List 9.
B a r b a n a.
V lagunah, ki se kmali bliz« Devina začenjajo, je več manjših in vcčili otokov, na kterih ali nič ne" vidiš, kakor le kako slamnato kočico ubozih ribčev, ali pa kako prestaro zidovje, ki te na starodavne čase spominja, v kterili je Oglej še v celi svoji slavi bil za mogočnim Bimam pervo mesto zahodniga sveta: le redko vidiš tii prave, redne stanovališa ljudi, ali clo cele vasi ali terge. še redkejši pa rodovitne njive ali sadno drevje. Kamor se ozreš, ne vidiš druziga, kot neizmerno morje na jugu. ki vedno priteka iu odteka, ter sadaj vse lagune polni tako, de le naj veči otoki še malo iz vode mole: sadaj pa odteka je ti mnogo poprej z vodo pokritiga sveta kaže, kjer pa nič druziga nc raste, kakor neki morski mah in neka posebna trava. Xa zapadu imaš pred sabo tje do čudolepih Itetietk se stegujoče vedno enake lagune, kjer sc vodotoki ali kanali, po kterih se hitri čolni gibajo iu urno sučejo, ua vse strani vije jo in krivijo. in celi ta čudni kraj kakor z nekako mrežo pfcphlajo: in le v silni dalji zagledaš kako vasico, od kodar sc ti beli zvonik prijazno naproti bliši. Pogledaš pak na izhod in na severno stran, kak veličasten pogled! — tu vidiš goli kamnati Kras, na čigar podnožji lepo mesto Terst sloni: tam vidiš pred sabo silo rodovitne nižave Goriške in Be-nečanske Furlanijc. lep začetek neizmernih ta-lianskih planjav, kjer ti rumene žitne polja in sladki sad visoko izpeljanih tert vabivno naproti migljajo. \ad tem poljem se malo po malo pred tvojimi v ta lepi pogled zamaknjenimi očmi vzdigajo mikavni vinogradi rajskih Goriških Ile ril po nizkih, proti severju zmiram višej se prizdigajočih gričih, iu nad njimi ti čarovni obzor zapirajo z modrim me-glcvjem zakrite predgorja julijskih planin, iz katerih in med katerimi se dereča bistra Soča ročno vije. dokler malo nad prijazno Gorico na lepo široko polje ne stopi, in se mirniši dalje pomika do sinjiga morja. Zali hribci, žoltozeleni vinogradi in cveteče polja, bele. čedne vasice z zalimi cerkvami, ki jih verh vsakiga teh hribov zagledaš: vse to te zaziblje v prijetne sanjarije, de komaj čutiš in vidiš, de si v ozkim, slabim čolnu sredi nezmernih lagun, v katerim se urno oddaluješ od suhe zemlje, ki si jo pred kratkim blizo sadajniga Ogleja zapustil. In glej! pred tabo nekaj iz vode moli, kar kmali spoznaš, dc mora biti otočič, na kterim brez težave neke ostarele poslopja zagledaš. -Kaj je pa to?a poprašaš začuden resnobniga brodnika. .Barbana", je kratki odgovor krepkiga. začer-ncliga moža, ki tvoj čoln. v kterim mirno sediš.
tako ročno suče, de vsaki lahko spozna, de je to njegovo vsakdanje opravilo.
Bar ban a je podolgato okrogel otocic sredi lagun, čez poldrugo uro od sadajniga Ogleja, blizo poT ure od morja: kjer je nar daljši od eniga brega do druziga. je malo več čez en dober strclaj dolg, širok pa še toliko ne: akoravno pa tako majhen, slovi vender že od starodavnih časov, posebno pa od 582. leta po Kristusovim rojstvu zavoljo imenitne Božje poti k Materi Božji, ktere Mara iu čudovita podoba se tukaj v zali cerkvici pobožno časti. Med Slovenci, ako izjamemo Id i/.nje Goriške Slovence, menile nobeden nič nc ve od te Božje poti: toliko bolj pa je znana mornarjem in pa l,a-iiam, ki pogosto sem romajo. Zgodovinarjem pa ni celo neznana ta imenitna cerkev, ker jo beremo v več zgodovinskih knjigah omenjeno. Njo opisuje 1" glieli v svojim ..Italia saera /b/. .'iN. in rita Fliae patriarchaeu% kteri nam šc to posebnost od tega otoka pove, de se liarhaiia imenuje od tod. keT je pervi varil te cerkve se klica! Bar ban. (Ilir patriarc/ta FJias— tako pise 1 "gheli — nun pmrut a Gradit monasterium monar/torum in /ionoma sonet ar M ari ar instituit. tihi sita rcrrta-tam fuvrat a tirata I irgine ('hristi Matrr: i/tiod Barbanam nanruparit. i/uia rir Harbanus notni-nc ibi ronstitutus primus abbas.) — Od ravno te Barhane so tudi šc obširno pisali: llcnrik Pal-ladio, in J a n cz Frančišek Palladio v svojim -Istoria detla prorinria det Friati I'. I t. I. P. r o r o n c 11 i f r a n c i s k a n v svojim r Ritdiotrca nr. 1007. pat/. 306. trt t. Ha r ha na-: P. AI c k s a n d e i M o rosi ii i je v Parmi na svitlo dal ..Istoria delte t nima qini piif miracoto.se c cetebri di Maria I er-gine di tutto t l nirersou. v kterim delu govori tudi obširno od naše Matere Božje Barbanske: in več druzih enakih pisavcov. Iz teh je povzela mala knjižica v Vidmu natisnjena 1*41 pod našlo vam: „ Istoria de/l' origine delta c/iicsa dcdicata a M. j. SS. neti' i šota di Harbana t a nno .»N2~.
Xa scvernoizhodni strani tega otočiča se vzdi-guje staro poslopje, namreč samostan s prizidano lepo, tode ne prebogato cerkvico, in s tremi ali štirimi drugimi hišami, ki sc pa cerkve in samostana derže. Tu prebiva en duhovnik kot varli o-toka in cerkve, dc pobožne romarje sprejema in jim v d u bovških zadevah streže; on stanuje v samostanu, in sc kliče pod vodja (vicc-rcttore) tega svetiša, čigar verhovni glavar in vodja so Goriški veliki škof sami. Ima pa navadno, kf*r 011 sam ne inore vsiga opravljati, še eniga druziga duhovnika za svojiga pomočnika, in o posebnih priložnostih, kadar s<7 veči shodi, posebno poleti, mu hodijo po-
niagat šc od Flumizelske fare in od druzih bližnjih krajev duhovniki. Shodi pa pri tej cerkvi, lahko rečeni. niso nič manj veliki in mnogoštevilni, kakor na Sveti G«»ri pri Gorici, in to se posebno poleti godi, ko Lalit od vsili krajev, bližnjih in daljnih, \ Barbano vkup vrejo, v procesijah s svojimi duhovniki vred, ki romarje vodijo, in z njimi tudi po poti že sveti roženkranc in litanijc Matere Božje ua glas prepevajo, dokler do otoka samiga ne pridejo, kjer sc koj vsi naravnost v cerkcv podajo. Pač je lepo viditi in slišati, kadar so kak popoldan poleti \se lagune med Belrederam, Oglejem. (i rada nt in Barbano napolnjene s čolni, ki sc s pobožnimi romarji, ki nosijo svoje bandera in križe, med niolji-iijem iu glasnim prepevanjem proti otoku pomikajo! Na lav želite jih duhovniki tam spovedajo in obhajajo, te.* v sercu potolaženc domu pošiljajo. Naj reče kdo kar hoče od lio/.jih potov, to je gotovo, de. akoravno m* morebiti tu pa tam kaka napaka primeri, sc vender na njih mnogo dohriga godi in vitli. kar pravimu kristjanu serčno radost v/rokovati more. Tode pustimo to iu enake premi-»lovanja. in preglejmo v kratkim zgodovino tega dovolj imciiitniga otočiča. ter njegove cerkve in njegov iga samostana.
Po besedah zgorej omenjenih pisavcov je bil na tem otoku v starih časih, ko jc bilo mesto Oglej mogočno, a žaret tega mesta: ladje in barke, ki «>0 1/. ptiijid krajev sem dohajale, so tukaj ostajal.*. preden so smele blizej do mesta samiga. Ko pa okoli It ta	po Kristusovim rojstvu enkrat
Mrašcii vihar na morji vstal, in se jc bilo morje lako narastbi. «!«• je celi ta ot«»k pokrilo, so vsi zidavi tega lazareta na enkrat se zrušili iu v strašne \.tlove pogre/.nili: verh teh valov pa so mornarji zagledali plavati precej veliko podob«« .Mater«* Božje. katera je p«« tem. ko je vihar potihnil iu voda zopet zni/.ala. ua tem otoku obstala. Havno tam. kj«*r sc ilan današnji na otoku majhna kapelica ( n-pilciio ) ua j 11 z 11 i ni bregu blizo dv a jset korakov otl cerkve vidi, jc bila. po iistmciiim sporočilu, leta potloba najdena. Vv ljudstvo jc začelo to podobo precej vis««ko častiti, in tadašnji Oglejski patriarh. Klia. po rodu grek. je željam pohožniga ljudstva * tim ustregel, de je naj pred ravno «imcnjciio kapelic«! sozidati dal na mestu, kjer jc bila podoba najdena, dc se je ta podoba začasno v nji shranila: potem pa je rekel sozidati ccrkev . v ktero je bila rečena poiloha z naj bolj mogočo slovesnostjo. spreniljena od ncštevilniga ljudstva, ki se je bilo k t« uiu svetimu opravilu od vsili krajev sošlo. prenesena in na veliki altar postavljena, kjer se «as|j >e dau «lanasnji. In od toga časa romajo ua a otok v^ako leto na tavžente pobožni kristjani iz v^ili bližnjih in daljnih krajev, iz Ifencčaiiskiga. Goriskiga. in Tcržaškiga. iz Istrie iu Oalmacie: tudi (««>r.ski Slovenci hodijo ptigostania na t«i Božjo pot. pt»i hu«i taki. ki oba tukaj navadna jezika. laško uamr«'č in slovensko, razumevajo in govor«-. k«-r so duhovni, ki na llarhani llo/.jo >luziio opravljajo, navadno sami terdi Lahi. Pred vsiiui pak imajo v rasti Barbansko Mater llo/.jo mornarji, kteri ji tudi «• času budili viharjev ua širokim morji, kadar so v m varnosti poginiti, mnogokrat obljube •l< laj«». tri ne malo milodarov na ta ot«ik znašajo. Marsikteri si jr tukaj /.<- zdravje na ilusi in na ti*— I«-11 pri«lobil. iu mnogo miloM je Itog na prošnje rs-besk« Ahirrc. ki -e na llarhani ča>ti. pravim m nim ea«!ivcam posebn«* v nevarnostih na morji
podelil, kar pričajo mnoge obljubljene tablice, ki se po stenah te cerkve razobešene vidijo.
Ko je zgorej pohvaljeni patriarh Elia vidil, s koliko pobožnostjo in kako pogosto verni kristjani iz vsih krajev Mater Božjo na ta otok častit hodijo, jc hotel tem pobožnim romarjem tudi mogočost in priložnost dati, sveta zakramenta pokore in pre-svetiga Hešnjiga Telesa prejemati, de bi na duši očišeni tolikanj dopadljivši tukaj Bogu služili in njegovo prečisto Mater, nebeško kraljico Mario. vredniši častili: ker si je mislil, in po pravici, de bode to verne še bolj na to Božjo pot v abilo. in de bo po tem takim Božja čast bolj povikšana. Z milodari, ki so jih verni vkup znosili, prizida cerkvi v ta namen še precej prostorno poslopje, de bi v njem redovniški duhovni stanovali, ki bi otok in cerkev Matere Božje v svoje varstvo vzeli, po-hoznim romarjem potrebne duhovne pomoči delili, in jih v tem poslopji pod streho jemali. Pervi opat ali varli tega samostana seje po Igli eliu klical Barbaiius, in od njega, kakor smo že zgoraj povedali. sc je ta otok začel klicati ..insula Harba-nau. Menihi pa, ki so tukaj poslej to cerkev osker-bovali, so bili častiti očetje frančiškani, podložni samostanu frančiškanskimi! v Starim mesta (Čedadu.) Sadaj pa ze zdavno ni več mctiihov v ti 111 samostanu; od časov francozkih vojsk sem osker-bujejo to cerkev Matere Božje svetovni duhovni, navadno en varli z enim kaplanam, kakor je bilo ze zgoraj povedano, kterimu o velikih shodih duhov ni bližnjih krajev pomagat hodijo.
K vsilim temu pristavim šc to, kar beremo v zgoraj omenjeni, v Vidmu 1841 tiskani knjižici: ..htoria delt origine err. di Bar banustr. S —12. ...Mnogi veljavni pisatelji so pisali od te prikazni ..Matere Božje, tode ta naš popis, ki smo ga tu ..podali, je naj bolj vreden vere, ker je povzet iz ..stare listine, ki se hrani v listinišu (arhivu) tega ..samostana. V tej listini se tudi bere, de perst ..tega otoka jc čuda dober pomoček zoper rane, ..tvore in druge enake bolezni, posebno pa zoper ..pičenje kač in druzih strupenih žival, ki se nahajajo mnogoštevilne po vsih bližnjih otokih okoli in ..okoli, na otoku Barbanskim pa ni nobeden nikoli ..nobene strupene živali vidil. In ko so nekteri ču--dno moč persti tega otoka skusati hotli, iu zato „saho sem prinesli takih strupenih žival, so te stru-..penine precej pocerkHc, ko so na Barbanski otok ..prišle. To spricujc tudi naslednja prigodba, ki se. ..vidi malaiia na zidu v kapelici tc blažene Device. -Enkrat namreč, ko jc bil na tem otoku ravno silno ..velik shod ljudi, je neki goljuf bil sabo prinesel ..škatlo polno strupenih gadov: ali kakor hitro su -gadi začutili zrak tega svetiša, so na enkrat vsi ..p«iginili. Cinlcž presvete Device, ktera noče. dc, ..kjer Ona obilne gnade in milosti deli v duhovno ..življenje svojih častivcov, bi bile tudi živali, ki s „svojim striipam smert ljudem zavdajajo. — Ko >e ..je ta prigodba razglasila. so začenjali pobožni ..romarji z živo vero in s tcrdiiim zaupanjem jemati „od te persti. in so jo sabo na svoj dom odnašali ..( kar se vedno še godi}, kjer so jo trosili po svo-..jili njivah: in pravijo, <!c. akoravno daleč od ot.i-..ka odnešena. ta perst vender vedno svojo čudno »moč ohrani. Pripovcdajo se tudi šc drugi čudoviti -prigodki. ki jih pa tukaj uc bomo ponavljali, le to ..samo rečemo, dc jc ta perst dobila tako moč menile r«»d kervi tolikanj svetih martcrniktiv. ki so o časih rKimljauov na tem otoku svojo kri preliii v poter-r jen je Jezusove vere**. — Tako govori ta knjižica
Jaz pristavim le to, de se res na Barbani nikoli nobena strupenina ne vidi; ali je pa vse res, kar ljudje od tukaj storjenih čudežev govorijo, ali ne, tega ne bom jaz razsojeval, pobožni bravec teh verstic naj si od tega sam misli, kar mu je ljubo, in kar mu vdihuje njegova vera in njegova keršanska zavest. —	S.
Šolski branje v Aleksandri!.
Ker je poslednjič „Danica" šolske brate \ misel vzela, mi to priložnost da, tudi od šolskih bratov vAleksandrii povedati, kolikor sim ob kratkim vidil, in slišal praviti. V tem mestu ti možje, ki so iz Francoskiga peršli, že eno dobro leto, če ne več, z velikim pridani mladost uče. Učeniki so po snovinali razdeljeni, za kar je kteri nar bolj pripravili, ter učijo, nekteri brati, nekteri pisati, zopet drugi številiti frajtatij, keršanski nauk. jezike, godbo, risarstvo, in kar je sicer mladosti potrebniga ali sploh koristniga. Obleko imajo nekoliko meni družili ljudi razločno, namreč dolge černe talarje. skorej kakor usmiljeni bratje, in o-koli vratii nekake kolarc. Žive močno pobožno in spodbudno; vsako jutro ob štirih vstanejo ter roženkranc iu druge svoje molitve obmolijo, po tem se na uk pripravljajo. V svojim obnašanji so priljudni. pa modri iu resnotni, imajo svojiga spred-nika. kterimu so za čas svoje obljube podložni, ktero le za nekaj let store, in potlej obnove, ako se ne ločijo. Ker si ti ubožrii možje v Aleksandru lastniga poslopja niso mogli oskerbeti, so jim častiti 00. Frančiškani toliko prostora v samostanu odkazali. kolikor ga je za šole in v njih prebivanje ravno treba, dokler si ne bodo svojiga lastniga prebivališa napraviti ali kako pridobili zamogli. Kavno proti koncu listopada p. 1. je bil šolskobra-tovski sprednik iz Aleksandrije tudi v Kairo na ogled persel ter se je z ondotnimi 00. Frančiškani pomenil, kako bi se ondi zamogli imenovani učeniki ustanoviti in šole začeti. Tudi ondotni patri so bili sklenili s svojiga posestva, ktero je vštric samostana, dobrotnim bratam prostor dati. dc katoličani, ki jih je do 4000 v Jem poglavitnim mestu, redne šole zadohijo. \a prizadevanje Franeiška-narjev, in od njih povabljeni, so tedaj v teli veli-cili mestih šolski bratje zaceli učiti, v ktcrili pa nobenih velieih. ne latinskih, nc druzih šol. ne (urškili ne keršanskih ni bilo. in ni. Za male šole so patri dosihmal sami storili, kolikor jim je poleg pastirstva in druzih opravil tesni čas perpustil. Ako se kdo hoče pa za duhovstvo ali sploh kaj vee ličili, mora na Laško ali drugam iti. lieklisko mladost učijo v Aleksandru usmiljene sestre, v Kairi pa nune (se mi zdi. dej -dobriga Pastirja*. — Kar učilo iu učilnino tiče, imajo nekteri otroci, ali tudi že precej odrašeni mladenči, stanovanje in z -vež pri bratih, drugi gredo Ic samo na večer do-nni, sicer so celi dan pod učeniskim varstvam: nektere učijo zastonj, drugi plačujejo. V cerkvi so učeniki z učenci vred pri vsili očitnih opravilih in molitvah, ob nedeljah vselej pri veliki maši na očitnim kraju. Lepo in spodbudi ji vo je gledati, s koliko pobožnim in ponižnim obnašanjem pri tacali slovesnostih učeniki svojim učencam s keršanskim zgle-dam svetijo. 1'čenci so vajeni na vse očitne pobožnosti, in jih iz svojih molitvavnic na glas spremljajo; tako p. se ondi v grudnu očitno obhaja oseni-dnevska pobožnost brezmadežniga spočetja Marije
Device, ter so tudi popoldan pete litanije z družim? molitvami, predglasi (antifonami), odgovori itd. tega časa, pri kterih so učeniki z učenci vred vsak dan pričujoči bili, peli, odgovarjali ter razodevali, de jih njih bogoljubni učeniki vsiga tega tudi v soli poprej vadijo. Enak trud, se ve, de ni brez nebeškiga blagoslova: otročiče in mladenčikc sim vidil vselej zbujene in vesele, z velikim radovanjem so pogosto v večernim hladu pred samostanam skakljali, in nekteri tudi v gimnastiki dočudno urnost skazovali: učenike in patre zares prav po sinovsko zaupljivo ljubijo in v svojim obnašanji priprosto nedolžnost razodevajo, — šolski bratje pa so po celi Aleksandrii ljubljeni in spoštovani, iu njih sloves še dalje seže, zlasti v kraje, od kodar učence
—	tudi ptuje imajo.	J.
Obleti po Slovenskim.
I z L j u b lj a n e. Imenik iluhovnine L j u b I j a n ske škofije, ki je te dni ua svitlo prišel, pove. o. je v imenovani škofii 508.672 duš. korarjev v Ljubljan S, v \o.im mestu dušnih pastirjev 5S2. takih, k opravljajo druge očitne službe IS. v pokoju jih je -Vi. brez službe 7. minihov 47. vsih duhovnov 722: če/ >0 let v duhovskim stanu jih je 12. nar dalj časa v sokočastiti gospod korar .Štefan (■ risom, rojca naSa -dinskiiu 11. pros. 1775, v mašnika posvečen 2:1. giu-dna 17ti7: nar veti starost ima pa častiti g«»*p. Siimo £mid, rojen 2.1. kozop. 1770, v inašnika posvečen 27 gruina 18111. V druzih školijah živi 21 dahovniv ii sicer: v Dunajski 3, v lioriški 2. v Zagrtbaški 2. i Sekavski 3. v Terzaški 1. v llalmaeii 1. na Ogerskim I, v Muravii 1, v Ameriki 3. v Afriki 4. Ilogoslovcov je 7'J, Alojzjaucov 00. l inerlo je lani 23 duhovnov. C erkvu iu kapel je 1470. Oporiiiiinu le sc. kar ic bil žc enkrat povedano, de je Ictas petdeseto leto. «>*i kar so naš milosti v i knez iu škof inasuikovo posvečenje prejeli, iu 30. leto. od kar s« škof.
Ocituo spraševanje v iukajšmh dekliških šolah bo 20.. 21. in 22. svečana, v zgieditili velikih šolah pa 23.. 24.. 25. svečana, iu /a	učence, k:
doma uče. 3. iu 4. sušca.
Iz Miruc 12. feb. (iruleu 31 <ian januarja je b.l za TrehausK" strati vesel iu imeniten: jrccastit gospod škof Friderik liaraga so po <lolgi ločitvi svo i žlahto in rojstni kraj zopet obiskali. Vi.««»ko častili g. • luzct Rjzuiau. tehant, iu blagorodni g •*■;». okrajni glavar Vesel z drugimi gospodi -o jim daleč naproti šit in jih po prisrčnim pozdravljcnju med ^romciijem mo/.-riarjev iu zvoueiijem v farno cerkev iu od tod v n ii nckdijni Trebauski grad pospremili. Na svcčriični d.a
-	» Nvece blagoslovili, od ubožtva prav ganljivo jiri«; -gali in v škofovski obleki veliko sv. ma^o peli. kjer jim je obilno zbrana duhovšina stregla. I.jud~tva se je bi!« od bližnjih iu daljnih lar tol ko so>i >. de iu bila le s -cer prostorna cerkev , ampak tudi pokopališ« okoli cerkve z ljudmi natlačeni.
I*o sv. maši so imeli s2 v nemškim jeziku lep izgovor od 7 darov sv. Duha iu potem so sina svojig;. stričnika birinali.
Drugi dan so preeast. gosp. skol v Dobcrničc sli, obiskat kraj svojiga duhovniga prerojenja. tam so bili namreč keršeni. Veliko ljudstva je bilo /brauiga v cerkvi in vse pričujoče verne iu duhovne je jok posilil, ko so prečastiti go-pod škof na kolena padli i r. pri kerstnim kamnu četert ure vidno ginjeui lioga za tukaj prejeto posvečujočo gnado hvalili in se v H »ga zamaknjeni t>.»J-zili. t.loboko so v serca segle njih besede, ko so jih spred veliciga aMaria zbrani množci potem r- vjrili « l
imenitnosti av. kcrsta in od posvečajoče gnade Božje, katero naj bi si pač vsak vernik vedno obraniti prizadeval. Tudi so obiskali svojo rojstno hišo v Mali vasi, namreč grad gosp. Treo Santota, kjer so vpervič loč sveta zagledali. Prečastiti gospod pa niso tudi pozabili na Metliko, kjer so nekdaj kaplan bili in kjer se je bil njih pobožni oklep, v Ameriko iti, uresničil. V \ovim mestu, kakor v Metliki so bili prav slovesno sprejeti, rele rajde ljudstva z duhovsino so jim na proti hitele in očitno razodele, de zasluge tako slovečiga gospoda ceniti umcjo, in de si v posebno čast štejejo, od njih obiskani biti. Preteklo sredo so od Trebniga zopet slovo vzeli in se prehitro za nas Dolence zopet v Ljubljano podali, odkodar gredo v Hiin in potem spet nazaj po ravno tistim potu v Ameriko, kakor so sem peršli. Bog jih spremljaj na njih potih, ter jim ohrani še dolgo zdravje in življenje v vedno veči razširovanje sv. vere med ubogimi lndijani!
O d K u p e. Tretji, četerti, peti in šesti dan tega mesca bodo naoi Metličanam v vednim spomina ostali. Prcčastni škof, naš slavni rojak gosp. Friderik Baraga ho tudi nas obiskali. Minuli petek popoldan ob pol petih oznanuje nam :ia enkrat votlo bobnenje gromečih možnarjev z bližnjiga ho m ca. ki se Veselica imenuje, in vcscloglasno petje soglasno vbranih zvonov zvonika naše farne cerkve njih tolikanj željno pričakovani dohod. Vse je skup vrelo, vidit tega visokiga gosta, osebito starejši svojiga nckadajniga dušniga pastirja.
Njih perva stopnja po dohodu je bila v svetiše Gospodovo, v cerkev s. Miklavža. Oj kakošni občutljeji so na tem s. mestu njih blago , za poveličanje in razširjanje cerkve .Jezusove tolikanj uneto serce pregrevali, na tem svetim mesta rečem, kjer so pred 24 leti. kot duhovni pomočnik, dušni kruh besede večniga življenja mojim ovčicam drobili, opravljaje službo svojiga duhov-ii i ga poklica.
Drugi dan, to je v saboto. so ob osmih maševali. p-» maši pa se podali k trem faram (tako imenujemo tri cerkve, ki v Ilozav nicah, v selu pičle pol are od Metlike oddaljenim, stoje) poklonit, priporočit se prečisti Devici Marii sedem žalost, kteri so vse te tri cerkve posvečene.
V nedeljo pa smo imeli posebno slovesnost, slovesnost rečem, kakoršne šc oben Metličan tu doma doživel ni in je tudi morebiti doživel nc bo. Visoki mašnik so namreč ta dan ob pol enajstih imeli veliko peto mašo, med kterim najsvetejšim opravilam so pri posebnih delih možnarji prav dobro gromeli ter slovesnost tem više povzdigovali. Pred mašo so milostivi škof še pri— digvali. kar ho, kakor so v začetku svojiga ogovora izrekli, neizrečeno želeli. Govorili so o pripomočkih, kteri nas posebno «rrcha varujejo, ki so: stanovitna molitva, spomin na prienjočnost Božjo, misel na smert iu sodbo m ua brezkončno večnost. Visoko so blagrovali nazoene poslušavce in sploh kristjane naših krajev, ki tako lepo priliko imajo, besedo Božjo tako pogosto slišati. Koliko jih jc se -- so rekli — tamkej v severni Ameriki, odkodar sim jaz sadaj prišel, ki željno čakajo na kroh večniga življenja, pa ni nobeniga. de bi jim ga lomil.
Marsikteriga poslušavcov, kterih je toliko skup privrelo. de se je vse terlo, je ta lep nagovor do solz ginil. V pondeljik zjutraj po šesti maši, ktero ho sami opravljali, so nas zopet zapustili. Bog jih varno in srečno spremljaj do njih čedc. ktera jih gotovo željno nazaj pričaka,e.
Pri nas pa ostane njih npoinin ca veke. Sicer jim naše siromašno ljudstvo ne more spominka iz marmeljna staviti, kot nek dobnželjni dopisnik v predzadnjim listu
Danice svoje hvalevredne misli razodeva; tode spominek^ kteriga noben zob časa zdrobiti ne more, so sami v sercu sleherniga postavili, kteri jih je le vidil. —
Borovčan.
Razgled po kersanskim svetu.
Dr. Hirscher je o badenskih zadevah na s^iilo dal bukvice: „Zur Orientirung iiber den derzeitigeu Kirchenstreitu (Freiburg. Ilerder), ki so izverstno spisane in močno slove.
Veliko denarja, malo uspeha. Katoliške Irce poprotestančiti si zdaj šestnajst anglikanskih družb prizadeva. V ta namen obernejo vsako leto okoli pol miliona tolarjev. Ene zmed teh družb se že 50 let sem pehajo, svoj namen doseči. Ali Irci so še zmiraj katoliški Irci.
Iz Jeruzalema se je časniku „Univers-uu 10. grudna pisalo, de so greški popi zoper patriarha Va-lerga naklepe delali, in tudi s silo poskušali, spoditi ga iz vasi „Beit - Djallah". Francoski poročnik je od turške oblastnije zadostenje tirjal.
Premcmbe duhovšine.
I Ljubljanski Jtkofii. Fara v Adlešiču je podeljena gosp. Antonu Krašovieu. kaplanu v Trebnim.
I (Soriški rrhki škofii. (iosp. Kr. Lužnik je za vikarja v !>lnr;ir postavljen. — Prečastiti gospod Blaž Bucik, kije bil nekdaj več let vikar stolne cerkve v (iorici in ob enim tudi špi-ritual v tukajsnim (ionskim semenišu. potlej pa do te dobe fajmošter in dekan v St. Petru blizo (iorice. je bil dne 31. mesca januarja od svitlira cesarja imenovan korar (ioriske stolne in ine-tropolilanske cerkve. Potem je število tukajšnih korarjev zopet dopolnjeno.
K Seknrtki itkofii. (iosp. Jožef Poelt. duhovni pastir v Breitenfeldu.je laro v Jagerbprgu. in g. Joan. Pojer. kaplan pri s\. Plorianu na Laznici. far o v Nestelbachu dobil. — Oskerbni-štvo l.ipniške fare jc izročeno g. Petru \Valnerju. ondašnimo kaplanu. — (iosp. Ani. Cz ize k. kaplan v AVartbergn. je v Pra-žko veliko škofijo spušen. g. Kr. koffer. kaplan v Oberwelsu. pa za kaplana v Jagerbcrg prestavljen. — Častna korarja Nekov-ske škofijske cerkve sta izvoljena: z. Pa\ I Pongratz. dekan pri sv. I.orencu. in sosp. Juri Tcngler. dekan v Kiegersburgu. — Začasno oskerbnišlto Cirkovskiga dekanata je izročeno gosp. Dr. Ant. Murkotii. dekanu v Zavrači. — (iosp. Mih. IVeissehach. fajmošter v Lietzcnu. je II. dec. in gosp. And. Kdlinger (be-ncdiklinar iz Admonta). gimnazialni uritel v liradcu. 30. dec. p. I. umeri. — Prestavljeni so sledeči gosp. kaplani: Jožef kalir k svelimu Klorianu. .Ilihael \\ ieser \ l.andsberg. Kranc Kikel \ llengsbrrg. Jožef (i sc h u ei I I v Straden. Joan Kurnik v Am-fels. Kranc Srol k sv. Antonu v Slov. goricah. Kari Pinsker v Ntallhofen. Juri Sabot v \Volfsberg. Jak. Schaffernak v kirchbach. Andreas Pucher v Traulmansdorf. Lorenc Herg v Kdelsbach. —
Vlili darovi.
7ja uboge Indijane. „Milovšina da najti usmiljenje in večno življenje" 1 gld. — .Levica naj ne ve, kar desnica diiu I gold. — „Pridi k nam tvoje kraljestvo" 1 gold. — rBog ohrani čedi pastirjau 10 gold.
O p o m i ii.
Mi los tir i škof prečastiti gospod Baraga so vredniku vZgod. I)aniceu željo naznanili, de naj hi se darovi, ki jih je kdo za „spomineku odločil, raji za velike potrebe še le vzhajoče škofije na zgornjim Mišiganskim obernili. I rednistvo bo tedaj že nabrane in tiste darove, ki jih bodo blagi dobrotniki še podelili. za uboge Indijane tolikanj unetimu škofu zročilo, ko bodo iz Rima zopet v Ljubljano prišli.
vrednik : I ndrej Zameje. — Založnik: Jožef Blatnik.