Z gospodarskega polja. = Arstrljske kmetijske zadrnge po narodnosti. Eoncem 1. 1907. je bilo na AĄstrijskem 7802 kmetijskih zadrug. Izmed teb je bilo 2166 čeških. 822 poljskih, 563 s 1 o Ą e n s k i h , 206 hrraških, 176 rusinskih, 18 srbskib, 435 italijarjskih, 128 rumunskih in 3277 nemških. Slovanskih je sknpaj 3951, imajo torej absolutno večino nad vsemi ne8lovanskimi avstrijskimi kmetijskimi zadrugami. — V pomoč Trstu. Ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu se je predstavila deputacija, sestoječa iz poslancev dr. Rybara! prof. Maodiča, Štreklja in Spadaro, Ą katere imeuu je posl. dr. Rybaf opozoril ministra na gospodarsko krizo, pod katero trpi Trst, in je prosiL, naj se v ublaženje te krize izvedejo vsaj tista dela, za katera so krediti že postavljeni y proračun. — Ta korak naših poslancev je že prinesel ysaj delen uspeh. Vlada je namreč predložila zbornici poslancev zakonski načrt za prodajo sedanjega uradnega poslopja morske vlade. To je prĄi korak k gradnji novega poslopja. To je sicer še malo, a nekaj j*» Tendar. == Promet tnjcer Ą Avstrijl 1.1907. BOesterr. Statit. Handbueh" jo po uradnih pozvedbah objavil statistiko proraeta s tujci 13 kronoĄin (manjkajo le Bukovina, Galicija, Goriška-Gradiška in Istra). V 13 krouovinah je izkazanih skupaj 3,027.085 tujeev, od teh jih odpade na Tirolsko 751.730. na češko 722.150, na Stajersko 505.091, Nižjeavstrijsko brez Dunaja 289.788, Solnograd 206.153, Gorenje Aystrijsko 192.649, Eoroško 100 447, Primorje brez Trsta 75.933, Predarlsko 72.832, Šlezijo 46.217, Mora^sko brez Brna 35.393, Eranjsko brez Ljubljaue 15.712 in Dalmacija (tukaj prideta Ą pošteĄ le Gruž in Dubroynik) 12.000. Ako se 515.305 tujcey, ki so obiskali Dunaj, prišteje Nižji Avstrijski, bi bila ta dežela glede števila tujcer na prvem mestu. Najyeč je obiskalo krono^ine NemceĄ iz Brajha", potem pridejo na Ąrsto Italijaui (34.353), Angleži (21.458), Francozi (15 629). Rusi (10.173), Rorauni, Srbi in Bolgari (4945) drugi Evropejci (13.710): Seyerni Američani (11.779), iz diugih de!oy syeta (3720). = Desetletnica bolgarske gospodarske ZĄeze. Te dni je obhajalo to društvo desetletuico svojega obstanka. Zveza ima že 1128 podružnic ia 52.000 E letnih dohodkoĄ, glasilo zyeze pa 5886 naročnikov. Prošlo leto je z^eza priredila 10.000 poučnih shodoĄ. Eoledar zveze se letos tiska Ą 100.000 izvodih. Prihodnje leto si zveza ustanovi lastno tiskarno in skladišče za kmetijsko orodje. == Deficlt pri poštnl nprari t Združenih držayah. Generalni poštar Daznanja, da je imela poštna upraĄa Ą letu 1908 primanjkljaja 16,910.279 dolarjey. Primanjkljaj nameravajo pokriti z uvedbo paketne pošte.