprašanji: s proučevanjem odnosa med umetnostjo in družbo, s proučevanjem estetike, ne s stališča umetnika in ustvarjanja, temveč s stališča gledalca in sprejemanja pojavov likovne umetnosti ter s problemom estetike vsebine in vrednosti, ki bi dopolnjevala dosedanja strukturalna in stilna raziskovanja. Modema galerija v Beogradu skuša v svojih stikih pomagati tudi manjšim lokalnim galerijam. Rezultati že kažejo, da je lahko taka pomoč za razvoj lokalne galerije kot središča za širjenje likovne kulture izredno koristna ali pa tudi ne. Lokalnim galerijam so lahko potrebni strokovni nasveti, posojanje del za stalne zbirke ali občasne razstave in podobno. Centralna galerija bi bila v tem oziru lahko nekakšna matična galerija, ki pa bi morala osvojiti take metode dela »na terenu«, da ne bi pasivi-zirala lokalnih galerij. Te naj ne bi bile samo podružnica centralne galerije, brez strokovnih kadrov ter organov samoupravljanja in družbenega upravljanja ter brez svoje politike širjenja likovne kulture v svojem okolju. Lokalna galerija ni namenjena v prvi vrsti turizmu in kulturni reprezentanci, ampak je žarišče likovne kulture v svojem okolju ter mora imeti svojo politiko in svoj potrebam okolja prilagojen program. Zgled za tako vlogo lokalne galerije že dajejo številne manjše galerijske ustanove. Ne smeli bi pozabiti, da je ta jugoslovanski simpozij izrazil željo po koordinacijskem organu, ki bi izmenjaval izkušnje različnih oblik vzgoje občinstva. ALENKA GERLOVIČ |l^ - J v . KiimmI % ML |g % v A 0 rili' ............. DREVO MIRU je naslov pcrorisbe, ki jo je, poklonil japonski umetnik Iteiko Minami otroškemu skladu UNICEF, ki je to voščilo z besedilom — Združeni narodi žele mir — založil kot novoletno voščilo Švicarska slikarka Lene Stockli, ki živi v Peruju, je tudi poklonila svojo sliko »Džungla« otroškemu skladu UNICEF, ki je to sliko natisnil kot letošnjo novoletno voščilnico Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da so letos dokaj energično izpodrinile neokusne kičaste voščilnice številne lepe barvne reprodukcije domačih in tujih mojstrov in klasikov slikarstva. Še vse preveč pa je razmeroma še bilo zelo dragih, a dokaj konvencionalnih voščilnic, opremljenih s fotografijami. Zveza Borcev je založila voščilnico, opremljeno z črno-belo grafiko Franceta Miheliča — KURENT IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN llllllllll Na dnevnem redu: statuti • PTUJ: Predlogi za dopolnitev statuta Pred dnevi so bili zaključeni zbori, na katerih so udeleženci razpravljali o predlogu statuta občine Ptuj. Zbori (bilo jih je 35) so bili v glavnem dobro obiskani in občani so predlagali razne dopolnitve. Zato, ker je ptujska komuna predvsem agrarno področje, je razumljivo, da se je največ vprašanj in predlogov nanašalo na določbe o krajevnih skupnostih, njihovih nalogah, območjih in organih ter o tem, naj bi statut podrobneje uredil financiranje krajevnih skupnosti. Med drugim so razpravljali o varstvu predšolske mladine zaposlenih staršev. Predlagali so, naj bi v večjih krajih predvideli ustanovitev vrtcev oziroma organizirali neko drugo obliko varstva otrok. Ponekod so menili, da bi morali posvetiti v statutu več pozornosti ureditvi zdravstvenih postaj, vzdrževanju cest in ostalim komunalnim problemom. -ce 9 LJUBLJANA: Več pozornosti razpravam o statutih V ljubljanskem okraju je bilo do petega decembra pri izdelavi statutov neaktivnih 31 °/o delovnih organizacij. Posebno visok pa je odstotek delovnih organizacij, ki vdoslej še niso ničesar storile na področju družbenih služb. Takih kolektivov je v okraju kar 42°/o. Na področju gospodarstva je bilo doslej največ storjenega v industriji, precej slabši pa je položaj v gradbeništvu, posebno pa v kmetijstvu, kjer skoraj ena tretjina delovnih organizacij še vedno čaka. Na podlagi teh in še nekaterih podatkov so razpravljali o bodočih nalogah predsedniki komisij za statute delovnih organizacij pri občinskih skupščinah v ljubljanskem okraju.. Sodeč po razpravi je treba podatke o aktivnosti delovnih organizacij obravnavati z določeno rezervo. X7 mnogih delovnih organizacijah gre le za neko formalno aktivnost. S tem, da je postavljena komisija za izdelavo osnutka statuta namreč še ni rečeno, da je bilo v vsebinskem pogledu že kaj storjenega. Kaže, da v nekaterih delovnih organizacijah javna razprava o statutu nikakor ne more steči, čeprav imajo osnutke že nekaj časa pripravljene. Prav tako pridejo do teh osnutkov tudi občinski organi, ki spremljajo potek izdelave statutov. V škofjeloški občini imajo na primer v devetih delovnih organizacijah že izdelane osnutke, vendar o njihovi vsebini občinski komisiji še ni ničesar znanega. Podobno je tudi v nekaterih podjetjih kamniške občine, kjer nekateri sestavljalci statutov že nekaj časa govorijo, da so tik pred zaključkom, vendar osnutek ne more in ne more zagledati belega dne. V nekaterih občinah so mnenja, da bi kazalo delovnim organizacijam postaviti rok, do katerega bi le-te morale svoj statut predložiti občinski skupščini. Ponekod pa so občinske skupščine priporočile delovnim kolektivom, do kdaj naj bi bili osnutki statutov pripravljeni za javno razpravo. V Domžalah so na primer določili 1. januar, v občini Ljubljana-Moste pa 1. februar prihodnjega leta itd. Občinske skupščine oziroma njihove komisije si hočejo na ta način zagotoviti potreben čas za razpravo o statutih, ki ga bo ponekod spričo velikega števila statutov in maloštevilnega kadra v občinskih skupščinah res primanjkovalo. Posebno, če bodo želeli zagotoviti kvalitetno obravnavo teh samoupravnih aktov. Na posvetu predsednikov občinskih komisij so opozorili, da bi morale komisije pri obravnavi posameznega osnutka tesno sodelovati s predstavniki kolektiva, ne pa vseh osnutkov statutov meriti po enakem kopitu. V teh razpravah je treba upoštevati specifičnosti kolektiva in pogoje, v katerih kolektiv živi in dela. Ponekod menijo, da bo pri obravnavanju osnutkov statutov delovnih organizacij potrebno tesnejše sodelovanje med komisijo pri občinski skupščini in komisijo pri ObSS. V občini Ljubljana-Moste pa so sindikalno komisijo priključili komisiji pri občinski skupščini. V nekaterih občinah so komisije osnovale še posebne podskupine, ki spremljajo izdelavo statutov posebej na področju gospodarstva, zdravstva, šolstva itd. Drugod so se spet odločili za podkomisije, ki bodo spremljale v statutih delitev dohodka, delovna razmerja, samoupravljanje in podobno. Gre torej za precej različne metodološke prijeme občinskih komisij pri obravnavanju statutarnega gradiva. F. S. Tovarna avtomobilske opreme Ptuj (TAP) nenehno povečuje proizvodnjo, saj oskrbuje domače proizvajalce avtomobilov in avtomobilskih karoserij z velikim delom avtomobilske opreme. Zdaj grade nove poslovne prostore, ki bodo imeli dokončno zgrajeni 3000 kvadratnih metrov delovne površine. V zgornjem delu nove hale že poslujejo. Tu so novi stroji in tekoči trak • »VERIGA« LESCE: lillliilillllllilillllšllllillllill llllffi!ll!l!llll!HIII!!lll!!lllll!lll II!!!!IIII!IIISII!!IIIIII11IIIIIKIIII!IIII!!IIIII!IIIIIIII!I1II!!IIIIIIII!!II Rekordna realizacija Mesec november je v »Verigi« bil zelo uspešen in so dosegli zelo dobre rezultate v proizvodnji, zlasti realizacija je bilo v tem mesecu rekordna. Realizacijo proizvodnje so dosegli v primerjavi s planirano s 119 °/o. S tem so v »Verigi« znatno popravili zaostanke v proizvodnji oziroma realizaciji iz prvih mesecev tako, da so tudi plan realizacije za 11 mesecev celo presegli za 1 °/o. Glede na zadostna naročila za osnovne artikle, ki jih proizvajajo in druge ugodne pogoje pričakujejo v decembru še boljše rezultate. Računajo, da bodo letos, po nekaj letih, ne le samo dosegli, temveč presegli letni plan za nekaj odstotkov. Obetajg si tudi uspešen start tudi v naslednjem letu, ker nimajo več težav glede naročil težkih sidrnih verig, kot je bilo to v začetku lanskega leta. Z boljšo proizvodnjo in realizacijo bodo v »Verigi« dosegli znatno večji dohodek in bodo izboljšali razmeroma dosedaj slabe osebne dohodke, ki so v povprečju nižji od republiškega povprečja, in izboljšali stanje skladov. Tako bodo vnaprej lahko še bolj uspešno sodelovali pri izgradnji stanovanj in drugih potreb za izboljšanje družbenega standarda. • LJUTOMER: Porast proizvodnje Nekaj več kot dve leti je minilo, odkar je začela v Ljutomeru obratovati tkalnica MTT, takrat z zaposlenimi 50 osebami. Danes jih je zaposlenih že 400. Letos so računali, da bodo izdelali do konca leta 2,628.000 metrov blaga. Plan so dosegli prav te dni. V letu 1964 mislijo izdelati 3,600.000 metrov blaga za domači in tuji trg. Doslej ga že izvažajo v Zahodno Nemčijo. Letos so uredili sanitarije, kopalnice, garderobe ter dobili priključek mestnega vodovoda. Do nedavnega namreč sploh v obratu niso imeli pitne vode, temveč so jo prinašali iz sosednjega Tehnostroja Ljutomer. Eno izmed važnih pridobitev je kolektiv uresničil, ko je uredil prostore za sestajanje, za društveno življenje pa tudi za družbeno prehrano, ki jo bodo uvedli z januarjem 1964. V prihodnjem letu mislijo tudi zgraditi nekaj več stanovanj za delavce, predvsem pa skrbeti za usposabljanje kadra. Stane Feuš 9 »STOL« DUPLICA: Ustanovili so mehanografski center Pred dnevi je v industriji pohištva »Stol« v Duplici začel obratovati jlrvi mehanografski center na področju kamniške in domžalske občine. Vanj so se vključila podjetja Stol, Titan in Induplati Jarše. Samo na ta način bodo stroji za mehansko obdelavo podatkov v celoti izkoriščeni. V vsakem od navedenih podjetij imajo za osnovno obdelavo po dva stroja za luknjanje in po dva kontrolna stroja. Tako nastavljene podatke pa dokončno obdelajo v melianografskem centru v Stolu. Za sedaj v glavnem obdelujejo podatke za izračun osebnih dohodkov, nameravajo pa čimprej začeti z obdelavo tudi ostalih podatkov, pomembnih za obračun proizvodnje. Ni potrebno posebej poudarjati, kakšen pomen ima tak sodoben in hiter način zbiranja gospodarskih pokazateljev za hitrejše uveljavljanje decentraliziranega poslovanja in samoupravljanja v poslovnih enotah teh podjetij. — F. S. 9 »BREST« CERKNICA: Drugo leto še večji izvoz »Brest« je letos največji izvoznik lesnih proizvodov in finalnih izdelkov. V naslednjem letu mislijo izvoziti za dva milijona dolarjev izdelkov. Kljub temu, da so za prodajo pohištva trenutno ugodnejši pogoji na domačem tržišču, se »Brest« še vedno preusmerja na izvoz. Obseg proizvodnje je glede na lansko leto večji za 20°/o, tako da bodo letos proizvedli za več kot tri milijarde in tristo milijonov dinarjev izdelkov. Tudi osebni dohodki so porastli, in sicer od lanskega oktobra, ko so bili povprečno 23 tisoč dinarjev, na 27.700 dinarjev, kolikor so bili letos oktobra. Produktivnost je porasla za 13 °/o. Letos so se odločili, da bodo zaradi velikega pomanjkanja strokovnjakov omogočili šolanje članov kolektiva. Zlasti so se letos tesno povezali z Delavsko univerzo v Cerknici, ki je organizirala večerno tehniško srednjo šolo za lesno stroko in jo večinoma obiskujejo delavci »Bresta«. Tudi v podjetju bodo pripravili vrsto krožkov in tečajev za tehnične kadre. Za člane samoupravnih organov pa bodo še posebej organizirali daljše seminarje. — (mad) 9 TRBOVLJE: 10-letnica obrtnega podjetja »Metalija« S svečano sejo delavskega sveta je kolektiv obrtnega podjetja »Metalija« Trbovlje proslavil 10-letnico obstoja. Na svečani seji je predsednik delavskega sveta Vlado Ščurk govoril o razvoju delovne organizacije. 15 zaposlenih je 1953 leta ustvarilo skupaj 17 milijonov 989.000 din realizacije, lani pa je 74 zaposlenih ustvarilo skoraj 200 milijonov din realizacije, t. j. okoli 3 milijone din' na zaposlenega. Realizacija na zaposlenega bi bila lahko še večja, če bi imela »Metalija« na voljo večje in primernejše prostore. Zaradi tega imajo v načrtu povečanje obratnih prostorov in nadaljnjo' modernizacijo proizvodnega procesa. -k- Za sedaj še takole. Toda kmalu bodo tudi v rekonstruiranih prostorih tovarne »Kovo« v Vranskem delavci lahko malicali v svoji menzi. Foto: M. Šparovec * 1 7dni . v sindikatih ZAGORJE OB SAVI — Na potlročju zagorske občine bodo v drugi polovici januarja in v februarju letne konference sindikalnih organizacij. Kot smo izvedeli na občinskem sindikalnem svetu, bodo na bližnjih letnih konferencah sindikalnih organizacij na področju zagorske občine razpravljali o delu organov delavskega samoupravljanja v zadnji mandatni dobi, o poteku del v zvezi z izdelavo statutov delovnih organizacij in o poslovanju delovnih organizacij v letu 1963. -k- ZAGORJE OB SAVI — Zagorski občinski sindikalni svet pripravlja dvoje plenarnih zasedanj. Na prvem, ki ga bodo imeli predvidoma 17. januarja skupaj z občinskim odborom SZDL, bodo razpravljali o predlogu družbenega plana in proračuna zagorske občine za leto 1964. Pozneje pa bodo na samostojnem plenumu razpravljali o nekaterih kadrovskih vprašanjih in o delitvi dohodka v delovnih organizacijah, -k- L ITI J A — Strokovni odbor za industrijo in rudarstvo pri občinskem sindikalnem svetu v Litiji je te dni začel z izdelavo ankete za analizo o gibanju osebnih dohodkov občine; hkrati z anketo bo proučil tudi možnosti za povečanje osebnih dohodkov najnižjih kategorij. Občinska skupščina Litija je sprejela priporočilo, naj ne bi bilo ob koncu leta nobenega zaposlenega v rednem delovnem razmerju z osebnimi dohodki nižjimi od 25.000 din. -k- MARIBOR — Na zadnjem plenumu in seji predsedstva OSS Maribor so udeleženci razpravljali o pripravah na uvedbo 42-ur-nega delovnega tednika ter o stanovanjski izgradnji v mariborskem okraju. Iz predložene analize je mogoče razbrati, da so v delovnih organizacijah mariborskega okraja vsi pogoji za uvedbo krajšega delovnega tednika. Seveda pa bodo morali v delovnih organizacijami predhodno proučiti še vrsto vprašanj, kot so organizacija dela* izboljšanje delovnih pogojev, strokovno izobraževanje zaposlenih, higiensko tehnična zaščita, kontrola kvalitete izdelkov, delovni prostori, obveščanje članov polektiva in podobno. Ugotovili so, da so posamezna, predvsem večja podjetja, že izdelala posamezne analize, medtem ko je nekoliko slabše v manjših podjetjih in v kmetijskih organizacijah. V zvezi s stanovanjsko izgradnjo so ugotovili, da v zadnjih letih grade precej več stanovanj, vendar kljub temu še niso zadovoljene vse potrebe. V Mariboru bi morali letno zgraditi povprečno 1260 stanovanj. Udeleženci so še menili, da bo potrebno čimprej izdelati regionalni načrt. L. Z. lllllllll!!l!l!ll!llilll!lll!lllllllllllllllllll!llll!l!llllllllllllllllllll!ll!IIIM ® IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV $ IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV & IZ ČASOPISOV tekstilec Problemi organizacije in evidence osnovnih sredstev v podjetju Namen tega sestavka je, da načne nekatere probleme v našem podjetju, ki so bili do sedaj potisnjeni ob stran in se jim ni pripisovala tista pomembnost, ki bi jo sicer morali imeti. Z leti pa so postali ti problemi vse bolj vidni in pereči ter zato vedno močneje zahtevajo energično in sistematično rešitev. Hkrati naj bo to tudi prispevek k splošni razpravi o pripravah za prehod na skrajšani delovni teden in določene smernice, ki naj bi jih po možnosti obravnavala komisija za pripravo predloga statuta podjetja. Ni potrebno posebej poudarjati, kakšen pomen in vlogo imajo osnovna sredstva v podjetju. Napisanih je bilo že veliko knjig, razprav in študij s tega področja, ki so ga obdelali razni priznani strokovnjaki. Vendar moramo na žalost ugotoviti, da je problem osnovnih sredstev z ekonomsko-organiza-cijskega in statističnega stališča v našem podjetju popolnoma nenačet, tisto pa, kar je »za silo« urejeno, nikakor ne ustreza več potrebam, ki so z ozirom na sodobni razvoj industrije, tehnike in mehanizacije vsak dan večje in bolj zahtevne. Mislim, da ta ugotovitev ni osamljena. Zato sem mnenja, da bi bili potrebni ustrezni ukrepi oziroma priprave na določenih mestih, ki bi zajele naslednja vprašanja: — kako bolje organizirati delo pri manipulaciji z osnovnimi sredstvi od trenutka prevzema do zaključka montaže, ali začetka obratovanja novega stroja ali naprave? — osnovna sredstva in sistematična evidenca v komercialnem, tehničnem in finančnem sektorju; — izbira enotne dokumentacije za OS in njen krogotok; — kartoteka OS s tehničnimi podatki v posameznih ekonomskih enotah; — razporedite^, strojnega parka z ozirom na predvidene rekonstrukcije in vprašanje interne klasifikacije OS; — izdelava shem strojnega parka po posameznih ekonomskih enotah zaradi evidentiranja sprememb; — dnevna evidenca o spremembah v stanju OS tehničnega in ekonomskega značaja; — inventarne števile OS za celotno podjetje. To so le glavni problemi, ki bi jih bilo treba obravnavati. V zvezi s temi pa bi nastala še razna druga vprašanja in podrobnosti. Zato je naloga odgovornih forumov v podjetju, najti ustrezno rešitev, n. pr. na ta način, da se . ustanovi poseben odbor ali komisija, ki bi vso zadevo v celoti obdelala in rezultate svojega dela predložila organom upravljanja v obravnavo in potrditev. Celoten sistem organizacije, ki zajema vprašanje dokumentov o osnovnih sredstvih, je pri nas zelo pomanjkljiv in ne deluje tako, kot bi v sedanjih pogojih moral delovati. Posebno značilne so pomanjkljivosti najprej pri samih pogodbah, zaključkih in ostalih dogovorih glede nabave osnovnih sred- stev. Knjigovodstvo osnovnih sredstev ne dobi niti kopije letnega investicijskega načrta, ne pošilja se mu prepisov dokumentov ali sklepov organov pravljanja glede nabave OS! Na razpolago je edino blagovna prevzemnica, ki pa je večinoma strašno pomanjkljivo izpolnjena, ker ne daje podatka niti o tovarniški številki npr. statev ali kakega drugega stroja, kaj šele o čem drugem. Račun o nabavljenem osnovnem sredstvu, ki ie na razpolago v finančnem knjigovodstvu, pa pride npr. za uvoženo opremo šele ob koncu leta, ko je stroj že postavljen in obratuje že več mesecev! Zapisniki o prevzemu OS se ne delajo, kljub temu, da v podjetju obstaja neka komisija za prevzem materiala in da so v zvezi s tem dana obširna navodila od vodstva podjetja. Zapisniški način prevzema OS bi poleg ostalih prednosti imel tudi to, da bi lahko vseboval vse tehnične podatke! Dalje se pismeno ne sporočajo v knjigovodstvo osnovnih sredstev nobeni podatki o zaključku montaže in postavitvi v obratovanje, o spremembah ozir. premestitvah v strojnem parku med oddelki in obrati, o strojelomih ali večjih okvarah, o investicijskih in generalnih popravilih in kar je glavno, v naši interni praksi še nisem opazil zapisnika o demon taži ali izločitvi osnovnega sredstva iz strojnega parka. Pravna služba izdela kupno-proda j no pogodbo za osnovno sredstvo po večkratnih urgencah po dveh ali treh mesecih ali pa šele ob koncu leta za nazaj, medtem ko je prodani predmet odpremljen iz podjetja včasih kar na podlagi ustnega naloga ali dogovora. Komentar ni potreben! Marsikdo bo mogoče ugovarjal, da je vse to papirnata birokracija. Ne! Leto 1946 ali 1948 je preteklost. Če hočemo danes imeti dobro in brezhibno poslovanje tudi na tem področju, je potrebna in nujna tudi taka dokumentacija, ki sem jo v tem odstavku omenil. Vse to pa je izvedljivo in analize so možne pod pogojem, da se temeljito prouči poleg ostalih faktorjev še posebno stanje strojnega parka v posameznih oddelkih in EE ob upoštevanju že znanih principov; da bodo morale ostati proizvodne kapacitete na isti ravni pri večjem ozir. intenzivnejšem izkoriščanju določenih strojev in naprav in krajšem delovnem času. Pomoč pri tem delu bi vsekakor bili spet podatki iz dobre tehnične kartoteke in ne morda samo splošna ugotovitev, da imamo celotno opremo iz osnovnih sredstev že 60 odst. izrabljeno ozir. knjigovodsko odpisano. Z ozirom na to ne bi bilo umestno postavljati temelje po izkustveni metodi, temveč upoštevati le realne izračune pri ugotavljanju izkoriščenosti in po dejanskem stanju razpoložljivih strojnih kapacitet. Vprašanje je zanimivo in bo verjetno zahtevalo širšo razpravo. Zaželeno bi bilo zvedeti za uspeh take razprave. Znano nam je, da imamo ob koncu vsakega leta na razpolago podatek, ki govori o knjigovodskih odpisih in sedanji vrednosti osnovnih sredstev za podjetje kot celoto. Ne zasedimo pa iz poročil podatka, ki bi nam prikazal, v kakšni meri je n. pr. izrabljen strojni park v posameznih delvnicah, oddelkih ali ekonomskih, enotah, kar bi v znatni meri izboljšalo sliko, v kakšnem stanju se posamezna taka enota nahaja itn s kakšnimi sredstvi dejansko razpolaga. To bi na drugi strani vsaki EE dalo resnični pomen in tisto vlogo, ki je ekonomske enote v našem podjetju še nimajo, t. j.: razpo- jz DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • TRBOVLJE: Skrajšan delovni teden le v »Prvem juniju« O prehodu na 42-urni delovni teden so v Trbovljah razpravljali že na, več posvetovanjih, ki jih je pripravila ustrezna komisija občinske skupščine s predstavniki delovnih organizacij. Posvetovanja so spodbudila komisije delovnih organizacij in ustrezne strokovne službe, da so se temeljito lotile proučevanja, kako preiti na skrajšan delovni teden. Za zdaj so prešli poskusno na 42-urni delovni teden le v trgovskem podjetju »Prvi junij«. Sicer so mislili v decembru in v začetku leta 1964 preiti na skrajšan delovni teden še v nekaterih drugih delovnih organizacijah, n. pr. v Termoelektrarni Trbovlje, Cementarni Trbovlje, v trgovskem podjetju »Vitaminka«, Brivnicah itd., vendar bodo to storili, ko bodo še podrobneje proučili vse možnosti in variante. V Termoelektrarni Trbovlje so imeli že 1962. leta vpeljan 45-urni delovni te- tedna omejili le na tehnično • POSTOJNA: osebje. Občinska komisija za prehod na 42-urni delovni teden bo še vnaprej sodelovala z ustreznimi komisijami v delovnih organizacijah. Komisija priporoča vsem delovnim organizacijam, da naj skrb nfe j e proučijo možnosti za prehod na 42-urni delovni teden. še vedno preveč površnosti in mimo upravljavcev • CERKNICA: Predvidevajo porast produktivnosti , Letos bodo v cerkniški občini posebno skrbeli za rast storilnosti dela, ker si le na ta način lahko obetajo skrajšanje delovnega tednika, o čemer pravkar razpravljajo v delovnih organizacijah. Predvidevajo, naj bi storilnost porastla za 16 odstotkov, pri tem računajo, da bo najbolj porastla v industriji in gozdarstvu. Predvsem mislijo letos izboljšati tehnološke postopke in intenzivneje skrbeti za izobraževanje. Razveseljiv je podatek, da se bo povečalo število dejansko zaposlenih v pro- Šolske počitnice so pred vrati. Sankanja in smučanja ne bo manjkalo. Toda, ceste naj ne bodo sankališča. Foto: M. Šparovec den. Sedanje analize pa so pokazale, da bi bilo treba ob prehodu na skrajšan delovni teden zaposliti nove ljudi, vendar ne vedo, kje naj jih dobe. Mehanika Trbovlje bo najprej — kot računajo — prešla na 46-urni delovni teden in s poznejšim nadaljnjim postopnim zmanjševanjem delovnega časa prešla na 42-urni delovni teden. V ostalih trboveljskih delovnih organizacijah pa proučujejo možnosti o prehodu na skrajšan delovni teden. Elektrolivar-ska industrija Trbovlje, ki se je pred kratkim vselila v nove prostore, mora prilagoditi obratovanje in tehnološki proces novim pogojem. V samostojnih zavodih (Bolnica, Lekarna, Zdravstveni dom itd.) so uveljavitev skrajšanega delovnega izvodnji od 88 % lani na 93 % letos. Med najpomembnejšimi investicijami bo letos izgradnja centralne, obratne hale pri Kovinoplastiki Lož, ki bo veljala okoli 365 milijonov dinarjev. Tako bodo združili doslej raztresene obrate Kovinoplastike. Kombinat Brest iz Cerknice bo nadaljeval z modernizacijo in izpopolnjevanjem svoje opreme. Letos bo investiral v ta namen 148 milijonov dinarjev. Nadalje so za usposobitev proizvodnih zmogljivosti za novo proizvodnjo pri zadružnem podjetju Jel-ka-Kovinoservis namenili 58 milijonov dinarjev. Preusmeritev proizvodnje obrata Tisa na Rakeku v kartonažne izdelke, pa bo veljala predvidoma 113 milijonov dinarjev. (mad) Sicer nepopolni pregledi opozarjajo, da so rezultati in dinamika razvoja gospodarstva v minulem letu nad ravnijo, predvideno z družbenim planom. Ugotovljeno je, da je bila devetmesečna realizacija za 19 odstotkov večja kot leta 1962 in da je do tedaj bil plan realiziran s skoro 78 odstotki. Tudi narodni dohodek je bil realiziran v zadovoljivi višini, pa tudi dohodek in čisti dohodek. Indeks . osebnih dohodkov znaša 127 in je v skladu z večjo ekonomičnostjo in rentabilnostjo poslovanja. K boljšemu stanju in večjim uspehom je nedvomno pripomoglo dejstvo, da se samoupravljanje "v naših 'gospodarskih organizacijah krepi. Dalje, da so osebni dohodki proizvajalcev čedalje bolj v neposredni zvezi s poslovnimi uspehi. To je vsekakor spodbudno vplivalo na proizvajalčevo zainteresiranost, da čim uspešneje dela in gospodari. Na podlagi devetmesečnih rezultatov poslovanja so gospodarske organizacije sestavljale plane za letošnje leto. Dejstvo pa je, da so bili osnutki planov sestavljeni sila površno, v mnogih primerih tudi povsem nerealno. Le v nekaj osnutkih je zaznati prehodne analize stanja in novih možnosti. Vse premalo je govora o povečanju ekonomičnosti, rentabilnosti in o drugih elementih, ki bi lahko občutno vplivali na povečanje dohodka. > Res je sicer, da je bilo treba osnutke proizvodnih planov sestaviti v precej kratkem času — kar je že naša splošna navada — in zato 6 njih v mnogih gospodarskih organizacijah niso predhodno podrobno razpravljali niti organi delavskega samoupravljanja, kaj šele, da bi bili osnutki predloženi v razpravo delovnim kolektivom. BA • LJUTOMER: Porast proizvodnje Nekaj več kot dve leti je minilo, odkar je začela v Ljutomeru obratovati tkalnica MTT, takrat z zaposlenimi 50 osebami. Danes jih je zaposlenih že 400. Lani so računali, da bodo izdelali 2,628.000 metrov blaga. Plan so dosegli prve dni decembra. V letu 1964 mislijo izdelati 3,600.000 metrov blaga za domači in tuji trg. Doslej ga že izvažajo v Zahodno Nemčijo. Lani so uredili sanitarije, kopalnice, garderobe ter dobili priključek mestnega vodovoda. Do nedavnega namreč sploh v obratu niso imeli pitne vode, temveč so jo prinašali iz sosednjega Tehnostroja Ljutomer. JSno izmed važnih pridobitev je kolektiv uresničil, ko je uredil prostore za sestajanje, za društveno življenje, pa tudi za družbeno prehrano, ki jo bodo uvedli z januarjem 1964. Letos mislijo tudi zgraditi nekaj več stanovanj za delavce, predvsem pa skrbeti za usposabljanje kadra. Stane Feuš Zgovoren motiv, ki ga ,ie ujela kamera našega fotoreporterja pred Tovarno nogavic v Polzeli ob dveh popoldne. Da bo stvar jasnejša: dnevna temperatura —10 stopinj C. Foto: M. Šparovec • KOČEVJE: Statut v razpravi Ze v sredi lanskega leta so v kočevski občini predložili * osnutek občinskega statuta v javno razpravo občanom tako, da je izšel kot priloga glasila »Novice«. Obenem s tem so zaprosili vse volivce, družbene organizacije, ustanove in delovne organizacije, naj izrekajo svoje predloge in pripombe. Vzporedno s tem so na nedavnem plenumu Občinskega odbora SZDL Kočevje udeleženci razpravljali o delu in halogah krajevnih skupnosti. Pripomnili so, da bo nujno potrebno urediti financiranje skupnosti in jim v prihodnje nameniti več sredstev. Sedanja sredstva, ki so jih prejemali krajevni odbori v občini, v znesku okoli 6 milijonov dinarjev; nikakor ne bodo zadostovala za financiranje. Na plenumu je bilo izraženih vrsto tehtnih pripomb in priporočil, ki jih bodo upoštevali pri dokončni izdelavi statuta. Razveseljiva je bila tudi ugotovitev, da so v zadnjem času v vseh delovnih organizacijah kočevske občine pohiteli z izdelavo osnutkov statuta. -v • VELENJE: Več izvoza V velenjski občini postopoma napreduje tudi izvoz, čeprav ne dosega velikih vrednosti. Lani so vse gospodarske organizacije izvozile za okoli četrt milijona dolarjev blaga. Letos bodo povečali izvoz kar za 41,5%, vendar pa izvoz v primerjavi s celotno industrijsko proizvodnjo znaša komaj 2,67 %. Največji izvoznik v občini je Tovarna usnja iz Šoštanja, ki je letos že izpolnila izvozne naloge kar s 158,81 %. Izvažajo še Lesnoindustrijski kombinat iz Šoštanja in Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« iz Velenja. V letošnjem letu je začela izvažati tudi tovarna gumbov in pohištvenega okovja »Galanterija« iz Šoštanja. Po obljubah delovnih kolektivov bodo letošnji plan izvoza vsi dosegli. Gospodarski strokovnjaki pa menijo, da bi lahko izvoz še občutno povečali, če bi se: v to vključila tudi manjša podjetja. Vendar ta podjetja letos niso niti začela z razpravo o možnosti izvoza. — V. V.K • VELENJE: Decentralizacija zaostaja V osmih delovnih organizacijah v velenjski občini je bilo osnovanih do sedaj vsega 37 ekonomskih enot — toda le pri dvanajstih je prenesena nanje tudi materialna pristojnost. V S ŠENTJERNEJ NA DOLENJSKEM: Posluh za avtomatizacijo Izpolnjevanje proizvodnih nalog v Tovarni uporov v Šentjerneju na Dolenjskem opozarja, da so tu; v lanskem letu storili vse, da bi dosegli čim večje proizvodne uspehe. Vrednostni in količinski plan so izpolnili že v oktobru in ga do-sedaj tudi znatno presegli. Tu si resno prizadevajo avtomatizirati proizvodnjo. Pri tem ne pozabljajo, da je le strokovno vešč kader kos proizvodnim nalogam. Prav zaradi tega prirejajo za vse novo zaposlene posebne tečaje in jih skušajo podrobno in temeljito seznaniti z nalogami. ,Za že zaposlene pa prav tako prirejajo razne tečaje pod vodstvom šolskega izobraževalnega centra Iskre. tem pogledu. je najdlje prišel Načrti za leto 1964 predvi-Rudnik lignite •»~Veteniuv'kir {»"»dl^^OnPovečaiije vrednosti pro- ”■ .“**» ;s5čfcWffSi r ekonomskih enot tudi "bbr^cun konstrukcijo obratov oziroma dohodka. avtomatiziranje --- Delovni kolektivi ostalih go- procesov, spodarskih organizacij vse preveč oprezno uzakonjajo pristoj- © NOVO MESTO: nosti ekonomskih enot. V mno proizvodnih —v. gih primerih so ekonomske enote samo formalno postavljene — niso pa hkrati zagotovili skladno ra^t njihove materialne osnove. Ravno zaradi tega marsikje ekonomske -enote ne morejo dati pričakovanih rezultatov. V Tovarni gospodinjske opreme »Gorenje«, v Galanteriji in LIK iz* Šoštanja se položaj enot sicer v zadnjem času že popravlja, vendar pa še daleč niso dosegli razvoja decentralizacije tako kot v rudniku lignita. Tudi v gostinstvu in trgovini in deloma v obrti bodo morali še marsikaj ukreniti, da bo decentralizacija skladno napredovala. — V. V. lllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllM ® iz Časopisov delovnih kolektivov ® iz Rešitev res samo v združevanju Razvoj trgovine v novomeški občini je iz leta v leto bolj pereč. Prodajni prostor v nobenem pogledu ni v skladu s potrebami občanov. Zato odteka^ izredno velikb sredstev iz občine. Obstoječa trgovska podjetja namreč nimajo tako bogate izbire blaga, da bi zadovoljila potrebe občanov. Sedaj odgovprni činitelji razmišljajo^ da je rešitev v nekaterih združitvah, v združevanju sredstev, ki se včasih zgubijo in ni takšnega napredka, kot bi ga želeli. O problematiki trgovine so že večkrat razpravljali tudi občani na svojih zborih. Sd MnipillllllllllllllllllllllllllllllllllllllH^^ ........................mi,.................... ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV 9 IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV $ IZ ČASOPISOV laganje z vsemi sredstvi, torej tudi z osnovnimi! Skušal sem navesti nekaj bistvenih problemov in svojih za-pažanj, ki posegajo na področje organizacije In evidence osnovnih sredstev v podjetju. Razumljivo pa je, da problemov, ki sem se jih dotaknil, ni mogoče reševati izolirano in je nujno, da pri tem pride do določenih sprememb v celotni organizacijski strukturi podjetja, če hočemo, da bo naše poslovanje res učinkovito in da bo moč dobiti iz njega dobre podatke in pokazatelje, ki bodo koristni in uporabni pri vseh osnovnih principih poslovanja podjetja, to je: racionalizaciji, proizvodnosti, ekonomičnosti, likvidnosti in rentabilnosti. Iz vsega navedenega lahko zaključim, da bi lahko spremembe v organizacijski strukturi podjetja in boljši način manipulacije in evidentiranja osnovnih sredstev dali tudi dragocene osnove za analizo osnovnih sredstev v podjetju kot celoti kakor tudi po posameznih ekonomskih enotah. Temeljne nfcloge te analize sestoje namreč najprej iz proučevanja strukture celotnih sredstev podjetja, nato pa iz proučevanja strukture samih osnovnih sredstev, njihove zaposlenosti in izkoriščenosti kakor tudi iz proučevanja tehnične bonitete osnovnih sredstev ter njihove statike in • dinamike. Razumljivo je, da bi morali rezultate teh analiz uravnovesiti z začrtanimi nalogami podjetja, posebno pa še proizvodnje, kakor je treba proizvodnjo uskladiti z realizacijo, ker iz njih dobiva podjetje priliv novih potrebnih likvidnih sredstev, s katerimi zagotavlja nov ciklus dela. E. V. Delavskemu samoupravljanju moramo zagotoviti kvaliteten razvoj Na minuli letni konferenci tovarniške organizacije Zveze komunistov smo sprejeli vrsto daiekosežnih sklepov in konkretnih nalog. Prav gotovo sodi mednje tudi zahteva po nadaljnjem razvijanju delavskega samoupravljanja, zlasti v kvalitetnem smislu. Pomembno vlo- go pri tem morajo odigrati prav člani Zveze komunistov v najrazličnejših organih — povsod tam, kjer se samoupravljanje uresničuje. Delavsko samoupravljanje se je hitro razvijalo. To pa še zdaleč ne pomeni, da so vzporedno s tem dozorevali tudi ostali činitelji, ki v našem podjetju doslej dokaj vplivajo na to, da bi bili sprejeti sklepi -zares odraz najboljšega od predlaganih mišljenj. Ali nismo pri nas na najrazličnejših sestankih sprejeli že vrsto sklepov z eno samo alternativo — da ali ne, redkejši pa so bili primeri, ko smo ob reševanju nekega problema nakazali več možnosti, hkrati z njimi posledice ter omogočili vsakomur pri glasovanju izbor tiste rešitve, ki se mu je zdela najbolj primerna!? Ko govorim o tem, se nehote ponovno vprašujem, kje so vzroki za največkrat dolge, neučinkovite razprave na najrazličnejših sejah in zasedanjih; ali ni temu vzrok slaba informiranost? In zakaj tako? Ali se poslužujemo neustreznih informacijskih sredstev, metod, ali pa so naši ljudje nezainteresirani? Postavlja se tudi vpraša- nje, ali današnja stopnja obveščenosti naših ljudi ustreza zahtevam, ki nam jih narekuje razmeroma dobro razvito samoupravljanje? Iz prakse je razvidno, da gre to nesorazmerje na škodo samoupravljanja oziroma v korist navideznim in sformaliziranim sklepom. Je mar potem čudno, da ostajajo sprejeti sklepi brez prave življenjske sile! Poglejmo primere zadnjih zasedanj skupščine kolektiva, še bolj pa sej upravnega odbora! Nekajkrat se je primerilo, da je moral predsednik skupščine oziroma upravnega odbora opozoriti predlagatelje določenih materialov, naj pravočasno pripravijo vse potrebno gradivo ter ga razdelijo članom upravljanja, ne pa šele na zasedanju oziroma na seji sami! Zakaj pravzaprav prihajamo na sestanke? Zato, da izmed množice predlaganih rešitev izberemo najprimernejše — take, ki pomenijo isto, kot da smo jih vsi predlagali! Pri vsem tem pa ne gre poleg že povedanega tudi za vprašanje časa. Izrek: »Kadar se najbolj mudi, delaj počasi!« mislim, da bi lahko s pridom upo- rabili tudi na obravnavanem področju. Kaj je značilno za človeka? Težko loči hitro važno od nevažnega, aktualno od neaktualnega! Ker zaradi tega kaj lahko pogreši, hitrica nikakor ni v vsakem primeru priporočljiva. S tem seveda ne mislim očitati organom samoupravljanja, da običajno prehitro ukrepajo in sprejemajo sklepe nepremišljeno! Ne! Utemeljiti hočem svoje misli s konkretnim primerom — s staro in že dokaj na široko opisovano ukinitvijo medfazne kontrole kvalitete. Nimam namena vleči »staro šaro-« na dan. Menim pa, da se mora držati že neštetokrat preizkušenega socialističnega načela, naj bo praksa merilo vseh na papirju zapisanih pravil. Saj vendar še ni izgubilo svoje vrednosti — nasprotno, vsak dan nam postaja bolj svetlo! Vprašanje je, ali smo bili pri organizaciji medfazne kontrole dosledni, ko smo urejevali vse ali vsaj najvažnejše faktorje, ki zagotavljajo uspešnost dela kontrolorjev? Kaže, da ne! Sicer ti ne bi bili prepuščeni na milost in nemilost tako vodstvom ekonomskih enot kakor tudi samim neposrednim proizvajalcem, da so končno morali dokaj neslavno, kakor da so bili sami edini krivci za neuspeh, opustiti svoje, z veseljem in entuziazmom začeto kontrolorsko delo? Prepričan sem, da so bili samoupravni organi oziroma neposredni proizvajalci — upravljale! o pomenu take kontrole vse prema-, lo seznanjeni. Torej smo sprejeli sklep, ki kaže, da ni bil dovolj pretehtan. Seveda omenjenega primera , ne kaže posploševati. Bo pa naj rdeči signal nam v opozorilo prav^ sedaj, ko sprejemajo najrazličnejše organizacijske ukre-peAn ko uvajamo v naše delo določene spremembe. Studiozno pripravljanje predlogov za rešitev pbsamičnih problemov, predlaganje različnih rešitev z jasnim prikazovanjem posledic, ki iz njih izhajajo — to bi moralo biti načelo za vse tiste, ki pripravljajo najrazličnejše predloge za organizacijske ukrepe, spremembe, re-organizacijč itd. S tem ne kritiziram samoupravne organe, marveč dobronamerno opozarjam na enega važnih momentov v metodah našega dela. ANTON ŠTERN »Drži.« Tantau je postal nemiren. Med njegovim popotovanjem se je moralo nekaj pripetiti. »Ima Meiners kaj na vesti?« . »Tudi tako bi lahko rekli... Toda preden bi govorila naprej, bi Vas rad vprašal; Kaj ste hoteli od Meinersa?« »Nekaj podobnega sem, kot mož ,za zvezo1. Meiners ima v Rheine-Bergnu nekdanje vojne tovariše. Ti so ga želeli videti, niso pa vedeli, kje stanuje. Jaz sem Meinersa iskal, ga našel in mu sporočil željo njegovih tovarišev. To je... če smo natančni ... vse.« »Kdo so ti... tovariši?« »Oprostite, prosim, gospod inšpektor. Me zaslišujete? Pripravljen sem vam povedati vse. Rsid pa bi vedel, za kaj gre?« »Gre za neki preprosti, nesramni umor ... Meinersa.« »Ne!« 114 »Da. Dejanje se je izvršilo včeraj zvečer malo pred 21. uro... ob obzidju klavnice . .. Strel skozi hrbet v srce.'..« »Moj bog!« Tantau si je z roko obrisal oči, ko da bi hotel pregnati sovražni sen. »In storilec?« * »Ne vemo. Še ne. Najbolj sumljiv je neki Lehmgruber.« »Razbojnik?« »Da. Ga poznate?« »Samo po imenu. Stvar je bila vendar izčrpno popisana v časopisu.« »Gospod Tantau« Sand se je naslonil na steno. »Kdo so torej ti tovariši?« Tantau je nekaj trenutkov zamišljeno opazoval inšpektorja. »Šest čislanih meščanov tega mesta,« je počasi spregovoril. »Direktor Kerze, gospod Hirsch iz hotela ,Tri Krone1, gospod Frammler, lastnik pogrebnega zavoda OGENJ IN ŽEMLJA, lastnik i bencinske črpalke Schulz, prevozniški podjetnik Bennicken in ... glavar ... odvetnik doktor Gisenius« »Torej Bennicken in Gisenius,« je zatopljen v misli ponovil Sand. »Kako? Kaj je z njima?« »Gospod Tantau. Vi ste star kriminalist in gotovo tudi radi kombinirate. Torej: Bennickena je pred časom napadel neki Lehmgruber« »In Gisenius?« »Doktor Gisenius je danes navsezgodaj telefoniral v kolodvorski hotel in povprašal po Meinersu.« »Ni nujno, da oboje kaj pomeni.« »Ni nujno...« Sand je nagnil glavo, »lahko pa« »Vzeli boste torej gospoda Giseniusa na muho?« »O tem, gospod Tantau, vam ne bi rad govoril.« »Razumem.« Tantau je vstal. »Poslušajte, gospod inšpektor. Mi zaupate?« Sand je prikimal. »Kolikor lahko kot kriminalističen uradnik.« »Zadostuje,. Torej: V kratkem času najinega poznanstva sem se Meinersu človeško zelo približal. Čutim se zanj celo nekoliko krivega. Če gospod inšpektor potrebujete zaveznika, potem se spomnite, da lahko vsak trenutek računate name« Če je imel višji državni svetnik Bar-tosch slab dan, je legel zgodaj v posteljo. Pred tem se je okopal v vroči vodi, se obril in nadišavil s kolonjsko vodo, nato pa segel po kaki knjigi. Ta večer je bral Goetheja ... Za Bartoschem je bil dan z obilico jeze: Brezuspešen pomenek z direktorjem Kerzejem, graja gospoda ministra, izrečena po telefonu, ker je že spet manjkal v pisarni in ker se je odpeljal v Rheine-Ber-gen, poleg tega so _ga vznemirjali dolgovi... Poroka s Karin Kerze bi pomenila lovariši 115 zanj rešitev. Videti pa je bilo, da se Karin ne pusti ujeti. Da bi pozabil na neprijetnosti, je Bar-tosch že ob 20.00 odšel v svojo sobo v hotelu »Tri krone«, legel v posteljo in bral Goetheja. Nenadoma je potrkalo na vrata. Vendar, preden je utegnil reči »naprej,« se je v sobi znašla Karin. Zmagoslavno je uživala ob podobi moža — skorajda svojega zaročenca v vijoličasti pižami — ki mu je zaprlo sapo. »Prenočila bi pri tebi,« je rekla z izzivalno preprostostjo. »Upam, da si vesel.« »Toda to vendar ne gre!« Bartosch se je togo vzravnal. »Se morda bojiš?« »Lepo te prosim, pojdi v salon... Hitro se bom oblekel in te pospremil domov.« »Vse to je vendar preveč zamotano! Bolj preprosto pač je, če ostanem pri tebi.« »Nemogoče!« »Kaj se pravi: nemogoče?« Karin je vnemamo odvrgla lahek rjavozelen plašč na najbližji stol. »Končno sva toliko kot zaročena.« »Prosim te! To še zdaleč ne pomeni, da si lahko privoščiva kakršnekoli svoboščine.« »Zakaj pa ne?« Karin je smehljaje se opazovala goljufivo prikazen zdrave moškosti. »Bi te morda pretreslo?« »Jaz sem svetovljan!« ji je odločno zatrdil Bartosch. »Neka velikopoteznost spada k mojim življenjskim nazorom.« »Potem se ne pretvarjaj!« Karin je stopila k umivalniku in pogledala v zrcalo. »Enkrat se bo pač zgodilo ...« »Pa ne tukaj! In ne pod takimi pogoji. Tega bi pred tvojim očetom ne mogel opravičiti.« »Bedarija!« Izzivalno počasi si je odpenjala obleko. »Kaj to mojega očeta briga? Razen tega... on bi le pozdravil.« »Te je mogoče poslal?« »Mene ni treba nikamor pošiljati.« Karin si je pogladila obleko. »Vselej počenjam, kar mi je ravno pogodu — ali kar mi ravno še preostane v veselje.« »Protestiram!« Bartosch si je potegnil odejo do brade. »Tega ne smeš narediti! Če ti je oče karkoli naročil... mi lahko mirno poveš. Res sem pripravljen storiti vse, kar zahteva, samo pravočasno mi naj sporoči. V vsakem pogledu se lahko obrne name. Povej mu. Zanj bi, če bi želel, zalarmiral celo pravno ministrstvo. Vendar, prosim, nikar teh prisiljevalnih metod, Karin! Ne moreva si jih privoščiti!« Odvrgla je obleko tja, kjer je že ležal plašč. »Ne delaj scen.« Počasi, s pozibavajočimi koraki se mu je približevala. »Skušaj me prepričati, da si tako rekoč sposoben zakona. Vse ostalo lahko urediš z očetom ...« ............ Zdaj je višji državni svetnik Bartosch dvignil telefonsko slušalko. Tantau je zvečer, obupan nad Meiner-sovo usmrtitvijo, telefoniral v hotel »Tri krone« in poprosil Hirscha za razgovor. Četrt ure pozneje je sedel privatni detektiv, globoko vznemirjen, v zasebnih sobah gospoda Hirscha, na katerem pa ni bilo opaziti prizadetosti. »No. gospod Tantau,« je začel Hirsch. -Kako se počutite v svoji koži... zdaj po smrti?« »Odvratno.« »Da bi se ne počutili tako odvratno, vam je nekdo pripravil majhno presenečenje!« Hirsch je prinesel s komode zlato košarico do roba napolnjeno s švicarskimi čokoladnimi bonboni. »Ne!« je mukoma vzkliknil Tantau. »To ni fair! Trdno sem se odločil, da vam po- lovHMŠ! H6 vem par krepkih, vi me pa skušate zapeljati z bonboni!« »Brez skrbi. Bonboni niso od mene, temveč od Karin. Malo si osladkajte delo... mi je nekaj poprej naročila.« »Očarljivo dekle, trguje s svojim srcem .. in nihče ji ga noče odkupiti po spodobni ceni. Na vas. Hirsch, je posebno upala.« » »Na žalost.« Hirsch je z obžalovanjem skomignil z rameni. »Prestar sem za moža in premlad za očeta« Tantau se je že pričel »sladkati«. Z jagodo, napolnjeno s'škotskim whiskyjem. »Med drugim,« je nadaljeval Hirsch, »gotovo niste prišli k meni. da bi sprejeli Karinino košarico, temveč, da bi me oddvojili od mojih tovarišev?« »Da! Če se namreč skriva za tovarištvom skupina polkriminalcev, ki se med seboj podpirajo, je šale konec.« »Že mogoče. Sala preneha — kazen prične!« Hirsch se je kazal Tantauu v vsej svoji veličini. »Res mislite, da me je tako lahko odstraniti?« Tantau je bil pravkar zaposlen s čokoladno malino. »Gotovo ste prepričani, da to nikomur ne uspe?« Hirsch je zmigal z rameni. »Tudi Bennickenu ne? Morda mislite, da se bo vaš tovariš Frammler samo hip obotavljal, potem pa vam podaril svojo najboljšo krsto?« In ker Hirsch še zmeraj ni odgovoril: »Se morete sprijazniti z mislijo, da se bodo vaši tovariši zedinili in pokazali na gospoda Schulza kot morilca?« »Dragi gospod Tantau.« Hirsch se je v trenutku zelo zresnil. »Prste stran od Schulza! Če bi kdo poskušal omadeževati tega dobrega fanta, bi imel opraviti z mano!« »Dragi Hirsch, sliši se čudovito! Toda eden bo... kot se reče... na to misliti moral! Po običajnih pravilih igre bo to Schulz. Vem. On je bil in je zdaleč najbolj pošten v skupini. In to je ravno njegova smola Zakaj psi grizejo poštenjake. In krivca je treba najti! Ali pa se ponuja še kdo? Da bova odkrita: mi lahko ponudite koga drugega?« »Zdaj sva torej tako daleč! Kot sem posumil prej, me skušate oddvojiti od tova-. rišev. Pričakujete, da vam bom izročil tovariša ... ga izdal?« »Da,« je presenetljivo odkritosrčno odvrnil Tantau. »Prav to pričakujem.« »Potem zaman čakate! Sicer sem vse svinjarije do grla sit« Hirsch se je ]el z dolgimi koraki sprehajati po sobi. Potem se je tako rekoč naslonil na zvonec. »Se preden ste prišli, sem se odločil. Zame je samo še eno: j končno že vstran od tega gnoja. Proč iz Rheine-Bergna. Proč od tega, kar je naša preteklost! Zdaj tudi vem. da je moja odločitev pravilna.« Vrata so se hlastno odprla. Gisela Wandel je vidno vznemirjena planila v j soho. »Kaj se je zgodilo?« Kb pa je zagledala Tantauovo košarico z bonboni, se je pomirila. Njen glas je spet zvenel stvarno ‘in rahlo očitajoče. »Zvonili ste brez prestanka! Slišalo se je kot alarm.« »Prišla je vaša velika ura!« je naveličano spregovoril Hirsch. »Odpovedal bom Zapustil bom hotel in mesto. Trdno sem se odločil. To, moja najdražja Wan_del, je velika prilika za vas ... Gotovo ste že dolgo čakali nanjo. Iz srca rad vas bom predlagal hotelski družbi za svojo naslednico ...« Gisela pa sploh ni bila videti vesela, i Prebledela je. »Če odidete, potem bom odšla tudi jaz!« Tovariši 117 Hirsch je presenečen strmel v svojo sekretarko. »Gisela, kaj je z vami? Nič več me ne veseli, da bi govoril po ovinkih.« »Tudi mene ne,« je odvrnila Gisela Wandel in ga predano pogledala. Hirsch je zmajal z glavo. »Saj je vendar samo v vaše dobro! Saj vam želim samo najboljše!« »Gospodje, gospodje .. .« Tantau je odrinil košarico in skočil pokonci. »Kaj je res tako težko razumeti? Tu vendar očitno želi vsak dobro drugemu. In kaj sledi? Gospod Hirsch gre — in gospodična Wan-del hoče z njim. Presneto. Ni dovolj jasno? Kam bosta šla ... se bosta gotovo zlahka zedinila.« »Gotovp,« je rekla Gisela. »Če gre zame . ..« Zdaj je Hirsch dojel. Temačni izraz na njegovem licu je zamenjalo veselo začudenje. Previdno se je oprijel Giselinih ramen. »Vi me sicer ne marate za šefa ...« »Pač... tudi!« ga je prekinila. »Toda pravzaprav bolj za... kako naj se izrazim?« »Bolj za moža!« ji je pomagal Tantau. »To je. .. to je ...« Hirsch je iskal prave besede. Tantau in Gisela sta potrpežljivo čakala. »Čudovito!« je končno iztisnil Hirsch. Čestitam! Tantau je obema stisnil roki »Toda tako zelo, kot bi vama privoščil zdaj srečo... jo bosta" morala prestaviti na pozneje. Nihče ne more graditi hiše v močvirju. Ali bomo močvirje izsušili.. ali poiskali drugo zemljišče. Poglejmo, kaj je bolj koristno!« Kerze se je šele po polnoči vrnil v svojo vilo. Bil je na moč utrujen. Ta dan je pomenil zanj vrsto slabih ur. Dopoldan vest o Meinersovi nasilni smrti. Popoldan jeza v službi. V zadnjih dneh se je nizala napaka za napako. In čeprav je poklical gospode iz tovarne ... je moral priznati sam pred sabo: kriv sem sam. In ko se je odpravljal iz pisarne, ga je še Gisenius poprosil za pomenek. Od Giseniusa je moral slišati, da je Kronshagen zagrozil s preiskavo o dogodkih 20. aprila 1945 in da je sam Gisenius dobil vabilo s policije ... Zdaj je Kerze končno prispel domov in iskal v kopalnici svoje tablete. Že nekaj ur ga je tiščalo pri srcu, kot da bi se mu hotelo srce razleteti. Dihanje mu je povzročalo težave... Kje so le tabletke? Odkar je Marlene prevzela oblast v hiši, ni več nobena stvar na običajnem mestu. »Preklete babe,« je mrmral. Vendar mu preklinjanje ni dobro delo. Pritisk v bližini srca je postajal vse močnejši. Opotekel se je v dnevno sobo. Tam je zagledal pismo. Ležalo je naslonjeno na črnilnik na pisalni mizi. Prepoznal je Karinino veliko, nemirno pisavo in ga odprl. Ko je bral, so mu vrstice poplesavale pred očmi: Ljubi oče! Dolgo sem razmišljala, kaj naj storim. , Samo eno vem: tako, kot sem živela do- j slej, ne morem in nočem več živeti. Nekje i bom skušala pričeti čisto znova. Prosim, ne delaj si skrbi. Našla sem človeka, ki mi bo pomagal. Ni nekdo, ki ga ljubim, kot pač ženske ljubijo moške. Zame je kot oče. In tega sem si vedno želela. Nekoč se bom že spet oglasila, samo ne tako kmalu. ' Karin »To je vendar ... to je vendar ...« je šepetal Kerze. Karin ga ja ne more kar j tako pustiti na cedilu! Kaj bodo rekli ljudje, če bodo zvedeli, da je Karin... i I O V Ul IŠ 118 .nehvaležno ščene!1... Človek gara in gara ... Lahko bi imela vse... in hvaležnost?« Prebral je pismo vdrugič. In šele zdaj je odkril pripis: P. S.: Sporoči Bartoschu, da se lahko poroči, če hoče! Cc more ... Bartosch! Višji državni svetnik je bil znaj pomembnejši kot kdajkoli poprej! Gisenius je prerok: »Tvojega bodočega zeta bomo v kratkem zelo potrebovali. Če bo tale Kronshagen resnično zahteval preiskavo, nas lahko reši samo Bartosch ...« In on, Kerze, je v svesti si zmage, odvrnil: »Brez skrbi. Bartosch bo storil vse. Postati hoče moj zet in zato gre preko trupel.« In zdaj? Karin je odšla. Bartosch ne bo trenil niti s prstom, če bo zvedel... Policija bo njega, Kerzeja zaslišala. Sodili mu bodo... zaradi posilstva neke revne deklice pred petnajstimi leti... pri sodelovanju ob prvem napadu na Meinersa... in kar se tiče Meinersove resnične usmrtitve, sploh ni da bi... Kerze je zastokal. Odmajal se je nazaj v kopalnico. Tablete... »Obtoženi Willy Kerze,« je zaslišal strogi glas. »V imenu ljudstva ste obsojeni...« Tčžko je dihal in oprijel se je steklene police pod ogledalom, da bi se obdržal na nogah. Napete mišice so se mu skrčile. Stene kopalnice so postale zanj motne, zaplavale so kvišku ... padle nanj. Zadnje, kar je čutil, je bil ledeni znoj na čelu... Z zamolklim udarcem je padel na ka-menite ploščice. Pičlo sekundo pozneje se je tik njega razbila steklena polica in vse, kar je stalo na njej: pomada, lasna voda, ustna voda. stekleničke z zdravili. » H 1 II Tudi r minulem letu je bila naša prizadevnost posvečena humanizaciji športa. Ko pravim prizadevnost, se spominjam vseh tistih, nikoli pozabnih besed, izrečenih v prid humanizacije v naših športnih vrstah, v društvih in klubih, s katerimi se dandanes lahko ponašajo vsi, v . minulem letu aktivni športniki in njih funkcionarji. Bilo je namreč zelo veliko takšnih in njim podobnih odločitev — se pravi sklepov za humanizacijo športa — da lahko minulo leto ocenimo kot leto odločilnih . sprememb na tem področju. Te spremembe pa se niso ustavile zgolj pri besedah. O ,tem nam pričajo nekatera dejstva. Naj navedem samo eno. Nedolgo tega so se boksarji mikastili v rokavicah, s katerimi, je bilo moč človeka hitreje poslati v "večni ring« kot odslej, ko jim je centralno vodstvo predpisalo nove rokavice, s katerimi se sicer mikastijo tako kot prej toda človeka ne morejo tako hitro posla-To je le en primer, kako naša športna skupnost 'skrbi za svoje sodelavce; takih Humanizacija športa primerov pa je seveda ie precej, toda, oprostite, nimam prostora, da bi jih opisal. Res pa je, da je bilo v lanskem letu posvečenih humanizaciji športa veliko besed. Dejstvo je namreč, da je bil šport že v svojih prvih začetkih humanizacija tistega, kar so ljudje imenor vali »boj za obstoj«, Ce se ‘je zgodilo, da so bila plemena sita in zadovoljnS' v tej svoji sitosti, so se bojevala z drugimi plemeni zgolj zato, da bi pomerila z njimi svojo moč. Takrat je bil šport najbolj masiven, kajti vsi so v njem sodelovali. Ko pa se je izkazalo, da takšen množičen šport povzroča množične izgube, so se ljudje odločili, da bodo nekateri le aktivni športniki, drugi pa njihovi navijači. In v tistem trenutku so aktivni športniki — spričo svojih lastnih potreb — začeli humanizirati svoj šport, medtem ko so navijači ostali pri starem, In tako je zdaj zadeva jasna: .Športniki se na igrišču nikoli ne smejo stepsti. Mi pa, gledalci, se pravi navijači, imamo vso pravico, da se mikastimo med seboj. Lahko človek reče človeku: »Zbil ti bom domine,« ali pa: »Ti bom tako prima-zal, da boš ko plakat.« Lahko tudi. človek udari človeka, seveda le tedaj, če je udarjena oseba navijač drugega kluba. Klubizem pa je v zadnjem času omogočil tudi razvoj povsem nove športne panoge, ki se sestoji iz metanja konzervnih škatel na športna igrišča. Imamo torej vso perspektivo, da ljudje, ki smo spričo humanizacije športa postali navijači, izpol-no vrzel, ki jo je ta humanizacija povzročila, in v svojih vsakodnevnih akcijah še vedno spoštujemo naše staro športno načelo: »Zob za zob in glavo za glaix)!« Sodim, da smo v minulem letu z vso našo prizadevnostjo. da bi humanizi-rali šport, storili nekaj no-vih ’ - »'--v, k temu, da bi tr ' "atjalo Na temo: Športna rekreacija in oddih naših proizvajalcev ŠE VEDNO PREVEC IMPROVIZIRANJA "V Intervju z Janezom Zemljaričem, predsednikom Zveze za telesno kulturo Slovenije OB PREHODU IZ STAREGA v NOVO LETO 1964 SMO VEC ALI MANJ NAPRAVILI NA VSEH PODROČJIH NASE DRUŽBENE DEJAVNOSTI ANALIZE DOSEŽENIH USPEHOV IN NEUSPEHOV. TER SI ZASTAVILI NOVE NALOGE. NAS PRISPEVEK GOVORI O DOSEŽENIH USPEHIH IN NEUSPEHIH NA PODROČJU ORGANIZACIJE ŠPORTNE REKREACIJE. ZA ODGOVORE NA NASA VPRAŠANJA SMO POPROSILI JANEZA ZEMLJARIČA, PREDSEDNIKA ZVEZE ZA TELESNO KULTURO SRS. Diskusije o skrbi za aktiven oddih, to je koristno in zdravo razvedrilo delovnih ljudi, so danes vsebolj pogoste. Marsikje samoupravni organi že odobravajo in pozdravljajo misel, da je potrebno poskrbeti za ljudi tudi izven delovnega ambienta ter jim nuditi več možnosti za od- procent športnikov izostaja od dela zaradi bolezni, kako malo športnikov se ponesreči in podobno. Seveda pa samo na podlagi tega ne smemo, pa tudi ne moremo pričakovati, da bodo podjetja kar čez noč spremenila svoje mnenje. Upravičeno smemo grajati razne zavode in institucije, ki se ukvarjajo z zdravstvenim varstvom, ki raz- Novo leto v gorah dih v obliki te ali one rekreativne dejavnosti. Praksa pa kaže, da kljub že številnim dokazom, da pomeni strokovna in nenehna skrb za športno rekreacijo proizvajalcev dragoceno investicijo v človeka, še nismo prešli od besede k dejanjem. Vsekakor je omenjeno vprašanje zanemarjeno, seveda ne toliko z vidika športnih dosežkov oziroma rezultatov, kot z vidika produktivnosti, števila obolenj, izostankov od dela in pod-obno. Delno je današnja situacija v tem pogledu razumljiva, če pomislimo, da takorekoč še danes ni izoblikovana fiziognomija podjetja, da še danes ne vemo ali ima večje perspektive delovni kolektiv s 150 ljudmi, ali kolektiv, ki šteje 5000 in več zaposlenih. Skratka, tega še ne vemo, zato so podjetja v neprestanem razmišljanju o svoji notranji strukturi, o specializaciji in o tem, kako zastaviti vsak svoj korak na čim rentabilnejšo osnovo. Zelo spodbudno pa je, da prihajajo že iz samih kolektivov pobude za načrtno reševanje oddiha delovnega človeka. Tem signalom bi morale vsekakor bolj prisluhniti športne organizacije ter pozdraviti iniciative, ki prihajajo od spocjaj navzgor. Seveda bi bilo prav po drugi plati tudi stimulirati te-lesnovzgojne organizacije, ki že pomagajo idejno in organizacijsko reševati vprašanja prostega časa. » Raziskovanja doma, posebno pa v tujini, so povsem jasno pokazala, da se premišljena in strokovna skrb za počitek človeka v vsakem pogledu dobro obrestuje. Znane so namreč analize, ki govore, kako majhen Menite, da lahko še dandanes, ko sc je vprašanje oddiha zaposlenih ob prehajanju na 42-urni delovni tednik še poostrilo, rešujejo ta vprašanja po podjetjih volonterji in razne sindikalne komisije ...? Skrajšani delovni teden si moramo še prigospodariti. To pomeni, da moramo vzporedno z izboljševanjem modernizacije, organizacije, tehnologije , in podobnih elementov proizvodnje, poskrbeti tudi za večjo storilnost človeka. Jasno je le-ta v veliki meri odvisna od večje pripravljenosti, boljšega razpoloženja delavca. Mislim, da lahko sindikalne komisije za rekreativno dejavnost po podjetjih precej prispevajo in storijo za razvoj aktivnega oddiha. Toda s samo improvizacijo prav gotovo ne bomo dosegli tistih rezultatov, ki si jih želimo. Improviziranje in poenostavljanje ni perspektivno, najmanj pa, če gre za vprašanje zdravja, razpoloženja, produktivnosti. Vsekakor se moramo, kot sem že dejal, lotiti vprašanja strokovno — tu imam v mislih med drugim tudi Visoko šolo za telesno kulturo —. in na podlagi izsledkov, da bomo dosegli zaželeni učinek, da ne bomo odbijali ljudi s svojimi težnjami. Pripričan sem namreč, da je možno organizirati telesno vzgojno dejavnost na prijeten način, v obliki razvedrila, ki lahko pritegne vsakogar. Ali ne bi bilo pametno, da bi podjetja štipendirala svoje bodoče športne referente oziroma organizator- pohgajo s podatki o ljudeh, ki jim je šport vsakdanja navada, ter o nešportnikih —• pa kljub vsemu še vedno puščajo povsem vnemar vprašanje zdravstvene preventive. Kako bi po vašem mnenju prepričali odgovorne forume po podjetjih, da je dober organizator rekreacije prav toliko vreden kot zdravnik, kot psiholog, kot varnostni tehnik, kot vsak inženir in, da pomeni preživljanje prostega časa v obliki športne aktivnosti učinkovito- preventivno sredstvo pred obolenji, pred nezgodami — skratka, da se obrestujejo tudi sredstva, vložena \ aktiven počitek in. ne samo milijarde, ki jih daje družba za kurativo...? Na podlagi analiz bi počasi že lahko izračunali, zakaj nesreče, čemu nerazpoloženje, čemu obolenja in podobno. Vzporedno s tem sem prepričan, da moramo močno okrepiti znanstveno spremljanje problema, saj je to najkrajša in najbolj trdna, pot do preporoda in renesanse na tem polju. Vsekakor pa ne smemo biti nestrpni, saj so za rezultate običajno potrebna leta. Tudi propaganda nosi del krivde za to, da si še danes v marsikateri delovni organizaciji samoupravni organi niso povsem na jasnem, da je potrebna skrb za človeka tudi izven tovarniškega zidu. Vse premalo se še poslužuje podatkov, ki govore v prid športne rekreacije, zatorej ni čudno, da 1 je šlo doslej tako malo za študij aktivnega oddiha, da je organizator rekreacije v podjetju še vedno nekaj »nepomembnega«. Novi hotel »Sporthotel 01ympia« v alpskem centru Lizum (1600 m), kjer bo cilj vseh alpskih prog, razen smuka moških PRED OLIMPIJSKIMI IGRAMI V INNSBRUCKU Elektronika v službi športa INNSBRUCK — prizorišče letošnje zimske olimpiade — bo uporabil za izračunavanje rezultatov najsodobnejšo elektronsko napravo firme IBM. Računanje rezultatov bo 480-krat hitrejše kot v Gortini d’Ampezzo. je rekreacije na ustrezni visoki šoli? Marsikje namreč menijo, da bi to pomenilo »metati proč« dragocena sredstva... Praksa kaže, da delovne organizacije ne kažejo dovolj interesa za svoje kadre. Vsekakor bi bilo prav, da bi si kolektivi s štipendijami zagotovili potrebne strokovnjake za aktiven oddih in telesnokulturno delo, Poleg vprašanja kadrov naj opozorim še na problem gradnje objektov. Se danes namreč nimamo solidne službe, ki bi znala pretehtati, ali objekt ustreza zahtevam, ali je potreben v tej obliki, ali bi morda-bolj služil svojemu namenu s povsem drugimi kvalitetami, Danes imajo v kolektivih na voljo samo nekaj nad sto teles-novzgojnih objektov, kar je vsekakor mnogo, mnogo premalo. Mnenja sem, da tudi tu ne bi smeli preveč improvizirati, in da bi morali bolj gledati na kvaliteto objektov, saj s prašnimi igračami in primitivnimi napravami ne bomo pritegnili ljudi. Prav tako se mi zdi zelo pomembno, da bi že obstoječe športne objekte odprli in dali na voljo vsem. Prepričan sem, da bi marsikateri kolektiv z veseljem napravil pogodbo, na primer z upravo »Bloudkovega parka« in za to tudi nekaj dal, ter si tako rezerviral potrebna igrašča za nekaj ur tedensko. S tem bi pripomogli tudi k reševanju vzdrževanja objektov. A. Ulaga Samo še nekaj kratkih tednov nas loči od zimske olimpiade, ki bo letos od 29. januarja do 9. februarja v glavnem mestu Tirolske — Inns-brucku. Avstrijci se že več let načrtno pripravljajo na ta gigantski športni in turistični dogodek, ki bo privabil desettisoče obiskovalcev v prestolnico Tirolske in pritegnil pozornost športnikov vsega sveta. Organizatorji so za zimsko olimpiado zgradili vrsto novih športnih objektov — žičnic, alpskih prog, zimski stadion, več skakalnic, proge za bob in sankanje itd., da sploh ne omenjamo sodobnih cest, mostov, hotelov, telefonskih naprav, olimpijskega naselja in drugih objektov. Zlašti pa so Avstrijci ponosni na sodobno elektronsko napravo, na »zadmi krik« elektronske tehnike, ki so jo postavili v službo zimskih olimpijskih iger. V novem kemičnem inštitutu, moderni univerzitetni zgradbi Innsbrucka, se že več mesecev poldrugi ducat specializiranih tehnikov in inženirjev sklanja nad preciznimi napravami. Tu sestavljajo in urejajo najsodobnejšo elektronsko napravo, ki jo bodo vključili med zimskimi olimpijskimi igrami. Pravzaprav gre za dva zelo precizna, velika elektronska računska stroja, ki bosta nadomestila sto in sto najboljših matematikov. Napravo je izdelala svetovno znana firma IBM, ki po pravici uživa sloves ene najboljših tovarn za elektronske naprave. Naprava nosi oznako IBM 1401 in so jo izdelali v tovarni Sindelfingen blizu Stuttgarta. Kaj pa pravzaprav »zna« in »zmore« takšna elektronska naprava, se najbrž sprašujete? No, takoj vam bomo postregli z »vrlinami« tega elektronskega Einsteina. Ce bi napisali 193.000 števil, drugo pod drugo, in bi vsako od teh števil imelo osem številk, bi jih ta elektronski možganski robot brez napake seštel v pičli minuti! Naprava IBM je pri pisanju stokrat hitrejša kot teleprinter in lahko v sekundi zaznamuje do tisoč znakov. »Spomin« ima čudovit, saj si lahko »zapomni« več kot 2 milijona znakov, imen, rezultatov, ukazov, informacij in najrazličnejših besed. Seveda pa za olimpiado v Innsbrucku tega »elektronskega matematičnega genija« ne bo treba tako hudo obremenjevati; dovolj bo, da si bo »zapomnil« približno 50.000 imen, rezultatov, znakov in raznih povelj. Seveda pa vsa zadeva le ni tako preprosta in ne gre vse tako enostavno. Tudi »elektronski Einstein« ni padel vseveden z neba, tudi njemu je treba marsikaj počasi »razložiti«. Strokovnjaki-specialisti za elektronsko tehniko že več mesecev potrpežljivo »razlagajo« temu možganskemu robotu njegove »naloge«. Strokovnjaki pravijo, da je treba v napravo vstaviti določene programe, šele potem bo »elektronski robot« lahko opravil svojo nalogo. To o a ___L »lip Zimski stadion, ki so ga pred kratkim dogradili, bo lahko sprejel 10.000 gledalcev. Tu bodo tekme drsalce^ in hokejistov ni tako preprosta stvar. Mesece ln mesece so morali tehniki in inženirji firme IBM potrpežljivo delati in veliko sodelovati s športnimi strokovnjaki. Kako bo na olimpiadi delovala ta moderna elektronska naprava, kakršne še ni bilo na nobeni športni prireditvi? Prvič v zgodovini olimpijskih iger bodo v Innsbrucku uporabili poseben sistem, ki mu strokovnjaki pravijo »tele-processing«. Centrala, v kateri sta oba elektronska računska stroja, je s telefonskimi kabli povezana do vseh terenov, na katerih se bodo borili olimpijci. Večji del terenov je od mest a dokaj oddaljen; tako se bodo smučarji-tekači borili v 22 km oddaljenem Seefeldu, alpski vozači na 18 km oddaljenem Lizumu, sankači in vozači boba v 7 km oddaljenem Iglsu, le skakalci, drsalci in hokejisti imajo objekte v središču mesta ali v bližnji okolici. Ko so na zadnjih zimskih olimpijskih igrah v Squaw Valleyu prvič uporabili za Računanje rezultatov elektronsko napravo (prav tako firme IBM), so morali rezultate najprej po telefonu sporočiti v centralo, tam so jih prenesli v sistem luknjanih kartic in šele nato je elektronski stroj izračunal rezultate. V Innsbrucku pa bo šlo vse to mnogo hitreje, kar direktno. Takoj ko športnik starta, prenesejo njegov start po telefonskih linijah naravnost v elektronsko napravo v centrali, Po isti poti potuje v centraio tudi rezultat odnosno čas, tekmovalca na cilju. In zdaj je samo naloga »elektronskega matematika«, da izračuna rezultat, da* torej odšteje čas starta od časa rja cilju. Zn »elektronskega Einsteina« je to pravcata šala. V pičlih dveh sekundah zabeleži in izpiše naprava ne samo ime in priimek tekmovalca, njegovo startno številko in ime države, marveč tudi točen rezultat. In še več! V dveh sekundah »izračuna« odnosno »poišče« celo njegovo mesto v dotedanjem skupnem plasmaju! Nič' ni torej čudnega, da bodo žo 2 sekundi (!) po končanih tekmah organizatorji v Innsbrucku imeli končne rezultate vseh smučarskih tekov, hitrostnega drsanja, vseh voženj z bobom in sankami, vseh alpskih disciplin. Nekoliko počasneje bo seveda šlo z umetnim drsanj eni, ki je že od nekdaj najtrši oreh za vse računarje na olimpiadah. V Gortini d’Ampezzo so leta 1956 računali rezultate v umetnem drsanju še z ročnimi stroji. Za izračunanjo končnih rezultatov so porabili natanko 8 ur. V ZDA so leta 1960 ze vključili elektronsko napravo. Rezultat je bil presenetljivi Namesto 8 ur je naprava IBM porabila za to delo — komaj 12 minut. V Innsbrucku pa bo šlo še dvanajstkrat hitreje kot v Squaw Valleyut Komaj eno minuto bo rabila elektronska naprava — in že bodo tu vsj končni rezultati umetnega drsanja, z vsemi imeni in priimki tekmovalcev in točkami ter vrstnim redom. Innsbruck bo torej glede br-zine ravno 480-krat hitrejši od Cor-tine d’Ampezzo. Elektronski možgani bi torej nadomestili in prav krepko prekosili na stotine najboljših profesorjev matematike . . . Dogodki z olimpiade v Innsbrucku bodo torej šli s fantastične naglico v svet. Le nekaj sekund po končanih tekmah — vseeno ali ho to sankaška prireditev, hokej, smučarski tek ali alpska panoga- — morda v 20 ali 30 sekundah, bode novinarji dobili natipkane končne rezultate. In minuto ali dve po končani tekmi. v moškem slalomu ali teku na 50 km bodo novinarji žo pošiljali končne rezultate na vse strani sveta — v Kanado, na Japonsko, v ZDA, na Finsko, v Sovjetsko zvezo . .. In še nekaj je važno! Gledalci, kJ so doslej vse športne borbe spremljali precej pasivno, saj večkrat niac vedeli, kakšno je stanje na tekaški ali alpski progi, kdo je boljši ir, kdo slabši, bodo zdaj neprimerne bolje obveščeni, saj bodo organizatorji s pomočjo elektronske naprave lahko podrobno obveščali gle dalce — po radiu in na raznih ve« likih tablah — kako se odvijajo borbe za olimpijske kolajne. Igor Prešern Seveda vas bomo vzeli, samo počakajte, da bom našel prostor za vaše delovno mesto. Da, da, otroci so velik užitek. To boste spoznali šele sedaj, ko boste začeli urejati formalnosti okrog otroškega dodatka. . * ’ ■ O <7 „ <3.0 /7 Pa še praviš, da si sinoči odšel s sestanka naravnost domov. eIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII Pišem se Janko Dominik, je rekel novi delavec, ko je prišel prvič v obrat »montaža«. Veseli me, da ste me sprejeli medse in vam obljubljam, da bom delal po svojih najboljših močeh, tako kot mi boste naročili, svetovali in želeli. Tudi nas veseli, so rekli njegovi sodelavci in mojstri, kajti potrebujemo takšne delavce, ki so voljni delati tako kot pri nas delamo, toda kljub temu te moramo preizkusiti, saj te pravzaprav ne poznamo in ne vemo kako delaš. Potem so mu odredili delo in ga prepustili lastni iznajdljivosti. Janko' se je z največjo vnemo spoprijel z delom in neutrudno utesnjeval matice. Bil je prepričan, da dela dobro, pridno in tako, da bodo vsi zadovoljni, toda ko so po prvem delovnem dnevu njegovo delo ocenjevali, so mojstri zmajevali z glavami: matice so preveč zategnjene, so ugotovili. Svetovali so mu, naj v bodoče nikar ne prenapenja matic, ker nikomur izmed njih ni nič do tega, da bi spoznal njegovo fizično moč. Mi hočemo spoznati tvoje sposobnosti, so mu rekli, in ne tvojo žila-vost. Zapomni si, matice ne smejo biti preveč utesnjene! Janko jih je, seveda, poslušal, kot jim je že v začetku obljubil, zato naslednjega dne matice, ki jih je on privijal, niso bile tako močno zategnjene, kot •prejšnjega dne. Toda mojstri tudi tokrat niso bili zadovoljni. Rekli so mu, da je zdaj z maticami preveč nežno ravnal in da ga bo to pomehkužilo, njegovo storilnost pa zmanjšalo, kar je očitno iz doseženega rezultata prejšnjega dne. Kako pa naj potlej sploh delam, je hotel vedeti novi delavec. Tako, so mu odgovorili mojstri in pokazali na matice povsem novega stroja. To je sicer rezultat stroj- Temeljita preizkušnja nega navijanja matic, vendar je treba doseči natančno takšno utesnjenost. Le tako bo nastal iz tebe mojster tega dela. Janko si je te matice na novem stroju natančno ogledal in sklenil poskusiti ali je kaj mojstra takega dela tudi v njem. Z zvrhano mero dobre volje in optimizma se je lotil navijanja matic, čeprav ni verjel, da je sposoben take natančnosti kot stroj. Naslednjega dne se je pojavil ob Janku mojster Karlo in skimaval z glavo. Sem si mislil, je rekel. Ti delaš z desnico, to pa je povsem napačno, kajti v desnici imajo ljudje pač preveliko moč. Najboljši prijem pa je z levico, ker je v levici finejši občutek. In mu je pokazal, kako gre delo njemu od rok, ki dela z levico. Janko je ubogal mojstra Karla in delal z levico, toda naslednjega dne je prišel mojster Marko in ga vprašal, kako to, da včeraj ni dosegel niti polovice norme. Nekaj časa ga je opazoval pri delu in izjavil, da je tako pač zategadelj, ker dela z levico. To sploh ni normalno. Normalni ljudje delajo z desnico, če pa pravi Karlo drugače, pa je treba vedeti, da je on levak in zato slab mojster, ki daje drugim še slabše nasvete. Toda, čeprav je Janko delal poslej samo še z desnico, nikakor ni mogel doseči norme. Zato ga je obiskal mojster Peter in mu dopovedal, da se tako ne dela. Največjo enakomernost, največjo stabilnost dela je mogoče doseči samo z uporabo obeh rok hkrati. Pokazal mu je prijem, in mu naročil naj dela poslej samo tako in nič drugače in naj se na ostale mojstre nikar ne ozira, kajti ti niti pol tega ne vedo, kar ve on sam — mojster Peter. Toda Janko niti na ta način ni mogel dosegati norme. Premislil je svoj neprijeten položaj in spoznal, da mora storiti karkoli že. Če ni prav delati z eno roko, niti z drugo roko, niti z obema, potem je treba delati s čim drugim. In delavec Janko Dominik je zagrabil matico z zobmi in jo z zobmi navijal. Mojstri so to opazili in ga drug za drugim prihajali opazovat. Najprej so bili v zadregi, potem pa ogorčeni. To je vendar škandal, kako nediscipliniran je ta novi delavec. Vsi so si bili edini, da njihovih dobronamernih in nadvse pravilnih nasvetov ne posluša in se po njih ne ravna. Tedaj so se mojstri sestali in pogovorili o preizkušnji novega delavca. Ugotovili so, da v vsej dobi preizkušnje niti polovice norme ni dosegal, kar pomeni, da ga v obratu ne morejo s pridom uporabiti. Vsi so soglašali, da delavcev ne gre zaposlovati brez temeljite preizkušnje, ki jo opravljajo mojstri. VIKTOR SIREC Ipg Wm Želite morda tisto vr- E sto, ki je bila minuli te- |g den po 275 dinarjev, ali §§ tisto, ki je bila po 250 s dinarjev? H8 m i' j ■I9P HUB! ■SIS* - I Tovariš šef, kaj niste || E prišli v naše podjetje g M v začetku junija? E iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ......................U.VSiiJSfci'''' a„ Mar ni prijeten takle izlet v dvoje? Zdaj, ko je TOMOSOV COLIBR1 postal vozilo za dva, si še vi lahko privoščite tak užitek. Ne pozabite: tudi COLIBRI je ena tistih trdnih vezi, ki druži dva prijatelja! T0V]lRNfl MOTORNIH VOZIL TOMOS - KOPER Križanka 7 2 3 * 5 € 7 6 9 m fo ■ tl « n ■ J 15 -n tr r ta ■ n Jo~ 21 Tž~ 23 ur 25 26 ~Ž7~ _ Vodoravno: 1. muslimanski post, 2. malokrvnost, 9. tul, etui (množ), 10. splošen naziv za otoke na rekah v jugosl. Podonavju, 11. žensko ime, 13. egipčanski bog, 14. jeza, 15. linija bodoče ceste, 16. pregrešek, kaznivo dejanje, 18. trava tretje košnje, 20. reka v Sloveniji, 21. oranje, 22. začetnici imena in priimka predsednika Ljudske skupščine SR Slovenije, 23. poželenje, 24. alkaloid v tobaku, 27. pokvarjenost, nagnitost. Navpično: 1. orač, 2. pozitivna elektroda, 3. versko središče islama, 4. naziv za vrsto francoskih avtomobilov, ki jih izdelujejo tudi pri nas, 5. soglasnik in samoglasnik, 6. medmet, 7. priroda, 11. prav taka, 12. novica, 14. konjski lasje, 15. pritisk, 16. pripomoček za kratkotrajen napon moči, 17. vrsta tkanine, 19. poljedelsko orodje, 21. jugoslovanski otok, 23. števnik, 25. oziralni zaimek, 26. angleško svetlo pivo. »ELKO« črpalni agregat se odlikuje po ekonomičnosti, enostavni konstrukciji, kvalitetni izdelavi, lahki montaži in po primernih cenah. Zahtevajte prospekte in ponudbe pri svoji krajevni zadrugi, trgovini s tehniškim materialom, v naših predstavništvih ali v tovarni. ELEKTROKOVIHA MARIBOR Prodajni servi* LJUBLJANA — MARIBOR Zima je tu. Pohitite v Modno hišo in si oglejte bogato zalogo tekstila in konfekcije! Billi «1? piftlS:!M "'•v j _ ^IjSR '3 ■1 Mmm .1 24. komuna LAŠKO ! I I 1. komuna VELENJE Z. komuna IDRIJA 3. komuna JESENICE 4. komuna KRANJ 5. komuna KAMNIK 6. komuna SEŽANA 7. komuna NOVO MESTO 8. komuna SEVNICA 9. komuna LOGATEC 10. komuna NOVA GORICA 11. komuna GROSUPLJE 12. komuna MURSKA SOBOTA 13. komuna PTUJ 14. komuna TREBNJE 15. komuna METLIKA 16. komuna RADOVLJICA 17. komuna RAVNE 18. komuna ŽALEC 19. komuna ŠKOFJA LOKA 20. komuna SLOVENSKA BISTRICA 21. komuna DOMŽALE 22. komuna SLOVENJ GRADEC 23. komuna VRHNIKA Pospešen razvoj gospodarstva Med Celjem, Žalcem, Hrastnikom in Sevnico je občina Laško. Teritorij te občine je hribovit, zelo bogat z gozdovi in naravnimi lepotami, je pa v občini tudi močna industrija. Pretežni del prebivalstva je zaposlen prav v industriji in drugih gospodarskih panogah, tako da je v resnici najmanj kmetijskega prebivalstva. Trenutno je industrija najmočneje razvita, kaže pa, da bodo okrepili tudi turizem, od katerega si lahko obetajo — spričo znanih zdravilišč in njihovih termalnih vrelcev v Laškem in Rimskih Toplicah, velike gospodarske, koristi. V kmetijstvu prevladujeta živinoreja in sadjarstvo, pa tudi hmeljarstvo je zelo donosno. Kmetijska zadruga je edina kmetijska gospodarska organizacija v občini in posluje dobro, predvidoma pa bo za petkrat povečala obseg lastne proizvodnje, torej tudi svojih zemljišč. Specifično za kmetijstvo v tej komuni pa je, da ima precej hribovskih kmetij, ki so nerentabilne in za kmetijsko zadrugo zato tudi neprivlačne, vendar si prizadevajo urediti gospodarjenje na teh kmetijah s pomočjo priročnih kmetijskih strojev, ki jih nabavlja kmetijska zadruga, in s proizvodnim sodelovanjem predvsem v živinoreji. Na ta način namreč zaposlujejo prebivalstvo, ki bi sicer zahtevalo zaposlitve v industriji in obrti, kjer pa ni dovolj primernih delovnih mest. Kot smo že rekli, je industrija najmočnejša gospodarska panoga laške komune in bo gotovo pri tem tudi ostalo. Vse večje tovarne so namreč že začele z rekonstrukcijami in bodo v sedemletnem obdobju obseg proizvodnje bržčas celo podvojile. Na ta način se bo tudi ta kopiuna uvrstila med gospo- darsko najbolj aktivne komune v Sloveniji. Ima pa že zdaj dvanajst milijard dinarjev brutoprodukta in pet milijafd dinarjev narodnega dohodka. V komuni Laško pa mislijo tudi še na novo industrijo, kajti rudnik rjavega premoga ne bo imel možnosti dolgega izkoriščanja premoga, katerega zaloge se iz leta v leto manjšajo. Lahko pa rečemo, da je ta rudnik z dosedanjimi raziskovanji nenehno povečeval svojo življenjsko dobo in da lahko tudi v bodoče računamo z nepredvidenimi uspehi. Laško je sedež občine (slika spodaj); v tem mestu je tudi spomenik padlim v NOB (spodaj levo), prav lep spomenik padlim v NOB pa imajo tudi v Radečah (spodaj desno) Rjavi premog, ki ga kopljejo tod in je pravzaprav sestavni del stojišč Zasavskega bazena — saj je bil rudnik Laško nekoč del Premogo-kopne družbe Trbovlje — pa ni edino naravno bogastvo te komune. Pomembnejši so termalni zdravilni vrelci, za katere vedo v svetu že stoletja. Nemara bi res lahko pripisali zdraviliščem Rimske Toplice in Laško ves turistični sloves te komune, vendar lahko mirne duše trdimo, da je velikega pomena za turizem nara- va sama. Toda turizmu doslej tudi v tej komuni niso dali takega mesta, kot mu spričo možnosti in pomena za gospodarstvo pripada. Do nedavnega so se potegovala za turizem predvsem le turistična društva, vendar se je skrb za turizem že prenesla na gostinstvo in tudi druge gospodarske organizacije, ki lahko močno vplivajo na njegov razvoj. Tudi zdravilišča nimajo več tistega klasičnega pomena, ki so ga imela prej, ko so bila namreč namenjena samo in predvsem petičnim ljudem. Zdaj je osnova zdraviliščnega dela zdravstvo, kot je na primer v Laškem Zavod za medicinsko rehabilitacijo, ki je namenjen vsemu delovnemu prebivalstvu ne le republike, temveč tudi vse Jugoslavije. Ta zavod si je že dobil tudi širše svetovno priznanje in mu je zato omogočen primeren razvoj iz republiških sredstev. Tako je seveda zato, ker komuna ni zmožna, spričo velikih drugih potreb, v celoti skrbeti tudi za ta zavod. Dosedanji razvoj komune ni nepomemben, saj je bil samo lani obseg proizvodnje večji za 33 odstotkov, vemo pa, da v tem času ni bilo novih zmogljivosti in da so se začele rekonstrukcije v tovarni doku- mentnega in kartnega papirja, pivovarni in lesni galanteriji, torej v treh velikih industrijah te komune. Vemo pa tudi to, da rekonstrukcije v začetku vplivajo na proizvodnjo prej negativno kot ugodno. Če pa sodimo po tem, lahko z gotovostjo trdimo, da bodo gospodarski uspehi v prihodnjih letih v pospešenem porastu. Morebiti bi lahko ob tem omenili tudi dejstvo, da je imel lani turistični biro sam skoraj tolikšen devizni efekt, kot ga je imelo lesno galanterijsko podjetje v Rimskih Toplicah, ki največ izvaža in torej ustvari tudi največ deviz. Tudi v bodoče torej lahko predvidevamo znatne premike v strukturi prebivalstva in sploh gospodarstva. S tem v zvezi pa so tudi vse moč- nejša prizadevanja družbenih organizacij in sploh občinskih forumov, da bi uskladili vse dejavnosti v komuni. Doslej so namreč iz razumljivih razlogov preveč skrbeli predvsem za gospodarsko osnovo, ki so jo videli v industriji, premalo pa so mislili na razvoj ostalih gospodarskih in predvsem negospodarskih dejavnosti. Zaradi tega je opažen v zadnjem času znatnejši razvoj zlasti v obrti, kateri posvečajo primerno pozornost tudi v bližnji perspektivi, kar se izraža v pripravah sedemletnega plana. Zadnje leto in v prihodnosti ima občina Laško tudi večje dolžnosti in naloge, kot jih je imela doslej. V tem času je namreč dobila novo območje, ki ga predstavlja teritorij Radeč in Zidanega mosta, torej del bivše hrastniške občine. S priključitvijo tega dela pokrajine pa je dobila občina Laško v upravljanje in skrb tudi znano železniško vozlišče v Zidanem mostu, zaradi česar beleži 12 odstotkov od vseh zaposelnih v občini — zaposlenih v prometu. Čeprav železnica še vedno ni tako decentralizirana, da bi lahko tudi komuna beležila njihovo gospodarstvo v obliki družbenega bruto produkta v sestavu gospodarskih rezultatov komune, pa bo sčasoma tudi to gospodarstvo evidentirano tudi pri komuni. Ze sam razvoj gospodarstva v komuni, predvsem razvoj, ki je predviden z rekonstrukcijami v industriji, pa je takšen, da bo brez kakih novih kazateljev, kakršne bi predstavljal delež železnice, v bližnji prihodnosti pomenil približanje če ne preseganje gospodarske moči sosednjih zasavskih komun, ki sodijo med gospodarsko najmočnejše v republiki. Čeprav bi bilo morda prav povedati kaj več tudi o predvidevanjih v številkah, pa je vendarle bolje ne dajati natančnejših prognoz. Težko je namreč predvidevati, ali bodo dosegli svoje maksimalne ali minimalne načrte, od katerih so taka dejstva dokončno odvisna, Lahko pa rečemo, da bodo rezultati gospodarjenja prej bolj ugodni, kot pa jih zdaj lahko napovedujemo. Sicer pa je to očitneje v posameznih načrtih, v programih posameznih gospodarskih organizacij, o čemer pa naj spregovorijo delovne organizacije same. 1\\\\\\\\\\\\\\\\\V^\VCCV\\\\\\\\\\\\V^^VVV^^ \0\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\v\\\\\\\V\\V\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\^^^^ ! < RUDNIKU RJAVEGA PRE- investicije. Modernizirali so tudi deset let vnaprej in za ta čas naj- § g MOGA LAŠKO lahko govo- raziskovanje, ki je zdaj osemkrat manj za sedemdeset ljudi stalne za- NENEHNA RAZISKOVANJA ... O RUDNIKU RJAVEGA PREMOGA LAŠKO lahko govorimo od 1790. leta dalje, ko so se začela prva raziskovalna dela. Z rudarjenjem so potem začeli sicer šele 1833. leta, toda že 1904. leta so bila ustavljena vsa dela. Znova so začeli delati v tem rudniku šele pred koncem prve svetovne vojne. Nekaj let pozneje so ga modernizirali, toda med drugo svetovno vojno so dela znova prekinili zaradi partizanskih akcij in sabotaž. Čeprav je tedaj ostal rudnik brez strojev in naprav, ker jih je okupator demontiral in odpeljal, je delo investicije. Modernizirali so tudi raziskovanje, ki je zdaj osemkrat hitrejše, kot je bilo prej, in zato dosegajo primerno višjo proizvodnjo, če upoštevamo dejstvo, da so sloji vedno tanjši in da je vedno več dela s kopanjem premoga in da so stroški večji, kot so bili prej pri večjih slojih. Toda kljub temu, da je premog zaradi tega nekoliko dražji, ga z lahkoto prodajo. Nedavno so proučili tudi možnosti povečanja osebnih dohodkov, ki so bili doslej nižji od povprečja v naših rudnikih. Na ta način bodo nekoliko omilili fluktuacijo, ki jih poslitve ob znatno lažjem delu, kot js kopanje premoga. Dokler pa kopljejo premog, je kopanje gline samo stranska dejavnost, ki jo opravljajo mimogrede, dohodek od te gline pa je tako pravzaprav čisti dobiček. To pomeni, da v RUDNIKU RJAVEGA PREMOGA V LAŠKEM izkoristijo vsako možnost izboljšanja gospodarjenja, kar je zlasti opazno v raznih prihrankih z manjšimi in večjimi rekonstrukcijami v jamah. Dokončnega programa proizvodnje še nimajo, fciodo pa svoje delo programirali, toda šele po tektonski študiji, ki jo bo zanje, kot pričakujejo, naredil docent Dušan Kuščer. Znanstvena študija bo vsekakor solidna podlaga za nadaljnjo orientacijo te delovne organizacije, kajti zagotovila jim bo najpravilnejšo pot v raziskave in investicije ter seveda sploh gospodarjenje. Transport premoga iz separacije rudnika rjavega premoga v Laškem POSPEŠEN RAZVOJ PIVOVARNE Moderna varilnica piva pivovarne v Laškem v rudniku znova steklo takoj po osvoboditvi. Odlike premoga iz tega rudnika so: nizek odstotek žvepla, zaradi česar je zelo uporaben v metalurgiji, in nizek odstotek pepela, kar ustreza zahtevam in potrebam plinarn. Čeprav mora delovna organizacija porabiti veliko ustvarjenih sredstev za nenehne raziskave, pa je to ena izmed tistih delovnih organizacij v komuni Laško, ki so največ dale za standard delavcev. Zgradili so veliko stanovanjskih poslopij in moderno kopalnico, garderobe in druge naprave, ki so za rudarja zelo pomembne. Pred približno desetimi leti so rudnik popolnoma modernizirali. To delo je seveda trajalo nekaj let in zahtevalo znatne je doslej precej ovirala pri delu. Toda zadnje čase ne kopljejo samo premoga, temveč tudi glino za fine keramične namene. To surovo glino prodajajo po isti ceni kot premog. Toda če bodo uvedli plavljenje, bodo povečali njeno vrednost za trikrat. To pa pomeni, da bodo imeli na ta način za tretjino večji bruto produkt. Jasno pa je, da bodo morali najprej zgraditi plavnico. S to investicijo za zdaj še odlašajo, ker še nimajo gline natančno raziskane, vendar že sedanje lastnosti govorijo za to, da jo bodo zlahka prodajali keramični industriji in tudi industriji papirja, kjer je prav tako uporabna. Dejstvo, da je zalog take gline okrog milijon ton, zagotavlja izkoriščanje te »rude* za kakih pet- ivovarstvo v Laškem je staro že štiristo let. Najprej so varili pivo tam, kjer je dandanes hotel Savinja. Pozneje so ga proizvajali na modernejši način na hribčku, kjer je zdaj tekstilna tovarna Volna. Potem je pivovarna zašla v težave — med gospodarsko krizo 1926. leta — in so jo ukinili. Tri leta pozneje so se začeli boriti . gostilničarji proti monopolu v proizvodnji piva in so se odločili, da bodo zgradili novo pivovarno. Vendar je minilo pet let, da so začeli graditi to novo gostilničarsko pivovarno d. d. Laško. Niso pa uspeli pravočasno zbrati denarja in zaradi tega niso mogli kupiti naročenih strojev. Zato so jih preprodali. Tako so šele leta 1938 začeli s proizvodnjo. Tedaj je pivovarna v Laškem izdelala 8000 hi piva, lani že skoraj enajstkrat več. Letošnja proizvodnja pa je bila še za tretjino večja kot lani! Laško pivo dobite v vsej gostinski mreži in v mnogih trgovinah. Pivovarna ima sedem lastnih zalog v raznih krajih države in dvanajst predstavništev. Nabavila je že številne sodobne naprave, na primer nove polnilne naprave z zmogljivostjo 8000 steklenic na uro, novo varilnico, vrelno klet in podobno, kar vse je koristilo kakovostT piva. V ta namen bo zlasti služil moderni »Kiselgur« filter, pasterizator, ki omogoča trajnost piva do 90 dni. Takih modernizacij, ki so za pivovarno pridobitev, je še nekaj. Končno pa se pivovarna pripravlja na gradnjo lastne sladarne. S tem se sicer proizvodnja ne bo povečala, pač pa se bo podjetje osamosvojilo, kajti doslej so slad uvažali. Prednost je tudi v tem, da bo lahko poslej pivovarna sama določala kakovost in tip slada in delno odpravila sezonsko delo, kajti sladarna bo delala tudi čez zimo. Zmogljivost sladarne bo 3000 ton slada. Zanjo bodo porabili, kot pred- SPECIALIZACIJA PROIZVODOV p-B—^ EKSTILNA TOVARNA »VOL-| NA« LAŠKO je lani praznovala svojo 31. obletnico obstoja. Najprej je v tej tovarni delalo petnajst delavcev na štirih primitivnih statvah. Konkurenca pa je kmalu prisilila lastnika v hitro modernizacijo proizvodnje. Kljub temu, da je v desetih letih opremil podjetje s selfaktorjem za predenje, centrifugo, valjenim polstilnim strojem in apreturo s pralnim strojem ter za enkrat povečal število zaposlenih, pa konkurence ni vzdržal in je moral tovarno prodati. Da bi pa svojo podjetnost še naprej razvijal, je začel graditi takoj pod staro to- varno nove obrate. Tako sta nastali dve tekstilni tovarni druga ob drugi in ti tovarni sestavljata zdaj dva obrata sedanje tovarne. Posledica takšne združitve so bile težave z uvajanjem sodobnih tehnoloških postopkov, ki jih je zaradi zastarelih prostorov še zdaj mogoče opaziti. Ker pa je tovarna zgrajena praktično vsa v hribu, je zelo težko kar koli spremeniti ali celo razširiti, ker za to dejansko ni prostora. Tem težavam pa so se od časa do časa pridružile še druge, med katerimi je bila zlasti predlanskim zelo pereča preskrba s surovinami. Delovni kolektiv pa se je najbolj boril pred- videvajo, 714 milijonov dinarjev. Razen tega bodo rekonstruirali tudi vložno klet in hladilni sistem, nabavili naprave za polnjenje steklenic z zmogljivostjo 20.000 steklenic na uro, separator za pivo, izmenjevalec toplote, stroj za zavijanje v staniol itd. Do 1965. leta bodo investirali več kot milijardo dinarjev. V glavnem bo proizvodnja v rekonstruirani pivovarni stekla že v prihodnjem letu. Leta 1964 bo pivovarna lahko proizvedla že 180.000 hi kakovostnega piva. S tem pa bi potrebe tržišča še ne bile v celoti pokrite. To spet pomeni, da ima pivovarna še velike možnosti povečevanja obsega proizvodnje, saj ne bi bilo težko prodati tudi še enkrat več piva. Toda tolikšno povečanje zmogljivosti pivovarne bi stalo še 5 milijard dinarjev. To pa so sredstva, na katera trenutno ni mogoče računati. Vsekakor pa bi bila sredstva bolje naložena kot pa eventualna novogradnja pivovarne nekje drugje, kajti novogradnja bi zahtevala še dvakrat toliko denarja za enak obseg proizvodnje. Čeprav bi lahko laška pivovarna prodala vse svoje pivo na domačem tržišču, se je vendarle odločila tudi za izvoz. Lansko jesen je poslala prvo pošiljko piva v tujino, in sicer v Italijo, pravzaprav v Trst, Videm in Gorico. Doslej je izvozila le 600 hi piva, pa bi ga lahko veliko več, če bi bili krediti in devizna sredstva za pasterizator odobreni pravočasno. Kljub temu pa pomeni dosedanji izvoz — čeprav količinsko majhen — prvi korak Pivovarne Laško na tuje tržišče, ki bo postalo, ko bo končana njena rekonstrukcija, pomemben kupec laškega piva. Ker pa je konkurenca v Italiji velika, je potrebno zelo paziti na kakovost piva. Vse to pa opozarja na nujnost, da posvečajo kadrovskim problemom, zlasti izobrazbi in priučevamju, novim metodam dela in novim strojem največjo pozornost. Zato bodo v pivovarni v Laškem organizirali dveletne tečaje za ljudi, ki sicer že delajo na določenih delovnih mestih, nimajo pa zanje potrebne kvalifikacije. Posebno prizadevne že zaposlene delavce in tiste, ki se šele šolajo. — takšnih je dvanajst na visokih in srednjih šolah — nameravajo poslati na izpopolnitev v najbolj priznano visoko pivovarsko šolo v Evropi, v Munchen. To govori v prid izboljševanja proizvodnje piva, kar je osnova za boljšo uveljavitev na domačem, predvsem pa na tujem tržišču. Vse to nam govori, da imajo v pivovarni v Laškem že zdaj čez glavo dela, preden 'bodo svoje načrte dokončno uresničili in zagospodarili še bolj preudarno in širokopotezno kot doslej. Predilni stroji (selfaktorji) tovarne »Volna« Laško vsem z zastarelo strojno opremo. Za nove stroje in opremo je dajal vsa svoja sredstva. Pred petimi leti je nabavil 14 novih tkalskih strojev, leto dni pozneje pa še 25 takih strojev. Tega leta je podjetje nabavilo tudi nov moderni sušilni stroj. Za stroje je delovna organizacija porabila v teh letih kar 163 milijonov dinarjev, za gradnjo pa le 9 milijonov, kar dokazuje, da je bil denar dobro naložen. Če pa zapišemo, da so pri tem najeli prav malo kreditov, potem tudi vemo, kako velike žrtve je delovni kolektiv doprinesel v vseh teh letih. Razumljivo je, da je bil s tem oškodovan predvsem družbeni standard. Posledice takšne usmeritve v gospodarjenju podjetja so se pokazale že lani, ko je kljub kritičnemu obdobju iz predlanskega leta podjetje preseglo dokaj visoko planirano proizvodnjo in se uspelo uvrstiti tudi med izvoznike. Čeprav je »VOLNA« izvažala lani predvsem v vzhodne države, pa že zdaj kaže, da se bo uveljavila že v tem letu tudi na zahodnih tržiščih, ki zahtevajo veliko več kot vzhodna. Da je to res, razberemo iz pogodb, ki so z nekaterimi zahodnimi kupci že sklenjene. Da bi zagotovili čim višjo kvaliteto in čim večjo produktivnost, so se v »VOLNI« odločili za specializacijo proizvodov. Podjetje izdeluje česane, polčesane in mikane tkanine, uvedlo pa je tudi proizvodnjo novega proizvoda »helance«, po katerem je zelo veliko povpraševanje. Znani pa so tudi »Volnini« »tweedi« in »bucleji*. Da bi proizvodnjo organizirali na najvišjo možno raven, so še odločili za združevanje strojev iste proiz- Strojna suha apretura (oplemenitilnica) tovarne »Volna« v Laškem vodnje na eno mesto. Tako so združili dosedanja dva tkalska obrata v enega, ki se je oblikoval v sodobno tkalnico. Toda modernizacijo in urejevanje tovarne bo treba nadaljevati že zaradi vedno večjega obsega fizične proizvodnje. Kotlarna je na primer že postala premajhna in bo treba nabaviti nov kotel, da bi do- bili potrebno količino pare. Problemov torej ni malo in jih kmalu ne bo zmanjkalo. Toda tiste, kar jih je, sproti rešujejo in zato tudi uspešno gospodarijo in se pojavljajo na tržiščih, ki zahtevajo največjo kakovost in zaradi tega tudi sposobnost delavcev, od katerih je ta kakovost predvsem odvisna. ........ 3ELAVSKA ENOTNOST - St. 1 - 9. januarja 1964 W«>NWNNšNVXX\XXX>MCCNtXYW>XV'»NVi»NWV>NWX‘XWKVWN>^^ ' XVW W • N > Tovarna, kraji in mesto so eno rgl OVARNA DOKUMENTNEGA IN KARTNEGA PAPIRJA A RADEČE je tovarna, ki se je usmerila predvsem na proizvodnjo najfinejših vrst papirja. Papirnica je stisnjena med hribe nekaj kilometrov ' POSLUŽUJTE SE NASE BOGATE IZBIRE! ČE ŽELITE ■ PRIJETEN OKUS, VONJ IN AROMO ■ DOBRO RAZPOLOŽENJE ■ POPOLN UŽITEK * POTEM ZAHTEVAJTE POVSOD IZDELKE TOBAČNE TOVARNE LJUBLJANI »ŠPORT OPREMA« LJUBLJANA — VIŽMARJE 1 vam nudi: — telovadno orodje in kompletno opremo novih telovadnic — razna orodja za letna igrišča in kopališča — orodja in opremo za lahko in težko atletiko — orodja in opremo za otroška igrišča — razne športne in camping opreme Zahtevajte cenike in prospekte! — Se priporočamo! / r~"t* v~ 1-" “ ’ Tl'w'“ n --- .aTT ^eeiasiaiii*i Gostinsko podjetje HOTEL OREL Maribor — Slovenska ul. se priporoča za cenjeni obisk ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV MARIBOR — GREGORČIČEVA 37 TOVARNA ELEKTROMATERIALA ČRNUČE PRI LJUBLJANI IZDELUJE VES ELEKTROINSTALACIJSKI MATERIAL OBRTNO PODJETJE SLIKAR MARIBOR — PREŠERNOVA 26 izvršujemo soboslikarska, pleskarska, črkoslikarska, dela, antiikorozijsko zaščito, polaganje zidnih tapet po najnovejših tehničnih izsledkih INDUSTRIJSKO PODJETJE MLIN - TESTENINE MARIBOR - MELJSKA CESTA 19 priporoča svojim cenjenim potrošnikom kvalitetne mlevske in pekarske izdelke in testenine vseh vrst Proizvodni program Mariborske livarne Pekarsko podjetje »Piramida« MARIBOR — Trg revolucije 2/1 Kolektiv se priporoča s svojimi izdelki v lastnih prodajalnah 1. Vlečeni proizvodi bakrenih zlitin (vlečena medenina in varilna žica) 2. Odlitki zlitin barvnih kovin a) v pesek ' b) v kokile c) kontinuirno liti broni' 3. Tisnjenci zlitin barvnih kovin a) brizgani in Usnjeni liv b) kovanci 4. Bloki barvnih kovin a) Ms bloki b) bron bloki c) bloki Al zlitim č) bloki Zn zlitin d) bloki iž bele kovine 5. Armature a) vodovodne b) parne c) sanitarne 6. Industrijske cevi a) gibljive iz Fe in Ms b) gibljive cevi za sejalne stroje c) gibljive cevi za taho-rrtetre č) gibljive tekalemit cevi d) cevi za prednapeti beton SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1964' ŽELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM KOLEKTIV Podjetja za PTT promet Maribor SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE BKDESHRnJBHFCDIR MARIBOR - SERNCEVA 8 Opuščamo klasičen način gradnje ter uvajamo skupno s kooperanti novo naprednejšo tehnologijo delovnega postopka Proizvajamo stanovanja za tržišče po lastnih projektih ABČUOHOva • Hč V svojih poslovalnicah: OPTIKA MARIBOR — GOSPOSKA 27 OPTIKA — FOTO MARIBOR — SLOVENSKA 8 FOTO-OPTIKA MURSKA SOBOTA, ŠTEFANA KOVAČA 26 izvršuje vse optiške usluge hitro im kvalitetno ABA FOTOOPTIŠKO PODJETJE MARIBOR - GOSPOSKA 27 '§04dM' MARIBOR Z GOZDNIMI OBRATI: Ruše, Lovrenc na Pohorju, Podvelka, Ožbalt ob Dravi, Maribor-Center, Reka-Pohorje, Lenart, Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica in Oplotnica OBRATOM ZA GRADNJE OBRATOM ZA UREJANJE GOZDOV OBRATOM ZA LOV IN RIBOLOV ureja, neguje, vzgaja in gospodari z gozdovi SLP ter z gozdovi v državljanski lastnini, samostojiio gradi gozdne komunikacije in gozdarske stavbe, goji divjad in izvaja lovski in ribolovni turizem '‘Zavod MARIBORSKE LEKARNE MARIBOR, TKALSKI PREHOD 2 Z LEKARNAMI: »CENTER«, Gosposka 12 »PRI GRADU«, Partizanska cesta 2 »GLAVNI TRG«, na Glavnem trgu 20 »MELJE«, Meljska cesta 2 »TABOR«, Trg revolucije 3 »STUDENCI«, Gorkega 18 »TEZNO«, Ptujska cesta 33' čestita za novo leto vsem zdravstvenim delavcem in delovnim ljudem Podjetje s svojimi obrati izvršuje: • vsa mizarska, stavbena in pohištvena dela, polaganje • parketov, umetnega kamna, plastičnih podov, gume, S linoleja, podolita ter VINAZ plošč, slikarska in ple- • skarska stavbena dela, keramično-pečarske usluge Vse izvršujemo kvalitetno po želji odjemalcev ter po zmernih cenah SE PRIPOROČA KOLEKTIV D fl D P F Q M I P, A MARIBOR — RAZLAGOVA 20 U U l\ I L U II I Ufi TElOI prej (SLIKOPLESK) OBRTNO GRADBENO PODJETJE ZA TEHNIČNO ZAŠČITO DELA sporoča svojim cenjenim strankami, da od 1. januarja 1964 dalje posluje pod novim nazivom Podjetje izvršuje vsa slikarsko-pleskarska dela, antikorozij-ska, metalizacijska in plastifikacijska dela, črkoslikarstvo ter izvršuje zaščito vseh gradbenih materialov GOSTINSKO PODJETJE HOTEL TURIST s svojimi obrati: Hotel in restavracija, Velika kavarna, gostilna Turist, gostilna pri Prleku, bife Grad, bife okrepčevalnica, bife Melje, bife Dalmatinec, bife Pri pošti, bife Green-wich nudi svojim cenjenim gostom kvalitetne usluge in se priporoča V VELIKI KAVARNI JE VSAK DAN PLESNA GLASBA PODJETJE ZA INŽENIRSKO TEHNIČNE GRADNJE MARIBOR IZVAJA IN PROJEKTIRA V INŽENIRSKO TEHNIČNO STROKO SPADAJOČA GRADBENA DELA, KI JIH OPRAVLJA SEDAJ V MARIBORU, SLADKEM VRHU. RAVNAH, V OŽBALTU OB DRAVI, V ZAGREBU, NA HE SENJ, V ROVINJU IN V SIRIJI KOLEKTIV ŽELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1964 KEMIČNA TOVARNA EXOTERM KRANJ v ^ |r Proizvaja: pomožna livarska sredstva za železarne in livarne in se še nadalje priporoča za cenjena naročila ELEKTRO-KRANJ DISTRIBUCIJSKA ENOTA KRANJ VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO USPEHOV POLNO NOVO LETO KOLEKTIV KRANJSKIH OPEKARN KRANJ SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE PROJEKT KRANJ TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV KRANJ Tržiška tovarna kos in srpov Tržič Bombažna predilnica in tkalnica Tržič • PREDILNICA • SUKANCARNA • TKALNICA • BELILNICA • BARVARNA • APRETURA proizvaja — kvalitetne bombažne tkanine: surove in beljene v širini od 70 do 200 cm — industrijsko prejo do številke Nm 50 — prejo za domačo obrt, in sicer mulle, double, knitting in hardwater Trgovsko podjetje KRANJ Veletrgovina ŽIVILA KRANJ SGP NOVOGRADNJE Tržič s svojimi gradbenimi vodstvi v TRZlCU, KAMNIKU in KRANJU se priporoča investitorjem in ostalim poslovnim prijateljem za nadaljnje sodelovanje. Izvajamo vse vrste visokih in nizkih gradenj, stanovanjska poslopja, stolpnice, industrijske in gostinske objekte, ceste in podobno. Naša gradbišča so razporejena od Velike Planine in Jezerskega do Portoroža, Pirana in Poreča. NAŠE GESLO JE: »SOLIDNE CENE, KAKOVST« Za informacije se obračajte na direkcijo v Tržiču — telefon 257 in 321 TOVARNA OBUTVE TRŽIČ KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA ZELENICH TRŽIČ SINDIKALNA PODRUŽNICA Kmetijska zadruga »SLOGA« KRANJ Sadje-zelenjava Ljubljana Obrat Agraria Kranj Čestita IN SE ŠE NADALJE PRIPOROČA ZA CENJENI OBISK Delovnim organizacijam in vsem sodelavcem želi mnogo uspehov v novem letu KOLEKTIV DELAVSKE UNIVERZE KRANJ ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV KRANJ SINDIKALNA PODRUŽNICA ŽITO KRANJ VODNA SKUPNOST GORENJSKE KRANJ SAP-LJUBLJANA Poslovna enota, Gorenjska Kranj VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELI SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO Lesna industrij a Kranj Kranj ELES ELEKTROGOSPODARSKA SKUPNOST SLOVENIJE s svojimi združenimi podjetji in upravo v Ljubljani želi vsem delovnim kolektivom, svojim poslovnim sodelavcem in potrošnikom električne energije SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 19641 SREČNO, ZADOVOLJNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1964 ŽELIJO KOLEKTIVI STANOVANJSKIH SKUPNOSTI e HUJE, PLANINA, CIRCE • VODOVODNI STOLP • ZLATO POLJE • KRANJ-CENTER • STRAŽIŠČE • SERVISI STANOVANJSKE SKUPNOSTI KRANJ CENTER • SERVISNA SLUŽBA STANOVANJSKIH SKUPNOSTI / ELEKTRARNA TRBOVLJE TRBOVLJE ZELI VSEM POTROŠNIKOM ELEKTRIČNE ENERGIJE ŠE MNOGO USPEHOV IN. ZADOVOLJSTVA V NOVEM LETU 1964 IZDELUJEMO: za široko potrošnjo bombažne tkanine, enobarvne, progaste in kariraste v zelo pestrih vzorcih, enobarvno in keper flanelo, flanelaste rjuhe — barvaste in bele, kakor tudi pol-popeline V predilnici proizvajamo: bombažno, kardirano in česano prejo od Nm 10 do 70, nudimo tudi na križnih navitkih Kličite telefon št. 17 Ajdovščina ali telegram: Tekstil Ajdovščina SE PRIPOROČA KOLEKTIV TEKSTILNE TOVARNE AJDOVŠČINA aruJa živi n o j) po m el— E X P 0 R T se je preselil v nove poslovne prostore na Nove telefonske številke so: IMPORT LJUBLJANA - TITOVA 19 MIKLOŠIČEVI 10/III Glavni direktor 30-183 Komerciala 30-546 in 30-069 VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO OB NOVEM LETU MNOGO USPEHA C ZALOŽBA' CANKARJEVA ZALOŽBA V LJUBLJANI VAM ZELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO IN PRIPOROČA SVOJE KNJIŽNE IZDAJE VI TRADE MARK TRGOVSKO IZVOZNO PODJETJE ZA DOMAČO IN UMETNO OBRT trade mark LJUBLJANA — Mestni trg 24 odkupuje in prodaja izdelke domače in umetne obrti Slovenije ih Jugoslavije Poleg prodaje na notranjem trgu v en grošu in poslovalnicah obsega dejavnost podjetja tudi izvoz izdelkov domače in umetne obrti ter uvoz artiklov široke potrošnje a vzaj&m-; RIŽANSKI VODOVOD KOPER DELIKATESA Piran se še nadalje priporoča za cenjeni obisk \T LJUBLJANA — POLJANSKA CESTA 95 • vam nudi kvalitetna čreva za krvavice, e salame ih za druge mesne izdelke po • konkurenčnih cenah POSLUŽUJTE SE NAŠIH KVALITETNIH IZDELKOV n: 6 TRGOVSKO PODJETJE OJlodet LJUBLJANA - WOLFOVA 1 SE PRIPOROČA S SVOJIMI POSLOVALNICAMI: MANON - Prešernov trg 3 MODA - Nazorjeva 5 OKRAS - Čopova 42 DOJENČEK - Cankarjeva 7 v' . Fifi O :( A i AJvlGVl ■ STIL o KOPER TOVARNA POHIŠTVA Kolektiv, gostinskega podjetja SOKOL Ljubljana Ciril Metodov trg 18 Vsem gostom se priporoča še naprej f Podjetje za nizke gradnje NIGRAD MARIBOR Strma ulica 8 GROSISTIČNO TRGOVSKO PODJETJE Z BARVAMI IN LAKI »MAVRICA« - LJUBLJANA priporoča nakup, vseh vrst premaznega materiala kot laneni firnež, oljnate barve in lake, vse vrste čopičev in ves v to stroko spadajoči material po naj nižjih cenah v svojem skladišču ih detajlnih trgovinah: » K A R MIN « RESLJEVA 1 — tel. 23-251 »ORIENT« TITOVA 22 — tel. 22-655 »PLAVICA« WOLFOVA 12 — tel. 23-463 »MURKA« ŠENTVID 92 — tel. 51-821 UPRAVA; RESLJEVA CESTA 1 — Telefon št. 21-256, 21-488 iplos KOPER INDUSTRIJA PLASTIČNIH MAS IN UMETNIH SMOL S SVOJIMI OBRATI V KOPRU IN BEOGRADU KMETIJSKO INDUSTRIJSKI KOMBINAT ILIRSKA BISTRICA Z EKONOMSKIMI ENOTAMI: TOVARNA ORGANSKIH KISLIN SNEŽNIK KMETIJSTVO in obratom TRANSPORT DELOVNI KOLEKTIV RUDNIKA TRBOVLJE HRASTNIK vključno s svojim oddelkom za specialna rudarska dela, rudniškim komitejem Trbovlje in Hrastnik in rudniškim odborom sindikata rudarjev čestita za novo leto 1964 vsem bralcem Delavske enotnosti, vsem poslovnim prijateljem in vsem članom naše družbene skupnosti SREČNO! TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA D JURO SALAJ VIDEM-KRŠKO PROIZVAJA: • SULFITNO CELULOZO V BELJENI, NEBELJENI IN RAZNIH SPECIALNIH • KVALITETAH, LESOVINO, ČASOPISNI TER OSTALI PAPIR IN OVOJNE e PAPIRJE ODJEMALCEM NAŠIH PROIZVODOV SE ZA NADALJNJE POSLOVNO SODELOVANJE TOPLO PRIPOROČAMO SINDIKALNA PODRUŽNICA KMETIJSKE ZADRUGE Naklo pri Kranju PREDILNICA VOLNE Naklo pri Kranju Lekarna Kranj Kranj \ Vsem cenjenim gostom želimo uspešno novo leto in se še nadalje priporočamo za cenjeni obisk KOLEKTIV gostilne Stari Mayr KRANJ Š IP A D - Sarajevo PRODAJALNA POHIŠTVA št. 11 Kranj se priporoča za obisk in cenjena naročila KOMUNALNI SEBfVIS Kranj TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA KRANJ TEHTNICA KRANJ SINDIKALNA PODRUŽNICA Zavarovalnice Kranj čestita vsem zavarovancem in občanom Čevljarska delavnica Tržič Sl PODJETJE S VARNOST >lptw ' PODJETJE ZA ČUVANJE LJUDSKEGA PREMOŽENJA LJUBLJANA KOLEZIJSKA 23 ZAVOD ZA POŽARNO, REŠEVALNO IN TEHNIČNO SLUŽBO Kranj vam nudi naslednje usluge: • čuvanje vseh objektov družbene imovine z vratarji — čuvaji in obhodno stražo • čuvanje na javnih prireditvah • spremstvo za prenos denarja, vrednostnih papirjev . in ostalega materiala • čuvanje nudi ob vsakem času in to stalno, začasno in izredno DELOVNI KOLEKTIV SE PRIPOROČA ZA USLUGE IN ZELI V NOVEM LETU VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN POSLOVNIM SODELAVCEM OBILO POSLOVNIH USPEHOV ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Kranj KOLEKTIV OBRTNEGA PODJETJA KAMNOSEŠTVO KRANJ GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ s svojimi organizacijskimi enotami — gozdnimi obrati: JEZERSKO, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ ter GRADBENIM IN TRANSPORTNIM OBRATOM Vsem cenjenim obiskovalcem srečno in uspešno novo leto želi Kinematografsko podjetje KRANJ KOLEKTIV TAPETNIŠTVO KRANJ Vsem cenjenim gostom želi srečno novo leto in se še nadalje priporoča za cenjeni obisk DOM JEZERSKO SLADKOGORSKA TOVARNA KARTONA IN PAPIRJA SLADKI VRH pošta Šentilj, telefon: Maribor 38-94 NUDI VSEM SVOJIM CENJENIM KUPCEM: • ovojni superior papir • srene papir • zaporni papir za opekarne • TS-papir za tekstilne tuljke • klobučni papir • toaletni papir • surovi strešni karton • izolacijski karton Novi papirni stroj, stari rekonstruirani papirni stroji in dolgoletna tradicija so jamstvo za solidno kvaliteto in postrežbo Vsem podjetjem za odkup odpadnega materiala pa se priporoča za dobave papirnih odpadkov in odpadnih krp : 7 S r .7.: KOLEKTIV Gostinskega podjetja Tržič s svojimi poslovalnicami: restavracija Pošta, gostilna pod Košuto — Podljubelj, Grad Jelendol, gostilna Pristava, Bistrica in Ravne se še nadalje priporoča za cenjeni obisk Vsem poslovnim partnerjem in delovnim ljudem želimo srečno in uspešno novo leto KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE CERKLJE NA GORENJSKEM Vsem delovnim ljudem in cenjenim gostom želimo uspehov polno novo leto in se priporočamo za cenjeni obisk SLAŠČIČARNA - KAVARNA Kranj TOVARNA KONSTRUKCIJ, STROJNIH NAPRAV, POLJEDELSKIH STROJEV IN LIVARNA METALNA* PROJEKTIRA, IZDELUJE, MONTIRA: e industrijsko opremo, visoke gradnje, mostove, dvigala in transportne na-• prave, hidromehanično opremo, cevovode, rezervoarje — cisterne, hladilne e naprave, ladijske pokrove in opremo, stroje za zaščito rastlin Engineering biro Metalne prevzema projektiranje, izdelavo, dobavo in montažo ter pušča v obratovanje industrijske naprave vseh vrst in sistemov za proizvodnjo surovega železa in jekla, dobavlja tudi kompletne koksarne Cenjene odjemalce obveščamo, da sta se bivši podjetji za distribucijo električne energije Elektro Maribor okolica in Elektro Maribor mesto združili in od 1. 7. 1963 dalje poslujeta pod nazivom PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE ELEKTRO MARIBOR Vsem delovnim ljudem Socialistične federativne republike Jugoslavije čestita ob novem letu novo podjetje in jim želi še mnogo delovnih uspehov Stanovanjski servis Maribor - Center ČESTITA VSEM HIŠNIM SVETOM IN OBČANOM IN JIM ŽELI OBILO USPEHA Elektrotehnično podjetje jakega in šibkega toka E L E K T R A maribor — Kočevarjeva 11 čestita svojim odjemalcem in jim želi uspeha polno novo leto 1964 ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV Jesenice na Gorenjskem Podjetje za PTT promet Maribor Vsem svojim odjemalcem in poslovnim sodelavcem želimo srečno in uspešno novo leto 1964 KOLEKTIV MESARSKEGA PODJETJA JESENICE NA GORENJSKEM Vsem svojiim odjemalcem in poslovnim sodelavcem želimo srečno in uspešno novo leto 1964 KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA ZARJA JESENICE NA GORENJSKEM KOLEKTIV IN SINDIKALNA PODRUŽNICA KOMUNALNEGA PODJETJA TRŽIČ KRIŽE — TRŽIČ TOVARNA OBUTVENIH STROJEV IN OPREME KRANJ izdeluje stroje za potrebe čevljarske, usnjarsko galanterijske industrije ter za tiskarne Združena lesna industrija Tržič nudi cenjenim odjemalcem rezan les vseh vrst, zaboje in lesno galanterijo. Opremlja po naročilu salone, dvorane, gostinske objekte in druge reprezentančne prostore po konkurenčnih cenah ZAHTEVAJTE PONUDBE! Komunalni zavod za socialno zavarovanje JESENICE NA GORENJSKEM želi zavarovancem občine Jesenice — Radovljica srečno in zdravja polno novo 1964. leto SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE SAVA Jesenice na Gorenjskem Občinska skupščina Jesenice na Gorenjskem r ■** i iz /