HnnjmuU ...... ...............
l^igpi!
m


-s: • ^rJiBS'"-; vtJS
' :Ji 'VUfi il-fl
%j|Xč!cf;1rf^i(iM)tV


it^ifi
ŽKlsafcfisstii feil-te
'vivu".;,, ...j.,,, ..	i, -ja-a«, i„	1 • •'
f;;;gffil 1
# ffifj

iS
A, 111 H
1
France Štukl
KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI II,
Škof ja Loka 1984
Zgodovinski arhiv Ljubljana
France Štukl
KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI
II.
KLOBOVSOVA ULICA, MESTNI TRG, SPODNJI TRG, CANKARJEV TRG, BLAŽEVA ULICA
Druga polovica 18. stoletja do 1984
ŠKOFJA LOKA 1984
Publikacija šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. £lena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, 5t. 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo).
Izdal in založil Zgodovinski arhiv Ljubljana, zanj je odgovoren dr. Jože Žontar
Ovitek: ing. Miroslav France
Lektor: prof. Jeja Jamar—Legat
Obdelava indeksa: Mija Mravlja
Prevod v nemščino: Brane Čop
Fotografije: Foto Šturm Škofja Loka
Katastrski skici: Uroš Mladenovič
Tisk: Tiskarna Kresija Ljubljana 1984/85
Naklada: 1000 izvodov
Izdajo so finančno omogočili:
Občinska raziskovalna skupnost Škofja Loka
Kulturna skupnost Slovenije
Občinska raziskovalna skupnost Škofja Loka
Skupščina občine Škofja Loka
Krajevna skupnost Škofja Loka — mesto
Muzejsko društvo Škofja Loka
Embalažno grafično podjetje Škofja Loka
Obrtnik Škofja Loka
Tovarna klobukov Šešir Škofja Loka
32252 A
PREDGOVOR
Drugi del Knjige hiš v Škofji Loki se nanaša na mesto in je nadaljevanje prve knjige. Bralce vabim, da se tam seznanijo z uvodnimi pojasnili. Hkrati pa je drugi del tudi sklenjena celota v mejah starega obzidanega mestnega jedra. Že v prvem delu sem pojasnil, da sem pisanje o mestnem delu odložil zato, da bi se delu bolje privadil. Prijetno sem bil presenečen, ko so me po izidu prvega dela nekateri bralci obiskali ali mi telefonirali, mi dali ali poslali pripombe, pojasnila, itd. Škoda je, da se nisem mogel pogovoriti z veli • kimkrogom zavzetih bralcev.Če dodam še ocene in kritike v tisku, naj odgovorim takole.
Kot umetnostnemu zgodovinarju so mi očitali, da sem premalo spregovoril o stavbnih in stilnih elementih. Ta naloga je bila opravljena s številnimi ekipami in priznanimi strokovnjaki v okviru Odbora za prenovo starih mestnih in vaških jeder v občini Škofja Loka. V to knjigo sem uvrstil kratke stilne oznake hiš iz teksta odloka o razglasitvi starega mestnega jedra Škofje Loke za kulturni in zgodovinski spomenik.
Nekateri občani so mi očitali, da nisem bil dovolj natančen pri lastništvu. Naj ponovim, kar sem že zapisal v prvem delu, da ta knjiga ne pomeni uradne evidence. Uradna evidenca je zemljiška knjiga pri loškem sodišču, v kateri je zapisano tudi samo toliko, kolikor imajo stranke svoje premoženjsko pravne zadeve urejene. Kjer gre za delne lastnike, številčno nisem navajal dosledno deležev, le lastnike.
Rodbinske zveze sem prikazal tam, kjer so bile iz virov očitne. Posebej jih nisem ugotavljal. Tudi poklice sem upošteval takšne, kot so bili zapisani. Najbolj imeniten poklic je bil posestnik. Tega pa seveda nisem vpisoval.
Dosledno sem uporabljal vseh 10 knjig listinske serije glavne zemljiške knjige. Deseto knjigo za leta 1849 do 1851 sem med tem našel med dokumenti reambulacije katastra 1869. Bila je raztresena v posameznih snopičih. Vezati smo jo dali leta 1983.
Pri sodobnem tisku nastajajo številne tiskarske napake. Opravičujem se za nazaj in za naprej, ker nekaterih kljub večkratnim korekturam nisem uspel odpraviti. Tudi se ni dalo nič izboljšati pri zunanjosti knjige in pri vezavi.
Zahtevnejši bralec bo ob prebiranju knjige hiš posegel po Loških razgledih in po publikacijah dr. Pavleta Blaznika. Za manj zahtevnega bralca sem podal nekaj pravne zgodovine in urbanistične rasti mesta. Pri teh podatkih posebej ne omenjam vseh zaslužnih avtorjev, razen v opombah. Večkrat sem se oprl na lastne članke v Loških razgledih.2
Posebej sem dodal poglavje o cenah hiš, ki ga v prvem delu ni. Dodal sem poglavje o pričevanju starih Ločanov. Na tak način bi kazalo zbirati podatke še naprej. Tudi seznam kratic je sedaj skupaj in ne med tekstom, kar je v prvem delu marsikoga motilo. Rubrike pri hišah so takšne kot prej. Dosledno sem dodal hišno številko iz leta 1930.
Za zemljevid za mestni predel je porabna karta iz prvega dela knjige. Nekaj napak je v tej karti pri numeraciji Blaževe ulice, nekatere hišne številke na Mestnem trgu, Spodnjem trgu in v Blaževi ulici tudi niso vpisane. Sodim, da mestni predel ni tako obširen, da seznam hišnih številk, ulic in parcelnih številk ne bi zadoščal.
Pri 30. številki Loških razgledov je izšla bogata priloga načrtov prenove mestnega jedra, ki so porabni tudi k naši knjigi.
Zaradi dopolnitve podobe mesta sem v našo knjigo vključil tudi nestanovanjske objekte, cerkve, gospodarske obrate, itd. Kratko sem zapisal o nekaterih pomembnih Ločanih. Živečih avtoritet nisem omenil. Tako bo knjiga lahko služila tudi šolarjem pri domoznanstvu, koristila pa bo lahko tudi bolj zahtevnemu turistu.
Na tem mestu naj pojasnim še nekatere zadeve, ki so se v drugem delu šele prav izkristalizirale in zaslužijo, da jih dopolnimo.
Druga delitev gozdnih ali samo občinskih deležev je bila izvedena v razmerju razvr-ščenosti hiše na celo, polovično, dvotretjinsko in tretjinsko. To označevanje hiš me je motilo tudi pri kupnih pogodbah. Zapisano s številkami se je zdelo, kot da prodajajo del stavbe in ne integralne hiše. Pri predmestnih hišah, čeprav so bile skoraj vse označene kot delne, tega niso pisali.
Ze v prvem delu knjige sem nekajkrat v Kapucinskem predmestju naletel na termin Herrschaft Michelstatten. Zadnja beseda je bila prav grdo zapisana, in ker je šlo za gospo-
darska poslopja — pristave, sem menil, da so bile to gospoščinske pristave. Tudi vulgo imena za te objekte — Pristava, Novi svet, itd. so me navajala na to. Pozneje sem ta termin še večkrat zasledil in končno ugotovil, da gre za Gospostvo Velesovo. Kaj naj bi to delalo v Loki? V Arhivu Slovenije sem pregledoval dokumente tega gospostva in našel naslednje: Leta 1782 so ustanovili to administrativno enoto za posest bivšega klariškega samostana v Loki in za velesovske dominikanke.
Odvzeta cerkvena zemljišča so vezali na to novo enoto. Enota je obsegala posest na Sorškem polju. To enoto so različno imenovali: Staatsgut Bischoflack zu Michelstetten (VIII/ 21), Religionsfond Bischoflack zu Michelstetten (IX/22), Cameral Herrschaft Michelstetten (11/145), Religions fond Herrschaft Michelstetten (I/469), največkrat pa samo zu Michelstetten. Omenja se ta enota še v 30. letih 19. stoletja. Spet sem zasledoval v listinski seriji zemljiških knjig starejše nazive za poklice. Ob koncu 18. stoletja so se še imenovali meščanski mojstri (Burgerlicher .... meister), v prvih desetletjih 19. stoletja pa so se imenovali patentirani mojstri, pač po takratnih obrtnih zakonih.
Priimke sem zapisal tako, kot so se razvijali in so v uporabi še danes. Kjer bi priimek lahko razumeli še drugače, sem dodal takrat originalno zapisani priimek. Vsi Štajerci so se pisali Steurer, Steiirer, itd.; Spock, Speck je postal Špik in ne Špeh, kot bi lahko tudi razumeli.
Pri prikazovanju mestnih predelov sem uporabljal sedanjo numeracijo. Ta se ne pokriva v celoti s poimenovanji v starih popisih, številčno pa sploh ne. Pri vseh treh trgih in obeh ulicah so razlike, ki se v končnem rezultatu izidejo. Tudi pri zajemanju statističnih podatkov je bil tak način edini izvedljiv in primerljiv. Nismo pa šli tekoče po sedanji numeraciji, ampak po stari historični, prevedeni v sedanje mestne predele in številke.
Vire, predvsem zemljiške knjige, sem citiral pri podatkih direktno, v okrajšavah — kraticah. Literatura je oštevilčena, citirana posebej. Seznam kratic je dodan.
Zahvalo sem dolžan pokojnemu dr. Pavletu Blazniku, ki mi je še malo pred smrtjo tekst pregledal. Najlepše se zahvaljujem tudi dr. Jožetu Žontarju za strokovne nasvete in pomoč pri izdaji publikacije.
UVOD
Škofjeloška I 1
Med Sevšco in Polanšco eno mestece stoji mal bliže ga poglejmo, kva noter se godi.
2
Nedovžna Škofja Loka zapelat se ne da, že tavžent let je stara, še zmiri Krancelj ma.
3
Ma Loka vse pogoje, de lahk okrog slovi, ker Kralja in Cesarja še v večih mestih ni. 4
4
Tud papež Jaka prvi injaa njegov patron v Šentjakob mata sedež sam Jaka ne zaston.
5
Od kraja guvareja, de Papiž šou bo stran, gutov se je navliču, prodau bo Vatikan.
6
Ne vem, kaj se je zmislu, de šou je z Loke stran, U Gorajte sej preselu, prodau je Vatikan.5
7
Zverine je tud dosti, gotov za en zverinak Medveda in Lisico dobiš na vsak korak.
8
Lisica pa je taka, ne vem, kako set zdi, res dolge ima noge, kadar jo mem hiti.
g
Kaj tacga kot v Loki ni bilo še nikoder, ko tretjič jo je Medved pritacal pred oltar.
10
Za Šurke je u Loki, gutov najbolši krej, urajmu se je eden, ki ma 100 kil še zdej.
11
Ne bo te konc od žeje, ce v Loko se podaš, se trikrat le prestopiš, pa spet gostilno imaš.
12
Že v Prajerci ta stari, zreš prvi umotvor, takoj si v tretjem štuku brez de bi šou kej gor.
13
Na konc Kopcinsga mosta številka je stoenajst, Rodiu sej Fešku Polde, kje znajdu kloštergajst.7
14
Ce jo na Plač permahaš, polcaja se je bat, te on tako pretepe, da Jur gre grob kopat. 8
15
Per Pepet u gustiln, čeprav ne guvariš, ud zadi ven te cabne, se v Peharja zaletiš.
16
Na Peklu je apoteka, arcnije vse dobiš, sam glej, de bo prava mera, če ne bo vse navskriž. 10
17
Če uživaš te arcnije, vest svojo si smodiš, le glej za pravo mero, če ne gre vse navskriž
24
Če to se ti primeri, de u Lok na smrt zboliš, je Štajerc brž perpravlen, de sprau te u paradiž. 15
18
Če mahneš dol po štengah, si lahko zlomiš vrat, Hubad te nov puzdravu, in piv boš zadnikrat. 11
19
Če pa po sreči prideš, kjer Mačk jo tabrna, prov lahk te tam postreže, ker dober vinček ma.12
20
Če to se ti posreči, da da od kevdra kluč, še notri bo posvetil kot v cerkvi večna luč.
21
To pa le sam mirkaj, ko zjutraj se zbudiš, da prevelikga mačka u postli ne dobiš.
22
Je Mišnca u Lok taka, de take nkoder ni, za vaba vin, klobase in druge dobre rči.
25
Tud mamo u Lok mesarja, prov dobro kšeft mu gre, vseh sort klobas prodaja, sam svoje hrenovke ne sme.
26
Kaj bomo u postu jedli, ta skrb nas ne mori, za to skrbijo Puštuci, ki vsi so žabarji.
27
Od malga do velikga vse žabe tam lovi, včasih še kakšna krota se v žakel privali.
28
Če uši si se nalezu, de te po glav srbi, glavnikarji po Puštal, te rešijo skrbi.
29
Če pa ni kej resnica, kar tuki not stoji, se lahko vsak prepriča, na svoje lastne oči.16
23
Če vana se ujameš, ga stisneš en bukau, je na en plat Studenc, na drugi pa Špitau.14
Škofjeloška II17 1
Po mokrem cestnem tlak maširam v Bišoflak in urnih hitrih nog se bližam Škofji Lok.
2
Zato že poskrbim, da vina kaj dobim, ga daje kapucin, ta grdi kosmatin.
3
Nato pa dol klobuk in hajd čez viadukt. Sv. Janez Nepomuk nam daje ta poduk.
4
Če greš čez Loko ti, le to zamerkaj si, da tebe kaj ne doleti, drž jezik za zobmi.
5
Če čutiš lakoto, pojd na hundert numero, da dobro se nažreš, bo skrbu Polde Fešk.
6
Če imaš ti denar, da vampov Komatar, za vodo ima patent, gostilna Abstinent.
7
Če kislo se držiš, v Kasarni jesh dobiš, če imaš bovhe v srajčk, ti jih pobije Tine Tajčk.
8
Nato pa kot hudir, me žene v divji dir tja gor mem Lukeža, kjer kramo ima Košir.
9
Če nimaš kaj masti, se v farovžu dobi, če jo še dosti ni, zavij jo k Toneti.
10
Mem Pepeta nato, se gre v Podpulferco, kdor dobre volje je, zavije v Bodovlje.
11
Naprej nato se gre
zkoz Zminsko vas v Brode ...
KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED
Škofja Loka je bilo mesto cerkvenega zemljiškega gospoda, škofa iz Freisinga na Bavarskem, blizu Miinchna. Leta 1248 se Loka prvič omenja kot trg in leta 1274 kot mesto.18 Prve omembe mestnega obzidja, simbola mesta, segajo v leto 1314, čeprav je bilo obzidje gotovo že prej.19 Leta 1321 so morali na novo obzidati Novi trg (Lontrg, Spodnji trg).2 Leta 1397 omenja vir pet mestnih stolpov z mestnimi vrati.21 Iz Lontrga za današnjim Špitalom so iz stolpa vodila vrata preko lesenega mostu čez obrambni jarek na prostor današnjega Studenca. Selška vrata so bila ob Kamnitem mostu že na levem bregu Selščice ob vstopu na most. Med Martinovo in Dagarinovo hišo, danes Mestni trg 26 in 24, so bila Poljanska vrata, ki so danes delno spomeniško prikazana. Iz Lontrga v smer Karlovca oziroma Studenca so bila Spodnja vrata, tudi spodnja Poljanska vrata. Pri Kašči, pri sedanji tovarni Šešir, so bila v obzidju manjša vratca, imenovana Čevljarska vratca po čevljarskem cehu, ki je imel na tem mestu ob vodi stope za čreslo.22
Obzidje je bilo na vzhodni strani proti Studencu obdano z jarkom (grabnom). Ime Graben se je ohranilo za klanec med Lontrgom in Placem, pozabilo pa se je za predel Rajtšole — Živinskega trga — Zvezde — Studenca. Viri še vse 19. stoletje imenujejo ta predel na Grabnu ali samo Graben. 23 Prekop je bil v srednjem veku napolnjen z vodo, ki se je napajala med nivojem Selščice in Poljanščice. Iz starih načrtov za preureditev mestnega Spitala ob koncu 18. stoletja je graben v načrtih še lepo označen. 2 Obzidje že dalj časa ni bilo več pomembno. Leta 1789 so ga dovolili podirati. (ON)
V prvem obdobju sta bila mestna uprava in sodstvo v rokah zemljiškega gospoda. Njegov organ za mesto je bil mestni sodnik. Mestno avtonomijo je v prvem času predstavljala mestna občina kot skupščina meščanov. Meščani so se sestajali na veči. Že konec 15. stoletja so si sami izbirali mestnega sodnika/ ki ga je potrjeval zemljiški gospod, njegov
namestnik v Loki, oskrbnik gradu, pa je sodnika tudi zaprisegel. Doba, za katero je bil sodnik izvoljen, je bila omejena na eno leto, lahko pa je bil ponovno izvoljen. Gmajno so sestavljali vsi meščani, njihovi štirje zastopniki pa so sodelovali pri mestni upravi. V 15. stoletju se začenja pojavljati dvanajstčlanski notranji svet, ki je bil sestavljen iz uglednih, bogatih meščanov. Ta je v kompetencah vse bolj odrival gmajno. Razne upravne posle je izvrševal mestni pisar.
Med reformacijo se v osemdesetih letih 16. stoletja v virih prvič omenja še 24 članski zunanji svet. Da bi zavrli luteransko gibanje, je nadvojvoda Karel leta 1589 izdal tako imenovani reverz, na podlagi katerega sta postala sodnik in mestni svet neposredno podrejena škofu oziroma glavarju. Šele leta 1637 je Ferdinand III. s tako imenovano transakcijo priznal mestni avtonomiji spet več pravic. Notranji svet se je napajal iz članov zunanja sveta, ta pa iz gmajne. Kandidate za mestnega sodnika so izbirali iz notranjega sveta.
Z reformami mestne uprave Jožefa II. je propadla stoletna mestna avtonomija. Loka finančno ni bila sposobna organizirati magistrata, ki bi v mestu opravljal upravne in sodne zadeve. Leta 1785 je mestno sodstvo in gospodarstvo prevzelo loško gospostvo. Loka je tako postala municipalno mesto,kakor so takrat imenovali takšen način uprave mesta pod vodstvom zemljiškega gospostva. Gospostvo je imenovalo v mestu predstojnika. Prvi predstojnik. imenovan sodni upravitelj, je postal gospoščinski justiciar Ignac Anton Prenner, ki je sodne posle opravljal kot plačani uradnik, politične in gospodarske posle pa je vodil brezplačno. Dotedanji mestni organi so bili sicer razpuščeni, vendar je bivše člane Prenner še pritegoval k upravi mesta. To so bili mestni sodnik Franc Stenovic, člani notranjega sveta Marko Demšar, Jakob Pruner, Mihael Modrej in Tomaž Homan, člani zunanjega sveta Johan Repež, Franc Maher, Simon Klemenčič in Jožef Klobovs ter predstojniki gmajne. Anton Kasman, Franc Klemenčič, Gregor Mihelič in Martin Gaber. Na podlagi instrukcije za mesta na Kranjskem z dne 21.10.1769 sta smela šteti notranji in zunanji svet le štiri člane, ne računajoč mestnega sodnika. Mestni pisar je bil takrat Mihael Režej (Reschey). Imena ljudi v občinski upravi smo zapisali iz dveh namenov. Opaziti je, da stara stoletna tradicija ni mogla takoj propasti, druga zanimivost pa je, da so nam zgoraj zapisana imena že znana med lastniki loških hiš (glej register).
Prennerju je leta 1790 sledil Feliks Anton Radovič, ki so mu pri upravi mesta tudi še pomagali nekateri meščani. Radovič je pričel urejati sirotinske knjige, v oskrbo so mu izročili tudi loško intabulacijsko knjigo (naše ,,zemljiške knjige", ki jih uporabljamo). Radoviču je sledil Jožef Matevž Fuiehtingei 26
V času Jožefa II. so začeli odpravljati tudi zunanje znake mestne avtonomije. V revolucionarnem letu 1789 so na dražbi prodali dvojna Kapucinska in Poljanska vrata. Podiranje je prevzel Martin Gaber. (ON) Tudi mestno obzidje so smeli podirati, kar so Ločani počenjali vse do danes.
Ker so bili meščani popolnoma odrinjeni od mestne uprave, so zahtevali od gospostva, da jim da neko možnost sodelovanja pri mestni upravi, zlasti še pri upravi mestnega premoženja. Vse zahteve pa so bile zaman.
Do spremembe je prišlo šele po obnovitvi avstrijske oblasti leta 1814. Loka je postala v vseh upravnih in sodnih zadevah podrejena okrajni gosposki Loki. Za vodstvo občinskih zadev so postavljale okrajne gosposke rihtarje, ki so jih za območje glavnih občin imenovali višje rihtarje. Tako je dobila tudi mesto Loka kot glavna občina višjega rihtarja.
Pogoj za sodelovanje v mestni upravi so bile meščanske pravice, ki so jih sprejeli po rodu ali na posebno prošnjo. Tak sistem je ostal z določenimi spremembami do zadnje vojne. Seveda po jožefinskih reformah meščanske pravice niso bile več takšne kot v srednjem veku. Leta 1677 je bilo v mestu 120 oseb z mestnimi pravicami. Sredi 18. stoletja jih je bilo od 160 - 170. 27 Za sprejem je bilo treba plačati visoko pristojbino, ki pa je šla velikokrat mimo mestne blagajne za razne likofe. Poleg meščanov je vedno v Loki bivalo precej plemstva, ki si je hotelo pridobiti čim več privilegijev, ter duhovne gosposke. V obdobj u od srede 18. stoletja, ki ga obravnavamo, privilegiji posameznih razredov niso bili več tako izraziti, saj ie država vse bolj enačila sloje in jo je zanimala predvsem ekonomska moč posameznika.
IMENITNEJŠI LOČANI
Imenitnejše Ločane spoznamo po tem, da so jim pred priimek in ime napisali gospod (Dominus, Herr). Vedno ni šlo za plemiče, ampak za odličnike nasploh in za duhovnike. Posebno zanimivo bi bilo raziskati ., kmečko plemstvo" Jugovicov in Jenkov. Vse spodaj navedene rodbine poznamo že iz knjige dr. Blaznika, vendar jih navedimo še na tem mestu, ker so se ohranile še v 19. stoletju. Posamezne člane, in kakšne poklice in funkcije so imeli, pa si lahko ogledate v indeksu na koncu knjige.
Rodbina Cebal (Zebal, Zevvael, itd.). Bili so mesarji na Novem trgu. Sledimo jim lahko od 1640 dalje. Izumrli so v 19. stoletju. Bili so ustanovitelji Cebalovega duhovniškega beneficija.
Feichtingerji. Sledimo jih od 2. polovice 16. stoletja. V grbu so imeli konja stremi meči.
Peter Heis iz Dorfarjev. Bil je trgovec. Poročil se je 1788 z Rozalijo Marijo Cebal, hčerjo kaščarja Jakoba Ignaca Cebala. Kupil je znamenito Homanovo hišo. Njegov sin Ignacij, rojen 1793, je bil bankir v Trstu. Umrl je v Loki na št. 117.
Homani. Sledimo jim od 17. stoletja dalje v Loki in Podpulferci ter Železnikih.
Jenko, plemeniti Jenkensheim. Znani od začetka 18. stoletja.
Jugovici. Znani od začetka 17. stoletja. Bili so zelo razvejana družina, znana tudi v Kranju. Ustanovili so Jugovicev duhovniški beneficij.
Klemenčiči. Znani od 17. stoletja na Novem trgu.
Krennerji. Znani od konca 18. stoletja. Poznejši ustanovitelji suknarne v Škof ji Loki in v Vodmatu v Ljubljani.
Lukančiči. Znani od 16. stoletaj dalje. Pozneje se rodbina pokmeti.
Prennerji. Rodbina znana v 18. stoletju.
Radoviči. Anton Jurij izvira od Sv. Duha, 18. stoletje.
VValandi. Rodovina iz 18. in začetka 19. stoletja.
V 19. stoletju se povzpnejo druge nove družine, ki so zatonile po drugi svetovni vojni.
URBANISTIČNA RAST MESTA
Z nazivom trg oziroma mesto v 13. stoletju je bila povezana utrditev mesta, kar smo že omenili. Proučevalci urbanistične rasti mesta ugotavljajo, da sta oba trga verjetno nastala precej sočasno. Po imenu se zdi da je Spodnji ali Novi trg nekoliko poznejši, čeprav se izrecno omenja šele ob koncu 14. stoletja. Dolgost trgov je bila že v 14. stoletju takšna kot danes, saj sta se oba trga vključevala na jugu v obrambni sistem mestnih vrat. Tudi zemljiška razdelitev mestnih parcel je precej enakomerna od severa proti jugu.
Edini zapis o Loki pred potresom 1511 je Santoninov popotni dnevnik iz leta 1486. V mestu je bilo takrat 250 zidanih, s skodlami kritih hiš. ..Podružnična cerkev Sv. Jakoba
je bila zgrajena v odlični umetnosti. Poleg vrat je nad reko kamnit most, ob njem stoji mestni zid presegajoča župnikova hiša, ki jo je sam na lastne stroške novo in zelo visoko zgradil"30 . Vsi raziskovalci loške preteklosti omenjajo katastrofalen potres 1511. Posledice in obnovo popisuje dr. P. Blaznik 31 . To letnico jemljejo proučevalci loškega urbanizma za mejno. Vsaka rekonstrukcija predpotresne Loke temelji le na grobih primerjavah in posameznih elementih. Mnenja sem, da potres le ni bil takšna gradbena prelomnica, ampak so ta leta tudi čas, ko prihajajo k nam s tujimi gradbeniki renesančni elementi. Če bi se res vse prejšnje sesulo, kako pa je lahko obstala graciozno zidana gotska ladja cerkve Sv. Jakoba iz leta 1471. Marsikaj je le še ostalo in bo še treba izluščiti iz poznejših prezidav.
Ne vemo, od kdaj je tlorisna redukcija iz Santoninovih 250 hiš na poznejše število, ki je bilo mogoče že v 16. stoletju blizu sedanjemu številu hiš?
Prav gotovo je bilo 16. stoletje čas, ko so hiše na Placu pričele dobivati podobo, ki jo lahko izluščimo iz njih še danes. Srednjeveška hiša je bila dvokapnica na pravokotni osnovi. Pritličje hiše na Placu je bilo namenjeno poslovnim prostorom, trgovini, obrti, tudi kmetijstvu. V veži se je dogajal del dejavnosti. Pomen veže se kaže še v opisu hiš v zemljiški knjigi iz okrog 1840. Tu popisovalec posebno poudarja obokanost veže. Pozneje, ko so zazidali prehode med hišami, je veža postala še komunikacijski predel med ulico — trgom in dvoriščnimi trakti, kamor so morali prestaviti dodatne poslovne prostore, skladišča, hleve itd. Arkadna dvorišča, dvorišča in komunikacijski prostori med cestnim delom stavb na Placu in zadnjimi prostori, so danes dostopni le iz vež. Včasih so bili dostopni tudi od strani parcel, ko stavbe še niso bile druga do druge. Ti prostori niso v središču parcel, ampak vedno pomaknjeni k eni od bočnih parcelnih meja. Takšno razporeditev si lahko razlagamo s tem, da ni meščan izgubil preveč prostora na obeh straneh parcele, ampak le na eni strani, drugo stran pa je mejila že sosedova hiša. Včasih se je takšno dvorišče na drugi strani odpiralo proti vmesni ulici, sosedovemu dvorišču, itd. V takih primerih je bil poslovni dostop mogoč tudi od strani. Posel se je lahko odvijal tako tudi izven lokala in veže. Podrtje mestnega obzidja in spremenjena meščanska mentalite-ta, ko je moral vsak sam skrbeti za svojo varnost (današnja samozaščita!), je rodilo zidavo zidov ob takšnih prostorih. Vmesne ulice in razni prehodi so tako postali bolj „čisti". Takšnih primerov je več, tako so v Klovovsovi ulici za starim župniščem v 19. stoletju naredili visok zid. Zazidana je dvoriščna parcela med mestnim predelom hiše Mestni trg 28 in dvoriščnim traktom v Klobovsovi ulici. Po zadnji vojni je spomeniško varstvena služba znižala obzidje pri Krennerjevi hiši št. 29 na Spodnjem trgu ob prehodu na Pekel, in odpravila obzidje pri Kašči. Seveda bi takšnih zazidav med hišami, ki so seveda še intimnejšega značaja, našteli še več.
Vhodi v poslovne prostore v hiši proti Placu so bili prvotno iz veže, pozneje v 16. in 17. stoletju pa že direktno iz ulice. Vhod v lokal se je ločil od vhoda v vežo. Takšna rešitev je tradicionalna tako pri mediteranskih mestih kot tudi pri severnjaških vzorih. V pritličju hiše pozneje ne smemo pozabiti kašče - shrambe posebno pri imenitnejših hišah in tam, kjer so se sploh ukvarjali z žitno trgovino. Lep primer so odkrili na Homanovi hiši, kjer je ohranjeno majhno okence visoko desno ob baročnem portalu. Razlaga takšnega okenca s kazemato ne vzdrži. Tudi dvoriščna stavba pri hiši Mestni trg 19 je bila verjetno prvotno kašča, čeprav je bil po poznejšem ustnem izročilu tu doma mestni čuvaj, ki je ure pel. Ta hiša, danes je v pritličju drogerija, je bila ob koncu 18. stoletja mestna. Podobno sem našel kaščo z visoko nastavljenimi majhnimi okenci tudi pri hiši Kopališka 3. Tisti del fasade ima celo poslikane šivane robove, podobno kot kašče na kmetih, pa tudi kvadraten tloris prostora in obok izdajata takšen prostor. Shrambe (Be-heltnis) se imenujejo še v opisih v zemljiški knjigi okrog 1840. Očitno je, da jih ne moremo zamenjati z jedilnimi shrambami, ki jih zemljiška knjiga vedno imenuje „špajze" (Speisekamer).
Spremenjene gospodarske razmere že od konca 18. stoletja so povzročile, da so te shrambe - kašče začeli uporabljati v druge poslovne namene. Stari Ločani rečejo tem gospodarskim prostorom še danes magacini, tudi „gumazini" po loško.
Nadstropja hiš so bila rezervirana za bivanje. Iz prvotno dvoosne fasade je gotovo že v 16. stoletju prehajala predvsem hiša na Placu na triosni fasadni sistem in temu primerno notranjo razčlenitev prostorov. Takšen sistem se je obdržal do danes. Kjer je porušen, si ga lahko povsod razložimo iz poznejših prezidav stavb, predvsem iz združevanja hiš, tako na Placu pri Kašmanovi hiši, Kocelijevi hiši, Brbonovi hiši, kjer je bil poseg izvršen že po prvi svetovni vojni. Na Lontgru sta najočitnejša primera Prajerca in Krennerjeva hiša.
Uglednejše hiše z arkadnimi dvorišči so renesančna zamisel združitve obcestnega trakta in gospodarskega trakta zadaj. Zidarski mojstri so se prav gotovo zgledovali pri italijanskih vzornikih. Škoda je, da razen Jurka ne poznamo nobenega imena popotresnih zidarjev. Takrat so predelovali grad, gradili Homanovo hišo in tudi mnoga arkadna dvorišča so gotovo že iz tega časa. Do 17. stoletja je postala stavbna črta na Placu verjetno izpolnjena in so bile vrzeli med hišami pozidane. Katere hiše so na Placu primarne (palacco) in katere vrinki (tamponi), se lepo vidi. Podrobne analize opravljajo umetnostni zgodovinarji v okviru revitalizacijskih raziskav. Ostanki starih arhitekturnih elementov ne kažejo, da bi bile ,,vmesne" stavbe mlajše, temveč dokazujejo le to, da Loke niso pozidali naenkrat. Požari (posebno 1656, 1660) in druge naravne katastrofe so vplivale na stavbno rast in nazadovanje tudi na Placu, ki sicer ni tako ububožal kot pozneje po požaru 1698 Lontrg. Tu je bila stavbna črta sklenjena v 17. stoletju, čeprav se še tja v sredo 18. stoletja omenjajo posamezna pogorišča. 2
V mestnem jedru se nam danes nekako pokažejo tri vrste hiš. Najimenitnejša je dvonadstropna „palača" z arkadnim dvoriščem, ki povezuje zadnji trakt. Taka stavba bi lahko stala samostojno.
Druge vrste stavb so enostavnejše, iz enega samega kosa. Prevrtane so z (obokanp) vežo, ki je tudi vez z dvoriščem oziroma vrtom. Tudi nadstropno so nižje. Takšne stavbe najdemo na Lontrgu, tudi na Placu in pa posebne v Blaževi ulici. Tisti del hiš v Blaževi ulici, ki jim zadnji del meji na Usrano gaso, sploh nima svojega zemljišča in jim kap (dež) bije na (občinsko) cesto.
Ta del hiš v Blaževi ulici je sploh nekaj posebnega. Verjetno so bile sezidane na mestu starega trga med cerkvijo Sv. Jakoba, Selškimi vrati in Klariško cerkvijo po potresu 1511.
Skromnejša inačica takšnih stavb so hiše v Klobovsovi ulici, okrog cerkve in ponekod na Lontrgu, ki so le nadstropne. Zadnjo fasado horizontalno členi lesen gank (ponekod že betonski), ki je večnamenski. Ker je pokrit pred dežjem, je primeren za sušenje. Uporabljali so ga za povezavo s straniščem na koncu ganka, včasih pa je gank tudi horizontalna vez med nadstropjem in so nanj speljane zunanje stopnice. Takšne zadnje fasade so še ohranjene, čeprav ne funkcionirajo več v celoti. Stranišča „na štrbunk" (suha stranišča) so se že poangležila in preselila v notranjost stavbe (velikokrat v bivše črne kuhinje). Te stavbe imajo vrtove, ki so jih povečali ponekod od konca 18. stoletja na račun odpravljenih obrambnih sistemov, posebno na vzhodni strani Lontrga.
Dvonadstropne zgradbe so danes tipične za Mestni trg. Na Lontrgu, v Klobovsovi ulici in na Cankarjevem trgu so stavbe nadstropne, predel Blaževe ulice je mešan.
Od okrog 1840, ko so bile hiše popisane, je v višini stavb prišlo še do sprememb. Povišane so bile: v Blaževi ulici št. 4, na Cankarjevem trgu št. 5, 6, 8 in 13 (Homanova hiša!) Na Spodnjem trgu so povišali št: 5, 10, 15, 26 in 33. Na Mestnem trgu so zvišali št: 3, 4, 9, 27, 31 in 40. V Klobovsovi ulici so dvignili št. 10 in 12. Kjer zemljiška knjiga ne omenja nadstropja, ampak samo prostore zgoraj, je šlo gotovo za podstrešna stanovanja, ki se na fasadi niso nadstropno kazala.
Čeprav omenja Santonino zidane hiše že v 15. stoletju, moramo biti pri takšnem zapisu previdni. Zidana so bila predvsem pritličja s poslovnimi prostori in vežami. V bivalnih prostorih so bile zidane predvsem (črne) kuhinje in razne shrambe. Franciscejski kataster 1825 kaže vse hiše zidane, z izjemo nekaterih gospodarskih poslopij in Komuna. Opisi v zemljiški knjigi nam o lesu povedo nekaj več. Hišica na Cankarjevem trgu št. 5 je bila 1840 še lesena in pritlična. Lesene dele stavb omenjam posebej pri opisih. Do danes so se leseni deli gradnje ohranili v Klobovsovi ulici in na Lontrgu. Tu naj omenim predvsem obnovljeno visokopritlično brunarico št. 22(Grohcova), št. 24 (Kvedrova), in št. 11 (Žebljarjeva).
V	popisu 1840 je bilo še 69 skodlastih streh, 10 v Klobovsovi ulici, 22 na Mestnem trgu, 18 na Lontrgu, 7 na Cankarjevem trgu in 12 v Blaževi ulici. Dokumentirano pokritih stavb z opeko je bilo le 5, 4 na Placu in 1 na Lontrgu. Mogoče so takrat že pričeli uporabljati škrilj. Še danes ga je nekaj na loških strehah, kot ostanek iz druge polovice 19. stoletja. Vprašanje kritine se je v Loki v drugi polovici 19. stoletja hitro izboljšalo. Že leta 1874 so zapisali meščani, da so hiše na Placu v dobrem stanju, čeprav so imele še slamnate in lesene strehe.34
Po sedanji Fister - Škuljevi analizi je Mestni trg 69% dvonadstropen (pritličje + 2 nadstropji), Lontrg je grajen na razmerju pritličje + 1 etaža. Takšnih hiš je kar 74%. V istem razmerju je grajen Cankarjev trg, v procentih 64%. Prave podnivojske kleti ima le 27 % (40 hiš) v Loki. Na Placu je podkletenih 38 % stavb, na Lontrgu 36 %, na Cankarjevem trgu 46 %, v Blaževi ulici 27 %. Hiše v Klobovsovi ulici niso podkletene. 35
Velikost hiše (tudi nadstropja) se je kazala v davčni razporeditvi hiš na cele (1), polovične (1/2), dvotretjinske (2/3) in tretjinske hiše (1/3).
V	različnih seznamih se že v 17. stoletju omenja v Loki stalno 110 1/6 hiše. Hiša je veljala za davčno enoto in je bila enakovredna gruntu na podeželju.36 Integralna hiša pa se je potem delila na zgoraj omenjene dele. Zanimivo je, da se v 200 letih ni skoraj nič spremenilo. Ohranjen je seznam hišnih posestnikov, po hišnih številkah iz srede 19. stoletja. Ta nam pokaže, da je bilo takrat v Loki s predmestji 115 5/6 hiše. Sezidali so nekaj novih hiš v predmestjih in napravili nekaj drobnih sprememb v mestu samem. Število hiš se je povečalo za 5 hiš. Na samo mesto odpade po tem seznamu 77 1/3 hiše. Ni pa takšna razporeditev strogo povezana s številom nadstropij. Razlaga, da so morali imeti obrtniki na Lontrgu za nadstropje nižjo hišo, seveda ne vzdrži. Obrtnik na Lontrgu tudi ni več potreboval, posebno po velikem požaru 1698, ko se je ta predel pavperiziral. Ivan Sedej na znani Sopotniški sliki Loke na Lontrgu še ne prikazuje posebne kmečke ali celo bajtarske arhitekture, ki postane po požaru odraz njegovih prebivalcev do polpretekle dobe 37
Poznavalci arhitekture ugotavljajo, da v Loki ni kvalitetne baročne arhitekture, podobne kot jo poznamo v Ljubljani in drugih slovenskih mestih.38 V 18. stoletju Loka ni bila več tako gospodarsko cvetoča. Baročna prezidava Švarcove hiše in kapele Sv.Trojice na Placu je bila verjetno opravljena šele ob koncu 18. stoletja, posamezne prezidave pa še tja v 19. stoletje. Če Ločanov ni več razganjal denar, so ga tedaj nalagali tudi že drugače. Stari ugledni domovi so bili še kar dobri,da so bile nujne le baročne preobleke. Naj na tem mestu ponovim ugotovitev iz prve knjige, da pri uglednejših stavbah v loških predmestjih v zadnjih 100 letih (mišljeno do zadnje vojne) ni prišlo do večjih sprememb, kar kaže tudi odsotnost načrtov za te stavbe. Podobno je bilo v mestu, kjer se je industrijska revolucija pokazala pozno in slabotno in še to le pri redkih posameznikih. Celo tisočletnica ni prinesla mestu kakšnih trajnih rezultatov, katerih si smemo obetati šele sedaj, v zvezi s prenovo mestnega jedra.
ULICE IN HIŠNA NUMERACIJA
Že pred 15. stoletjem viri v mestu ločujejo dva trga. Za Spodnji trg se javlja ime Novi trg. Pozneje se ločita po legi na Zgornjega in Spodnjega. Ime Lontrg sem prvikrat zasledil šele v spisih franciscejskega katastra po letu 1825.
Terezijanski kataster 1752 pozna v mestu naslednje predele. Mesto še ni bilo nume-rirano, popisali pa so posestnike po naslednjih kompleksih: Zgornji trg ali samo Trg (Platz), Spodnji trg ali Novi trg, Rožne ulice. Potem poznajo ti seznami še manjše predele: hiše ob cerkvi Sv. Jakoba, za njo, pri njej, zraven šole, pod njo, na Peklu (auf der Holl), v Malih ulicah (Klein Gassen),v Kloštrski ulici.Krajevno ime zraven šole je mišljeno poleg stare Paplerjeve šole pri farni cerkvi. Mala ulica je gotovo prostor — ulica med Dagarinovo
in Žužkovo hišo na koncu Plača proti sedanjemu Marenkovšu. Ta je gotovo dobil ime po dveh hišah v Mali ulici, katerih ena je bila last Pavla Marenka in druga duhovnika Gregorja Marenka (Marenikh). Pri Pavlu je celo zapisano „na vogalu" te ulice. Tudi se termin Mala ulica javlja med naštevanjem hiš na Placu. Imeni Rožne ulice in Kloštrska ulica se v bistvu pokrivata in pomenita iste predele pri nunski cerkvi, za njo, pod njo.
Pod Zgornji trg šteje terezijanski kataster nekako 57 hiš. Njim moramo prišteti še 7 hiš, ki jih poimensko navaja, vendar že iz naslova vidimo, da niso vse na Placu. Našteva: rotovž, hiša, v kateri so vojaki (prav gotovo Kasarna pri Kapucinskem mostu), šola, vikarjeva hiša, mežnarija, hiša beneficija sv. Katarine in hiša beneficija sv. Trojice, pozneje, ko bodo hiše že numerirane, bomo pogledali natančno, za katere hiše gre.
Za Spodnji trg navaja 42 hiš. V sklopu teh navaja razen privatnikov še hišo bratovščine sv. Rešnjega telesa. Izven tekoče naštetih hiš pa omenja še Špital stremi Čadeževimi pogorišči in gospoščinski mlin s stanovanjsko mlinsko hišico.
V	Rožnih ulicah našteje 11 hiš. V sklopu teh je tudi klariški samostan, izven teh pa še v tem kompleksu Perhavčeva hišica, pogorišče Piškiše, Kaplanija (nunska o.p.) in Foresteri (tudi pri samostanu).
V	spisih terezijanskega katastra so leta 1799 kresiji sporočili, da je v Loki še 6 pogorišč: Piškiše, Pintarjevo, Verhunčevo, Jugovičevo, Smoletovo in Tolminčevo. Zadnji dve sta bili podrti v mestu.
Lokalizacija hiš po terezijanskem katastru bi bila zelo težka. Za nekatere lastnike sem lahko ugotovil kontinuiteto in sem take primere tudi pri posameznih hišah navedel. Težko pa bi bilo trditi, kakšen sistem popisovanja hišnih posestnikov so imeli, ker so razni sočasni popisi prav različni, Vse kaže, da je terezijanski kataster začel pri hišah ob cerkvi, potem po vzhodnem delu trga na zahodni del. Tu je verjetno popisal tudi hiše v sedanji Klobovsovi ulici. Popis je verjetno končal v podnunskem kompleksu. Pri Lontrgu je popisovalec mogoče začel pri Kašči in po vzhodni stranici trga, potem po zahodni in končal pri hišah pod cerkvijo. Tako na Placu kot na Lontrgu ne izključujem, da je uporabljal cik—cak sistem preko ulice in ne takšnega, kot se je uveljavil pozneje.
Okrog leta 1780 so loške hiše numerirali.Po takratnem načinu numeracije je dobil št. 1 grad. Št. 2 je bila pod gradom v sedanji Klobovsovi ulici. Po tej je tekla numeracija do izhoda na Mestni trg in naprej do konca trga pri takrat še ohranjenih Poljanskih vratih. Tu je šla potem numeracija preko trga na vzhodni predel hiš. Kot majhen ekskurz je zavila še na Marenkovš in nato po vzhodni strani proti severu v smeri proti cerkvi. Pod staro šolo pri cerkvi je prestopila zahodno lontrško stran in šla po njej do spodnjih vrat.
Tu je prestopila trg in po vzhodni stranici dospela do kašče, ki ni bila numerirana. Preko ceste se je oštevilčenje nadaljevalo v kompleksu sedanje tovarne klobukov in naprej po klancu pri hišah na severni strani cerkve v sedanjo Blaževo ulico do Bogatajeve hiše (Blaževa 13) pri Kapucinskem mostu. Tu se je numeracija spet obrnila v podnunski kompleks, zavila proti samostanu, prešla hiše pod nunsko cerkvijo in tam okrog in nasproti Homanovi hiši spet prišla na zahodno stranico Plača. Oštevilčenje se je končalo pri Mlejniku s hišno št. 127. Že konec 18. stoletja so prišteli dve hiši št. 128 in 129 pri cerkvi. V 19. stoletju sta se za nekaj časa izgubili in jih v franciscejskem katastru niso popisali. Pozneje, proti sredi 19. stoletja, so jih spet donumerirali. Takšen sistem numeracije je ostal nespremenjen do leta 1930. V drugi polovici 19. stoletja so le dodajali posamezne številke, vmesnih pa niso spreminjali.
Vsaka hiša je dobila hišno številko. Mogoče so bile številke kot tablice posebej izdelane. Največkrat opazimo, da so številko vklesali v sklepni kamen, nad portal in dodali še incialke takratnega lastnika. Verjetno pa akcija ni bila izvedena v enem letu in so numeracijo uvajali nekaj časa. Bivših lokalnih imen numeracija ni upoštevala, čeprav so se še naprej neuradno imenovala celo v uradnih zapisih, kot je zemljiška knjiga. Mesto 2 je bila hiša v sedanji Klobovsovi ulici, št. 127 je bila na Placu, št. 75 na Lontrgu, itd. Vse pa so uradno imenovali Mesto. Žal jožefinski kataster iz 80 let 18. stoletja za Loko ni ohranjen, zato so vse starejše numeracije pred franciscejskim katastrom le delne in nepopolne, kolikor sem jih uspel najti in rekonstruirati.
Franciscejski kataster ne prinaša novih lokalnih poimenovanj. Za Spodnji trg prvič prinese ime Lontrg. Hišna numeracija ostane takšna, kot je bila uvedena, dobijo pa hiše stavbno parcelno številko in tudi vsi ostali prostori v mestu se parcelno oštevilčijo. Ta kataster je v bistvu v veljavi še danes in ga ne bomo posebej obdelovali.
Zemljiška knjiga prinese novo lokalno zemljiščno ime za predal hiš zahodno od mestnega trga. Ta predel imenujejo Zgornja ulica, danes Klobovsova ulica. V zemljiških knjigah je včasih posamezna hiša bolj natančno določena: n.pr. pri zidanem mostu, poleg špitala, za samostansko cerkvijo, itd., vendar velja to le za posamezne hiše, ne pa za širše predele.
Serije listin pri zemljiški knjigi prično v podnunskem koncu poimenovati Usrano ulico (Kott gasse). Tudi v občinskih spisih se v 19. stoletju pogosto tako imenuje.39 Danes ta ulica nima imena in živi ime le v ustnem izročilu. Poteka med Kasarno (Jeshar-no), Blaževa 10,in severnimi fasadami hiš v Blaževi ulici proti cerkvi. Vse hiše ob njej so numerirane ob glavni fasadi v Blaževi ulici. Nunskim ulicam so rekli včasih tudi Rožne ulice, včasih tudi Cerkvene ulice.
Po letu 1826 je dobila novo ime Zgornja ulica. Tega leta se je sem preselila loška šola in po njej se je začela neuradno imenovati Šolska ulica.
Še na nekaj moramo opozoriti. V virih, tako nemških kot slovenskih, so imena ulic pogosto pisana v množini: n.pr. Šolske ulice, Rožne ulice, itd. Ta množina ni problematična. Takšno množinsko govorjenje je med starimi ljudmi še poznano, ko pravijo, da se otroci igrajo „ven na ulcah", pa so le pred hišo (hišami) v Kopališki ulici, Blaževi, Klobovsovi ulici, pa le v eni.
Staro numeracijo so že ob koncu 19. stoletja zviševali in je naraščala, vendar ne tako, da bi jo popravljali, ampak so novo oštevilčene hiše ne glede na zaporedje v različnih predelih mesta.
Del Krennerjeve tovarne sukna je dobil št. 130, št. 131 je dobil Valentin Debeljak v Nunski ulici z novo hišo pri nunskih vratih, št. 132 je dobila nova Cotlnova hiša ob Lontrgu št. 77. Št. 133 je dobila hiša zraven Kaščeta pri Mestu 88. S številko 134 so označili dvorano Društvenega doma na Spodnjem trgu. Številko 135 je dobil gasilni dom - Komun na Placu, ki je pri numeraciji izpadel. Št. 136 so postavili na dvorišču Komano-ve hiše na Lontrgu št. 50. Stara kašča pri mostu je dobila št. 137 in hiša na vrtu nunskega samostana št. 138.
Leta 1^930 je izšel novi zakon o imenih krajev in ulic in o oznamenovanju hiš s številkami. Po tem zakonu je izšlo še nekaj okrožnic banske uprave in sreske izpostave v Skofji Loki. V smislu zakonskih določil so v Loki sedaj lahko legalizirali ulični sistem kar po starih domačih imenih Sklep o novi numeraciji in poimenovanju so sprejeli na občinski seji 25. junija 1930, 1 Sreska izpostava je predložene sezname še popravila. Vse hiše na levi strani ulice, kjer se oznamenovanje začne, so dobile lihe številke od 1 navzgor, hiše na desni strani ulice pa sode številke od 2 navzgor. V tem smislu so zaznamovali Mestni trg in vse druge ulice in trge v reguliranem delu mesta. Pri nereguliranih delih mesta pa naj bi postopali po zakonskih določilih tako, da so si hiše sledile od 1 naprej v vrsti, ki je najprimernejša za najkrajši in najnaravnejši prehod od številke do številke.
Julija 1930 je sreska izpostava odobrila v reguliranem delu mesta Škofje Loke na-slenje ulice in trge: Mestni trg. Spodnji trg. Nunska ulica. Sv. Jakoba trg, Klobovsova ulica Poljanska cesta in Karlovška ulica. Zanimivo je, da so zadnji dve pritegnili v regulirani del mesta iz prejšnjih predmestij, kar pa seveda ni bistveno. Glede na prejšnje neuradno poimenovanje so bile naslednje spremembe: Plač je dobil ime Mestni trg, Lontrg, Novi trg, je postal Spodnji trg. Oba termnina nista nova. Iz podnunskega kompleksa Rožne ulice, stare Nunske ulice in Usrane gase je nastala Nunska ulica. Iz hiš ob cerkvi, pri njej, za njo, pod njo, itd je postal Sv. Jakoba trg. Zgornjo ali Šolsko ulico so poimenovali v Klobovsovo ulico. Ime je dobila po vojnem superiorju, kuratu v pokoju, Janezu Klo-bovsu. Leta 1929 je kurat naredil oporoko in poklonil hišo na Placu št. 122, oziroma 18, občini. Ta se je zadolžila vzdrževati njegov grob na loškem pokopališču in družinsko grobišče na Fari. Tretjega marca 1930 je gospod umrl. Naslednje leto je občina, ko je
uredila s prevžitki njegovi bivši kuharici, le pripisala hišo na svoj naslov.42 Prav pridobitev te hiše je pozneje izzvala velike občinske gradbene apetite, posebno ko so pridobili še sosedno Štravsovo hišo. Na mestu rotovža in obeh sosednjih hiš so nameravali zgraditi veliko upravno poslopje za vse vrste uradov, kar se pa na srečo ni zgodilo.43
Do leta 1941 so nadrejene oblasti še večkrat zahtevale popravke, predvsem v zvezi s komasacijo občin in pripravami na popis prebivalstva 1941, ki pa zaradi vojne ni bil izveden. V mestnem jedru ni opaziti sprememb. V bivših predmestjih so predvidevali nove ulice in oštevilčenje s hišnimi številkami že za stavbne parcele. Takšno stanje so pripravili leta 1940, ki pa zaradi pričetka vojne ni bilo v predmestjih izvedeno.
Med okupacijo so že 5.9.1941 izdelali karto Škofje Loke z novo ulično oznako in hišno numeracijo. Vse kaže, da se poimenovanje ulic in oštevilčenje do osvoboditve ni več spreminjalo. Ob naslovu karte je pripisana opomba, da so ta načrt (kopijo) in hišne sezname ukradli zavedni aktivisti leta 1944 v nemškem občinskem uradu in jih namenili partizanom. Žal je izročitev karte in popisov preprečila zadnja hajka leta 1945.
Spremembe so bile naslednje: Klobovsova ulica je postala Kranzlgasse, Mestni trg -Hauptplatz, Spodnji trg - Alter Platz, Sv. Jakoba trg - Neuer Platz in Nunska ulica -Bruckengasse. Hišno numeracijo so pustili takšno, kot so jo uvedli leta 1930. Spremenili so le vrstni red hiš v Bruckengasse. Tam so uvedli takšno oštevilčenje, kot je še danes v rabi. 4
Ob osvoboditvi leta 1945 so preimenovali Mestni trg v Titov trg, kar se ni obdržalo. Predloge za preimenovanje ulic so dajali občani in predstavniki sindikatov na zborih volilcev leta 1945/46. Po posredovanju Okraja v Škofji Loki so 19.1.1946 poslali ministrstvu za notranje zadeve več predlogov za preimenovanje. Vsi niso bili sprejeti oziroma niso bili izvedeni. Odgovor ministrstva ni ohranjen. V mestnem jedru so ohranili predvojna imena za Klobovsovo ulico, Mestni in Spodnji trg. Preimenovali so Nunsko ulico v Blaževo ulico, po partizanskem komandantu in pesniku Otonu Vrhuncu — Blažu Ostrovr-harju. Sv. Jakoba trg so preimenovali v Cankarjev trg. Še leta 1948 se v na novo spremenjenih delih mesta niso dosledno ravnali po novih oznakah in številkah celo v uradnih dopisih.44
CENE HIŠ
Za okvirno primerjavo sem vzel cene nekaterih hiš, ki so bile naprodaj ob koncu 18. stoletja in v prvi tretjini 19. stoletja. Dražb nisem upošteval. Številke so le informativne, saj iz pogodb ni razvidno, zakaj so hiše prodajali. Tudi niso bili včasih manj umni pri postavljanju številk v pogodbe. Pri vseh hišah gre za celote z vrtovi, če so jih imele, z gozdnimi deleži in včasih raznimi premičninami. Cene so se gibale glede na velikost hiše po kategorijah 1, 1/2, 2/3, 1/3 in lege stavbe. V oklepaju na koncu je kratica knjige, kjer lahko takoj pogodbo poiščemo.
Pri cenah je v tem času vladala raznolikost. Vse cene so pisane sicer v goldinarjih, vendar je naštetih več vrst. Zasledil sem nemške, deželne,konvencionalne, uradne, goldinarje v kovancih (brez drugih oznak). V enem primeru je za pariteto pisana vsota tudi v francoskih frankih (1811). Pri Homanovi hiši sem našel v pogodbi, da je vrednost uradne in nemške veljave enaka. Vse kaže, da gre tudi pri konvencionalnih goldinarjih za nemške, avstrijske, za razliko do deželnih. Če je takšna razlaga prava, bi lahko upoštevali le nemške in deželne goldinarje. Ker nisem strokovnjak za to področje in ta čas, sem povsod napisal tako, kot sem v pogodbi našel. Deželna veljava goldinarja je bila nekoliko nižja. Nemški goldinar je imel 80 krajcarjev, deželni pa 60. Vendar te razlike niso tako velike, da bi nas pri številkah posebno motile.
Klobovsova ulica:
Mesto št. 7, Robar, 1787 - 175 gld. nemške veljave (ZK X111/17—B/133); 1797 - 200 gld. deželne veljave (PC/134); 1811 - 190 gld. konvencionalne veljave {11/265); Mesto št. 9, Rajfenkirer, 1815 - 220 gld. konvencionalne veljave (11/361); 1821 -180 gld. v kovancih (IV/198).
Mestni trg:
Mesto št. 13, Tomažev Tone, 1798-725 gld. deželne v. (PC/149); 1806-850 gld. nemške v. (II/55); 1808-1200 gld. uradne v. (11/172); Mesto št. 18, Matičk, 1805 -1000 gld. nemške veljave (1/483);
Mesto št. 22, Kernova Urška, 1798 - 1323 gld. deželne v. (1/155); 1811 - 1300 gld. nemške v. (It/283);
Mesto št. 25, Žigon, 1827 -1600 gld. v kovancih; (IV/206); Mesto št. 27, pri Špelci, 1806 - 1200 gld. deželne v. (II/29); Mesto št. 29, Stabl, 1797 - 1300 gld. nemške v. (1/147);
Mesto št. 30, Mlinarjev Andrejče, 1816 - 735 gld. konvencionalne veljave (H/424); Mesto št. 37, Kajba, 1838 - 1400 gld. v kovancih (VII/206);
Mesto št. 39,Zofkež, 1791 - 493 gld. nemške v. (PdSL/16); 1799 - 630 gld. deželne v. (PC/173); 1808- 1000 gld. uradne veljave (11/154);
Mesto št. 41 in 114, Homan, 1 791-2000 gld. nemške v. (ZK XIII/17-A/85);
Mesto št. 41, Homan, 1809-2000 gld. uradne veljave (11/195); (v pogodbi je razloženo,
da je 100 gld. uradne veljave enako 100 gld nemške veljave);
Mesto št. 114, Homan, 1833- 1600 gld. v kovancih (VI/110);
Mesto št. 119, Arko, 1822 - 1480 gld. v kovancih (III/294);
Mesto št. 120, Pavlic, 1806 - 1600 gld. deželne v. (II/44);
Mesto št. 123, Kamra, 1792,- 1150 gld. deželne v. (PdSL/39);
Mesto št. 124, Krona, 1831 - 1650 gld. v kovancih (V/159);
Mesto št. 125, Finfarčk, 1798 - 490 gld. nemške v. (PC/141); 1804 - 490 gld. nemške v. (I/396); 1804 - 600 gld. nemške v. (1/399); 1815- 185 gld. v kovancih (111/15); Mesto št. 126, Matevž, 1807 - 1930 gld. nemške veljave (11/111).
Spodnji trg:
Mesto št. 46, Fik, 1809 - 660 gld. nemške v. (11/218);
Mesto št. 50, Konzum, 1815 - 345 gld. konvencionalne v. (H/384);
Mesto št. 54, Fušar, 1811 - 390 gld. konvencionalne v. (II/270); 1818 - 370 gld. v
kovancih (III/45);
Mesto št. 59, Škrpin, 1828 - 490 gld. v kovancih (IV/253);
Mesto št. 60, Brojenčk, 1815 - 300 gld. kovencionalne v. (II/379); 1819 - 290 gld. v kovancih (111/137);
Mesto št. 68, Kapar, 1790 - 500 gld. deželne v. (PC/153); 1811 - 460 gld. deželne v.
(II/286); 1819 - 320 gld. nemške v. (111/132);
Mesto št. 74, Žeblar, 1828 - 460 gld. v kovancih (IV/280);
Mesto št. 76, Železnikar, 1794 - 532 gld. deželne v.(PC/64); 1811 - 400 gld.konvencionalne v. (II/280);
Mesto št. 78, Petere, 1802 - 790 gld. deželne veljave (1/310); Mesto št. 82, Balantač, 1828 - 400 gld. v kovancih (V/44).
Cankarjev trg:
Mesto št. 42, Piškuc, 1800 - 500 gld. deželne v. (PC/189); 1806 - 925 gld. deželne veljave (II/28);
Mesto št. 44, Pod velbom, 1796 - 275 gld. deželne v. (PC/111); 1817 - 200 gld. v kovancih (III/52);
Mesto št. 90, Bohk, 1803 - 400 gld. nemške veljave ((/348); 1811 - 380 gld. konven-icionalne v (II/298);
Mesto št. 91, Štajnbirt, 1820 - 150 gld. v kovancih (111/188): 1832 - 350 gld. v kovancih (V/318);
Mesto št. 92, Filaver, 1803 - 927 gld. nemške v. (1/471); 1808 - 1100 gld. deželne v (11/180).
Blaževa ulica:
Mesto št. 95, Puhpinter, 1796 - 550 gld. deželne v. (PC/117); 1798 -600 gld. deželne v (PC/164); 1811 - 510gld. konvencionalne v. (II/304);
Mesto št. 97, Gračanc, 1792-485 gld. deželne v. (PC/2); 1807-1350 gld. nemške v. (11/116); 1811-650 gld. konvencionalne v. ali 1680 frankov (francoskih), 80 centimov (11/287); 1814 - 744 gld. konvencionalne v. (11/319); 1815 - 800 gld. konvencionalne v. (II/390);
Mesto št. 98, Branuc, 1818 - 600 gld. nemške, oziroma konvencionalne veljave (111/72)' Mesto št. 103, Jamnik, 1805 - 700 gld. nemške veljave (11/14).
PREBIVALSTVO
Številčnemu stanju prebivalstva lahko sledimo zadnjih dvesto let. Številke so vzete iz uradno objavljene avstrijske statistike. Za leta 1880, 1890 in 1931 smo uporabljali originalne popisnice prebivalcev. Originalne popisnice iz leta 1869 so neuporabne, ker je nek občinski uradnik popis dopolnjeval in kar naprej vpisoval ljudi in delal križe k umrlim. Iz tega popisa je bila pobrana le statistika živine.45 Podatki za leti 1921 in 1948 so vzeti iz občinskega spisovnega gradiva in poročila Mestnega ljudskega odbora Okraju 46 Najbolj smo razčlenili popis iz leta 1880. Od leta 1780 do 1880 prebivalstvo počasi narašča, potem pa spet pada. Analize poklicnih struktur smo na tem mestu opustili, ker so tipične za majhno mesto trgovsko obrtniškega značaja. Drobna,manj donosna dejavnost (obrt) je bila značilnejša za Lontrg. Obrtniško strukturo smo delno že tudi objavili.47 Pokazale so se težave, ker bi bilo treba sorodne poklice združevati, drugače bi jih bilo preveč za naštevanje. Pri tem pa se seveda izgube nadrobnosti, ki popestre poklice. Sejmar ni bil sejmar, ampak fierant. Krošnjarji so ,,havzirali". Številni Ločani so ob obrti in trgovini še kmetovali. V zvezi z obrtjo in trgovino so potrebovali živino za transport. Domačih živali je bilo po popisih 1880 in 1890 še kar veliko. Številke so zajete v tebeli.
Zanimiva sta dva podatka, ki sta se z leti izboljševala. Število drugače govorečih meščanov je bilo leta 1880 skupaj 174, kar pa ni bilo zaskrbljujoče. V avstrijskem obdobju so v popisnicah vpisovali občevalni jezik. Mnogo tujih Ločanov je znalo slovensko, navajali pa so občevalni jezik dežele, od koder so prišli ali kamor so bili še sorodstveno ali poslovno navezani. Na življenje v mestu tudi niso vplivale raznorodne gojenke v uršulinskem samostanu. Nekateri domačini pa so materin jezik zatajili, posebno če so bili v državni službi.
Druga zanimivost je pismenost prebivalstva. Pisati in brati jih je znalo 845, samo brati 152. Pismenost se je seveda z leti popravljala. Tudi 683 prebivalcev iz drugih občin ne smemo jemati tako dobesedno. Takoj za Kapucinskim predmestjem in Plevno na vzhodu je bila občina Stara Loka. Tudi ves dotok dolincev je bil tako drugoroden.
Med obema vojnama se je povačal sloj uradnikov in oficirjev. V popisu prebivalcev 1931 zasledimo novo kategorijo prebivalcev, upokojence. Te ne moremo primerjati s starimi prevžitkarji, ki jih je bilo v starih popisih nekaj.
Nacionalni element se je do leta 1931 popravil. Tuj jezik je navedlo 41 meščanov, od tega je bi io 8 tujih državljanov. Od teh 41 oseb je bilo kar 23 s srbohrvatskim jezikom, na račun 12 oficirjev z družinskimi člani, nekaj gojenk pri nunah in posameznikov.
Leta 1984 je bilo v mestnem predelu 86 pripadnikov drugih narodov in narodnosti . V Blaževi ulici 14, na Cankarjevem trgu nič, v Klobovsovi 11, na Mestnem trgu 50 in na Spodnjem trgu 11. Začasno prijavljeni v samskem domu Iskre Reteče na Spodnjem trgu št. 19 in v samskem domu Loških tovarn hladilnikov v Blaževi ulici 3 niso všteti.4
Prebivalstvo zadnjih sto let v mestu pada. Če vzamemo neko srednjo vrednost števila hiš v tem obdobju 125, potem je bilo leta 1880 še 11-12 prebivalcev na hišo. Leta 1984 pokaže statistika le še 5—6 prebivalcev (če prištejemo še a številke). Te številke so sicer znak večjega udobja, po drugi strani pa so zaskrbljujoče zaradi izrabe objektov, itd. Revitalizacija mesta je prišla ob pravem času in jo bo treba izpeljati pri stavbah in ljudeh.
Popis -1880	
Prebivalcev	1450
začasno odsotni	3
stalno odsotni	104
skupaj popisanih	1557
domače domovinstvo	767
iz drugih občin	683
moških	565
žensk	885.
Slovencev	1276
Nemcev	129
Italijanov	45
pisati in brati	845
samo brati	152
popolnoma slep	1
blazen	1
bebast	7
Živina (skupaj)	142
konji	28
goveda	74
prašiči	34
drobnica	5
osel	1
1557
1450 1450
1450
(3 v eni družini, 2 v eni družini 2 posamezno)
C >
>N
|| m 3
>
<0 J*
ro p O i:
c
"D
a p
w i;
c
v*
O) O)
ro >
O
5
nj O u
ca
> "(O
jo a
-i 3 -
O «-<
a>
COCN r-T^T CN
S 00 M
ro co
o «-— o
o o>
«- C\l t ■<*
cm m m r«. »a- n
m cd «- o
CM CN CN t-
co CM
oo oo 00 00
«- ID CN IfJ
n <r>
a> co CD O)
n n
cd
r- CN
CN «-
«- o
o cn
(D O)
n —
o CN CN CN
a> m m r-.
CNi~-com*roor^mcN oocN^trocNr-«-«-
n oo cn oo
CN
o ir>
r-s
or^cnooo«-«-
OOT-CDOOOOeNO-Jrf
P^OOCOČOOOOJblOi™. O) O! <— i— i— i— i— i— i— i— CD'— <— <—
S
JAVNE ZGRADBE
Po vpeljavi hišne numeracije smo za nekatere stavbe v lasti mesta, gospostva, cerkve, itd., z današnjim pojmom v družbeni lasti, lahko določili hišno številko, čeprav te stavbe v virih poznamo že iz poznega srednjega veka. Te stavbe niso bile obdavčene, dokler so jih uporabljali za določene namene. Previdni moramo biti pri stavbah, ki so bile v lasti kameralnega gospostva. Te so bile prej verjetno cerkvene in jih je cerkvi odvzel Jožef II. V mislih imam hišo Mesto 107 pri nunski cerkvi. Nisem pa uspel lokalizirati hiše bratovščine, sv. Rešnjega telesa na Lontrgu. To bi lahko bila hiša št. 52, danes Spodnji trg 33. Lastniki so znani šele po letu 1805. Na fasadi je bila freska bega v Egipt, podobno je freska še ohranjena na Filaverjevi hiši, ki je bila tudi cerkvena.
Spodnji pregled hiš je sestavljen za vse ugotovljive hiše, tudi za tiste, ki so pozneje prešle v privatno posest. Občinske nakupe in spremembe v tem stoletju nismo posebej navajali in jih lahko najdemo pri posameznih objektih. Identifikacijo teh hišnih številk smo koordinirali iz vseh že večkrat citiranih virov katastrov, zemljiških knjig, posebno še iz listinske serije. Pri Kasarni, št. 99, pa smo upoštevali tudi literaturo.
Št.
1. Grad
4	Šola po 1893
5	Šola po 1826 15 Poljanska vrata 20 Hiša v lasti mesta
32	Cvingerš na Lontrgu
33	Gospoščinska kanclija
38 Hiša beneficija sv. Trojice 40 Vikarjeva hiša 43 Stara (Paplerjeva) šola 75, Špital
87	Gospoščinski mlin
88	Mestna služinčadna hiša, biričeva hiša (Schergen h.)
89	Mežnarija
92	Hiša beneficija sv. Katarine
93	Hiša starološkega župnišča 99 Kasarna
100 Kapucinska vrata 103 Last mestnega Špitala
105	Nunski samostan
106	Nunska kaplanija
107	Kameralno gospostvo Loka 118 Župnišče — farovž
121 Mestna hiša — rotovž 137 Kašča na Lontrgu.
Nismo omenili hiš, pri katerih bi iz podložnosti lahko sklepali, kdo so bili prejšnji lastniki.
PREGLED STARIH IN SEDANJIH HIŠNIH ŠTEVILK IN PARCELNIH ŠTEVILK
Stara h. št.	sedanja	pare. št.
1
Grajska pot 13 - Grad-Muzej	132
Stara h.št.	sedanja		pare. št.
Klobovsova ulica			
2	Klobovsova	4	133
3	Klobovsova	5	134
4	Klobovsova	6	135
5	Klobovsova	6	136
6	Klobovsova	7	137/1
	Klobovsova	7a	137/2
7	Klobovsova	8	138
8	Klobovsova	9	139/1
g	Klobovsova	10	140
10	Klobovsova	11	141
11	Klobovsova	12	142
116	Klobovsova	3	258/1
12	pogorišče-gospodarsko poslopje		144/2
106	Klobovsova 2 in Blaževa 3		247,270 itd
107	Klobovsova 1		255
Mestni trg
13	Mestn	trg 28	144/1
14	Mestn	trg 27	145
15	Mestn	trg 26	146
	Mestn	trg 25 podrta ob obzidju	
16	Mestn	trg 24	148/2
16	Mestn	trg 23	148/1
17	Mestn	trg 22	149
18	Mestn	trg 21	151
19	Mestn	trg 20	152/1
20	Mestn	trg 19	153
21	Mestn	trg 18	154
22	Mestn	trg 16	155
23	Mestn	trg 17	156
24	Mestn	trg 16	157
25	Mestn	trg 15	158/1,2,3
26	Mestn	trg 14	159
27	Mestn	trg 13	160
28	Mestn	trg 12	161
29	Mestn	trg 11	162
30	Mestn	trg 10	163
31	Mestn	trg 9	164
33	Mestn	trg 8	166
34	Mestn	trg 7	167
35	Mestn	trg 7	168
36	Mestn	trg 6	169
37 .	Mestn	trg 5	170
38	Mestn	trg 4	171
39	Mestn	trg 3	172
109	Mestn	trg 42	249
110	Mestn	trg 42	250
111	Mestn	trg 42	253/1
112	Mestn	trg 1	251
113	Mestn	trg 41	256
114	Mestn	trg 2	252
115	Mestn	trg 40	257
Stara h. št.	sedanja
pare. št.
116
117
118
119
120 121 122
123
124
125
126 127
Spodnji trg
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60 61 62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74 32
75
76
77
Mestni trg	39	258/2
Mestni trg	39	259
Mestni trg	38	260
Mestni trg	37	261
Mestni trg	36	262
Mestni trg	35	263
Mestni trg	34	264
Mestni trg	33	265
Mestni trg	32	266
Mestni trg	31	267
Mestni trg	30	268
Mestni trg	29	269
Spodnj	trg	39	179
Spodnj	trg	38	180
Spodnj	trg	37	181/1
Spodnj	trg	37a	181/2
Spodnj	trg	36	182
Spodnj	trg	35	183
Spodnj	trg	34	184
Spodnj	trg	33	185
Spodnj	trg	33a	185
Spodnj	trg	32	186
Spodnj	trg	31	187
Spodnj	trg	30	188
Spodnj	trg	29	189
Spodnj	trg	29	189
Spodnj	trg	27	191
Spodnj	trg	28	191
Spodnj	trg	26	192
Spodnj	trg	25	193/1
Spodnj	trg	24	194
Spodnj	trg	23	195
Spodnj	trg	22	196
Spodnj	trg	21	197
Spodnj	trg	podrta	198
Spodnj	trg	20	200/2
Spodnj	trg	19	200
Spodnj	trg	18	201
Spodnj	trg	17	202
Spodnj	trg	16	203
Spodnj	trg	15	204
Spodnj	trg	14	205
Spodnj	trg	13	206
Spodnj	trg	12	207
Spodnj	trg	11	208/1
Spodnj	trg	10	209
Spodnj	trg	9	211/2
Spodnj	trg	9a	211/1
Spodnj	trg	8	213
Spodnj	trg	7	214
Stara h. št.	sedanja	pare. št.
78	Spodnji trg 6	215
79	Spodnji trg 5	216
80	Spodnji trg 4	217/1
81	Spodnji trg 4	217/2
82	Spodnji trg 3	217/3
83	Spodnji trg 2	220/1
137	Spodnji trg 1	223
84	Spodnji trg 40	224
85	tovarna	225
86	tovarna	226/1,2
87	mlin - tovarna	227/1,2,3
Cankarjev trg
40	Cankarjev trg 12	173
41	Cankarjev trg 13	174
42	Cankarjev trg 11	175
43	Cankarjev trg 10	176
44	Cankarjev trg 9	177
45	Cankarjev trg 8	178
133	Cankarjev trg 7	228/2
88	Cankarjev trg 6	228/1
89	Cankarjev trg 5	229
90	Cankarjev trg 4	230
91	Cankarjev trg 3	232
92	Cankarjev trg 2	233/1
129	Cankarjev trg 1	233/2
128	Cankarjev trg podrta	240/2
Blaževa ulica		
93	Blaževa ulica podrta	234
94	Blaževa ulica podrta	235
95	Blaževa ulica 2	236
96	Blaževa ulica 4	237
97	Blaževa ulica 6	338
98	Blaževa ulica 8	239
99	Blaževa ulica 10	240/1
100	Blaževa ulica 13	242
101	Blaževa ulica 11	281
102	Blaževa ulica 9	282/1
103	Blaževa ulica 7	283
104	Blaževa ulica 3	280
105	Blaževa ulica 3,12,14	235,244,246
106.	Blaževa ulica 3,Klobovsova 2	247,270, itd.
108	Blaževa ulica 1	248
131	Blaževa ulica 5	282/2
KRATICE
Kratice zemljiških knjig:
USL - Urkunden Stadt Lack 1791-1792
PdSL - Protokol unter Ferbriefungen der Stadt Lack von 1789-1792.
Na začetku ima knjiga indeks priimkov.
ZK X111/17 - A ali B - Stadt Lakerische Vormerksbuch und respective Intabulations Buech Lit. A dern Heuraths Contracten Lit. B dern Schuldt Briefen, Thomus I. 1779-1792. Kratico smo skonstruirali po nekih starih oznakah že v arhivu in je umetna.
PA - A. Vormerkungs Buch uber die Verzicht — Versicherungs, Vergleihs Briefe dan Schuld Cession, Ouittungen, Bestands Contracta, und Volmachten bei der Hochfurstl. Freysing. Municipal Stadt Laack 1792—1814. Knjiga ima zadaj indeks priimkov.
PB — B. Vormerkungs Buch uber die Testamenta, Attestationes, Augen-scheins, Verbriefungen, dan Inventarien, und Armutscheine bei der Hochfirstl. Freysing. Municipal Stadt Laack von 1792-1811. Knjiga ima zadaj indeks priimkov
PC — C. Vormerkungs Buch Uber die Ubergab - Kauf — Tausch — Wec-hsel — Schuld, und Heuraths Briefe bei der Hochfiirstlichen Freisin-gischen Municipal Stadt Laack von 1792—1911. Knjiga ima zadaj indeks priimkov.
Serija zemljiškoknjižnih listin:
I.	1792-1805	VI.	1833-1836
II.	1805-1817	VII.	1936-1840
III.	1817-1823	VIII.	1840-1845
IV.	1823-1828	IX.	1845-1849
v.	1828-1833	X.	1849-1851
T.k. — Terezijanski kataster 1752
F.k. — Franciscejski kataster 1825/26
O.N.- Občinske nepremičnine 1787/89
D.D. — Deželna deska, v Arhivu socialistične republike Slovenije v Ljubljani.
L.R. — Loški razgledi
ZAP — Zapisniki in drugi izbrani dokumenti iz arhiva občine Škofja Loka 1861 do 1918, Gradivo in razprave št. 1, pripravil in uredil France Štukl, izdal Zgodovinski arhiv Ljubljana. Škofja Loka 1979, 156 strani.
BI. - Pavle Blaznik, Škofja Loka in Loško gospostvo (973-1803), Muzejsko društvo Škofja Loka 1973, 560 strani.
ZAL Šk.L. — Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Škofji Loki
ZGORNJA ULICA - ŠOLSKA ULICA - GASA - KLOBOVSOVA ULICA
Splošne stvari o Klobovsovi ulici smo že napisali. Ime je dobila po vojnem kuratu Janezu Klobovsu leta 1930. Kot ulica je komunikativna vzporednica Mestnemu trgu, čeprav je z njim prav neugledno povezana. Ulica se začenja že pri stopnicah mimo nunske cerkve. Nekakšno vozlišče nastaja pri stiku z vpadnico s Plača pod „velbom" Koceli-jeve hiše, do Klobovsove ulice in naprej na grad. Od tega križišča — trgca — se prične nekakšna prava ulica, ki je od tu naprej numerirana le po zahodni strani. Vzhodno stran sestavljajo dvoriščni trakti mestnih hiš, ki so skoraj vsi spremenjeni v stanovanjska poslopja, numerirana s stani Plača. Z visokim zidom je zaprt dvoriščni del starega župnišča. Tudi med Krono in Hafnerjevo hišo tvori ulično fasado zid. Ti zidovi zakrivajo notranjost zadnjih delov mestnih hiš, podpirajo pa formiranje vzdolžnosti ulice in preprečujejo nastajanje nekega centralnega prostora. V zaporedni liniji hiš je od križišča na grad še dvakrat presledek med hišami 6 in 7 in 9 in 10 z dostopi na dvorišča za hišami. Druge hiše nimajo več te možnosti. Pri št. 10 je optični konec ulice, ki se tu pravokotno zalomi in se z ozkim slepim krakom spet poveže s Placom.
Peš prehod s Plača v Klobovsovo je bil mogoč tudi čez dvorišče starega župnišča, danes stavbe Službe družbenega knjigovodstva, Krajevne skupnosti in Geodetske uprave. Prehod je sedaj zamrežen.
Do leta 1945 je bil uraden prehod tudi skozi vežo in dvorišče Vahtnice na Mestnem trgu št. 31. V zemljiški knjigi so ta prehod uradno izbrisali šele leta 1945, čeprav ga že dolgo niso več uporabljali.
V skromni predmestni arhitekturi večinoma tretjinskih hiš še z nekaterimi elementi lesene gradnje, zunanjimi stranišči z lesenimi ganki na dvoriščni strani, se odlikujeta po velikosti in videzu št. 2 in št. 6. Prva je bila zunanja nunska šola, poslopje so gradili od 17. stoletja naprej, drugo poslopje pa je bilo loška šola med leti 1826 in 1932. Sedaj je v tem združenem poslopju Vrtec Kekec. Stavba je bila leta 1894 predelana po načrtih okrajnega inženirja Mucka. Kljub mnogim poznejšim predelavam je ohranila fasado v historičnih slogih.
Talna razgibanost ulice je mnogo izgubila pred leti, ko so jo rigorozno asfaltirali. Prej je bila makadamska, s tlakom, tlakovanimi muldami in skromnimi pločniki, ki so poudarjali tloris ulice.
Po starih popisih je imela ulica 12 hiš. Št. 1 je bil grad, št. 12 pa je že pred 1840 pogorela. Nekaj časa so jo vodili še kot pogorišče, pozneje pa so jo v zemljiški knjigi
brisali in priključili sosednjemu gospodarskemu poslopju. Leta 1930 so dodali od bivše Nunske ulice del samostana (št. 105, 106) in staro Thalerjevo hišo (št. 107). Po zadnji vojni je dobil samostojno številko še tisti del Kocelitove hiše. Mesto 116, ki je s „tune-lom" povezan prek ulice. Vse kaže, da ta prekoulični prehod ni posebno star, verjetno je iz prve polovice 19. stoletja. Zadnji del stavbe je tako dobil številko Klobovsova 3.
PREBIVALCI
1880
preb. 115 (Grad 25)
1890
1931
1984
106 (grad 20) 59 (brez gra- 88
1 govedo
1	prašič
2	živali
du in samostana)
1	konj 3 goved
2	prašiča 6 živali
9-10 preb/hišo
8-9 preb./hišo 5-6 preb./hišo 6-7 preb./hišo
DOMAČA IMENA
Seznam domačih imen je zanimiv posebno v zvezi z dejavnostjo pri hiši in prinesenimi imeni. V ulici sta bila Vipavec in Tolminec. Tudi Robar se ni imenoval od „robe", ampak je bil doma pod Robom, pri Bezju, pri Sv. Ožboltu. V kotu mestnega obzidja je bil Kotičkar, tudi še drugje v Loki.
Imena iz priimkov in imen: Gruntnar, Rantk, Cenar (Zechner, Cegnar), Kavčič, Roblek, Frankuc, Gašperc, France v Gasi, Borbonova Jera.
Dejavnost pri hiši: Kočar, Žnidar, Kramarček, Tkavc, Rajfenkirer, Tomaž mesar, Pri potu Francetu, Šola.
Prinesena imena: Vipavka, Ipavc, Ipaučk, Tominec, Tminc, Iz okolice: Partiž, Robar (Pod Robom - Bezje pri Sv. Ožboltu)
Telesne značilnosti in ljudski pridevki: Greblač, Ritkarca, Kavkež (Kavčič), Šurk.
Lega hiše: Kotičkar.
Druga imena: Telban, Bevček, Beck, Jevčnik, Planinšek.
GRAD49
Mesto 1, Grajska pot 13,
pare. št. 132; vložek 700, itd, Deželna deska vi. 115. Loški grad, 1 hiša.
Prebivalci:	1880-25 (1 govedo, 1 prašič),
1890-20 (1 govedo, 2 prašiča), 1931- 0 (všteto pri samostanu), 1984- 0.
Zanesljivi lokaciji loškega gradu lahko sledimo od začetka 13. stoletja. Prejšnje omembe lahko zamenjamo z utrdbo na Kranclju.50 Osnova gradu je bil središčni kvadratni stolp, donjon, Bergfried. Že pred potresom 1511 so bila ob osrednjem stolpu poslopja, katerih temelje so odkrili ob sondažnih izkopih leta 1961. Tudi šilastoločni gotski portal, ki so ga odkrili pred leti v sobi, kjer je zbirka loškega gospostva, bi kazal še na predpotresni čas. Leta 1511 je potres grad močno poškodoval. Stari grad inKrancelj sta bila tako prizadeta, da ju škof Filip sploh ni obnovil. Loški grad pa je Filip pozidal med leti 1511 do 1526.57 O tem njegovem temeljitem posegu od temeljev naprej pričajo na grajskih stenah kar tri napisne in heraldične plošče. Škof je oskrbel odličnega stavbenika Jurka Mavvrerja, ki ga poznamo tudi v Crngrobu. Na novo so pozidali osrednji stolp in ga renesančno zaključili. Tudi okrogli stolp in kapela sta iz tistega časa. Stilno kažeta na italijansko fortifikacijsko arhitekturo, posebno v spodnjem eskarpnem delu. Tudi SV in SZ grajski rizalit imata funkciji stolpa. Tako je bil grad po potresu najtrdnejši v vogalnih stavbah — rizalitih, stolpih. Vmesni trakti so bili manj ugledni in so jih uporabljali posebno južni del, za gospodarske potrebe vse do nunskih prezidav. Severni trakt je bil še v 17. stoletju nizek in neenoten. Med leti 1716 in 1722 so poenotili severni in vzhodni trakt. Na zahodu pa je grad zapiralo obzidje.52
Po prenehanju loške freisinške posesti 1803 je grad z dominikalnim zemljiščem prešel v državno last in upravo. Na grad so prestavili državne urade (sodnijo, davkarijo, itd.). Leta 1870 so posest razprodali. Grad je kupil tovarnar Fidelis Trpine iz Ljubljane. Po njegovi smrti ga je dedovala 1876 pohčerjenka Emilija Baumgarten in za njo leta 1884 njene tri hčere, ki so leta 1890 grad prodale loškim uršulinkam.53 Te so takoj pričele z velikimi gradbenimi posegi. Podrle so grajske hleve v južnem traktu, kjer so leta 1962
uredili galerijo in zbirko NOB nad njo. Prizidale so hodnike ob vzhodnem in severnem traktu. Zaradi gneče novih prizidkov so podrle zahodni zaporni zid in srednji stolp (1892). Dominanta gradu je izgubila tudi s prizidavo veznega trakta med samostanom in gradom, ki ga je izvedel ljubljanski stavbenik Viljem Treo.5 Uršulinke so imele na gradu dekliško šolo in internat (tudi učiteljišče) s pravico javnosti vse do leta 1941. Med leti 1941 do 1945 je grad upravljala nemška komanda. Leta 1945 do 1948 je bila v njem vojna bolnišnica za nemške ujetnike, potem pa do leta 1959 kazensko poboljševalni dom. Od leta 1959 je na gradu Loški muzej.
Mesto 107,
1930 Klobovsova ulica 2, Klobovsova ulica 1,
pare. št. 255; vložek 171, 175, 553, 896,
Domače ime: Gašper.
Hiša za kloštrsko cerkvijo, 1 /3 hiša.
Hiša je bila leta 1787 last Kameralnega gospostva Škofja Loka(O.N.).
Opis hiše okrog 1840: Hiša za kloštrsko cerkvijo; v pritličju veža, poleg shramba; I.
nadstropje: soba, 2 kamri in kuhinja; hišni vrt.
Prebivalci: 1880 - 1, 1890 - 1, 1931 - 7, 1984 -3, 1840 — nadstropna, 1984 — nadstropna. Lastniki: Kameralno gospostvo Loka, lastnik 1787 (ZK XIII/ 17-B/98), Martin Žavbi (Schaubi), meščan iz Kranja št. 151, žitni trgovec, licitacija in kupna pogodba 1787 (ZK X111 /17—B/98; PdSL/5), Franc Benedičič, kupna pogodba 1790 (PdSL/5), Luka Potočnik, zidar, kupna pogodba 1792 (PdSL/37; III/209),
Ignac Lužan, nunski mežnar, in žena Anica, rojena Kalan, vdova Potočnik, lastnika 1796 (PC/113; M/320),
Jurij Potočnik, pastorek, glavnikar, izročilna pogodba 1814 (11/321; 111/211),
Matevž Pečnik iz Puštala, licitacija s prisojilom 1831 (111/296; VI/52), Neža Cof (Zapf), kupna pogodba 1835 (VI/180), Marija Strugar, testament s prisojilom 1843 (VI11 /124),
Jožef Novšak, mitninski paznik (Schrangen • aufseher) v Ljubljani, izročilna pogodba 1843 (VII1/131),
Marija Jesenko, slaščičarka, kupna pogodba 1856,
Franc Juvan, kupna pogodba 1892,
Gašper Šink, kupna pogodba 1897,
Frančiška Šink, prisojilo 1911,
Rado Thaler, prisojilo 1936,
FLRJ 1946,
Splošno ljudsko premoženje 1947,
Komunalno podjetje državnih zgradb v Škofji Loki 1950,
Janez Knapič, kupna pogodba 1954.
Mesto 105, 106
Nunski samostan - Glej popis pri Blaževi 3 in pri historiatu. 1930 - Klobovsova 1, Klobovsova 2.
Domače ime; Nunska šola (zuunanja). Prebivalci:	1984 - 45
Mesto 116,
Klobovsova ulica 3,
pare. št. 258/1; vložek 182.
Stavba je spadala k hiši Mesto 116 in je bila s ..tunelom" z njo povezana. Posebej je niso vodili. Lastniki so bili isti do leta 1938, ko je trakt kupil Stojan Plantarič, leta 1940 pa Miran Plantarič.
Prebivalci:	1984 -3.
Mesto 2,
1930 Klobovsova ulica 3, Klobovsova ulica 4, pare. št. 133; vložek 2.
Domače ime: Gašperc, Vipavka, Vipave, Ipavc, Ipaučk. Hiša v Zgornji ulici, tudi Šolski ulici, Gasi; 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša v Zgornji ulici, krita s skodlami; v pritličju veža, kuhinja, obokan kevder, stanovanjska soba; I. nadstropje: soba spredaj, 2 sobi zadaj. Prostoren teren pred hišo. Vrt na Trati.
Gozdni deleži: V Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Hrastnici, 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi:
1891 Katarina Hostnik: prezidava stranišča, zidar Miha Kobav,
skica del; 1892, ista: zamenjava lesenega opaža v ostrešju z zidanim in pozidava kamre na podstrešju, izdelava dveh oken, požarni zid; 1907 Frančiška Laznik: razširitev dveh oken na ulico, načrt Alojzij Berčič; 1916 ista: nov svinjak iz betona.
Prebivalci: 1880- 8, 1890 - 12, 1931 - 5, 1984- 6,
1840 — nadstropna, zidana, skodle 1984 — nadstropna, zidana, opeka.
Lastniki: Valentin Štajer (Steurer) 1752 (T.k.),
Jošt Štajer (Steurer), livar cina (Zinngiesser), in žena, rojena Iskra (PC/114).
Lovrenc Štajer (SteOrer), sin, frizer, izročilna pogodba 1796, poročen z Jero Grohar iz
Sorice (1/114; 11/21; PC/116),
Martin Hafner, kupna pogodba 1807 (II/95),
Gašper Gaser, birt, policaj, prisojilo 1819 (111/91),
Katarina Kunstelj, por. Hostnik,iz Slapa pri Tržiču, gospodinja, prisojilo 1871 in 1891,
Frančiška Laznik, kupna pogodba 1916,
Janez Bernik, čevljar in voznik, prisojilo 1923,
Marija Bernik, prisojilo 1933,
Janko Bernik, voznik, kupna pogodba 1933,
Reichsgau Kaernten, pripojitev 1941,
Janko Bernik, vrnitev 1946.
Mesto 3,
1930 Klobovsova ulica 4, Klobovsova ulica 5, pare. št. 134; vložek 3.
Domače ime: Bevček, Kočar, Gruntnar, Telban. Hiša v Zgornji ulici, Šolski ulici, Gasi; 1 /3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša v Zgornji ulici, krita s skodlami; v pritličju veža, stanovanjska soba; I. nadstropje: stanovanjska soba, poleg kamra. Majhen vrt ob Grajski poti. Gozdni deleži: V Veliki Hrastnici, v Bodoveljski grapi, v Ježovcu, za Vincarji, v Gabrovšk,
1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Stavbni elementi iz 18. in 19. stoletja.
Prebivalci: 1880 -6, 1890-3,
1931 -8(1 začasno odsoten), 1984-4,
1840 — nadstropna, zidana, skodle, 1984 - nadstropna, zidana, opeka.
Lastniki: Tomaž Golob, župnik, lastnik pred 1794 (PC/53, 90),
Jurij Fik, in žena Katarina, vdova Gaber, roj. Golob, župnikova sestra, izročilna pogodba 1794 (PC/53, 90; I/329; PA/27),
Katarina, roj. Golob (župnikova sestra), vdova Gaber in Fik, poročena z Antonom Šetina iz Medvod, in Anton Setina, podkovski kovač, ženitno pismo 1796 (PC/127, 128), Jakob Kožuh, licitacija 1805 (I/495),
Urban Kožuh, brat, iz Stare Loke, izročilna pogodba 1811 (II/300),
Anton Vidic, krojač in birt, tudi na št. 6, izročilna pogodba 1834 (VI/75),
Simon Šmid, kupna pogodba 1838 (VII/133),
Jurij Mrak, zidar, kupna pogodba 1838 (VI1/172),
Matevž Mrak, zidar, zapuščinsko prisojilo 1850.
Johan Kalan z Visokega 1, prisojilo 1858,
AleksŠajn (Schein), notarska kupna pogodba 1858,
Neža Kajba, trgovska pomočnica iz Mesta 37, notarska kupna pogodba 1863, gospa Barbara Grudner, notarska kupna pogodba 1873, Johan Grundner, prisojilo 1882,
Jera, vdova Grundner, dajalka hrane študentom, prisodno pismo 1891,
ndl. Valentin Slabnik, prisojilo 1897,
Jera Dermota, domik na dražbi 1907,
Marjeta Fojkar, prisojilo 1915,
Valentin Dermota, prisojilo 1928
Ivana Dermota, sklep o dedovanju 1976.
Mesto 4,
1930 Klobovsova ulica 5, Klobovsova ulica 6,
Domače ime: Partiž, Rantek, Rantk, Greblač, Šola, Vrtec, Kekec. Hiša v Zgornji ulici. Šolski ulici. Gasi, itd., 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša v Zgornji ulici, krita s skodlami; v pritličju stanovanjska soba; I, nadstropje: zopet stanovanjska soba z leseno steno. Majhen hišni vrt proti grajski poti. Gozdni deleži: v Veliki Hiastnici, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1894: Razširitev stavbe in pozidava novega trakta, načrti A. Muck iz glavarstva v Kranju. Združitev s hišo št. 5.
Prebivalci:	1880- 13,
1890- 15,
1931 - 6 (združeno s št. 5), 1984- 4,
1840 - nadstropna, delno leseno, skodle, 1984 - nadstropna, opeka.
Lastniki: Luka Šubic, kamnosek, lastnik pred 1791 (USL/11),
Franc Šubic, kamnosek, sin, lastnik 1793 (PC/16; ZK XII1/17-B/137; 1/10; 11 /42),
Franc Dagarin, mlinar, kupng pogodba 1807 (PdSL/22; 11/135),
Matevž Potočnik iz vasi Luša, soseska sv. Tomaž, kupna pogodba 1809 (11/196),
Jakob Kokal iz Pungarta, kupna pogodba 1811(11/266),
Helena Dermota, kupna pogodba 1829 (V/75),
/
Martin Rant, vdovec, žena Helena Dermota, ženitna pogodba 1838 (VIII/165),
Marija Rant, prisojilo 1858,
Johan Tavčar, notarska kupna pogodba 1860,
Peter Alič iz Hotavelj, notarska kupna pogodba 1875,
Franc Jamnik, kupna pogodba 1876,
Helena Jamnik, kupna pogodba 1877,
Franc Babnik, tovarniški delavec v Goričanah, izročilna pogodba 1883,
Ljudska šola v Škofji Loki, kupna pogodba 1893,
Mestna občina Škofja Loka, menjalna pogodba 1933,
Anton Savnik, mehanska industrija pletenin, kupna pogodba 1934,
Zvonka Polajnar, rojena Savnik, darilna pogodba 1946,
Družbena lastnina 1959,
Zvonka Polajnar, trosobno stanovanje s pritiklinami 1959, Konfekcija Kroj 1960,
Družbena lastnina - Konfekcija Kroj, kupna pogodba 1961 (od Zvonke Polajnar, poročene Krapež),
Temeljna izobraževalna skupnost občine Škofja Loka, kupna pogodba 1971 — Vrtec Kroj.
Mesto 5,
1930 Klobovsova ulica 5, Klobovsova ulica 6, pare. št. 136; vložek 5, 36, 730, 820. Domače ime: Šola.
Hiša v Zgornji ulici, Šolski ulici. Gasi, itd., 2/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša v Zgornji ulici, krita s skodlami; v pritličju neobokana veža, 2 stanovanjski sobi; I. nadstropje: neobokana predsoba s tremi prostornimi in 1 majhno sobo, kuhinja in prostoren hišni vrt proti grajski poti. Hiša je sedaj pokrita s poškodovanimi skodlami.
Gozdni deleži: v Padršk, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, 2/3 na Žovščah, 2/3 za Gradom.
Gradbeni posegi: 1894: razširitev in dozidanje šolskih prostorov, združitev s sosednjo stavbo, načrt: A. Muck, inženir na glavarstvu v Kranju; 1931: neizvedeni načrti za adaptacijo stavbe za davčne urade; 1934 Anton Savnik: preureditev prostorov za pletilnico, načrti: Anton Ogrin in Adolf Šušteršič, iz Škofje Loke. Prebivalci:	1880 - 7,
1890-0,
1931 -0 (združeno s št. 4), 1984 — vpisano skupaj, 1840 — nadstropna, skodle, 1984 — nadstropna, opeka.
Lastniki: Pavel Špik (Speck, Sptick), tobačni trafikant in založnik soli, lastnik pred 1821 (III/23).
Marija Špik, rojena Zebot, iz gospostva Katzenstein (Begunje), licitacija 1821 (Ml/202 — 204),
>lavni šolski fond iz Škofje Loke, darilna pogodba 1826 (IV/159), testna občina Škofja Loka, menjalna pogodba 1933, Anton Sav.iik, kupna pogodba 1934, Dalje isti lastniki kot na št. 4.
Mesto 6,
1930 Klobovsova ulica 6, Klobovsova ulica 7,
pare. št. 137/1; vložek 6, 465, 1033.
Domače ime: Znidar, Borbonova Jera, Cenar, France, France v Gasi. Hiša v Zgornji ulici, Šolski ulici. Gasi, itd., 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša v Zgornji ulici, krita s skodlami; v pritličju obokana veža, stanovanjska soba, v nadstropju stanovanjska soba iz lesenih sten; dvorišče, kjer je majhnn stala.
Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Bodoveljski grapi, v Gabrovšk, 1/3 na Žovščah. 1/ ' za Gradom, 1 /3 v Tošču,
Gradbeni posegi: Stavbni elementi iz 18. in 19. stoletja,
1892 France Ravnihar: novo gospodarsko poslopje na dvorišču namesto prejšnjega lednega, načrt: J.K. Molinaro; 1936-1937, Marjeta Matelič: zamenjava lesene stene v prvem nadstropju z zidano, preureditev nadstropja, načrt: Franc Žontar. Prebivalci:	1880- 6,
1890 - 9 (1 konj, 1 govedo), 1931 - 4, 1984 -0,
1840 — nadstropna, delno lesena, skodle, 1984 — nadstropna, zidana, opeka. Lastniki: Jakob Dolinar, lastnik pred 1767 (PB/29). Primož Cegnar (Zechner), gospoščinski pot, kupna pogodba 1767(PB/29), Franc Cegnar, testament 1811 (PB/29),
Anton Vidic, birt, tudi Mesto št. 3, licitacijski zapisnik 1817 (V/119), Franc Vidic, sin, pisar, izročilna pogodba 1838 (VII/154), Jera Dolenc, kupna pogodba 1841 (VIII /229),
Jurij Dolenc, župnik iz Tunjic pri Kamniku, tudi Mesto št. 24 in Mesto 93, izročilna pogodba 1858,
Nikolaj Rant, dninar, prisojilo 1880, Marija Ravnihar, kupna pogodba 1883, Franc Ravnihar, izročilna pogodba 1888,
Marjeta Žagar, poročena Matelič, izročilna in darilna pogodba 1919,
Ana Ažbič 1/2 in Marija Ažbič 1/2, obe Spodnji trg 10, sklep o dedovanju 1981.
Gospodarsko poslopje poleg hiše, prvotno leseno, 1892 zidano, pare. št. 137/2; vložek 1033. • Klobovsova ulica 7a, Adaptirano v stanovanjsko hišo,
Prebivalci: 1984- 3,
Lastniki: Maks Bertoncelj, ključavničar, kupna pogodba 1961. Mesto 7,
1930 Klobovsova ulica 7. Klobovsova ulica 8, pare. št. 138, vložek 7, Domače ime: Robar.
Hiša v Zgornji ulici, Šolski ulici. Gasi; 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša v Zgornji ulici, krita s skodlami; v pritličju obokana veža, stanovanjska soba, kamrica in majhno dvorišče; I. nadstropje: majhna predsoba s stanovanjsko sobo.
Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Bodoveljski grapi, 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi:
1873 Simon Fojkar: dozidava šupe; 1898 Marjana Pivk: zamenjava lesenih sten v prvem nadstropju z zidanimi in nov požarni zid, načrt A. Molinaro 1898; 1906 Ivana Pivk: nov strešni stol in hodnik(trotoar) pri hiši, načrt Franc Oblak, Puštal.
Prebivalci:	1880- 22,
1890- 15, 1931 - 4, 1984- 2,
1840 — nadstropna, delno zidana, skodle, 1984 — nadstropna, zidana, opeka.
Lastniki: Mihael Hafner? 1752 (T. k.), Neža Hafner, vdova (ZK XIII/17—B/133), Valentin Šturm, licitacija 1786 (ZK Xlll/17-B/133), Franc Šubic, kupna pogodba 1787 (PC/134, 198),
Špela Berčič, roj. Košir, vdova Dolenc, in mož Anton Berčič, lastnika 1795 (PC/76), Peter Starman, tkalec platna, in žena Alenka, roj. Dolhar, kupno pismo 1797 (1/137; PC/198),
Matevž Štarman, sin, tkalec platnat izročilna pogodba 1800 (I/203), Peter Starman in vdova Mina, roj. Šifrer, testament 1811 (PB/31), Urban Ravnihar, birt, licitacija 1815 (M/337), Valentin Ravnihar, licitacija, prepisni zapisnik 1815 (II/337), Simon Fojkar, tkalec, obravnava, vknjižbena listina 1825, Marjana Pivk, prisojilo 1885,
Ivana Pivk, kleklarica in prodajalka lončene posode, izročilna pogodba 1899, Ivan Pivk, čevljar, prisojilna listina 1949, Marjan Pivk, Ljubljana, sklep o dedovanju 1981.
Leta 1899 je bil k lastnici Ivani Pivk pridružen do takrat samostojni vložek št. 8. pogorišče — dvorišče, verjetno neko pogorišče gospodarskega poslopja.
Mesto 8,
1930 Klobovsova ulica 8,
Klobovsova ulica 9
pare. št. 139/1; vložek 9, 762, 993.
Domače ime: Becek, Beck, Ritkarca, Jevčnik, Jevčenk.
Hiša v Zogrnji ulici, Šolski ulici, Gasi, itd., 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša v Zgornji ulici, krita s skodlami; v pritličju veža in stanovanjska soba, v nadstropju stanovanjska soba, zraven kamra, nato še ena kamra z izstopajočimi lesenimi zidovi (frčada, ajkerl, o.p.).
Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1/3 pod Kopečkam.
Gradbeni posegi: 1937—1938 Frančiška Šink: preureditev hiše, nova okna, stranišče, greznica; nova lesena drvarnica na dvorišču.
Prebivalci:	1880- 8,
1890- 11,
1931 — 3(1 začasno odsoten), 1984- 2,
1840 — nadstropna, leseni deli, skodle, 1984 — nadstropna, zidana, opeka.
Lastniki: Ignac Gutman, ključavničar, in žena Apolonija Kos, lasnika pred 1793 (PC/43, 158, 83; PA/6),
Anton Gutman, kramar v Ljubljani, kupna pogodba 1793 (PA/26),
Johan Lužan (Lushan, Loschan), od Sv. Duha, kupna pogodba 1798 (PA/26),
Johan Lužan, sin, glavnikar, izročilna pogodba 1819 (111/138),
Jera Lužan, sestra, izročilna pogodba 1832 (V/234),
Apolonjja Lužan, poročena Šabec, izročilna pogodba 1833 (VI/22),
Simon Šabec, tesar, prisojilo 1877,
Franc Šabec, izročilna pogodba 1883,
Terezija Jugovic, kupna pogodba 1885, Jakob Berčič, kupna pogodba 1888,
Jože Bernik, tkalec, 1/2 in Meta Bernik, rojena Zobec, 1/2, kupna pogodba 1890, Marjeta Bernik, izročilna pogodba 1902,
Neža Avžin, omožena Humer, rojena Zobec, kupna pogodba 1910,
Marjeta Bernik, kupna pogodba 1914,
Janez Humer, sodobni slikar, izročilna pogodba 1921,
Frančiška Šink, kupna pogodba 1937,
Jožica Jesenovec iz Ljubljane, kupna pogodba 1940,
Ludvik, Frančiška, rojena Bohinc, ned. Milena, ned. Olga, ned. Danica, ned. Božidara Mohorič, vsak 1/7, kupna pogodba 1957.
Mesto 9,
1930 Klobovsova ulica 9, Klobovsova ulica 10, pare. št. 140; vložek 11.
Domače ime: Kotičkar, Janez, Kramarček, Rajfenkirer. Hiša v Zgornji ulici, Šolski ulici, Gasi; 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša v Zgornji ulici, krita s skodlami, z vežo, stanovanjsko sobo in ključavničarsko delavnico v pritličju.
Gozdni deleži: V Bodoveljski grapi, v Mali Hrastnici, 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1/3 vTošču. Gradbeni posegi:
Južna stena hiše je naslonjena na mestno obzidje.
1886 Johana Košenina: zamenjava sten lesene kamre z zidanimi in ometanje veže; 1910 Alojz Košenina; ograja na dvorišču; 1932-1934 Peter Košenina; prezidava pritličja 1932 in nadzidava I. nadstropja 1934, načrti Franc Žontar; 1938 isti: Opomini občini zaradi nagibanja mestnega obzidja (južne fasade).
Prebivalci: 1880 - 4, 1890- 6, 1931 - 2, 1984 - 4,
1840 — pritlična, zidana, skodle, 1984 — nadstropna, zidana, opeka.
Lastniki: Johan Jožef Križaj 1752> (T.k.),
Valentin Križaj, gruntar iz Moškrinu, lastnik pred 1 794 (PA/10),
Gašper Križaj, sin, odpoved 1794 (PC/203, 224),
Johan Bernik (VVernig) (11/361),
Blaž Grohar iz Stare Loke, kupna pogodba 1815 (11/361), Johan Žirovnik (Scherounig), ključavničar, kupna pogodba 1821 (IV/198), Martin Žirovnik, zapuščinsko prisojilo 1853, Neža Kašman, kupna pogodba 1855,
Tomaž Svolšak, slamorezec (Strohschneider), kupoprodajna pogodba 1857,
Neža, vdova Svolšak, prisojilo 1884,
Marija.Šink, ml., kupna pogodba 1885,
Janez Krstnik Molinaro, kupna pogodba 1886,
Johana Košenina, kupna pogodba 1886,
Alojzij Košenina, dimnikarski pomočnik, izročilna pogodba 1909, Peter Košenina, dimnikarski mojster, izročilna pogodba 1932.
Mesto 10,
1930 Klobovsova ulica 10, Klobovsova ulica 11, pare. št. 141; vložek 12.
Domače ime: Kavčič, Tkavec, Tkavc Tominec, Tominc, Tminc, Kaukeš. Hiša v Zgornji ulici. Šolski ulici. Gasi. 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša v Zgornji ulici, krita s skodlami; v pritličju obokana veža, stanovanjska soba, velbana prodajalna.
I. nadstropje: predsoba, 2 stanovanjski sobi, poleg kuhinja. Hišni vrt.
Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, za Vincarji, 1/3 v Kurniku, 1/3 za
Gradom, 1 /3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Baročni stavbni elementi; južna stena hiše je naslonjena na mestno obzidje.
Prebivalci:	1880- 13,
1890 - 12 (1 govedo) 1931 - 11, 1984- 6,
1840 — nadstropna, zidana, skodle, 1984 — nadstropna, zidana, opeka.
Lastniki: Luka Kavčič, lastnik 1787 (O.N. 1787),
Jakob Kavčič, sin, izročilna pogodba 1794 (1810) (PA/87, PC/50),
Jožef Kavčič, kramar, in žena Marija, roj. Sušnik, izročilna pogodba 1820 (111/160;
IV/185),
Marija, vdova Kavčič, prisojilo 1849 (X/110),
Antonija Kavčič, poročena Šifrer, zapuščinsko prisojilo 1856,
Jernej Mahovne, notarska kupna pogodba 1859,
Jožef Špik, kovač in kmet, notarska kupna pogodba 1865,
Antonija Špik, izročilna pogodba 1903,
Janez Mihelič, prisojilna listina 1911,
Marija Mihelič, poročena Fojkar, prisojilo 1/2 1920,
Janez Fojkar, ženitna pogodba 1/2 1929,
Marija Fojkar, roj. Dolenc, vdova Mihelič, prisojilo 1940,
Ana Goljat, roj. Fojkar, prisojilo 1952,
Ivanka Košenina, por. Vidmar (Aki), kupna pogodba 1966.
Mesto 11,
1930 Klobovsova ulica 11,
Klobovsova ulica 12,
pare. št. 142; vložek 13.
Domače ime: Šurk, Frankuc.
Hiša v Zgornji ulici. Šolski ulici, Gasi; 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša v Zgornji ulici, krita s skodlami; v pritličju veža in stanovanjska soba, nato zgoraj zadaj štibelc; majhno dvorišče z majhno štalo. Vrt na Grabnu, pod (skedenj) v Karlovcu.
Gozdni deleži: V Veliki Hrastnici, v Bodoveljski grapi, za Vincarji, 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1 /3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Južna stena hiše je v sklopu mestnega obzidja.
1906 Primož Zontar: prezidava hiše, sezidal je novo prvo nadstropje namesto lesenega, nova kuhinja v prvem nadstropju in v pritličju, prezidana iz veže. Prenova streh v opečni kritini; načrt: Primož Žontar 1906
Prebivalci:	1880- 2,
1890 - 2 1931 -9, 1984-6,
1840 — visokopritlična, zidana in lesena, skodle, 1984 - nadstropna, zidana, opeka.
Lastniki: Mihael Hafner 1752? (T.k.),
Martin Hafner, mesar, in žena Mica, roj. Rozman, lastnika pred 1792 (PC/9, 167, 192), Valentin Hafner, sin, mesar in žena Urša Platiša, izročilna pogodba 1792 (PC/192), Marija Pasler (Bahslerin), kupna in menjalna pogodba za del hiše 1800 (11/318), Martin Hafner, sin (od očeta Valentina), izročilna pogodba 1814 (11/318), Valentin Hafner, mesar in trgovec z živino, izročilna pogodba 1819 (Ml/286), Anton Hafner, sin, izročilna pogodba 1840 (VII/284), Neža Hafner, poljedelka, prisojilo 1867,
Frančiška Hafner in Antonija Jamar iz Loke 19, prisodno pismo vsaki 1/2 1899,
Antonija Jamar, kupna pogodba do celote 1899,
Primož Žontar, kupna pogodba 1905,
Marija Roblek, kupna pogodba 1920,
Franc Roblek, čevljarski mojster, prisojilo 1927,
Jože Franko, čevljarski mojster, kupna pogodba 1935,
Dragica Krek, rojena Franko, 1/2 in Jože Krek 1/2, izročilna pogodba 1983.
Mesto 12,
pare. št. 144/2; vložek 16. Danes gospodarsko poslopje. Domače ime: Mesar Tomaž, Planinšk.
Opis hiše okrog 1840: V Zgornji ulici, sedaj pogorišče. V knjigah so vodili kot gospodarsko poslopje sosedne hiše, ker je bila kot hiša demolirana, porušena in brisana. Lastniki: Franc Fik, lastnik 1787 (PC/98, 155, 238),
Jur Cegnar od Sv. Duha, kupna pogodba 1796 (ZK Xlll/1 7-A/61, B/82, B/117);
Anton Vilfan, barvarski mojster, lastnik okrog 1798,
Primož Erbežnik od Sv. Duha, kupna pogodba 1798 (I/272),
Jakob Košnik, licitacija 1800,
Matevž Košnik, licitacija 1800 (I/272),
Jernej Eržen, kupna pogodba 1802 (I/272),
Johan Šink, birt, lastnik tudi na št. 13, kupna pogodba 1815 (M/382),
Johan Debevc, kramar, zdaj pogorišče (okrog 1840),
gospod Gustav Heimann, prisojilni dekret 1859,
Tomaž Hafner, kupna pogodba 1864,
Isti lastniki kot pri naslednji hiši Mesto 13.
PLAČ - ZGORNJI TRG - MESTNI TRG
O splošnih značilnostih Plača in o hišah na njem smo že nekaj povedali. Škoda je, da je danes trg okrnjen na jugu in na severu. Na jugu so ga zaključevala Poljanska vidta, na severu pa hiši št. 93 in 94. Trg je razdeljen na dva dela. Severni del je širši in pomembnejši. Napajal se je po dveh vpadnicah, po bivši Nunski ulici in mimo cerkve. V tem delu trga je tudi prehod v Klobovsovo ulico. Mestna vikariatska cerkev (župna šele od leta 1804) je bila po srednjeveški varianti umaknjena iz tržnega vrveža na svoj trg. V tržnem delu Plača še stoji vodnjak. Že leta 1590 se omenja na Placu cisterna, ki jo je mogoče istovetiti s sedanjim vodnjakom. Leta 1790 pa se že omenja sedanji vodnjak, ki da je že dolga leta sredi Plača.55 Leta 1883 so vodnjak predelali v sedanjo obliko z mestnim grbom na ohišju arhitekture. Bil naj bi silno globok, prav do nivoja Sore. V letih 1893 do 1896 je Samassovo podjetje iz Ljubljane postavilo v vodnjak posebno črpalko, ki sojo odstranili po napeljavi vodovoda v vodnjak. Žal danes v vodnjaku ni več črpalke in vodovod tudi ne funkcionira.56
Tržni del Plača se zaključuje pri znamenju. Marijino znamenje s sv. Rokom in Antonom ob obelisku je iz leta 1751. Postavili so ga meščani v zahvalo, ker so bili obvarovani pred kugo. Letnica postavitve je razvidna iz kronograma:
IN HONOREM PIA. GENTRICIS JESV JOSEPHI ATQVE ANTONU STATUA ISTA POSITA EX DEVOTIONE CIVITATIS. RENOVATUM 1865.
Ker je bila prek stebra speljana električna napeljava, se je kmalu po prvi svetovni vojni obelisk pozimi zaradi teže snega zrušil. Madonin kip se je poškodoval, žal so ga raztolkli v gramoz in z njim posuli cesto, čeprav ni bil tako poškodovan, da obnova ne bi bila mogoča. Spomeniška referenta dr. France Štele, pozneje dr. France Mesesnel in nekateri Ločani so se trudili, da bi spomenik v prvotni podobi restavrirali. Dela je izvedla občina v letih 1939 in 1940. Leta 1939 je bil spomenik restavriran, leta 1940 pa je bila po starih fotografijah izdelana nova soha Madone in postavljena na obelisk oziroma steber, ki pa je verjetno nekoliko nižji, kot je bil originalni. Vsa dela je oskrbel kamnoseški podjetnik Feliks Toman iz Ljubljane.
Elizabeta Nastran, lastnica hiše na Placu 25, je v testamentu z večjo vsoto denarja leta 1829 ustanovila posebno ustanovo večne luči pri znamenju. Zadnji lastniki hiše, družina Žigon, so po ustnem izročilu za to dolžnost še vedeli, vendar jo že njihovi predniki niso več izvajali. Verjetno je ustanova ugasnila že ob koncu 19. stoletja.58
Ko je med obema vojnama Plač izgubljal tržno funkcijo, so leta 1934 pred Homanom zasadili jubilejno lipo ob smrti kralja Aleksandra. Od takrat sta nedolžna lipa in trikot pred Homanom doživela že veliko obravnav. Lipe sosedje že od začetka niso marali. V ta namen so pridno pošiljali otroke, da so jo ti zalivali s svojo vodo (da bi se posušila), vendar je rastla naprej. Leta 1939/40 so uredili ta predel. Tlorisno so ga zasnovali takšnega, kot ga poznamo še danes. Ker je bil prostor ob Homanovi hiši last gostilne in so ga uporabljali kot gostilniško teraso, so vmes pustili prehod proti Cankarjevem trgu. Trikot so takrat uredili po načrtih sreskega gradbenega izvedenca Karla Piska.59 Pri zadnji ureditvi pred leti je prehod odpadel in je terasa poenotena.
V	tržnem delu Plača je bilo še na starih fotografijah precej dreves (zelenja). Ob koncu prejšnjega stoletja in še pozneje je pred Deisingerjevo hišo stala „letna veranda". Podobno strežejo sedaj pred Krono, vendar je ambient mnogo manj domiselno izrabljen in izveden.
Na koncu južnega dela tržnega prostora je ostal do danes v vzhodni stranici Plača prehod skozi Pekel na Lontrg (skozi hišo Mestni trg 13). Na nasprotni strani je bil opuščen prehod v Klobovsovo ulico skozi Vahtnico. V ljudskem izročilu je ohranjenih še nekaj prehodov iz tržnega prostora v Klobovsovo oziroma na Lontrg. Skozi staro župnišče je bil mogoč prehod v Gaso še nekaj let nazaj, ko so ga zaradi Službe družbenega knjigovodstva, ki je v hiši, zagradili. Prehod je bil včasih tudi skozi Papetovo hišo. Mestni trg 4, na Spodnjem trgu pa je prišel ven na št. 8. Ta stavba na Lontrgu nima svojih zidov in je bila (cerkveni podložnik) pozneje vstavljena v linijo trga.
V	stari hišni numeraciji manjka na Placu št. 32. Od najstarejše numeracije naprej jo nosi hiša na Cvingeršu na Lontrgu, ki je sezidana na stari srednjeveški lokaciji mestne utrdbe.60 To številko bi moral imeti mestni Komun, prostor oziroma lesena zgradba nasproti magistrata na drugi strani trga. Ta prostor z leseno šupo se s tem imenom javlja še vse 19. stoletje.61 V srednjem veku so ga gotovo uporabljali za zbiranje gmajne nasproti magistrata. Kako pomemben je bil ta prostor, priča pomolni stolpič na sosedovi Flisovi hiši. Mestni trg 8, ki je služil temu prostoru, danes pa je viden le, če gledamo Loko od daleč od vzhodne strani. Občina je v Komunu hranila gasilno orodje in tehtnico. Po ustanovitvi požarne brambe 1876 so prevzeli ta prostor gasilci, ki so leta 1905 postavili na tem mestu nov zidan gasilski dom. Fasada gasilskega doma je še razvidna. Nanj spominja tudi gasilski simbol. Pozneje je dobil še v stari numeraciji št. 135. Notranjščina je bila po letu 1934 pridružena sosednji stavbi na jugu, sedaj vse skupaj Mestni trg 9.62 V pritličju združene stavbe je danes samopostrežna trgovina ABC Loka. Pri adaptaciji trgovine 1972/73 so odkrili stari tlak Komuna ter kovinske in keramične fragmente in pred-
mete od 16. stoletja dalje. Najdbe so razstavljene v Muzeju.63 Mogoče je bil pri Komunu tudi prehod na Lontrg naravnost, bolj verjetno pa prek povezave čez Pekel ali proti hiši Spodnji trg 37.
Sam tržni prostor je bil po pomembnosti razdeljen. Še leta 1897 so se loški obrtniki pritoževali na občini, da dajejo na tržnem prostoru prednost tujim prodajalcem, kar je občina obljubila popraviti in za naprej nakloniti domačinom boljša mesta ob Homanovi hiši, tujcem pa za znamenjem.
Od Žigonove hiše in Krone dalje na drugi strani se Plač prelije v ulico. Na Kroni ie nekaj let pred zadnjo vojno propadlo pomolno nadstropje, ki je tudi optično pripomoglo k sklenitvi tržnega prostora ob znamenju na tem delu trga.
Ulični del Plača optično končuje Peharjeva hiša že na Poljanski cesti št. 1. Ob zadnjih urejevalnih delih na Grabnu so Poljanska vrata delno prikazali, vendar je uspeh rekonstrukcije viden le od južne strani, k sklepu Plača pa ta rekonstrukcija ni nič koristila.
Že od srede 50.let so priznani arhitekti urejali ta predel, ki je sicer že izvan mestnega obzidja. Po odpravi funkcije obzidja ob koncu 18. stoletja so ob njem zrastle razne stavbe. Med obzidjem in današnjo občino so posestniki stare Martinove hiše dozidali gospodarska poslopja in pozneje še garažo in stanovanjski del. Na vogalu zavoja na Lontrg je stala t.i. Matevževa mesnica, last mesarjev Hafnerjev, ki se na tem mestu javlja že od prve polovice 19. stoletja.65 Malo pred njo je bilo zidano znamenje s križem, kjer so imeli ,,krležo" pogrebi iz Poljanske doline. Do sem so pokojnika pripeljali, naprej pa so ga nesli. Vse te dodatke so ureditelji Grabna odstranili, da se je pokazalo mestno obzidje v sedanji varianti, ne srednjeveški. Vsi ti posegi so seveda že dokumentirani in so jih strokovno vodili.
V	načrtih je ostala varianta spomeniškega varstva za pozidavo hiš št. 93 in 94. Te bi na severu zaprle Plač in dale novo optično zaporo Cankarjevemu trgu pred cerkvijo.
Z enotno asfaltno prevleko je Plač precej izgubil. Odpadli so pločniki, robniki, razni nivoji tlaka, „mačje glave", mulde, ki so dajale razgibanost talnemu prostoru. S postavitvijo nekaj posod z zelenjem teh kvalitet še nismo dosegli.
V	prvi numeraciji je Plač nosil številke od 13 do 39 oziroma 41 in spet od 116 do 127. Stara neuradna Nunska ulica se je končala šele pri Kocelijevi hiši, nasproti Homana, na ovinku v Klobovsovo ulico. Leta 1930 so numeracijo predelali. Plač se je začel pri stari št. 112, potem pa je šla numeracija sodo in liho proti jugu trga. Sode številke so potekale po zahodni stranici Plača, lihe po vzhodni. Uredili so tudi nekatere nedoslednosti, ki so izvirale iz vklesane hišne številke. To pomeni, da od 1780, ko so pričeli numerirati Loko, niso spreminjali hišnih številk. Če je nastala v mestu nova stavba, je dobila novo končno številko Na novo so numerirali Komun - Gasilski dom, ki bi moral imeti št. 32, ki pa jo je izven numeracije nosila hiša na Cvingeršu na Lontrgu. Komun je dobil št. 135. Po eno številko so dali tudi že združenim hišam 23 in 24, 110 in 111, potem 116 in 117 in 34, 35. Leta 1930 so numerirali na Placu 42 hišnih enot in dali 49 hišnih številk. V numeraciji niso podelili številk 36,38,40,42,44,46, 48. Lihe vmesne številke pa so podelili.66
Leta 1936 je bila razdeljena stavbna parcela št. 148 ob mesntem obzidju na Grabnu. Danes sta to hišni številki 23 in 24. V sedanji numeraciji po 1945 manjka št. 25. Lahko jo je nosila bivša Matevževa mesnica na vogalu Grabna. Ta je bila do 1930 brez številke, takrat pa so ji dali št. 49. Druga možnost je, da je to številko imelo podrto Martinovo stanovanjsko - gospodarsko poslopje ob mestnem zidu. Oba sklopa objektov sta bila podrta pred letom 1960, ko so regulirali ta del Loke na Grabnu.
DOMAČA IMENA Imena iz priimkov in imen:
Marenk, Marenkovš, Žužek, Pri Rotenbiherju, Kašman, Kašče, Savnik, Žigon, Debevc, Molinaro, Štabel, Dajzinger, Naglič, Marini, Flis, Kos, Pavlič, Pasler, Paslerjeva hiša, Kaj-
ba, Papa, Mrovlje, Mravlja, Homan, Hajs, Grbec, Koceli, Arka, Benedičič, Trebarjeva hiša, Lebnar. Hafner, Mlejnik, Plavc, Kordež, Košir, Talar.
Tomaž, Tone, Tone, Tomažev Tone, Martin, Matičk, Cene, Matevž, Katrca, Korle, Lukež, Kernova Urška, Martinčk, Sorž (=Georg), Minčenk (Simonček? ), Fidel, Per Fidelčk, Polde, Francelj, Zofkež, itd.
Dejavnost pri hiši:
Kampelc (glavnikar), Premarca, Remarca (jermenar), Zalar (vrvar). Pri Mesarjevi Ančki, Jagermojster, Mlinar, Mlinarjev Andrejče, Pek, Kamrar, v Kamer, Kamrarca (kruharna). Kavarna, Kronbirt, Kanclija, Farovž, Rotovž, Župnišče, Pošta, Apoteka, Kino dvorana, Sokolski dom, Okrajna hranilnica, itd.
Prinesena imena:
Kamenčan, Koroščk, Dolenc, Planinšk, itd.
iz okolice: Anderc, Jamnik, Anžkovc, Jesenko, Primčovka, Šinkovc, Knežak, Borlc, Gole, Murč, Bas, Cotl, itd.
Telesne značilnosti, ljudski pridevki, lega hiše:
Finfar, Finfarčk, Per Finfari, Nergeš, Surk, Burbon, Brbon, Maček, Zofkež, Krona, Šma-rnčar, Grbec, Na Peklu, Per Cenetu na Peklu, Kotičkar.
PREBIVALCI
Prebivalci:
1880 452
18 konjev 25 govedi
5	drobnice
6	prašičev 1 osel
55 živali 10-11 preb./hi
1890 375
19 konjev 28 govedi 1 drobnica 5 prašičev
53 živali 8-9 preb./hišo
1931 369
1984 322
8-9
preb./hišo
7-8
preb./hišo
Mesto 13,
1930 Mestni trg 30,
Mestni trg 28,
pare. št. 144/1; vložek 15.
Domače ime: Planinšk, Tomaž, Tone, Tomažev Tone. Hiša na Placu, Zgornjem trgu itd; 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu;obokana veža, trgovina, kevder, majhno dvorišče s štalo; I. nadstropje: obokana predsoba, 2 sobi in kuhinja, nato zadaj stanovanjska soba. Tako imenovani Groslov vrt.
Gozdni deleži: V Veliki Hrastnici, v Gahrovšk, v Bodoveljski grapi, 1 del na Žovščah, 1 za Gradom, 1 v Tošču.
Gradbeni posegi: Baročni stavbni členi, arkadno dvorišče, bidermajerska fasada.
1903 Anton Hafner: povišanje drvarnice; 1905 isti;povišanje hleva v večji prostor za
krmo, načrt: A. Molinaro 1905.
Prebivalci:	1880 -9(1 konj, 2 govedi, 2 ovce),
1890 - 9 (2 konja, 2 govedi), 1931 -7, 1984 -3,
1840 - nadstropna, zidana, 1984 - nadstropna, zidana.
Lastniki: Urban Lotrič, trgovec z lanom, lastnik 1787 (ZK XIII/17—B/97), Franc Stenovic (PC/149), Uršula Stenovic, vdova, s.d.,
Franc Fabijan iz Karlovca, kupna pogodba 1798 (PC/149),
Simon Arhar, gruntarjev sin od Sv. Petra Hrib, s.d.,
Mihael Pajer, trgovec in čevljar, kupna pogodba 1806 (11/55,118),
Jakob Kokal iz vasi Pungert, kupna pogodba 1808 (11/172),
Johan Pajer (Bayer), čevljar, lastnik okrog 1810 (II/253, 255, 305),
Johan Šink. birt, lastnik tudi na št. 12, kupna pogodba 1815 (II/334),
Marija Šink, roj. Šubic, žena, izročilna pogodba in prisojilo po licitaciji 1840 (VII/251,
269),
Jožef Gvajc (Guaiz), birt, lastnik tudi v Karlovcu 19, izročilna pogodba 1840 (VII/275), Lorenc Kalan, mlinski hlapec v mlinu na Žagi, kupna pogodba 1842 (VIII/55), Johan Debevc, kramar in trgovec, kupna pogodba 1843 (VIII/153), gospod Gustav Heimann iz Ljubljane, prisojilni dekret 1859, Tomaž Hafner, mesar, kupna pogodba 1864,
Anton Hafner, mesar, trgovec z usnjem in gobami, izročilna in darilna pogodba 1897, Vera Potočnik, roj. Hafner, izročilna pogodba in poročni list 1930, Boris Potočnik, sin, sklep o dedovanju 1965.
Družbena lastnina lokal in skladišče — 1959 Občina Škofja Loka, 1964 Trgovsko podjetje Železnina Škofja Loka, 1971 Merkur Kranj.
Mesto 14,
1930 Mestni trg 32,
Mestni trg 27,
pare. št. 145; vložek 20.
Domače ime: Anderc, Finfar, Martin.
.Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd; 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu, krita s skodlami; v pritličju veža, trgovski velb, dvorišče in štala; I. nadstropje, velika stanovanjska soba, posebna soba in kuhinja. Vrt na Trati ob gospodarskem poslopju.
Gozdni deleži: 1 na Žovščah, 1 za Gradom, 1 v Tošču, v Ježovcu. Gradbeni posegi: Baročni stavbni elementi, bidermajerska fasada.
Prebivalci:	1880 — 8 (4 konji, 9 goved, 2 drobnice, 3 prašiči),
1890 - 7 (3 konji, 8 goved, 3 prašiči), 1931 — 7 V vseh popisih že združeno z Mestom 15. 1984 -6
1840 — nadstropna, zidana, skodle, 1984 — dvonadstropna, zidana, opeka.
Lastniki: Franc Lužan, gostilničar, lastnik 1752? (T.k.), Gregor Lužan, lastnik pred 1776 (ZK Xlll/17, B/77), Urban Vodnik, kupna pogodba 1776 (ZK Xlll/17, B/77),
Urban Ravnihar, kramar, in žena Antonija, roj. Rotar (Rotterin), lastnika okrog 1790 (PA/8),
gospod Franc Ferdinand Uhl, lastnik okrog 1782 (ZK XIM/17, B/88), Franc Fabijan, lastnik pred 1807,
Andrej Fabijan, sin, tkalec, izročilna pogodba 1807 (II/99), Jakob Polanc iz Karlovca, licitacijski zapisnik s prisojilom 1858, Anton Gaber iz Loke 15, notarska kupna pogodba 1859, Anton Gaber iz Loke 15, birt in vinski trgovec, prisojilo 1880, ned. Anton Gaber, birt, prisodno pismo 1893,
Martin Eržen, kmetovalec, kočijaž, izdelovalec sodavice in pokalice, prosojilo 1909, Ana, Frančiška, Jože Eržen, Marija Markovič, Ana Gabrovec, Pavel in Martin Eržen,
Pavlina Eržen, por. Biček, delni lastniki, prisojilo 1940, Milena in Marta Eržen, prisojilo 1947 (Pavlov delež),
Frančiška, Jože, Martin, Pavlina, ned. Milena in Marta Eržen, Marica Markovič, Anica Gabrovec, prisojilo 1948 (Anin delež),
Splošno ljudsko premoženje - Občina Škofja Loka, kupna pogodba 1958 (del Milene in Marte),
Frančiška, Jože in Pavla Eržen (Pavla Eržen = Pavlina Biček), razdelilna pogodba 1959 (med Marijo Markovič, Anico Gabrovec, Martinom Erženom in Družbeno lastnino), Jože Eržen, Milena Gulič, Marta Sajovic, sklep o dedovanju 1971 (delež Frančiške Eržen),
Jože Eržen, odpisno dovoljenje 1971 (od Pavle Biček),
Jože Eržen, sodna poravnava 1974 (od Milene Gulič in Marte Sajovic),
Marija Kavčič, roj. Eržen, izročilna pogodba 1973 (od Jožeta Eržena),
Janez Eržen, Marjeta Berčič, roj. Eržen, Jože Eržen, sklep o dedovanju 1978 (od Jožeta
Eržena).
Mesto 15,
1930 Mestni trg 34,
Mestni trg 26,
pare. št. 146; vložek 21.
Domače ime: Borlc, Finfar, Martin.
Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd., 1 hiša.
Prvotno mestna last — Poljanska vrata (O.N. 1789L
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu; v pritličju obokana veža, trgovina, kevder,
dvorišče in štala; I. nadstropje: spredaj 2 sobi in zadaj soba in kuhinja.
Gozdni deleži: v Padršk, 1 na Žovščah, 1 za Gradom 1 v Tošču, 1 v Bodoveljski grapi, 1 v
Gabrovšk.
Gradbeni posegi: Poznogotski stavbni členi, renesančna fasada, južna fasada je del mestnega obzidja.
Prebivalci:	isti kot na št. 14
1840 - nadstropna, zidana, 1984 — nadstropna, zidana. Lastniki: Mestna občina (O.N. 1789),
Urban Ravnihar, birt in kramar, verjetno isti kot na št. 14, kupna pogodba s.d., lastnik že pred 1810 (PA/73; 11/410),
Johan Ravnihar, davčni pobiralec v Mekinjah in pozneje uradnik v Senožečah, lastnik
tudi na št. 16, licitacija 1828 (V/39, 256),
Pavel Žitnik, birt, kupoprodajna pogodba 1832 (V/265),
Anton Gaber, birt, zet, izročilna pogodba 1838 (VII/125),
Anton Gaber, birt, lastnik tudi Mesto 14, Studenec 2 in 13, Karlovec 20 in 49, izročilna
pogodba 1880,
Isti lastniki kot Mesto 14,
Splošno ljudsko premoženje — Občina Škofja Loka, razdelilna in kupna pogodba 1961
Mesto 16,
1930 Mestni trg 47, Mestni trg 23,
pare. št. 148/1; vložek 30, 658, 757, 766. Domače ime: Nergeš, Berlec, Berlc Hiša na Placu, Zgornjem trg, itd., 1 hiša
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu; v pritličju obokana veža, kevder in stanovanjska soba; I. nadstropje: veža, dalje 3 sobe zaporedoma, končno soba zadaj in kuhinja. Dvorišče s štalo. Hišni vrt.
Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Dešni, v Močilniku, v Mali Hrastnici, 1 na Žovščah, 1 za Gradom, 1 v Tošču.
Gradbeni posegi: Poznogotski, renesančni in baročni stavbni členi, vključena v mestno obzidje.
1886 Jan Kržišnik: lesen gank za sušenje kož; 1904 Jedert Kržišnik: lesena šupa zraven hiše, načrt: A. Berčič;
1928 Franc Luznar: prezidave v ključavničarski delavnici, načrt nepodpisan.
Prebivalci:	1880 - 15,
1890 - 14, 1931 - 6, 1984 - 2,
1840— nadstropna, zidana, 1984 - nadstropna, zidana.
Lastniki: Miha Bernard (Wernard), lastnik 1783 (ZKXII1/1 7-B/41). Tomaž Bernard, birt, lastnik 1795 (PC/84; I/83; 11/106), Jera, vdova Bernard, lastnica pred 1807 (11/126),
Mica, tudi Maruša Kozjek (Kosiek), Jerina sestra, izročilna pogodba 1807 (11/126),
Jakob Hafner, ženitno pismo 1808 (11/156, 157),
Anton Heinricher, kramar in birt, kupna pogodba 1817 (111/12; IX/251),
Marija Heinricher, rojena Križnar, kramarica, izročilna pogodba 1823 (IV/4),
Johan Heinricher, sin, tudi v Mestu št. 15, kupna pogodba 1843 (VII/127),
Franc Heinricher, brat, izročilna pogodba 1846 (IX/90),
Johan Heinricher, prisojilo 1851,
Lorenc Hafner, klobučar, kupna pogodba 1851,
Marija Hafner, prisojilo 1861,
Jera Hafner, prisojilo 1881,
Johan Kržišnik, poročna pogodba 1882,
Jera, vdova Kržišnik, rojena Hafner, prisodno pismo 1898,
Franc Luznar, ključavničar, 1/2 in Frančiška Luznar 1/2, kupna pogodba 1921,
Anton Zavolovšek 1/2 kupna pogodba 1945 (od Frančiške Luznar),
Frančiška Luznar, rojena Ovijač, 6/20, Marija Jelene, Smoleva, 1/20, Terezija Volk-
heimer 1/20, Martin Luznar 1/20, Milena Mandeljc, nedoletna, 1/20, prisojilo 1950
(1/2 od Franceta Luznarja),
Anton Zavolovšek, Gornji grad, 6/20 prisojilo 1951 (od Frančiške Luznar),
Rado Dagarin 16/20, kupna pogodba 1952 (od Antona Zavolovška),
Tilka Dagarin, rojena Štrukelj 4/20 in nedoletna Saša Dagarin 12/20, sklep o dedovanju
1955 (od Rada Dagarina),
Jože Jelene 1/20, sklep o dedovanju 1972 (od Marije Jelene).
Mestni trg 24,
Leta 1936, je bila stavbna parcela 148 razdeljena, pare. št. 148/2; vložek 757. Lastniki: Franc Dagarin, kupna pogodba 1937, Ludvik Dagarin, sklep o dedovanju 1961.
Prebivalci:	1984 - 2.
t
Mesto 17,
1930 Mestni trg 45, Mestni trg 22, pare. št. 149; vložek 31.
Domače ime: Marenk, Marenkovš, na Marenkovš, na Marenkuš. Hiša na Placu, Zgornjem trgu, na vogalu v Mali ulici, itd; 1 /3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu; v pritličju obokan magacin in kevder; I. nadstropje: 2 stanovanjski sobi in kuhinja. Hišni vrt.
Gozdni deleži: V Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: 1904 Helena Hafner: zamenjava in povišanje stare strehe za vozove; popravilo in povečanje oken.
Prebivalci: 1880- 5,
1890 — nenaseljena, 1931 - 2, 1984 - 9,
1840 — nadstropna, zidana, 1984 - nadstropna, zidana.
Lastniki: Gregor Marenk, duhovnik, in Pavel Marenk, na vogalu v Mali ulici, lastnika 1752? (T.k.), Miha Grošl, s.d.,
Anton VValand, lastnik tudi na št. 19, licitacijski zapisnik 1817 (II/497; Ml/32, 33), Anton Gaber, lastnik tudi na št. 15, itd; licitacija s prisojilom 1844 (V 11/216; VI11/256, 268),
Helena Hafner iz Loke št. 13, kupčevalka s teleti, prisojilo 1880,
Josip Hafner, izročilna pogodba 1917,
Marica Goljar, roj. Hafner, prisojilo 1948,
Družbena lastnina, nacionalizacija 1962,
Stane Polak, kupna pogodba 1965.
Mesto 18,
1930 Mestni trg 43, Mestni trg 21,
pare. št. 151; vložek 32, 585,
Domače ime: Matiček, Matičk,
Hiša na placu, Zgornjem placu, itd., 1/2 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu, krita s skodlami; obokana veža, stanovanjska soba in kuhinja, I. nadstropje: 2 sobi in kuhinja.
Gozdni deleži: V Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, 1/2 na Žovščah, 1/2 za Gradom, 1/2 v Tošču.
Gradbeni posegi: 1901-1903 Frančiška Žužek: predelava hiše,
načrt: A. Molinaro, hiša je bila povsem prenovljena; 1913 Ivan Žužek: nova moderna pekovska peč; 1930 Frančiška Žužek: terasa na koncu hiše, načrt: A. Molinaro 1930.
Prebivalci:	1880-3,
1890-9, 1931 -8, 1984 -4,
1840 — nadstropna, zidana, skodle, 1984 — nadstropna, zidana, opeka.
Lastniki: Franc Ksaver Cerar (Zorrer) (I/483),
Miha Šifrer, jermenar in birt, kupna pogodba 1805 (I/483),
Martin Berčič, obravnava s prisojilom 1840 (VIII/3),
Matija Štajer (Steuerer, Steurer, Steyer, Štajar), brivec, kupna pogodba 1840 (VI11/4),
Jožef Štajer, prisojilo 1888,
Antonija Kumer, zapuščinsko prisojilo 1901,
Frančiška Žužek, branjevka, kupna pogodba 1901,
Viktor Žužek, pek in slaščičar, sin, daritev na smrt 1926,
Vladimir st., Vladimir ml., Igor Žužek, darilna pogodba vsakemu 1/6,1960,
Vladimir Žužek, sklep o dedovanju 1979 (3/6 od Viktorja).
Mesto 19,
1930 Mestni trg 41,
Mestni trg 20,
pare. št. 152/1; vložek 33, 702. Domače ime: Šurk, Cene, pri Rotnpiherju. Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd., 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu; v pritičju obokana veža, trgovina, kevder, dvorišče in magacini. Nadalje vrt, v katerem je pod (skedenj) z leseno šupo; I. nadstropje: stanovanjska soba, kamra in kuhinja spredaj, zadaj veža in 2 stanovanjski sobi; II. nadstropje: 1 soba spredaj. Plavčev vrt.
Gozdni deleži: v Padršk, v Smrečju, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, 1 na Žovščah, 1 za
Gradom, 1 v Tošču.
Gradbeni posegi: Baročni stavbni členi.
Leta 1879 Vincenc Jamar: predelava hlevov; 1892 isti; prestavitev poda, svisli in ledenice na parcelo 152/2; 1894 isti: nova streha in požarni zidovi; 1895 isti: po potresu zamenjava velba in ganka na dvoriščnem traktu, načrt: Urban Žebre; 1896 isti: 4 nove sobe in 2 novi shrambi v I. in II. nadstropju; 1904 Antonija Jamar: preureditev kleti, salona za ples, kegljišča in kanalizacije, načrt za kanalizacijo: A. Molinaro 1904, načrt za klet in salon: Ivan Spacapan, zidarski mojster v Stari Loki (proti Lontrgu 1904).
Prebivalci:	1880 - 18 (2 konja, 1 govedo, 1 osel, 1 ovca),
1890 - 13 (3 konji, 2 goved, 1 ovca), 1931 - 14, 1984- 0,
1840 - dvonadstropna, 1984 — dvonadstropna.
Lastniki: Anton VValand, aktuar, kontrolor, kamnosek, špitalski mojster, lastnik vinotoča, birt, prva žena Neža Benedičič, druga žena Jera Pesjak iz Krope, lastniktudi na št 17 licitacija 1781 (ZK XII1/17, B/49, 85,-VI/118),
Johan VValand, sin, irhar, poročen z Marijo Mulej iz Radovljice, odstop 1826 (V/156, 301; VI/84, 86),
Marija VValand, licitacija 1834 (VI/100, 105),
Andrej Hafner, licitacijski zapisnik 1836 (VI/281),
Franc Hafner, mesar, odstop 1839 (VII/190),
Matevž Hafner, sin, medičar in lectar, prisojilo 1859,
Antonija Hafner, prisojilo 1869,
Vincenc Jamar, birt, kupna pogodba 1877,
Antonija Jamar, birtinja, izročilna pogodba 1896,
Minka Jamar, poročena Leitner, izročilna pogodba 1906,
Kari Rottenbucher, mesar, kupna pogodba 1931,
Franja RottenbUcher, prisojilo 1941,
Anton Mavec, mag. ph. na Vrhniki, sklep o dedovanju 1953,
Družbena lastnina - Okrajna zadružna zveza v Kranju, kupna pogodba 1953,
Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka, prepis 1969.
V hiši ima upravne in prodajne prostore:
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT (KŽK) GORENJSKE - KMETIJSTVO INDUSTRIJA, TRGOVINA (KIT) - TOZD MESOIZDELKI ŠKOFJA LOKA67
Na pobudo Iniciativnega zadružnega odbora Slovenije (IZOS) seje 1.9.1945 ustanovila v Škofji Loki Nabavno prodajna zadruga (NAPROZA). Ta je pritegovala v svoje delovanje trgovino pa tudi mesarsko dejavnost. Prva Naprozina mesnica je bila v bivši Krekovi mesnici, danes na Mestnem trgu št. 6. Ostale mesarije so bile še v privatni lasti. Po 1. maju 1946 so na iniciativo ljudske oblasti pričeli pristopati k Naprozi privatni
mesarji. Poslovanje z mesarji je Naproza preselila v prostore Feliksa Hafnerja na Mestnem trgu št. 30, ostalo njeno poslovanje pa je ostalo v I. nadstropju pri Koceliju na Mestnem trgu, št. 39. Jeseni leta 1946 so pričeli odkupovati tudi kože.
Usmerjanje in razdeljevanje mesa je takrat diktiral Nabavni zavod Slovenije (NAVOD). Preskrboval je tudi manjkajoče količine mesa. Oskrbo JLA v Škofji Loki je že jeseni 1946 prešla na Naprozo, ki je počasi začela sama organizirati prevzem živine, nekaj z obvezno oddajo, nekaj pa že z nakupom na svobodnem trgu. Predelava mesa in mesnih izdelkov je od podružabljenja mesarjev potekala v prostorih Feliksa Hafnerja.
Spomladi 1947 se je Naproza preimenovala in reorganizitala v Okrajno poslovno zvezo Škofja Loka (OPZ). Iz Naproze je nastalo več zadrug po panogah. Obrat mesarije se je osamosvojil pod imenom Mesarija OPZ Škofja Loka.
Februarja 1948 so ukinili škofjeloški okraj. Marca istega leta se je OPZ Škofja Loka združila z Okrajno zvezo kmetijskih zadrug Kranj (OZKZ). Po raznih reorganizacijah, združitvah in likvidacijah zadružnega poslovanja in po zadružnih predpisih se je iz Mesarije Naproze oziroma OZKZ že leta 1948 ustanovilo Mestno podjetje Mesarija Škofja Loka (ME—PO Mesarija). Klavnico je prevzela uprava Mestnih podjetij kot samostojno enoto.
Leta 1952 je OZKZ Kranj oziroma Okrajna Zadružna zveza (OZZ), ki je imela v Loki sedež v sedanji Merkurjevi hiši pri avtobusni postaji, Titov trg 7, spet organizirala v svojem sklopu mesarsko dejavnost. Začeli so v prostorih danes podrtih mesnic ob Funt-kovi in Bogatajevi hiši pred vhodom v mesto. Ker dejavnost spet ni bila v skladu z zakonodajo, so se že marca 1952 preimenovali v Mesarsko podjetje OZKZ Škofja Loka. Obe podjetji sta skupaj uporabljali klavnico, ki je bila podjetje zase. Skupno sta obe podjetji dogovorno odkupovali živino in si razdelili področja svojega delovanja. Leta 1953 so odkupili hišo na Mestnem trgu št. 20, kjer so še danes upravni prostori in ena od poslovalnic podjetja Mesoizdelki.
Medsebojna konkuranca je zdržala do leta 1962. ME—PO Mesnina se je tega leta priključila h Kmetijskemu posestvu v Škofji Loki, na Suhi, ki je zrastlo iz Mestne ekoni-mije leta 1950. Ustanovili so jo na bivšem Balantovem posestvu (Igorja Guzelja), kjer je danes avtobusna postaja. Skupno podjetje se je poslej imenovalo Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka. Leta 1964 se je podjetju priključila še Mesarija OZZ. Pri KG je takrat nastal nov obrat Mesoizdelki Škofja Loka, po letu 1973 kot TOZD. Leta 1974 se je celotno Kmetijsko gospodarstvo priključilo k Ljubljanskim mlekarnam. Pozneje se je TOZD Mesoizdelki povezal v SOZD KIT. Na Gorenjskem je bila ustanovljena DO Mesna industrija na Gorenjskem s sedežem v Škofji Loki (MIG). V letu 1982 pa se je ta združila s Kmetijsko živilskim kombinatom v Kranju (KŽK) v DO KŽK na Gorenjskem s tremi TOZD mesarske dejavnosti, proizvodnje, trgovine na debelo in na drobno.
Mesto 20,
1930 Mestni trg 39, Mestni trg 19,
pare. št. 153; vložek 35, 607.
Domače ime: Zalar, Katrca, pri Mesarjevi Ančki.
Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd., 1 hiša.
Leta 1789 je bila hiša še mestna last (O.N. 1789).
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu, krita s skodlami; v pritličju obokana veža, trgovski velb in stanovanjska soba, dalje majhen vrt, v katerem je lesen prizidek; I. nadstropje: stanovanjska soba spredaj in 1 soba zadaj poleg kuhinje; prostorna podstrešna kamra.
Gozdni deleži: v Padršk, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, 1 na Žovščah, 1 za Gradom, 1 v Tošču.
Gradbeni posegi: Poznogotski stavbni členi in historična fasada.
1907 Katarina Hafner: temeljita prezidava hiše, načrt: ing. Anton Hafner; 1908 ista: drvarnica in perilna kuhinja, načrt: isti.
Prebivalci:	1880 - 15,
1890- 9 (1 govedo, 2 prašiča), 1931 - 9,
1984	- 8,
1840 — nadstropna, zidana, skodle,
1985	- nadstropna, zidana, opeka;
Lastniki: Mestna občina (O.N. 1789),
Tomaž Homan, trgovec, licitacija 1789 (PdSL/1),
Anton Kiler, vrvarski mojster, in žena Frančiška, kupno pismo 1789 (ZK XIII/17, B/121),
Johan Kiler, sin, vrvar, in sestra Ana, poročena Hafner (1847), izročilna pogodba 1829 (V/70),
Anton Hafner, iz Mesta 65 in 69, izročilna pogodba 1850 (X/87), Matevž Hafner, prisodilno pismo 1905,
Katarina Hafner, trgovka z galanterijo in modnim blagom na drobno, prisodilno pismo 1905,
Anica Hafner, trgovka, prisojilo 1932, Anica Kmetič, izročilna pogodba 1954,
Rudi in Marija Peternelj, vsak 1/10, kupna pogodba 1962 (od Anice Kmetič),
Stane, Ivanka, Tomaž, Sonja, Judita Svoljšak, do 1/3, kupna pogodba 1963 (od Anice
Kmetič),
Trgovsko podjetje Železnina Škofja Loka, odločba za lokal s pritiklinami 1964, Merkur Kranj, lokal s pritiklinami, prepis 1968,
Ivanka, Tomaž, Sonja, Judita Svoljšak, vsak 1/4, sklep o dedovanju 1972 (po Stanetu Svoljšaku),
Mira Košenina in Franc Mohorič, vsak 1/5, kupna pogodba 1977 (od Anice Kmetič), Judita Svoljšak, poročena Šinkovec, in Franc Šinkovec,vsak 5/60, darilna pogodba 1979 (od Tomaža Svoljšaka in Sonje Svoljšak, por. Peternelj).
Na koncu dvorišča oziroma vrta nad Lontrgom je majhna nadstropna stavba. Tu je stanoval nočni čuvaj, ki je „uro pel". Spodaj so bili majhni prostori, najbrž zapori. Na stenah so bili podpisi Francozov, pri nedavni predelavi so vse to odstranili. Menda je bil nekdaj tudi tod prehod z Mestnega trga na Lontrg.68 Pritličje in nadstropje povezujejo zunanje stopnice. Hišica je brez hišne številke in v njej stanujejo. Mestni čuvaj je začel ,,uro peti" pri znamenju na placu takole:
Jast vam voščim lahko noč, Jast bom vahtu celo noč. Če bom vahtu saj nam sam, Saj bo Bog in svet Florjan, Ura je že bila deset. Hvaljen bodi Jezus Kristus!
Mesto 21,
1930 Mestni trg 37,
Mestni trg 18,
pare. št. 154; vložek 36.
Domače ime: Gole, Korle, Lukež, Kašman, Kašče, Savnik. Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd., 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu,krita s skodlami; v pritličju obokana veža, trgovski velb, kevder in majhno dvorišče; I. nadstropje: soba, kamra, kuhinja, II. nadstropje: soba, kamra, kuhinja in zadaj shramba. Vrt na Grabnu. Gozdni deleži: v Padršk, v Veliki Hrastnici, 1 na Žovščah, 1 za Gradom, 1 v Tošču. Gradbeni posegi: Baročni stavbni členi.
Prebivalci:	1880 - 17 (stanujejo šolarji),
1890- 11, 1931 - 8, 1984 - 5,
1840 — dvonadstropna, zidana, skodle, 1984 — dvonadstropna, zidana, opeka.
Lastniki: Plavčeva dediščina še leta 1783 (ZK XIII/17, A/28), Uršula Stenovic, izročilna pogodba s.d.,
Kari Stenovic, medičar (lectar) in svečar, žena Neža Jelene iz Praprotna, lastnik tudi poda na Trati, izročilna pogodba 1803 (1/342; 11/38, 93, 131), Franc Stenovic, zapuščinsko prisojilo 1833 (VI/81), Neža Kašman, kramarica, kupna pogodba 1855,
Franc Kašman, sin, špecerist, branjevec in jesihar, izročilna pogodba 1873,
Anton Kašman iz Gabrovke pri Sv.Križu (Litija), izročilna in darilna pogodba 1906,
Josip Ziherl, sodni uradnik, kupna pogodba 1918 (oče Borisa Ziherla),
Vaclav Paleček iz Gorenje vasi, kupna pogodba 1921,
Anton Savnik, trgovec in žena Marica, vsak 1/2, kupna pogodba 1921,
Anton Savnik, trgovec, do celote, sodni sklep 1958,
Družbenalastnina - Občina Škofja Loka, odločba 1959 (od Antpna 1/2),
Anton Savnik (I. nadstropje, del kleti in garaža) odločba ObLO Škofja Loka 1960,
Veletrgovina Loka, poslovni prostor s pritiklinami, prepis iz družbene lastnine 1964.
Mesto 22,
1930 Mestni trg 35, Mestni trg 16,
pare. št. 155; vložek 37, 799.
Domače ime: Murič, Murč, Kern, Kernova Urška.
Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd., 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu; v pritličju obokana veža, majhen trgovski velb in zadaj kevder in štala; I. nadstropje: soba, kamra, zraven kuhinja, zadaj obokana shramba za živila; II. nadstropje: 1 soba. Teren na koncu Brajde. Vrt v Karlovcu. Gozdni deleži: v Padršk, v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, 1 na Žovščah, 1 za Gradom, 1 v Tošču.
Gradbeni posegi: Fasada s poznogotskimi elementi.
Prebivalci:	1880 - 3 (2 goved),
1890- 3 (2 goved), 1931 -3,
kino dvorana, 1840 - dvonadstropna, zidana, 1984 - ohranjena le fasada, zadaj kino dvorana.
Lastniki: Lorenc Bergant in žena Meta, rojena Šubic, iz Brezij, lastnika pred 1797
(PC/19, 71,85, 130, 146,1/84, 131),	iw/ii«i
Martin Dolenc, lastnik tudi na št. 24, kupna pogodba 1797 (1/131; IV/llb),
Lorenc Bevc (Weuz) 1/3, gruntar Goričanskega gospostva, kupna pogodba 1798 (1/155),
Matevž Porenta, (okrajni) sel (pot) in birt, kupna pogodba 1811 (II/283),
Elizabeta Porenta, birtinja, izročilna pogodba 1854 (IV/36),
Marija Maček, vdova, lastnica tudi v Mestu 94 in 128, birtinja, prisojilo 1885,
Uršula Kalan, gostilničarka, prisojilo 1910,
Milica Toni, roj. Kalan iz Zagreba, izročilna pogodba (predzaznamba) 1938, Franc Žebre in Ivan Hafner, vsak 1/2, kupna pogodba 1940, FLR Jugoslavija, sekvester 1/2 Hafnerjeva 1947,
Splošno ljudsko premoženje v upravi Mestnega ljudskega odbora 1948 (polovica Hafnerjeva),
Franc Žebre, sodba do celote 1948, SLP, menjalna pogodba 1955, Kino Sora, prepis 1959.
Mesto 23,
1930 Mestni trg 33, Mestni trg 17,
Pare. št. 156; vložek 38, 39.
Domače ime: Pekel, v Peklu, na Peklu, Jamnik, Sokolski dom. Partizan. Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd., 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu, krita s skodlami; obokana veža, stanovanjska soba; I. nadstropje: 2 sobi in kuhinja. Vrt na Grabnu.
Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, v Mali Hrastnici, pod Sv. Lovrencom, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Fasada s poznogotskimi elementi. Na fasadi je kamnita plošča padlim telovadcem, borcem NOB 1941-1945, TVD Partizan Škofja Loka, december 1955. Blaz-nik Niko, Bozovičar Rado, Erznožnik Pavel, Eržen Pavel, Horvat Dušan, Gruntner Vilko, Guzelj Janez, Jamnik Pavel, Kavčič Jože, Kavčič Peter, Korbič Franc, Krmelj Jože, Krmelj Franc, Leben Ana, Mihelič Adolf, Oblak Andrej, Pavlus Leopold, Pavlus Stane, Pevc Tone, Poljanec Peter, Pire Franc, Potočnik Bojan, Potočnik Marjanca, Rajh Drago, Šinkovec Kari, Sink Borut, Vraničar Ivo.
Prebivalci:	1880-8,
1890- 6,
1931 — združena s št. 24 — Sokolski dom, 1840 — nadstropna, zidana, skodle,
1984 — ohranjena le predelana fasada, notranjost popolnoma predelana.
Lastniki: Luka Bizjak 1752? (T.k.), Helena Bizjak, s.d.,
Johan Notar, izročilna pogodba 1787 (PC/33),
Jurij Notar, bratranec, izročilna pogodba 1793 (PC/228),
gospod Kari Ludvik Jugovic, kupna pogodba 1801 (I/256),
Štefan Gotzel, klobučar, in žena Uršula, roj. Zupan, kupna pogodba 1803 (1/352; IV/112),
Jožef Sire iz Nove vasi, okoliš Velesovo pri Kranju, licitacija 1827 (IV/268, 271),
Simon Miklavč, trgovec s platnom, kupna pogodba 1828 (IV/268, 271),
Franc Miklavč, sin, izročilna pogodba 1849 (IX/310),
Elizabeta Miklavč, sestra, zapuščinsko prisojilo 1853,
Helena Arhar, kupna pogodba 1857,
Marija, vdova Hafner, prisojilo 1889,
ml. Valentin Hafner iz Stare Loke, prisojilo 1900,
Oroslav Dolenc iz Ljubljane, kupna pogodba 1900,
Leta 1922 sta bili parceli št. 156 in 157 združeni.
Na dvoriščnem delu so v letih 1921/22 zgradili Sokolski dom, po vojni dom TVD Partizan Škofja Loka, ki v zadnjih letih zapuščen propada (1984). 69
Mesto 24,
1930 Mestni trg 33,
Mestni trg 16,
pare. št. 157; vložek 39.
Domače ime: Burbon, Borbon, Brbon, Sokolski dom, Partizan. Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd., 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu, krita s skodlami; v pritličju obokana veža, magacini, kevder, dalje shramba in štala poleg dvorišča; I. nadstropje: predsoba, 2 sobi in kuhinja, dalje zadaj 2 shrambi in 3 stanovanjske sobe. Jugovicov vrt na Studencu, vrt za hišo v mestu Loka.
Gozdni deleži: v Padršk, v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, 1 v Kurniku, 1 za Gradom, 1 v Tošču.
Gradbeni posegi: Fasada s poznogotskimi elementi, popolnoma predelana notranjščina. Prebivalci:	1880 - 18,
1890- 11 (1 govedo), 1931 - 5, 1984- 4,
1840 - nadstropna, zidana, skodle, 1984 — nadstropna, zidana, opeka.
Lastniki: Jožef, Franc in Katarina Luznar (varuh dr. Jožef Luznar), lastniki 1787 (ZK X111 /17—B /102),
Feliks Anton Radovič, mestni sodnik in predstojnik, lastnik do 1792 (PdSL/50; PC/123; PA/19; ZK Xlll/17—B/128),
Jurij Jelene, svetni duhovnik, kupna pogodba 1792 (PdSL/50),
Anton Hafner, izročilna pogodba 1796 (11/41),
Martin Hafner, izročilna pogodba 1796 (11/41),
Martin Dolenc, trgovec in birt, kupna pogodba 1806 (11/41),
Lucija Dolenc, birtinja, lastnica 1825 (F.k.),
Simon in Jurij Dolenc, prisojilo 1835 (VI/223),
Simon Dolenc, brat, birt, kupna pogodba 1839 (VII/208),
Marjeta Dolenc, rentnica, prisojilo 1866 (1881),
Jurij Dolenc (Oroslav Dolenc) iz Ljubljane, prisodno pismo 1899,
Telovadno društvo Sokol v Škofji Loki, kupna pogodba 1919,
Karntner Volksbund e.v. Veldes, zaplemba 1941,
Zveza fizkulturnih društev Slovenije 1945,
Fizkulturna zveza Slovenije v Ljubljani 1948,
Partizan Slovenije -Zveza za telesno vzgojo v Ljubljani 1955,
Družbena lastnina — Občina Škofja Loka 1962,
Krajevna skupnost Škofja Loka 1979,
Občina Škofja Loka 1983.
Mesto 25,
1930 Mestni trg 31, Mestni trg 15,
pare. št. 158/1,2,3; vložek 41, 1116, 1117. Domače ime: Anškovc, Anškuc, Jesenko, Žigon. Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd., 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu; obokana veža, trgovski magacini in kevder, dalje kevder in posebna shramba na vrtu; I. nadstropje: obokana predsoba, soba, poleg kamra, kuhinja in obokana shramba za živila, dalje zadaj 2 sobi; II. nadstropje: predsoba, soba spredaj in zadaj. Hišni vrt.
Gozdni deleži: v Padršk, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Močilniku, 1 v Kurniku, 1 za Gradom, 1 v Tošču.
Gradbeni posegi: Poznogotski in baročni stavbni členi.
1896 Marija Jesenko: uta na vrtu; 1900 Ivan Mali: zamenjava obokov s traverzami v veži in v trgovini v pritličju, preureditev fasade, oken in vrat v pritličju, podzidava „erkerja" in požarnega zidu. Načrt: I. Spacapan, Stara Loka 1900,
Prebivalci:	1880 - 13 (1 konj),
1890 - 12(1 konj), 1931 - 8,
1984 - 2,
1840— dvonadstropna, zidana, 1984 - dvonadstropna, zidana.
Lastniki: Jurij Nastran, kupna pogodba 1785, Elizabeta, vdova Nastran, obravnava in prisojilo 1819,
Elizabeta Nastran je leta 1829 ustanovila ustanovo večne luči pred znamenjem na Placu (111/195; V/13; V/92),
Lorenc Gaber, trgovec s platnom in vinom, poročen z Marijo Hribernik iz Puštala, lastnik tudi v Mestu 15, kupna pogodba 1827 (IV/206; V/54), Jožef Jesenko, trgovec, kupna pogodba 1867, Marija Jesenko, prisojilo 1896,
Ivan Mali, trgovec z manufakturnim blagom, kupna pogodba 1900, Ana Marija Zigon, sklep po dražbi 1906,
Ivana Žigon iz Lomov, Idrija, domik na dražbi in razdelilni sklep 1911, 1912,
Marija Žigon, trgovka s papirjem in pisarniškimi potrebščinami, kupna pogodba 1928,
Gabrijela Žigon, sklep o dedovanju 1961,
Ivanka Žigon, darilna pogodba 1962,
Družbena lastnina - občina Škofja Loka - lokal 1959,
Družbena lastnina - Krajevna skupnost Škofja Loka, kupoprodajna pogodba 1979, Občina Škofja Loka, prenos nepremičnin 1983.
Del hiše pare. št. 158/2,
Jože Žigon, Ljubljana, 1/2 in Darinka Dolenc, rojena Žigon, 1/2, darilna pogodba 1962, Primož Dolenc iz Ljubljane, darilna pogodba 1973 (1/2 od Jožeta Žigona), Primož Dolenc iz Ljubljane, darilna pogodba 1975 (1/8 od Darinke Dolenc), Družbena lastnina - Krajevna skupnost Škofja Loka, kupoprodajna pogodba 1979, Občina Škofja Loka, pogodba o prenosu nepremičnin 1983,
Del hiše pare. št. 158/3,
Ljudmila Žigon, darilna pogodba 1962,
Darinka Dolenc, roj. Žigon, sklep o dedovanju 1970,
Družbena lastnina 1979 (isto kot zgoraj),
Občina Škofja Loka 1983(isto kot zgoraj).
Hiša je taila_ domačija višjega bibliotekarja, dramatika, publicista in prešernoslovca Joke (Jožeta) Žigona (1899-1983).70 V tej hiši je bil rojen prof. dr. Jože Demšar (1877-1980). Bil je profesor na škofijski gimnaziji v Št. Vidu 1904-1914, ljubljanskem učiteljišču 1914-1932 in teološki fakulteti 1920-1964.71
Mesto 26,
1930 Mestni trg 29,
Mestni trg 14,
pare. št. 159; vložek 42,
Domače ime: Martinček, Martinčk.
Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd., 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu; v pritličju obokana veža, trgovski maga-cini poleg kevder; I. nadstropje: 2 sobi, poleg kuhinja in živilska shramba; II. nadstropje: 2 sobi s kuhinjo in živilsko shrambo.
Gozdni deleži: v Bodoveljski grapi, v Padršk, pod Sv. Lovrencom ali v Gabrovšk, v Veliki Hrastnici, 1 na Žovščah, 1 za Gradom. 1 v Tošču.
Gradbeni posegi: Poznogotski in baročni stavbni členi, arkadno dvorišče; 1907 Uršula Mihelič: izdelava enega slepega in enega pravega okna v severni fasadi; načrt: A. Molinaro.
Prebivalci:	1880 - 7,
1890 - 8,
1931 - 23, 1984 - 8,
1840 - dvonadstropna, 1984 - dvonadstropna.
Lastniki: Simon Trojar, lastnik 1796 (PC/99; I/99), Johan Šink, kupna pogodba, s.d.,
Simon Šink, trgovec, lastnik tudi na št. 27, Johanov brat, obravnava 1836 (VII/1),
Terezija Šink, hči, prisojilo 1837 (VII/50),
Jurij Guzel, glavnikar, kupoprodajna pogodba 1837 (VII/58),
Martin Zajec (Saitz, Sajz), branjar, kupna pogodba 1847 (IX/174),
Štefan Mihelič, v Trstu, kupna pogodba 1880,
Uršula Mihelič, branjevka, izročilna pogodba 1901,
Jakob Šubic iz Trsta, prisojilo 1911,
Andrej Hostnik, kupna pogodba 1912,
Družbena lastnina — občina Škofja Loka 1965.
Mesto 27,
1930 Mestni trg 27, Mestni trg 13,
pare. št. 160; vložek 43, 1018.
Domače ime: Planinšek, Planinšk, Debevc, pri Špelci.
Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd., 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu; v pritličju obokana veža, trgovski velb, nato štala; I. nadstropje: predsoba, stanovanjska soba spredaj, zadaj 1 kuhinja; II. nadstropje: stanovanjska soba.
Gozdni deleži: v Padršk, v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Močilniku, 1 v Kurniku, 1 za Gradom, 1 v Tošču.
Gradbeni posegi: Poznogotski stavbni členi in stavbna oprema.
Prebivalci:	1880- 8,
1890 - 6, 1931 - 10, 1984- 5,
1840 — dvonadstropna, 1984 — dvonadstropna.
Lastniki: Jožef Križaj, vdovec, lastnik 1752 (T.k.;ZK XIII/17—A/45),
Franc Ferdinand Uhl in gospa Uhl. por. Grbec, z dediči (11/29),
Franc Gugevec, pri vojakih, zastopa ga brat Simon Šink, kupna pogodba 1806 (II/29),
Simon Šink, kramar, trgovec, kavarnar in birt, lastnik tudi na št. 26, in žena Mica Karlin,
odstop 1807 (11/122, 142),
Terezija Šink, hči, prisojilo 1837 (VII/41),
Marija Šink, kramarica, Terezijina sestra, kupoprodajna pogodba 1937 (VII/53), Jakob Šink, izročilna pogodba 1851,
Neža Štabel, roj. Šink, por. Gaber, tudi v Mestu št. 29, zapuščinsko prisojilo 1857, Katarina Debevc, notarska kupna pogodba 1861,
Katarina Debevc, hči, kramarica, trgovka z manufakturnim blagom, izročilna pogodba 1878,
Antonija Debevc, prisojilo 1916,
Elizabeta Šubic, trgovka, kupna pogodba 1921,
Julijana Koprive, do 1/3, darilna pogodba 1959,
Marija Golob, 2/3, darilna pogodba 1963 (od Elizabete Šubic),
Marija Kavčič, 1/3, kupna pogodba 1963 (od Marije Golob),
Marinka Obadič, 1/3, sklep o dedovanju 1975 (od Marije Golob),
Marinka Obadič, roj Kavčič, 1/3, sklep o dedovanju 1980 (od Juljane Koprive).
Mesto 28,
1930 Mestni trg 25,
Mestni trg 12,
pare. št. 161; vložek 45, 1020.
Domače ime: Na Peklu, Cene, pri Cenetu na Peklu, Molinaro. Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd., 1 /3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu; v pritličju veža, stanovanjska soba, poleg kolarska delavnica; I. nadstropje: stanovanjska soba,poleg kamra z lesenimi zidovi. Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Močilniku, v Mali Hrastnici, 1/3 za Gradom, 1/3 na Žovščah, 1/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Poznogotski stavbni členi. 1911/12 Angelo Molinaro: nova drvarnica na mestu prejšnje lesene, novo stranišče (prizidek dvoriščne zgradbe), lasten načrt.
Prebivalci:	1880-4,
1890 -4, 1931 - 5, 1984 - 7,
1840 - nadstropna, delno zidana, 1984 — nadstropna, zidana.
Lastniki: Jernej Koprive in žena Mica, roj. Pokorn, lastnika med 1788-1799 (1/186),
Johan Koprive, kolar, izročilna pogodba s.d.,
Johana Koprive, poročena Molinaro, izročilna pogodba 1850,
Janez Krstnik Molinaro, trgovec, stavbenik in zidarski mojster, prisojilo 1881,
Angelo Molinaro, kupna pogodba 1888,
Angelo Molinaro, zidarski mojster in trgovec s špecerijo, kupna pogodba 1892, Angelo Molinaro, prodajalec žganja na drobno in zidarski mojster, prisojilo 1943, Viktorija Molinaro 2/5, darilna pogodba 1960, Marija Molinaro, por. Notar, 3/5, darilna pogodba 1961.
Mesto 29,
1930 Mestni trg 23,
Mestni trg 11,
pare. št. 162; vložek 46, 676. Domače ime: Jagermojster, Stabel, Štabi. Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd.. 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu; v pritličju obokana veža, trgovski maga-cin, štala in dvorišče; I. nadstropje: 2 veliki sobi spredaj in kuhinja, nato zadaj 1 soba; II. nadstropje: 2 sobi spredaj in 1 soba zadaj. Hišni vrt.
Gozdni deleži: v Padršk, 2 v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, 1 na Žovščah, 1 za Gradom, 1 v Tošču.
Gradbeni posegi: Poznogotski, renesančni in baročni stavbni členi, arkadno dvorišče. 1937 Marija Ješe: preureditev, izravnava in pleskanje fasade, zamenjava oken, načrt: Angelo Molinaro 1937.
Prebivalci:	1880 - 13 (3 goved),
1890- 12 (6 goved), 1931-16, 1984- 8,
1840 — dvonadstropna, 1984 — dvonadstropna.
Lastniki: Jakob von Jenkensheim (tudi samo Jakob Jenko), trgovec, lastnik 1752 (T.k.),
gospod Jurij von Jenkesheim, oče, lastnik, pred 1797 (PC/139; 1/147),
Jožef von Jenkensheim, beneficiat Sv. Trojice v Loki, kupna pogodba pred 1797 (1/147),
Valentin Karlin, trgovec s platnom, kupna pogodba 1797 (1/147),
Marija Karlin, žena, testament 1842 (IX/67),
Franc Štabel, trgovec s platnom, lastnik tudi na št. 38, izročilna pogodba 1842 (IX/70),
Neža Štabel, tudi v Mestu št. 27, prisojilo 1858,
Johan Štabel, poljedelec, pekovski pomočnik in birt, prisojilo 1869,
Janez Štabel, davčni upravitelj, 1/2 in Johana Štabel 1/2, prisojilo 1898,
Minka Ješe 1/2 in Franc Tavčar 1/2, kupna pogodba 1927,
Marija Ješe, roj. Tavčar, prisojilo 1946 (od Franceta Tavčarja),
Družbena lastnina 1960 - lokal s pritiklinami,
Anton Ješe 1960,
Anči Marguč, roj. Ješe, darilna pogodba 1961 (od Marije Ješe), Anton Ješe,ml.,in Janez Ješe, darilna pogodba 1961 (od Antona Ješeta), Francka Ješe, kupoprodajna pogodba 1975 (od Janeza Ješeta).
Mesto 30,
1930 Mestni trg 21,
Mestni trg 10,
pare št. 1963; vložek 53.
Domače ime: Mlinar, Mlinarjev Andrejče, Mlinarjev Andrejčk. Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd.. 2/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu; v pritličju obokana veža in štala, nato mizarska delavnica; I. nadstropje: soba, kamra, kuhinja; II. nadstropje: zopet 2 sobi in kuhinja.
Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, 2/3 na Žovščah, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Baročni stavbni členi. 1901 Helena Oblak: predelava oken in vrat v pritličju, načrt Angelo Molinaro: 1901; 1908 Andrej Oblak: povečava kuhinje v II. nadstropju.
Prebivalci:	1880 - 10 (1 konj, 1 govedo),
1890 - 7 (1 konj, 1 govedo), 1931 - 6, 1984 - 6,
1840 — dvonadstropna, 1984 - dvonadstropna.
Lastniki: Franc Serafin Piši (Pischel) in žena Barbara, lastnika 1792 (PB/3)
Jožef Piši in Helena, roj. Engelman, iz Kranja, dedič Franc Ksaver Piši po 1792 (11/415),
Franc Oblak, mizar, kupoprodajna pogodba 1816 (11 /424, 427),
Ignac Oblak, sin, izročilna pogodba 1849 (IX/318),
Simon Kalan, kupna pogodba 1851,
Matevž Oblak, prisojilo 1855,
Andrej Oblak, kmet, prisojilo 1877,
Helena Oblak, izročilna pogodba 1898,
Andrej Oblak, izročilna pogodba 1908,
Ivana Oblak, rojena Štravs, prisojilo 1910,
Pavel Štravs, finančni podpreglednik (nadpaznik), 1/2, ženitna in dedna pogodba 1925,
Ivanka Štravs, 1/2, prisojilo 1936 (od Pavla),
Franc Bozovičar, čevljarski mojster, kupna pogodba 1939,
Družbena lastnina - FLRJ, zaplemba 1945,
SLP v upravi MLO 1948,
Komunalno podjetje državnih zgradb 1950,
Občina Škofja Loka 1963.
Mesto 31,
1930 Mestni trg 19, Mestni trg 9,
pare. št. 164; vložek 54.
Domače ime: Maček, Mačk, Žorž, Sorž.
Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd., 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu,krita s skodlami; v pritličju obokana veža, stanovanjska soba, pekarnica (Bachstube), žitni magacini, dalje dvorišče in hlev; I. nadstropje: stanovanjska soba spredaj in enaka zadaj, dalje kuhinja in živilska shramba. Hišni vrt.
Gozdni deleži: v Padršk, v Veliki Hrastnici, 1 v Kurniku, 1 za Gradom, 1 v Tošču. Gradbeni posegi: Baročni stavbni členi, arkadno dvorišče, bidermajerska fasada. 1884 Jurij Deisinger: popravilo kegljišča na vrtu, svoj načrt; 1886 isti: pokrita lesena veranda pred hišo poleti, načrt 1875.
Prebivalci:	1880 - 17(1 konj, 1 govedo),
1890 - 13(1 konj, 1 govedo), 1931 - 10, 1984 - 14,
1840 - dvonadstropna, skodle, 1984 — dvonadstropna, opeka.
Lastniki: Jurij Erbežnik, lastnik 1800 (I/208; PC/202), Jera Erbežnik, obravnava 1803,
Neža Klemenčič, vdova Erbežnik, birtinja, prisojilo 1824 (IV/47, 95, 175),
Tomaž Jesenko, pek in birt na št. 58, lastnik tudi na št. 31, kupna pogodba 1828
(IV/279; V/136),
Frančiška Jesenko, žena, birtinja, izročilna pogodba 1840 (VII/286),
gospod Jurij Deisinger, odprt nakup s prisojilom 1856,
Jurij Deisinger, mlajši, špecerist in birt, izročilna pogodba 1868,
Apolonija Deisinger, trgovka in gostilničarka, prisodno pismo 1890,
Josip Deisinger, trgovec s špecerijo in gostilničar, izročilna pogodba 1908,
Pavla Deisinger, prisojilo 1937,
Družbena lastnina, zaplemba 1946,
Splošno ljudsko premoženje 1947,
Komunalno podjetje državnih zgradb 1950,
Veletrgovina Loka - poslovni prostori v pritličju,
Občina Škofja Loka - ostalo 1963.
Mestni Komun
Prostor in lesena zgradba za shranjevanje mestne tehnice in gasilnega orodja. Prvotno brez numeracije. Po pozidavi gasilskega doma na tem mestu je 1905 dobil hišno št. 135. Leta 1930 pa št. 17. Po letu 1934 je bila stavba združena s sedanjo hišo Mestni trg 9.
Prebivalci:	1931 - 4,
1984 - združeno.
Mesto 33,
1930 Mestni trg 15,
Mestni trg 8,
pare. št. 166; vložek 58.
Domače ime: Gospoščinska hiša, Kanclija, Naglič, Marini, Flis, Okrajna hranilnica. Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd., 1 hiša.
Hiša je bila v lasti državnega gospostva Loka — Staatsherschaft Lack (po nacionalizaciji). Hišo je gospostvo kupilo leta 1736.72 V prvi zemljiški knjigi je bila kot državna last izpuščena iz popisa.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu, krita z opeko; v pritličju obokana veža, magacin, kevder, drvarnica, štala, dalje dvorišče. I. nadstropje: 2 sobi, kabinet, živilska shramba in kuhinja; II. nadstropje: 3 sobe, 2 kabineta, 2 živilski shrambi, kuhinja.
Gozdni deleži: v Padršk v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, na Dešni, v Močilniku, 1 na Žovščah, 1 za Gradom, 1 v Tošču.
Gradbeni posegi: Poznogotski in baročni stavbni členi, bidermajerska fasada. 1897/98 Ivanka Marini—Flis: popravilo hiše po potresu, okna in kanalizacija, načrt: Ivan Spaca-pan; 1903 ista: preurejenje I. nadstropja, prestavitev oken in vrat, načrt: Slavko Flis; 1922 Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki: prezidava pritličnih prostorov v poslovne prostore, načrt: A. Molinaro 1922.
Prebivalci:	1880 - 15,
1890 - 10, 1931 - 17, 1984 - 20,
1840 — dvonadstropna, zidana, opeka, 1984 — dvonadstropna, zidana, opeka. Lastniki: Gospostvo Loka, nakup 1736 (BI/259), Valentin Strugar, lastnik 1822 (III/245),
Rudolf Naglič, špecerist in lesni agent v Trstu, kupna pogodba 1865, Johan Marini iz Trsta, kupna pogodba 1881,
Johana, vdova Marini, rojena Homan, poročena Flis, kramarica in slaščičarka, izročilna pogodba 1888,
Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki r.z.z.n.z., kupna pogodba 1922, Narodna banka FLRJ - Centrala za LR Slovenijo, kupna pogodba 1947, Splošno ljudsko premoženje — Narodna banka FLRJ, Komunalna banka v Škofji Loki 1958, Občina Škofja Loka 1961.
Mesto 34,
1930 Mestni trg 13, Mestni trg 7,
pare. št. 167; vložek 59, 137.
Domače ime: Kašman
Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd.. 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu, krita s skodlami; obokana veža, žitni magacin, kevder in dvorišče; I. nadstropje prostorna predsoba in stanovanjska soba, dalje kamra in kuhinja, zadaj soba in živilska shramba; II. nadstropje: predsoba in 2 sobi. Hišni vrt.
Gozdni deleži: v Padršk, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Ježovcu, 1 na Žovščah, 1 za Gradom, 1 v Tošču.
Gradbeni posegi: med leti 1869 - 1880 združena s št. 35, 1840 - dvonadstropna, zidana, skodle, 1984 - dvonadstropna, zidana, opeka. Lastniki: Anton Kašman, birt, izročilna in kupna pogodba 1786, Jera Ramovš, lastnica 1807 (PA/44), Jožefa Kašman, birtinja, obravnava 1820 (IV/16),
Jurij Votrin (Ottrin), zet, ključavničar in klepar, izročilna pogodba 1837 (VII/51), Janez Krstnik Molinaro, iz Mesta št. 28, prisojilo 1865,
gospod Alojz Krenner, tudi v Mestu 56/57, 86, notarska kupna pogodba 1872, Na zemljiški knjigi združeno s hišno št. 35, leta 1896.
Mesto 35,
1930 Mestni trg 13, Mestni trg 7,
pare. št. 168; vložek 60, 632, 637. Domače ime: Primčovka, Kos, Kašman. Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd., 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu, krita s skodlami; v pritličju obokana veža, trgovski velb, kevder, štala; I. nadstropje^ stanovanjska soba s kamro in kuhinjo, in zadaj soba; II. nadstropje: soba, poleg kuhinja. Štala v Kapucinskem predmestju. Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Ježovcu, 1 v Kurniku, 1 za Gradom, 1 v Tošču.
Gradbeni posegi: Baročni stavbni elementi, arkadno dvorišče, fasada v historičnih stilih. 1879/80 Alojzij Krenner: popolnoma na novo sezidano poslopje v merah starih prepe-relih, podrtih sten. Hiša je bila povezana s hišo št. 34 v eno številko.
Prebivalci:	1880 - 16 (že združena s št. 34),
1890 - 10, 1931 - 15, 1984 - 15,
1840 - dvonadstropna, zidana, skodle, 1984 - dvonadstropna, zidana, opeka. Lastniki: Frančiška Miler 1752? (T.k.).
Urban Miler (MOller) in žena Elizabeta Fik, iz Žabnice, lastnika 1797 (PC/131; PA/18),
Matevž Kos iz Zminca, birt in trgovec s platnom, kupna pogodba 1808 (11/152),
Marija Kos, rojena Luznar, žena, birtinja, izročilna pogodba 1826 (IV/127),
Franc Kos, sin, izročilna pogodba 1844 (VI11/198; IX/119),
Jera Hafner, zapuščinsko prisojilo 1859,
Franc Hafner, zapuščinsko prisojilo 1859,
Alojz Krenner, tovarnar sukna, prisojilo 1880,
Matej Žigon, trgovec z mešanim blagom, kupna pogodba 1896,
Josip Verlič iz Celovca, domik na dražbi 1911,
Anton Kašman, trgovec, kupna pogodba 1911,
Marija Kašman, poročena Ferjanč, prisojilo 1933,
Družbena lastnina — občina Škofja Loka, trgovski lokali 1959,
Trgovsko podjetje Železnina Škofja Loka, trgovski lokali 1966,
Merkur, Veleželeznina Kranj, trgovski lokali 1968,
Tea Džokič, roj. Crnič, darilna pogodba 1980 in 1981 (od Marije Ferjanč),
Dragutin Crnič, strojni tehnik, darilna pogodba 1980 (od Marije Ferjanč).
Mesto 36,
1930 Mestni trg 11,
Mestni trg 6,
pare. št. 169; vložek 67, 893.
Domače ime: Pavlič, Minčenk.
Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd., 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu,krita s skodlami; v pritličju obokana veža, trgovski velb, kevder, dvorišče in štala; I. nadstropje: soba spredaj in 1 zadaj, dalje kuhinja; II. nadstropje: 1 soba spredaj in 1 zadaj.
Gozdni deleži: v Padršk, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, 1 na Žovščah, 1 za Gradom, 1 v Tošču.
Gradbeni posegi: Poznobaročni stavbni členi, arkadno dvorišče in bidermajerska fasada. Leta 1909 Marija Langerholc: obnova fasade in zvišanje strehe, načrt: Ivan Špacapan, zidarski mojster v Stari Loki; 1930 Marjanca Draksler: kanalizacija in vodovod, načrt: Valentin Kobav 1930.
Prebivalci:	1880-4,
1890-4,
1931 - 5 (moštvo žendarmerijske postaje je popisala vojašnica), 1984 - 7,
1840— dvonadstropna, skodle, 1984 — dvonadstropna, opeka.
Lastniki: Johan Jurij Piterlih (Pitterlich), učitelj, lastnik pred 1798 (1/157),
Jožef Kopin (Kuppin), trgovec s platnom, licitacija zapuščine 1798 (1/157; V/181, 183),
Marjeta Kopin, vdova Rieser, roj. Svetec, ženitna pogodba 1829 (V/69; PC/184),
Lorenc Kopin, dr. medicine, izročilna pogodba 1831 (V/183-186; VI/204),
Simon Kokelj, rentnik, tudi na št. 125, licitacijski zapisnik 1845 (IX/107),
Marjeta Kokelj, privatnica, prisojilo 1885,
Marija Langerholc, prisojilo 1909,
Marjana Draksler prisojilo 1919,
Splošno ljudsko premoženje 1949,
Komunalno podjetje državnih zgradb 1950,
Alojz Kovačič, kupna pogodba 1954,
Leopoldina Kovačič, roj. Dolenc, sklep o dedovanju 1957,
Jože Bernik in Katarina, ml. Janez, Jože in Marjeta Bernik, vsak 1/5, kupna pogodba 1967,
Dane Idič, cvetličar, kupna pogodba — lokal 1965 in 1967, Trgovsko podjetje Elita Kranj, kupna pogodba — lokal 1970.
Mesto 37,
1930 Mestni trg 9,
Mestni trg 5,
pare. št. 170; vložek 68.
Domače ime: Paslarjeva hiša, Kajba.
Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd., 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu; v pritličju obokana veža, trgovski velb, magacin, končno dvorišče, štala, drvarnica, poleg kevder; I. nadstropje: 2 sobi spredaj in 2 majhna razdelka pred predsobo in 3 sobe zadaj in kuhinja poleg živilske shrambe; II. nadstropje: 2 sobi spredaj in 3 sobe zadaj, poleg kuhinja in živilska shramba. Hišni vrt. Gozdni deleži: v Padršk, v Gabrovšk, 1 na Žovščah, 1 za Gradom, 1 v Tošču. Gradbeni posegi: Poznogotski in renesančni stavbni členi, kvalitetno arkadno dvorišče.
Prebivalci:	1880 - 13,
1890 - 6, 1931 - 10, 1984 - 7,
1840— dvonadstropna, 1984 - dvonadstropna.
Lastniki: Jožef Pasler, lastnik 1780 (I/25), Jurij Pasler, lastnik 1795 (VI1/165), Ana Marija Pasler, lastnica 1803 (IV/148),
Jožefa Paslerja dediči, Ana, Feliks, Anton, Josip, Jurij, Karolina, itd., obravnava s priso-jilom 1838 (VII/168),
Jožef Kajba, trgovec, kupna pogodba 1838 (VII/206),
Johan Kajba, občinski tajnik in trgovec z mešanim blagom, izročilna pogodba 1889,
dr. Tone Jamar 1/2 in Katarina Jamar 1/2, izročilna pogodba 1920,
dr. Tone Jamar, prisojilo 1929,
Marija Jamar 1/2 in Janez Jamar 1/2, prisojilo 1945,
Družbena lastnina — Občina Škofja Loka (del) 1960,
Marija Lendovšek roj. Žužek, Lidija Lendovšek in Bredica Lendovšek, kupna pogodba
1960 (od Janeza Jamarja),
Milan Kejžar, urar, kupna pogodba 1963 (od Janeza Jamarja), France Planina prof. kupna pogodba 1972 in 1978 del (od Marije Jamar-Legat), mag. Vladimir Peternelj, kupna pogodba 1971 in 1978 del (od Marije Jamar-Legat), Tomaž Planina, dipl. biolog, darilna pogodba 1979 (od Franceta Planine).
Mesto 38, 1930 Mestni trg 7, Mestni trg 4,
pare. št. 171; vložek 69, 454, 889.
Domače ime: Kamenčan, Papa.
Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd., 1/3 hiša.
Hiša je bila last beneficija sv. Trojice, ki ga je ustanovil bogati loški meščan Volbenk
Schvvarz leta 1513.73 Po župni knjigi beneficijev in ustanov pa je bil ustanovljen že leta
1486? 74 Ta hiša beneficija sv. Trojice je obsegala tudi 2/3 hube (I/470).
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu, krita s skodlami; v pritličju obokana veža,
trgovski velb, kevder, drvarnica; I. nadstropje: 1 soba spredaj in 1 zadaj, poleg kuhinja.
Gozdni deleži: v Bodoveljski grapi, za Vincarji, 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1/3 v
Tošču.
Gradbeni posegi: Stavbni členi iz 17. in 18. stoletja, neoklasicistična fasada. 1898 Johan Zeller: nadzidava in prezidava II. nadstropja; 1901/02 Franc Papa: kanalizacija; 1938 Marija Papa: preureditev kuhinje in kopalnice.
Prebivalci:	1880-prazna,
1890 -3, 1931 - 3, 1984 -12,
1840- nadstropna, zidana, skodle, 1984 - dvonadstropna, zidana, opeka. Lastniki: Hiša sv.Trojice (1/431, 470),
Jožef Osel (Vossou), trgovec, licitacija, kupna pogodba in dokazilo o knjižni lastnini 1804 in 1805 (1/431, 470),
Pavel Kuralt, kmet in trgovec, mati je bila Marija Zakotnik, roj. Kuralt, vdova Demšar iz
Dorfarjev, licitacija, po 1811 (11/276),
Jurij Kuralt, sin, gruntar iz Bitenj, prisojilo 1843 (IX/59),
Franc Štabel, trgovec s platnom, tudi v Loki št. 29, kupna pogodba 1848 (IX/307),
Neža Štabel, poročena Gaber, prisojilo 1858,
Anton Štabel, prisojilo 1869,
Johan Štabel, iz Mesta št. 29, kupna pogodba 1880,
Katarina Debevc, kupna pogodba 1882,
Johan Zeller, kupna pogodba 1897,
Alojz Mittel, trgovec na Reki, kupna pogodba 1900,
Franc Papa, nadučitelj, kupna pogodba 1900,
Frančiška, vdova Papa, trgovka s papirjem in rekviziti za šolo, prisojilo 1907,
Marija Schindler, roj. Papa, trgovka s papirjem in šolskimi potrebščinami, prisojilo 1931,
Družbena lastnina - FLRJ, zaplemba 1946,
Splošno ljudsko premoženje - Mestni ljudski odbor 1948,
Komunalno podjetje državnih zgradb 1950,
Štefanija Medved, kupna pogodba 1954,
Irma Kološvari. darilna pogodba 1962,
SOZD Alpetour Škofja Loka, kupoprodajna pogodba 1970.
Mesto 39, 1930 Mestni trg 5, Mestni trg 3,
pare. št. 172; vložek 71, 1019.
Domače ime: Pangerc, Korošec, Koroščk, Mrovle, Zofkež, Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd., 2/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu; v pritličju obokana veža, trgovski velb, dvorišče in štala, poleg kevder; I nadstropje: soba spredaj in 1 soba zadaj, poleg kuhinja. Hišni vrt.
Gozdni deleži: v Bodoveljski grapi, v Mali Hrastnici, 2/3 na Žovščah, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Poznogotski stavbni členi, arkadno dvorišče. 1910 Janez Mravlja: predelava magacina v stanovanje v zadnjem traktu hiše.
Prebivalci:	1880 - 5(1 prašič),
1890 - 16 (2 goved), 1931 - 22, 1984 - 10, 1840— nadstropna, 1984 - dvonadstropna.
Lastniki: Gašper Berčič, svetni duhovnik, licitacija 1775 (PdSL/16), Andrej Prevodnik, svetni duhovnik, kupna pogodba 1791 (PdSL/16; PC/173), Franc Svolšak, kupna pogodba 1799 (PC/173), Johan Dermota, kupna pogodba 1808 (11/154; M/386),
Terezija, vdova Svolšak, rojena Jelene, poročena Eržen, testament, in obravnava 1817 (111/171),
Jožef Eržen, trgovec, železninar in kramar, Terezijin mož, izročilna pogodba 1831 (V/152; VI/85),
Terezija Eržen, žena, izročilna pogodba 1834 (VI/95), Marija Urbančič, licitacijski zapisnik 1839 (VIII/287), Johan Urbančič, zapuščinsko prisojilo 1851, Jakob Pintar, notarska kupna pogodba 1873,
Elizabeta Pintar poročena Kokalj, špeceristinja, izročilna pogodba 1880,
Marija Bergant iz Stare Loke, razdelilni sklep na dražbi 1901/02,
Anton Krmelj, kupna pogodba 1902,
Marija Bergant iz Stare Loke, domik na dražbi 1908,
Lovrenc Rebolj iz Kranja, kupna pogodba 1909,
Janez Mravlja iz Škofje Loke, trgovec z mešanim blagom, s slaščicami, prodajo sveč, galanterije, molitvenikov in svetih podobnic na sejmih, kupna pogodba 1910, Janko Mravlja, sejmar, (fierant), prisojilo 1932, Janez Mravlja st. 1/2, Janez Mravlja ml. 1/2, darilna pogodba 1960, Marija Medved 1/4 darilna pogodba 1963 (1/4 od Janeza st.), Valentin Mravlja, 1/4 darilna pogodba 1969 (1/4 od Janeza st.), Justina Rant, kupoprodajna pogodba 1982 (1/4 od Valentina).
Mesto 109,
1930 Mestni trg 2,
pare. št. 249; vložek 173, 171,
Domače ime:Kotičkar,Taler
Hiša v Kloštrski gasi, 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840:Hiša na Kloštrski gasi, krita s skodlami; v pritličju veža, stanovanjska soba, kamra in kevder, poleg štala; I. nadstropje: soba in kamra. Dva vrta na Trati. Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi v Padršk, 1 v Kurniku, 1 za Gradom, 1 v Tošču.
Gradbeni posegi: 1903 Marija Juvan: predelava hiše in uravnanje fasadne stene s hišama št. 110 in 111, načrt: J. Spacapan in Raimund Jeilhofer iz Kranja; 1931 Rafael Thaler: adaptacija hiše, načrt: Anton Ogrin?
Prebivalci:	1880 - 7,
1890 - 14,
1931 — združeno, popisani drugje, 1840 — nadstropna, skodle, 1984 - nadstropna, opeka.
Lastniki: Gregor Ravnihar, pek, lastnik 1789 (O. N.),
Andrej Stanonik, pek, izročilna pogodba 1806 (II/27),
Marija Stanonik, žena, pekovka, izročilna pogodba 1844 (VIII/211),
Apolonija Stanonik, poročena Kalan, hči, izročilna pogodba 1848 (X/99),
Franc Kalan, sin, iz Kapucinskega predmestaj 18, zapuščinsko prisojilo 1866,
Johana Omahen, prisojilo 1878,
Marija Juvan, trgovka, prisojilo 1888,
Terezija Thaler, prisojilo 1910,
Družbena lastnina - FLRJ 1946,
Splošno ljudsko premoženje — Mestni ljudski odbor Škofja Loka 1947, Komunalno podjetje državnih zgradb v Škof ji Loki 1950, Občina Škofja Loka 1963,
Veletrgovina Loka Škofja Loka, poslovni prostori 1966.
Mesto 110,
1930 Mestni trg 2,
pare. št. 250; vložek 174, 171,
Domače ime: Kampelc, Lukež, Lukežovi, Taler,
Hiša v Kloštrski gasi, 1/3 hiša, '
Opis hiše okrog 1840: Hiša v Kloštrski gasi, krita s skodlami; v pritličju obokana veža, 2 sobi in kuhinja, poleg kevder; I. nadstropje: 2 sobi in kuhinja.
Gozdni deleži: V Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, na Žovščah, v Mali Hrastnici, 1/2 na Žovščah, 1/2 za Gradom, 1/2 v Tošču.
Gradbeni posegi: 1886/87 Marija Juvan: podrtje vogala hiše in umaknitev fasadne stene za razširitev ceste, združitev hiš št. 110 in 111. Deli sten so bili podrti do tal, posebno fasadne stene proti Nunski ulici, načrt: Janez Krstnik Molinaro; 1938 Rado Thaler: nova podzemna klet, načrt Franc Žontar.
Prebivalci:	1880 - 8,
1890- 8, 1931 - 15, 1984 - 14,
1840 - nadstropna, skodle, 1984 — nadstropna, opeka.
Lastniki: Tomaž Loštrk, lastnik 1752? (T.k.),
Jernej Loštrk, (Lustrik), glavnikar, lastnik 1786 (ZK Xlll/17 - A/54),
Luka Pegam, birt, in žena Anca, rojena Albreht, vdova Kožuh, lastnika pred 1804
(PC/162),
Blaž Pegam, tkalec, izročilna pogodba 1804 (PC/162),
Luka Pegam, birt, brat, izročilna pogodba 1810 (PA/89; I/383),
Marija Pegam rojena Jesenko, žena, pozneje poročena Golob, birtinja, izročilna pogodba 1832 (VI240; VIII/281),
Gašper Golob, starejši, birt, notarska izročilna pogodba 1861,
Gašper Golob, mlajši, iz Kapucinskega predmestja 13, prisojilo 1864,
Marija Kašman, poročena Juvan, notarska kupna pogodba 1866,
Luka Juvan, sedlar, notarska kupna pogodba 1867,
Marija, vdova Juvan, trgovka z blagom, prisojilo 1867,
Terezija Thaler, trgovka z manufakturnim blagom, prisojilna listina 1910,
Družbena lastnina - FLRJ 1946,
Splošno ljudsko premoženje - Mestni ljudski odbor Škofja Loka 1947, Komunalno podjetje državnih zgradb v Škofji Loki 1950, Občina Škofja Loka 1963,
Veletrgovina Loka Škofja Loka — poslovni prostori 1966,
Mesto 111, 1930 Mestni trg 2, Mestni trg 42,
pare št. 253/1; vložek 175, 171.
Domače ime: Premarca, Remarca, Lukež, Lukežovi, Šmarnčar, Taler. Hiša v Kloštrski gasi, 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša v Kloštrski gasi; stanovanjska soba, kramarski velb, poleg dvorišče; I. nadstropje: stanovanjska soba, poleg kamra, kuhinja z leseno steno. Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Volčji dolini, 1/2 na Žovščah, 1 /2 za Gradom, 1 /2 v Tošču.
Gradbeni posegi: 1886/87 Marija Juvan: združitev s hišo št. 110 in popolna predelava hiše, glej Mesto 110.
Prebivalci:	1880 - 21,
1890-združeno s št. 110,
1931 — popisano pri Mestu 110, oziroma Mestni trg 2, 1840 — nadstropna, 1984 - nadstropna, Lastniki: Franc Lužan, lastnik 1752? (T.k.), Jakob Lužan, glavnikar, iz Žabnice, lastnik pred 1790 (PdSL/5), Kari Žlebnik in žena Mica, kupna pogodba 1790 (PC/104), Blaž Triler od Sv. Duha, kupna pogodba 1796 (PC/104), Simon Triler, lastnik pred 1802 (I/309), Ignac Pegam, kupna pogodba 1802 (I/350), Franc Kalan, jermenar, kupna pogodba 1811 (11/204, 294), Marija Kalan, prisojilo 1842 (IX/311), Johan Volčič, usnjar, kupna pogodba 1849 (IX/311), Marija Kalan, poročena Bernik, izročilna pogodba 1850 (X/90), Andrej Bernik, čevljar, izročilna pogodba 1851, Marija Juvan, trgovka z mešanim blagom, prisojilna listina 1886. Nato isti lastniki kot na št. 110.
Mesto 112, 1930 Mestni trg 1, Mestni trg 1,
pare. št. 251; vložek 420, 176. Domače ime: Plavc, Tone, Košir. Hiša v Kloštrski gasi, 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša v Kloštrski gasi, krita s skodlami; v pritličju obokana veža, trgovski velb, magacin in štala; I. nadstropje: predsoba, 3 sobe s kuhinjo; II. nadstropje: predsoba, 3 sobe in kuhinja.
Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Dešni, 1 v Kurniku, 1 za Gradom, 1 v Tošču.
Gradbeni posegi: Stavbni elementi od 16. stoletja dalje.
Prebivalci:	1880 -	4,
1890 -	2,
1931 -	4,
1984 -	7,
1840—	dvonadstropna, skodle,
1984 -	dvonadstropna, opeka.
Lastniki: Elizabeta Lah (Lachin), Gregorjeva vdova, lastnica 1785 (ZK X111 /17—B/62), Gregor Luznar, lastnik 1793 (I/45; PC/44),
Jernej Pajer (Bajer, Payer), kramar in trgovec, licitacijski zapisnik in kupna pogodba 1801 (I/45),
Tomaž Pajer, sin, kramar, izročilna pogodba 1833 (VI/4),
Andrej Malner, trgovec v Ljubljani, licitacija s prisojilom 1837 (VII/81),
Anton Bogataj, kupna pogodba 1840 (VII/14, 255),
Feliks Kari, markiz Gozani de St. George, kupna pogodba 1850 (X/176—180),
Johan Rajgel (Reigel), kupna pogodba 1852 (Suplement l-IV),
Peter Bednarc iz Ljubljane, nakup s prisojilom 1856 (Suplement III),
Johan Nepomuk Plauc iz Ljubljane, trgovec, kupna pogodba 1856 (Suplement l-IV; III),
Henrik, Ludvik, Julij, Robert, Jožef Plauc, vsak 1/6, mlad. Jean Marinšek, mlad. Olga
Marinšek, mlad. Amalija Marinšek, vsaka do 1/18, prisojilo 1889,
Henrik Plauc, trgovec, 1/6 kupna pogodba 1890 (od Marinškov),
Henrik Plauc, trgovec, 2/6 kupna pogodba 1891,
Marija Juvan, 4/6 kupna pogodba 1891 (od Henrika),
Marija Juvan, 2/6 kupna pogodba 1891 (od ostalih Plaucov),
Janez Košir, trgovec, izročilna, ženitna in dedna pogodba 1892,
Ivo Košir, prisojilo 1938.
Mesto 113,
1930 Mestni trg 4,
Mestni trg 41,
pare. št. 256; vložek 177.
Domače ime: Kordeš, Dolenc, Taler.
Hiša v Kloštrski gasi, 2/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša v Kloštrski gasi; v pritličju obokana veža, klobučarska delavnica, štala in dvorišče; I. nadstropje: soba, kamra, posebna soba, kuhinja in jedilna shramba. Vrt na Trati.
Gozdni deleži: v Bodoveljski grapi, za Vincarji, 2/3 v Kurniku, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: 1880 Franc Dolenc: predelave na strehi; 1896 isti: dve sobi na podstrešju; 1910 isti: izložbeno okno in vrata, načrt J. Spacapan.
Prebivalci:	1880 - 3,
1890 - 4, 1931 - 1, 1984 - 4, 1840 — nadstropna, 1984 - nadstropna.
Lastniki: Jakob Klemenčič, lastnik tudi v Mestu št. 124, lastnik pred 1816 (III/288), Primož Ambrožič, klobučar, licitacijski zapisnik 1816 (IV/167—172), Kordula Fister (Fiister), obravnava 1826 (IV/ 173),
Lorenc Burghardt, (tudi Burger), klobučar, mož hčere Kordule Fister, Ane Fister, obravnava 1826 (IV/137),
Jožef Burghardt, izročilna pogodba 1862,
Jera Pokorn, rojena Burghardt, Valentin Burghardt, Kari Burghardt, prisojilo 1872, Johana Gorjanc, licitacijski zapisnik s prisojilom 1873, Gabrijel Pečnik, notarsko poročno pismo 1874, Franc Dolenc iz Kranja, prisojilo 1878,
Edvard Dolenc, trgovec v Kranju, trgovec z mešanim blagom, prisojilo 1902,
Ignacij Plantarič 1/2 in Herman Deisinger 1/2, kupna pogodba 1911, Rafael Thaler, domik na dražbi 1915, Elica Homan, rojena Thaler, prisojilo 1936, Družbena lastnina - FLRJ 1946,
Splošno ljudsko premoženje — Mestni ljudski odbor Škofja Loka 1947, Komunalno podjetje državnih zgradb v Škofji Loki 1950, Tovarna obutve PEKO Tržič — prodajni lokal 1963.
Mesto 114, 1930 Mestni trg 3, Mestni trg 2,
pare. št. 252; vložek 178.
Domače ime: Heis, Homan, Pek, Maček.
Hiša v Kloštrski gasi, 1 hiša.
Hiša je bila podložna farni cerkvi v Stari Loki (I/469),
Opis hiše okrog 1840: Hiša v Kloštrski gasi, krita s skodlami; v pritličju obokana veža, stanovanjska soba, vštric 2 jedilni shrambi, magacin in kevder; I. nadstropje: stanovanjska soba s sobo zraven in majhno sobo, kuhinja in iz te stanovanjska soba; II. nadstropje: velika soba, poleg zunaj 3 sobe, kuhinja in jedilna shramba.
Gozdni deleži: v Padršk, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Dešni, 1 v Kurniku, 1 za Gradom, 1 v Tošču.
Gradbeni posegi: Gotski, renesančni in baročni stavbni elementi, freske na fasadi. Leta 1971 je ob prenovi stavbe Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo vzidal napisno ploščo z naslednjimi podatki: Homanova hiša - zahodni del. Arhitektura od 14. — 19. stoletja, freske in stenske dekoracije od 16. — 18. st., kovani izdelki stavbne opreme 19. st., rekonstrukcija fasade v historično stanje 1971.
1899/1900 Anton Homan: nova vratain dve okni v pritličju,odprava obokov in predelava prostorov za gostilno, podzidanje„erkerja", načrt J. Spacapan; 1928 Beti Homan: hodnik za goste pred lokalom (terasa), načrt: A. Ogrin, 1928; 1934 ing. Anton Homan: notranje adaptacije; 1939 Ela Homan: notranje adaptacije.
Prebivalci:	1880 - 13,
1890 - 11, 1931 - 6, 1984 - 5,
1840 - dvonadstropna, skodle, 1984 — dvonadstropna, opeka.
Lastniki: Ignac Anton Prenner, protipisar, justiciar, mestni sodnik (predstojnik), sodni
predstojnik, lastnik pred 1791 (I/468; ZK XIII/17—A/85),
Peter Heis, kupna pogodba 1791 (ZK XIII/17—A/85),
Rozalija Heis, vdova, lastnica pred 1815 (11/363),
Peter Heis, sin, izročilna pogodba 1815 (II/363; V/32; VII/139),
Pavel Homan, pek, lastnik tudi v Mestu št. 95 in 89, kupna pogodba 1833 (VI/110),
Jožef Homan, pek in gostilničar, lastnik tudi v Mestu št. 41, izročilna pogodba 1855,
Anton Homan, pek in krčmar, prisojilo 1887,
Anton dr. Homan, prisojilo 1927,
Anton dr. Homan, II. nadstropje 1959,
Družbena lastnina 1959 — lokali,
Tomo Homan iz Ljubljane 1/2 in ned. Ivan Homan iz Celja 1/2, sklep o dedovanju 1972.74
HOMANOVA HIŠA75
Po ljudskem izročilu naj bi bila Homanova hiša št. 41 in 114 škofova last. Deželni grb z letnico 1529, ko so hišo po potresu predelovali, tega ravno ne podpira. Na cerkveno lastništvo pa kaže neka zadolžnica iz leta 1805, ko je starološki župnik Valentin Notar, bivši župnik in dekan v Poljanah, zastavil donos obeh hiš (I/469). St. 114 je kupil Pavel Homan, št. 41 pa pozneje njegov sin Jožef Homan (1821 — 1886). Homane poznamo v Železnikih, okrog Loke pa predvsem v Zmincu. Ne izključujem celo tega, da se je priimek razvil iz Omana, ki jih je v Zmincu bilo še več. Vse kaže, da izhaja Pavel Homan (1789—1858) iz razvejane Pahovčeve rodovine v Zmincu, stara hišna št. 19, oziroma v Podpulferci. Bil je izredno podjeten. Poročil se je z Ano Prešeren iz mesta 95 in si tako pridobil hišo. Leta 1820 je bil za 30 gld. sprejet med pekovske mojstre. Leta 1822 je zaprosil za znižanje davka. Ukvarjal se je z gostilno, pekarijo, pridno je kupčeval tudi z lanom. Imel je stike s Trstom in Reko. Leta 1830 so mu našli v kleti 770 funtov pretihotapljene soli. Zaradi globe 770 gld. se je pritoževal kar štiri leta. Obenem je kupoval njive. Leta 1833 si je oskrbel ubožno spričevalo. Mučila sta ga protin in splošna slabost. Isto leto je kupil hišo št. 114 in se je potem reklo pri hiši pri Homanu ali pri Peku. Homani so bili v sorodu s Prešerni, Mariniji, Flisi, Kalani in Sušniki. Pri Mačku se je reklo verjetno zaradi sorodstva na Lontrgu št. 58. Sin Gašperja Prešerna, peka na št. 95, brat Pavlove žene Ane, je po ljudskem izročilu imel v Benetkah banko v svoji hiši na Rivo degli SchiavoniPosredoval je loške kupčijske posle s platnom, lanom, orehovim in češnje-vim lesom. Zanimivo bi bilo preveriti te podatke v Benetkah!
Mesto 115, 1930 Mestni trg 6,
Mestni trg 40, Klobovsova 3 (zadnji del stavbe), pare. št. 257; vložek 182. Domače ime: Lebnar, Kavarna. Hiša v Kloštrski gasi, 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša v Kloštrski gasi, krita s skodlami; v pritličju veža, stanovanjska soba, kuhinja, kramarski velb, nato štala; I. nadstropje: stanovanjska soba, kamra in predsoba, dalje zadaj 2 sobi. Vrt na Trati.
Gozdni deleži: v Padršk, v Veliki Hrastnici, v Bodoveljski grapi, 1 na Žovščah, 1 za Gradom, 1 v Tošču.
Gradbeni posegi: 1905 Jerica Pajer: adaptacija in povečava kavarniških prostorov; 1910 Minka Plantarič: pločnik pred hišo; 1934 ista: adaptacija prostorov za urarsko delavnico; 1938 Stojan Plantarič: adaptacija v hiši; 1940 Miran Plantarič: zamenjava lesene stene v delavnici.
Prebivalci:	1880- 18,
1890 - 23, 1931 - 9, 1984 - 2,
1840 — dvonadstropna, skodle,
1984 - dvonadstropna, opeka, (zadaj enonastropna),
Lastniki: Jakob Šink, lastnik 1786 (ZK X111 /17—8/71),
Martin Jamnik, pek, lastnik že 1786, izročilna pogodba s.d., (ZK X111/17, 8-22; PdSL/3; PC/106, 235; 1/107, 268), Luka Jamnik, izročilna pogodba s.d.
Pavel Klemenčič. lastnik tudi v Karlovcu 49, licitacijski zapisnik 1824 (IV/139, 156),
Martin Šifrer iz Žabnice, kupna pogodba 1826 (IV/140),
Franc Kuralt, vnuk Martina Šifrerja, prisojilo 1844 (IX/23),
Matevž Kuralt iz Žabnice, prisojilo 1849 (X/456),
Anton Grbec, notarska kupna pogodba 1860,
Antonija Grbec, vdova, zapuščinsko prisojilo 1873,
Vencel Pajer (Payer), kavarnar, notarska pogodba 1876,
Jerica Pajer, rojena Dermota, prisojilo 1896,
Ivan Karlin, izročilna in ženitna pogodba 1905,
Marija, vdova Karlin, poročena Plantarič, kavarnarica, prisojilo 1909,
Stojan Plantarič,prisojilo 1938,
Reichsgau Karnten 1941,
Splošno ljudsko premoženje 1949 (del),
Antonija Plantarič, rojena Simončič, poročena Štrekelj, sklep 1951,
Antonija Štrekelj (stanovanje vil. nadstropju) 1959,
Družbena lastnina 1959,
Krajevna skupnost Škofja Loka - lokal 1964,
Komunalno podjetje Remont — lokal 1965,
Karel Frelih, Sorica, kupna pogodba 7/8 1980 (od Antonije Štrekelj), Ivica Plantarič, kupna pogodba 1/8 1980 (od Antonije Štrekelj),
Mesto 116, 1930 Mestni trg 8, Mestni trg 39,
pare. št. 258/2; vložek 183. Domače ime: Grbec, Koceli. Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd,. 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu, krita z opeko; v pritličju obokana veža, trgovski velb, stanovanjska soba in 2 velika kevdra, poleg štala; I. nadstropje: 4 sobe, kuhinja in jedilna shramba; II. nadstropje: 4 sobe, kuhinja in jedilna shramba. Gozdni deleži: v Padršk, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, 1 na Žovščah, 1 za Gradom, 1 v Tošču.
Gradbeni posegi: Stavbni členi iz 18. in 19. stoletja. 1906 Koceli - Karlin: prezidave in povišanje hiše, načrt Kranjska stavbna družba; 1913 J.N. Koceli: predelava skladišča in izdelava izložb.
Prebivalci:	1880 -46 (šolarji) Združena s št. 117 že pred 1869.
1890 -25, 1931 - 13, 1984 - 27,
1840 — dvonadstropna, opeka, 1984 — dvonadstropna, opeka.
Lastniki: Rodbina Jugovic, lastniki 1752 (T.k.),
Franc Leopold Jugovic, lastnik tudi na Štemarjih, lastnik pred 1802 (1/46, 290), Jožef Grbec, ranocelnik, in žena Frančiška Uhl, licitacijska listina in kupna pogodba 1802 (1/46, 290),
Anton Grbec, stanoval v Kapucinskem predmestju št. 8, kupna pogodba 1838 (VII/176—177; VIII/91),
Antonija Grbec, vdova, zapuščinsko prisojilo 1873, Marija Koceli, prisojilo 1880,
Janez Nepomuk Koceli, trgovec, izročilna pogodba 1906, Ana Lenček, prisojilo 1917, Družbena lastnina FLRJ 1946,
Splošno ljudsko premoženje — Mestni ljudski odbor 1948. Komunalno podjetje državnih zgradb 1950, Občina Škofja Loka 1963, Veletrgovina Loka, pisarne in lokali 1966.
Okrog leta 1806 je imel v hiši pekarijo Mihael Ambrožič (II/27). Jožef Grbec je imel tobačno zastopstvo že leta 1810 (PA/80), leta 1816 pa še loterijo (lL/470; IV/61, 79,
80), po letu 1824 je pobiral tudi kolkovino. Siegelgefaller, Stempelgefall, Tabak und Stempel Districktferlager, Lotto Kolektur, itd.(IV/103, 178, 202; IX/73). Anton Grbec je bil nekaj časa zakupnik Strahlove graščine v Stari Loki.
Dr. Ludvik Grbec se je rodil leta 1805 v Škofji Loki. V družini je že bila medicinska tradicija. Oče Jožef je bil dolgoletni loški renocelnik, prav tako njegov sin, Ludvikov brat Anton. Ludvik je strokovno največ dosegel. Na Dunaju je postal doktor medicine in magister očesnega zdravstva. Kot mlad zdravnik je pričel s privatno prakso kot prvi okulist v Ljubljani. Krajši čas je bil okrožni zdravnik v Vipavi, kar dobrih 40 let pa rudniški zdravnik v Idriji. Raziskoval je poklicno bolezen rudarjev, zastrupljenje z živim srebrom. Umrl je leta 1880 v Idriji. Na tej hiši v Loki ima bronasto spominsko obelež-
Mesto 117,
1930 Mestni trg 8,
Mestni trg 39
pare. št. 259; vložek 184.
Domače ime: Grbec, Koceli.
Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd., 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu; magacini, štala in dvorišče; I, nadstropje: 2 sobi spredaj in 1 soba in dvorišče in kuhinja; II. nadstropje: 2 sobi, kuhinja, jedilna shramba in končno 2 majhni sobi pod streho.
Gozdni deleži: v Padršk, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Dešni, 1 na Žovščah, 1 za Gradom, 1 v Tošču.
Gradbeni posegi: Hiša je bila že pred 1869 združena s št. 116 in so prebivalci obseženi že na tej številki.
Lastniki: Barbara Ambrožič, lastnica pred 1784 (ZK XIII/17-B/53), Ignac Ambrožič, sin, testament 1784 (ZK X111 /17—B—53), Mihael Ambrožič, pek, lastnik pred 1809 {11/202),
Tomaž Štajer (Steurer), pek, žena Jera, rojena Golob, vdova Žontar, izročilna pogodba 1809 (II/202, 336),
Anton Grbec, okrajni zdravnik, licitacijski zapisnik 1828 (VI/13), Antonija Grbec, vdova, zapuščinsko prisojilo 1873, nato isti lastniki kot na št. 116.
Mesto 118,
1930 Mestni trg 10,
Mestni trg 38,
pare. št. 260; vložek 185.
Domače ime: Farovž, Župnišče.
Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd., 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Mestno župnišče na Zgornjem placu, pokrito z opeko; v pritličju obokana veža, magacini, 2 shrambi, vinski kevder, štala in dvorišče; I. nadstropje: 4 sobe, poleg predsoba in zadaj 2 sobi, kuhinja in jedilna shramba; II. nadstropje: 4 sobe in piedsoba in zadaj 2 sobi. Vrt na Grabnu.
Gozdni deleži: v Padršk, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, 1 na Žovščah, 1 za Gradom, 1 v Tošču.
Gradbeni posegi: Baročna stavba z arkadnim dvoriščem in renesančno Schvvarzovo ploščo na fasadi. Stavbni elementi od 16,—19. stoletja.
Prebivalci:	1880 - 6(1 konj, 3 goved, 2 prašiča),
1890 -6, 1931 - 8, 1984 -0,
1840 — dvonadstropna, opeka, 1984 — dvonadstropna, opeka.
Lastniki: Volbenk Schvvarz, lastnik v 15. in 16. stoletju, Freisinška škofija, ob začetku 16. stoletja, Lenart pl. Sigesdorf, ob začetku 16. stoletja, vendarle do smrti, Urban Kunstelj, isto stoletje,77
družina Jugovic, Johan, Tomaž, Ignac, Jakob, Kari, Jožef, Franc Ksaver, lastniki že 1728 oziroma 1735 (ZK XII1/17-A/35, 80), družina Jugovic, lastniki 1752 (T.k.).
Urban Mohorič, župnik iz Poljan, lastnik do smrti 1788 (ZK X111 /17—A/80),
Ignac Anton Prenner, protipisar, justiciar, mestni sodnik (predstojnik), sodni predstojnik,
žena Marija Ana Zore (Sorrin), lastnika hiše in kapele pred 1794 (PC/62),
Jožef Demšar, licitacija in kupna pogodba 1794 (USL/7),
Župnišče Škofja Loka, po poizvedbi s.d. (župnija ustanovljena 1804),
Družbena lastnina 1959,
Služba družbenega knjigovodstva, del stavbe, 1963, Stanovanjski sklad občine Škofja Loka 1964, Občina Škofja Loka (od Stanovanjskega sklada) 1978.
VOLBENK SCHVVARZ -- KAPELA SV. TROJICE - LOŠKO ŽUPNIŠČE
Ločan Volbenk Schvvarz je bil rojen v Mariazell pri Pottendorfu na Nižjem Avstrijskem. Kdaj je prišel v Loko, ni znano. V župnem arhivu sem zasledil, da je ustanovil mašni beneficij že leta 1486. Bil je desna roka dveh škofov, Siksta in pozneje Filipa, pri upravnih in gospodarskih zadevah. Pomagal je cesarju Maksimiljanu I. pri urejanju vice-domskih računov v Ljubljani. Leta 1500 ga je vladar imenoval za kranjskega vicedoma, vendar službe ni prevzel, še naprej pa je vladarju pomagal pri urejanju njegovih zadev na Kranjskem in Primorskem.
V svoji hiši je leta 1513 dal zgraditi kapelo s tremi oltarji, ki jo je leta 1517 posvetil oglejski sufragan škof Daniel de Rubeis. Ustanovil je tudi beneficij Sv. Trojice in ga finančno odlično utemeljil (1513).
Schvvarz je bil dvakrat poročen. Prva žena je bila Uršula, druga pa Doroteja. Vsi trije so upodobljeni na njegovem nagrobniku v starološki cerkvi. Nagrobnik je izdelal znani kipar Jakob Schnitzer. Žal ni vklesana letnica Schvvarzove smrti (okrog 1522). Po vdovini smrti je loško premoženje pripadlo freisinškemu škofu, ki je nadalje razpolagal z imetjem.78
Beneficiju in kapeli je uspelo obdržati bogato posest do reform Jožefa II. Ta je oboje odpravil in zasegel. Zvonove, klopi in omare so prodali na licitaciji. Oltarji in druga oprema kapele se jim je zdela brez vrednosti in je niso dali niti na dražbo. Poslopje so razsvetili in prodali.97
F. Pokom je v rokopisni zapuščini zapisal še naslednje podatke. Kapela je do konfiskacije ob koncu 18. stoletja imela 3 oltarčke. Imenovala se je tudi črna kapela po V. Schvvarzu. Na stropu je bila freska Sv. trojice. Na zidu je bil zapis o težkih časih in dogodkih v 16 stoletju. Zapis v heksametrih naj bi bil iz okrog leta 1680. V hiši poleg kapele (ne pove na katero stran) so občasno bivali kranjski kapucini, ko še ni bilo loškega samostana. Sosed na drugi strani se je imenoval Kapeličar. Do leta 1830 so v bivših prostorih kapele shranjevali sejmarske ute (kolibe), štante. Do leta 1868 je bila v pritličju lekarna, od tega leta do 1888 je imel trgovec Krisper iz Ljubljane svoj lokal, pozneje pa še Marinšek iz Kranja. Za Prennerjem je hiši ali hišo in kapelo kupil Josip Jurij Passler in iz njegove zapuščine pa leta 1803 Anton VValand. Lastnike po Prennerju v virih nisem mogel preveriti.
Dr Nace Šumi meni, da je današnja stavba ena najlepših profanih baročnih stavb v Loki. Baročna faza združenja obeh hiš (in kapele) naj bi nastala že med leti
1740-1760. Verjetno je potekala ta barokizacija znatno pozneje. Franciscejski kataster kaže še polovico hiše oziroma kapelo pomaknjeno iz stavbne črte na Placu. Tudi Pokorn v rokopisni zapuščini omenja ta izmik. Baročno podobo je stavba dobila tako verjetno dosti pozneje.
Leta 1804 je bila končno le ustanovljena samostojna župnija za mesto Loka. Priprave za ustanovitev segajo že v čas reform Jožefa II. Prostore kapele sv. Trojice inbeneficiatove hiše so uporabili za novo loško župnišče. Kdaj so se župniki preselili izvikarjeve hiše, je težko reči. Kapelo sv. Trojice so nekaj adaptirali že takoj, sicer pa operati franciscejskega katastra med leti 1827—1830 že omenjajo „moderno popolnoma obnovljeno župnišče"82
Se tja do 50. let preteklega stoletja je v župnih inventarjih opomba, da je bilo župnišče leta 1837 po gubernialni odobritvi s konkurenčno obravnavo popolnoma dograjeno (ausgebaut). Tekst inventarjev je razumeti tako, da so šele takrat prostor (lokal) nekdanje kapele združili in povezali med seboj pod enim ostrešjem ter sezidali požarne zidove. Del stavbe je ostal še pokrit s skodlami, večinoma pa so ga prekrili z opeko. Leta 1852 so popolnoma prenovili razpadajoče obzidje med farovškim dvoriščem oziroma vrtom in Kloštrsko ulico ter še prekrili del strehe, ki je bila še skodlasta.
Večje notranje prezidave in obnova zunanjščine so potekale med leti 1879 do 1895, ko so zaradi potresa spet obnavljali hišo83
Mesto 119,
1930 Mestni trg 12,
Mestni trg 37,
pare. št. 261; vložek 187.
Domače ime: Šinkovec, Šinkuc, Arka, Benedičič, Apoteka. Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd., 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu,krita s skodlami; v pritličju obokana veža, trgovski velb, velika klet in 2 majhni, poleg dvorišče; I. nadstropje: predsoba, 2 sobi in 2 na dvorišču, kuhinja in zadaj soba in jedilna shramba; II. nadstropje: 2 sobi in 2 sobi zadaj, poleg kuhinja, dalje zadaj 1 soba.
Gozdni deleži: v Padršk, 2 v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, 1 v Kurniku, 1 za Gradom, 1 v Tošču
Gradbeni posegi: Poznogotski in poznejši stavbni elementi, arkadno dvorišče. 1890 Marija Maček: popravilo stranišča; 1892 dr. Anton Arko: prezidava gankov in stranišča, načrt: Urban Žebre; 1909 Franc Benedičič: prodajalna in „snaženje" hiše, načrt: A. Molinaro.
Prebivalci:	1880- 18,
1890 - 11, 1931 - 10, 1984 - 4,
1840 - dvonadstropna, skodle, 1984 — dvonadstropna, opeka,
Lastniki: Blaž Homan, lastnik 1752? (T.k.),
Tomaž Homan, Marjetin oče, lastnik pred 1799 (Ml/253),
Silvester Homan, lectar in svečar, Marjetin sin, oba v Ljubljani, testament 1799 in notarska listina 1814 (Ml/49, 252),
Valentin Kne, jermenar, zet, izročilna pogodba 181 (II/259; Ml/252), Marjeta Homan, vdova,v Ljubljani, Silvestrova mati in Elizabetina hčerka, izročilna pogodba 1818 (Ml/253),
Anton Per (Pehr, POhr), davčni mostninar v Kranju, kupna pogodba 1822 (Ml/294), Johan Jereb iz Loke št. 59, kupna pogodba 1826 (IV/176), Jožef Jereb, izročilna pogodba 1850 (X/103), Jurij Guzel, nakup s prisojilom 1854,
Silvester Homan, stanuje v Ljubljani, kupna pogodba 1854, Primož Polanc, kupna pogodba 1863,
Lorenc Plešec (Pleschz), licitacijski zapisnik s prisojilom 1871,
Johan Maček, notarska kupna pogodba 1871,
Marija, vdova Maček, iz Mesta št. 22, prisojilo 1884,
Anton dr. Arko, zdravnik, kupna pogodba 1891,
Franc Benedičič, urar, prisojilo 1908,
Berta Benedičič, prisojilo 1931,
Marica Savnik, kupna pogodba 1934,
Berta Šiftar rojena Kern, vdova Benedičič, kupna pogodba 1935, Družbena lastnina — Občina Škofja Loka, lokal 1959,
Berta Šiftar, Maribor 1/2 in Emil Šiftar, tehnik, Maribor 1/2, darilna pogodba 1961, Jakob Kržišnik, krojač 2/6, Gabrijel Podobnik, mesar 1/6, Srečko Slabe, mesar 1/6, kupna pogodba 1965 (od Emila Šiftarja),
Srečko Slabe, mesar 1/6, kupna pogodba 1965 (od Emila Šiftarja),
Minka Iglič, poročena Pintar, kupna pogodba 2/9 1969 in Cilka Oman, darilna pogodba
1/9 1969 (obe od Jakoba Kržišnika),
Šala Nebi. 1/12 in Ibrahim Beriša 1/12, kupna pogodba 1973 (od Feliksa Slabeta), Francka Jereb, Plužnje, Cerkno, kupna pogodba 1/6, 1980 (od Gabrijela Podobnika), Mileva Okiljevič, kupoprodajna pogodba 1980 (od Ibrahima Beriša).
APOTEKA84
Do leta 1868 je bila loška apoteka v stari kapeli sv. Trojice, sedaj Mestni trg 38, ob župnišču. Prvo lekarno v modernem smislu je imel v tej hiši Kari Fabiani, rojen v Ribnici, že leta 1869, kar je razvidno iz popisov prebivalstva. Stanoval jenajpiejv sosednji hiši, danes Mestni trg 36. Leta 1880 je že stanoval v tej hiši. Leta 1890 je vpisana le vdova in sin Johan Alojz , rojen leta 1871, takrat še apotekarski praktikant. Do leta 1892 so na potrdilih za zdravila ubogim, ki jih je potrjevala loška okrajna bolniška blagajna, še štampiljke Fabianijeve apoteke pri kronani Mariji. Vse kaže, da sin za vodstvo lekarne ni bil zadosti usposobljen, saj se že leta 1892 podpisuje na recepte Jožef Zenotti. Po letu 1895 je lekarno prevzel Ervin Burdych in jo okrog leta 1904 preselil v svojo novo hišo v Kapucinskem predmestju, sedaj Titov trg 2, kjer je lekarna ostala do preselitve v zdravstveni dom.
Mesto 120, 1930 Mestni trg 14, Mestni trg 36,
pare. št. 262; vložek 188, 72.
Domače ime: Bas, Pošta, Pavlič.
Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd., 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu, krita s skodlami; v pritličju obokana veža, 2 magacina, kevder, dvorišče in štala; I. nadstropje: stanovanjska soba s kamro, kuhinja in jedilna shramba, dalje zadaj soba; II. nadstropje: soba, kamra, kuhinja in zadaj soba. Hišni vrt na Grabnu.
Gozdni deleži: v Padršk, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Dešni, 1 v Kurniku, 1 za Gradom, 1 v Tošču.
Gradbeni posegi: Poznogotski stavbni elementi, baročna fasada, arkadno dvorišče. 1878 Franc Deisinger: prezidava ključavničarske delavnice; 1889 Jožef Pavlič: šupa za seno, proti Šolskim ulicam, načrt Janez Berčič; 1920 Viktor Debelak: prezidava okna in vrat
Prebivalci:	1880 - 11,
1890 - 11 (4 konji).
1931 - 20, 1984 - 10,
1840 — dvonadstropna, skodle. 1984 - dvonadstropna, opeka,
Lastniki: Jakob von Jenkensheim, lastnik 1752? (T.k.),
Marks Anton von Jenkensheim, špitalski mojster, lastnik pred 1806 (II/44),
Jernej Gašperšič iz Bukovice, kupna pogodba 1806 (II/44),
Tomaž Gašperšič, sin, birt, tudi v Karlovcu št. 33, izročilna pogodba 1807 (II/96; IV/120; V/188, 211),
Jera Gašperšič, poročena Eberl (Heberle), prisojilo 1831 (JI/240; V/213),
Katarina Eberl, prisojilo 1835 (VI/175),
Jurij Guzel, trgovec z lanom kupna pogodba 1844 (VIII/195),
Johan Guzel prisojilo 1868,
Simon Kosmač, prisojilo 1879,
Jožef Pavlič, poštar, prisojilo 1889,
Marija vdova Pavlič, prisojilo 1913,
Marija Hribar 1/2 in Rajko P.ivlič 1/2, oba iz Velike Gorice, prisojilo 1927, Pavel Štravs in žena Ivana Štiav^ vsak 1/2, kupna pogodba 1927, Mestna občina Škofja Loka, kupna in menjalna pogodba 1933, Družbena lastnina — Splošno ljudsko premoženje 1948, Komunalno podjetje državnih zgradb 1950, Občina Škofja Loka 1963,
Mesto 121,
1930 Mestni trg 16,
Mestni trg 35,
pare. št. 263; vložek 189.
Domače ime: Rotovž.
Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd., 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Rotovž na Zgornjem placu, krit s skodlami; v pritličju obokana veža, trgovski velb, zraven vahtnica in štala; I. nadstropje:obokana predsoba, velika stanovanjska soba in kamra, nato zadaj shramba na dvorišču, nato soba zadaj, poleg kuhinja in drvarnica; II. nadstropje: predsoba s prostorno sobo, obokana shramba nad dvoriščem in majhen turn, pokrit s pločevino.
Gozdni deleži: v Bodoveljski grapi, 1 v Kurniku, 1 za Gradom.
Gradbeni posegi: Poznogotski stavbni členi, arkadno dvorišče, poslikana fasada.
Prebivalci:	1880 - 7,
1890 - 13, 1931 - 4, 1984 - 18,
1840 — dvonadstropna, skodle, 1984 — dvonadstropna, opeka.
Lastniki: Mestna občina Škofja Loka,
Mestna občina Škofja Loka, proizvedbeni zapisnik 1878,
Splošno ljudsko premoženje 1948,
Komunalno podjetje državnih zgradb 1950,
Občina Škofja Loka 1963.
Mesto 122,
1930 Mestni trg 18,
Mestni trg 34,
pare. št. 264; vložek 191.
Domače ime: Fidel, Fidelčk.
Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd., 2/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu; obokana veža in ključavničarska delavnica, zadaj kevder in štala, poleg dvorišče; I. nadstropje: soba, kamra, nato kuhinja in jedilna shramba, zadaj stanovanjska soba in kuhinja; II. nadstropje: soba, kamra, nato kuhinja in jedilna shramba, zadaj soba in predsoba.
Gozdni deleži: v Bodoveljski grapi, na Žovščah, pod Sv. Lovrencom, 2/3 v Kurniku, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Stavbni elementi iz 17. stoletja, arkadno dvorišče. 1900 Terezija Klobovs: predelave v hiši, nova vrata pri kovačnici in predelava stranišč. Prebivalci:	1880 -9,
1890 - 7, 1931 - 9, 1984 - 13,
1840 - dvonadstropna, 1984 — dvonadstropna.
Lastniki: Jožef Jereb, ključavničar, lastnik 1787 (ZK X111 /17—B/93). Marija Jereb, ključavničarka, lastnica pred 1793 (PC/31),
Fidel Klobovs, ključavničar, sin Marije Jereb, njegova žena Marija Eksler, hči klobučarja
Johana Ekslerja (Ochsler), izročilna pogodba 1793 (1/175; PC/179),
Johan Klobovs, ključavničar, sin, izročilna pogodba 1850 (X/101),
Terezija, vdova Klobovs, prisodno pismo 1900,
Ivan Klobovs, župnik v Inomostu, prisojilo 1909,
Mestna občina Škofja Loka, prisojilo 1931,
Splošno ljudsko premoženje 1948,
Komunalno podjetje državnih zgradb v Škof ji Loki 1950,
Občina Škofja Loka 1963.
Mesto 123,
1930 Mestni trg 20,
Mestni trg 33,
pare. št. 265; vložek 192.
Domače ime: Kamrar, v Kamer.
Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd., 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu, krita z opeko; v pritličju obokana veža, stanovanjska soba, kevder, štala in dvorišče; I. nadstropje: stanovanjska soba, kamra, kuhinja in jedilna shramba, nato zadaj soba in kamra; II. nadstropje: soba in kamra, poleg kuhinja in zadaj 2 sobi.
Gozdni deleži: v Padršk, v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Močilniku, 1 na Žovščah, 1 za Gradom, 1 v Tošču. Gradbeni posegi: Stavbni elementi iz 17. stoletja.
1896 Lovrenc Sušnik: prezidava in nadzidava dvorišča stavbe, predelava stopnic, gankov in strehe; 1913 Lovro Sušnik: predelave v hiši, odprava starih stropov in zamenjava s traverzami, načrt: ing. H. Uhlir, Ljubljana; 1936 Katarina Sušnik: adaptacija prostorov proti Klobovsovi ulici, izenačitev tlakov s hišo proti Mestu, načrt Franc Žontar.
Prebivalci:	1880 - 14 (3 konji),
1890 - 16 (2 konja), 1931 - 7, 1984 - 15,
1840 - dvonadstropna, opeka, 1984 — dvonadstropna, opeka. Lastniki: Elizabeta Radovič, lastnica 1752? (T.k.),
Feliks Anton Radovič, mestni župan, mestni predstojnik, špitalski mojster, lastnik že 1789 (PdSL/39; PC/199; ZK XI11/17—B/123, 127, 128),
Jožef Gašperšič, kupna pogodba 1792 (PC/199),
Jernej Gašperšič, sin, barvar in potiskalec platna (Leinvvanddrucker, Druckermeister), izročilna pogodba 1800 (USL/12; I/204; II/288, 289),
Gregor Maček, barvarski mojster iz Železnikov, pivar v Kapucinskem predmestju št. 20, izročilna pogodba 1811 (II/288, 358; 111/149),
Andrej Sušnik, birt, Gašperjev brat v Karlovcu št. 29, kupna pogodba 1819 (111/149; V/109),
Marija Sušnik, kramarica, prisojilo 1838 (VII/162),
Valentin Sušnik, pek, gostilničar in trgovec z železnino, prisojilo 1859,
Lorenc Sušnik, pek, gostilničar in hranilnični ravnatelj, izročilna pogodba 1893,
Katarina Sušnik, prisojilo 1932,
Pavel Sušnik, prisojilo 1945,
Splošno ljudsko premoženje, kupna pogodba 1958, Pavel Sušnik, pridobitni nalog 1959, Splošno ljudsko premoženje — Šivalnica Kroj 1959, Občina Škofja Loka 1964,
Gostinsko podjetje Krona Škofja Loka (lokal) 1964,
Alpetour - DO Gostinstvo, TOZD Hoteli Škofja Loka (lokal) 1980.
Stavba se imenuje Kamra (Kamrar, v Kamer, itd.) zato, ker je bila v njej v cehovskih časih prodajalna kruha—kruharna, kamor so morali prinesti v prodajo kruh loški peki in drugi meščani. Pozneje so v Kamri tudi pekli kruh. S peko so prenehali nekaj let po zadnji vojni.
Mesto 124, 1930 Mestni trg 22, Mestni trg 32,
pare. št. 266; vložek 196, 667. Domače ime: Kronbirt, Polde, Krona. Hiša na Placu,Zgornjem trgu, itd., 2/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu, krita s skodlami; v pritličju obokana veža, na dve strani obokani shrambi, kevder, dvorišče in štala; I. nadstropje: predsoba, velika točilnica in kamra, kuhinja, jedilna shramba, nato zadaj 2 sobi in kuhinja; II. nadstropje: predsoba, velika soba in 2 majhni. Vrt na Trati.
Gozdni deleži: v Padršk, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, 2/3 na Žovščah, 2/3 za
Gradom, 2/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Baročni stavbni elementi.
1937 Katinka Sušnik: predelava okna za delavnico krojača Janeza Cofa, načrt: Franc Gaber iz Puštala; 1938 Janko Galjot: popolna prezidava hiše, odprava ,,erkerja", predelave stropov, itd., načrt: ing. Viktor Accetto, Ljubljana; 1941 isti: predelava kleti.
Prebivalci:	1880- 7 (1 konj)
1890- 5(1 konj), 1931 - 17, 1984 - 4,
1840- dvonadstropna, skodle, 1984 - dvonadstropna, skrilj, opeka,
Lastniki: Matija Starman, lastnik pred 1796, lastnik tudi na št. 125 (PC/96; I/97), Nikolaj Klemenčič, trgovec, in žena Agata, kupna pogodba 1796 (I/97). Nikolaj Klemenčič je imel že leta 1785 loterijo (Lotto kolekturo) (ZK XI11 /17—A/38), Jakob Klemenčič, sin, s.d. pred 181 7. Leta 1811 je oče Nikolaj položil kavcijo na Ilirsko generalno loterijsko direkcijo za sina Jakoba (11 /237, 463, 501), Jakob je bil lastnik tudi na št. 113,
Janez Krstnik Kastner in Katarina Kastner, rojena Klemenčič, iz Ljubljane, obravnava in licitacijski zapisnik 1817, (III/287-290; IV/169),
Katarina Kastner iz Ljubljane, prisojilo 1831 (V/157—159), Leopold Kiler, birt, kupna pogodba 1831 (V/159),
Marija Kiler, Leopoldova žena, rojena Pagon, iz Godoviča, poročena Sušnik, birtinja, prisojilo 1833 (VI/67),
Johan Sušnik, birt, ženitno pismo 1850 (X/94), Katarina Sušnik, birtinja, prisojilo 1883, Avgust Sušnik, birt, izročilna pogodba 1884, Katinka Sušnik, prisojilo 1936,
Janko Galjot 1/2 in Frančiška Galjot 1/2, kupna pogodba 1938, Frančiška Galjot, sklep o dedovanju (do celote) 1954, Družbena lastnina 1959,
Frančiška Galjot, stanovanje v I. nadstropju s pritiklinami 1959,
Gostinsko podjetje Krona Škofja Loka, kupna pogodba 1963, (od Frančiške Galjot),
Alpetour, DO Gostinstvo Škofja Loka, TOZD Hoteli Škofja Loka 1980.
Mesto 125,
1930 Mestni trg 24,
Mestni trg 31,
pare. št. 267; vložek 198.
Domače ime: Finfer, Finfar, Finfarček, Finfarčk, Vahtnca. Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd., 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu;v pritličju samo trgovski velb in dvorišče, nato zgoraj soba in kuhinja.
Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču
Gradbeni posegi: 1878 Anton Košir: zvišanje in zamenjava lesenega ganka in stopnic z zidanimi.
Prebivalci:	1880 - 3,
1890 - 5, 1931 - 2, 1984 - 5,
1840 — napol nadstropna, 1984 — nadstropna.
Lastniki: Matevž Karlin, lastnik 1752 (T.k; ZK X111 /17—A/31),
Jožef Karlin, sin, svetni duhovnik, lastnik med 1784 in 1792 (PdSL/53; PC/141),
Matija Starman, lastnik tudi na št. 124, kupna pogodba 1792 (PC/141),
Jakob Šifrer od Sv. Duha, kupna pogodba 1798 (I/396),
Matija Starman (nazaj? ) kupna pogodba 1804 (I/396),
Tomaž Berčič iz Starega dvora, kupna pogodba 1804 (I/396, 399),
Mihael Kari in, birt in trgovec s platnom, lastnik tudi št. 126, kupna pogodba 1817
(111/15),
Simon Kokel, tudi v Mestu št. 36, kupna pogodba 1839 (VII/230), Blaž Košir, kupna pogodba 1847 (IX/192),
Simon Kokel, žitni trgovec, iz Mesta št. 36 (nazaj), kupna pogodba 1855, Anton Košir, branjevec in pismonoša, kupna pogodba 1857, Katarina Košir, prisojilo 1913,
Ivana Košir, šivilja 1/2 in Amalija Košir, šivilja,1/2, prisojilo 1920, Amalija Košir, šivilja, sklep do celote 1952,
Marija Ravnikar 7/9, Marjan VVeiseisen 1/9, Jožica Podgoršek 1/9, vsi iz Kranja, sklep o dedovanju 1963,
Anton Poljanec, kupna pogodba 1963,
Družbena lastnina — Alpetour Škofja Loka, menjalna pogodba 1974, Alpetour - DO Gostinstvo, TOZD Hoteli Škofja Loka 1980.
Mesto 126,
1930 Mestni trg 26
Mestni trg 30,
pare. št. 268; vložek 199.
Domače ime: Knežak, Francel, Matevž.
Hiša na Placu, Zgornjem trgu itd., 1 hiša, (včasih tudi Trebarjeva 2/3 hiša.) (II/6). Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu, krita s skodlami; v pritličju obokana veža.magacin, kevder in štala; I nadstropje: 2 sobi spredaj in majhna soba in dvorišče in zopet ena zadaj, poleg kuhinja in jedilna shramba. Vrt na Studencu (Brun). Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici,v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, 1 na Žovščah, 1 za Gradom, 1 v Tošču.
Gradbeni posegi: Stavbni členi iz 17. in 18. stoletja, arkadno dvorišče, bidermajerska fasada.
1914 Matevž Hafner: nova drvarnica na dvorišču, načrt Jurij Jenko; 1927 isti: zidava sušilnice za meso.
Prebivalci:	1880 - 7 (2 konja, 2 goved),
1890 - 7 (1 konj, 2 goved), 1931 — 10 (3 začasno odsotni), 1984 - 27,
1840 — nadstropna, skodle, 1984 - dvonadstropna, opeka,
Lastniki: Jernej Treiber (Treber), padar, lastnik 1752? (T.k.), Ana Marija Pasler (Basle, Bahslerin) lastnica 1772 (II/6; PC/192), Anton Waland, licitacija 1805 (M/6), Nikolaj Miller, trgovec, kupna pogodba 1807 (11/111),
Miha Karlin, platnar, trgovec s platnom in birt, lastnik tudi 125, kupna pogodba 1807 (M/123),
Matevž Košir, iz Kapucinskega predmestja št. 3, prisojilo 1841 (VIII/71),
Lorenc Košir, sin, iz Kapucinskega predmestja št. 3, prisojilo 1844 (VIII/193),
Marija Trdina, kupna pogodba 1844 (VIII/205),
Franc Trdina, sin, birt, izročilna pogodba 1848 (IX/254),
Mina Trdina, rojena Golob, birtinja, prisojilo 1883,
Raimund Rudolf Golob, izročilna pogodba 1900,
Matevž Hafner, mesar in trgovec s surovimi pridelki, razdelilni sklep 1913,
Feliks Hafner, mesar in prekajevalec, prisojilo 1943,
Splošno ljudsko premoženje — FLRJ 1947,
Splošno ljudsko premoženje - Mestni ljudski odbor 1948,
Komunalno podjetje državnih zgradb v Škofji Loki 1950,
Občina Škofja Loka 1963.
Mesto 127,
1930 Mestni trg 28,
Mestni trg 29,
pare. št. 269; vložek 205.
Domače ime: Cotelj, Cotl, Pošta.
Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd. 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu, krita s skodlami; v pritličju obokana veža, stanovanjska soba , dvorišče in štala; I. nadstropje: 2 sobi, kuhinja in jedilna shramba. Gozdni deleži: v Padršk, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Dešni, 1 na Žovščah, 1 za Gradom, 1 v Tošču.
Gradbeni posegi: Stavbni členi iz 18. in 19. stoletja, bidermajerska fasada.
1934 Jerica Mlejnik: preureditev fasade in trgovskih lokalov. V vlogi je njena opomba, da
je bila hiša zgrajena leta 1861! Načrti: ing. Emil Navinšek — neizvedeno, in Franc Gaber, Puštal, izvedba.
Prebivalci:	1880 - 6(1 konj, 1 govedo),
1890- 4, 1931 - 11, 1984 - 3,
1840 — nadstropna, skodle, 1984 — nadstropna, opeka.
Lastniki: Helana Stanonik, Matijeva vdova, lastnica že 1752, (T.k.; ON 1787; ZK Xlll/17—B/106, 113),
Miha Debelak, pek, in žena Mica, rojena Bogataj, izročilna pogodba 1788 (ZK Xlll/17—B/106; 11/310; 111/113),
Mihael Debelak, sin , pek, žena Katarina, obravnava 1817 (111/109), Katarina Debelak, rojena Dermota, Mihaelova žena, prisojilo 1821 (111/204), Tomaž Dermota, usnjar, kupna pogodba 1830 (V/112), Jurij Franz, kupna pogodba s prisojilom 1860,
Marjeta Franz, poročena Zettel, loteristinja, zapuščinsko prisojilo 1869,
Jerica Mlejnik, izročilna pogodba 1906,
Miloš Mlejnik, izročilna pogodba 1952,
Občina Škofja Loka — poslovni prostori v pritličju 1959,
Veletrgovina Loka Škofja Loka — poslovni prostori v pritličju 1961.
NOVI TRG, SPODNJI TRG, LONTRG
Do leta 1963 je bil Lontrg Lontrg. Pokorn je izvajal ime iz Novega trga85 France Planina se je nagibal k izpeljavi imena iz Dolnjega trga.80 Obe razlagi seveda nista posebno prepričljivi in izhajata iz uradnih imen za Lontrg v virih, saj se ta imenuje Dolnji, Spodnji, Novi trg že od konca 14. stol.87 ime Lontrg pa je zaslediti šele v franciscejskem katastru.
Logično razlago za Lontrg je leta 1963 priobčil sedaj že pokojni Jože Žigon.88 Lontrg je prekrstil v Lontrk. Poznejši pisci o Loki so se oprijeli nove pisave, vštevši tudi mene, kjer so mi lektorji pri Loških razgledih ime tako uradno popravljali. Sam se ves čas s prekrstitvijo nisem strinjal. Žigon je izvedel ime Lontrg — Lontrk iz škofovega dvorca, ki naj bi bil nekje na Lontrgu, mogoče pri kašči. Eden od izrazov za tak dvorec naj bi bil tudi landrica. V 11. stoletju naj bi se nemški d zamenjal s t in prostor bi se imenoval lantrika - na lantrike — na pristavi, „oziroma pozneje, recimo v 16. stoletju na lantriki" in tako naprej do lontrka. Avtor razlago logično nadaljuje. Lokacijo dvorca je postavil ob kašči oziroma onkraj dvorišča na južni strani kašče, v smeri proti Grabnu. S tem bi bila nemara pojasnjena tudi nenavadna oblika celega Spodnjega trga, njega odvodelnost, ožina med hišama št. 6 in 33, nepričakovani kot ob Primožičevi hiši in še kaj."89 Na tem mestu ne bi rad polemiziral, vendar si take razlage Lontrga ne morem osvojiti. Izvedba imena je sicer popolnoma logična in brezhibna z imenoslovne smeri.
Bralec naj se o tem prepriča v članku in ne bi rad s posameznimi citati še nadalje siromašil Žigonovo logično izvedbo. Ne strinjam pa se z Žigonom, kako je mogel brez vsakršnega zgodovinskega podatka si izmisliti in postaviti škofov dvorec, ki naj bi se imenoval lantrika h kašči na Lontrg in potem imenovati po tej lokaciji kar cel današnji trg? O tem ne govori noben vir, kar mu je zatrdil tudi dr. Blaznik. 0 Tudi bi bila ta posest zelo stara, saj Žigon ime že v 11. stoletju spreminja, vsi najstarejši viri pa omenjajo za ta predel le ime Spodnji, Dolnji, Novi trg. Ime Lontrg se pojavi zelo pozno, in kot Žigon sam pravi, je ,,Lontrg le ljudska, recimo rajši, gosposka etimologija: loški rodoljubni meščan ga je pač hotel nekako v čitalniških časih ,,posloveniti" in se je naslonil na domači „trg".91 Tudi ta poslovenitev lantrike na podlagi romantičnih čitalniških pobud 19. stoletja ni nikjer dokumentirana. Prav tako ni upravičljiva stoletna ljudska tradicija ohranitve imena lantrika, saj so tudi druga vulgo imena, ko niso bila več v vsakdanji rabi, hitro pozabili. Tak primer je npr. Trata, loško predmestje, danes Grajska pot. Ime Lontrg je gotovo novejšega izvora in ne sega daleč v srednji vek. Sam sem ga zasledil šele v 19. stoletju v franciscejskem katastru (1825). Tudi obliko trga in zožitev v smeri proti jugu lahko urbanistično drugače razložimo, kar so storili že tudi drugi pisci in za kar je že zadosten motiv kašča, vodni pogoni, itd., na tem predelu Lontrga.92 Tudi ne gre trdi k k loškemu narečju. Se anekdota pripoveduje: ,,Kam pa vličiš taka tiža. Na Luntrh, Pitar." (Kam pa vlečeš takšno težo. Na Lontrg, Peter). Prej se sliši celo g kot h, nikakor pa ne k.
9 3
Lonterh so celo pisali v občinskih zapisnikih. Iz otroških let se spominjam, da so ime razlagali od besede Lohn-nemško, slovensko Ion, plača, plačilo, zaslužek, mezda, dnina.Takšni posli pa so se kaj lahko opravljali tudi v zvezi s kaščo, ob kašči, itd. Lon je bil tudi oblika davka, torej termin, ki gre lahko skupaj s kaščo na Spodnji trg. Ta razlaga je. seveda podobna kot Pokornova, Planinova in še katera, nikakor pa se seveda ne strinjam z Žigonovo razlago, saj si brez dokumentov umišlja začetek dvorca v 11. stoletje. V virih se je potem ime pozabilo in v 13. stoletju se je pojavilo kot novi ali spodnji trg, stoletja pozabljeno lantriko pa so potem romantiki v 19. stoletju poslovenili in oživeli.
Prof. Božo Otorepec me je opozoril na besedo „Lon" — čreslo. Pri čevljarskih vratcih ob Selščici, pri sedanjem Seširju, so bile ,,Lonstampfe" — stope za čreslo, ki so jih podrli ob predelavi Primoževe žage v kožarno po zadnji vojni. Ti vodni pogoni čreslarjev, usnjarjev, irharjev in krznarjev, ki so bili v Loki številni, bi lahko vplivali na ime spodnjega trga. Žigon in še marsikdo so prepričani, da so v njihovih mladih letih govorili Lontrk, na njem so Lontrčani, itd.
Leta 1894 navaja Pokorn, „da domačini imenujejo spodnji trg tudi Notrg ali Lontrg."94 Tudi iz svojih mladih let se spominjam vedno Lontrga z g oziroma celo na loško-rovtarski h. Spreminjanje imena kaže na njegovo sorazmerno, lahko tudi romantič no, mladost. Oblika se bo obdržala takšna, kot jo določena generacija uporablja, najbolj verjetno pa bo z naslednjimi generacijami šla v pozabo, saj se mlade generacije uče domoznanstva iz knjig, ne pa iz živih pogovorov in vpliva okolja. V tej publikaciji in v svojih člankih zato vedno uporabljam vulgo ime Lontrg, tako kot sem ga tudi sam slišal.
Lontrg ima vzporedno lego kot Plac. Širši tržni del z lipo je bil na severu pri Kašči. V urbanističnem pogledu je podobno osiromašen kot Plac. Na jugu so podrli spodnja Poljanska vrata, pa tudi Perkusovo hišo, ki je bila pomaknjena v ulico in je optično dobro zaključevala trg. Na severu sedaj zapira prostor bivša Seširjeva upravna stavba, danes stavba samoupravnih interesnih skupnosti, Spodnji trg 40. Poseben prostor se je spet odprl, ko so po zadnji vojni podrli zid med Kaščo in sosednjo hišo. Vse kaže, da je bil včasih ta del Lontrga tržno dosti večji. Zamaška hiš starih hišnih številk 84 do 87 verjetno ni bilo, razen mlinskega poslopja, kopališča in drugih vodnih pogonov tik ob vodi. Tako se je trg razprostiral prav do teh poslopij oziroma do utrdb mestnega obzidja pri Kašči in čevljarskih vratcih. Se ob koncu 19. stoletja je bil skozi Krennerjeve obrate prehod po uglednih secesijskih stopnicah iz Lontrga na sedanji Cankarjev trg. Lastniki tovarne so si silno prizadevali, da so ta javni občinski prehod postopno odkupili in prestavili prehod izven tovarne na sedanji desni krak klanca med Lontrgom in Cankarjevim trgom.95 Staro stopnišče so v Šeširju podrli v začetku 60. let.
Da je bil na tem delu Lontrga nekak center, nam priča javni vodnjak, ki je stal v podnožju desnega kraka klanca. Pri širjenju Šeširja leta 1939 so primaknili nove pritlične objekte prav do te občinske štirne, ki jo je moral Šešir takrat na svoje stroške popraviti 96 Po zadnji vojni so vodnjak odstranili. Na najširšem delu trga stoji mogočna lipa. Se nekaj let po vojni je bila na njej zastekljena omarica z Marijo sedem žalosti. Okrog lipe je bila klop Lipa je zaradi starosti zaplombirana s cementom. Leta 1951 so jo v poročilu Zavodu za varstvo in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov LRS domači gozdarski strokovnjaki ocenili na starost preko 300 let.97 Iz tega dela Lontrga je prehod preko Lahovega mostu v bivše Kapucinsko predmestje, proti zahodu na Cankarjev trg, proti vzhodu pa v Rajtšolo oziroma na Studenec. Že davno je opuščen prehod na Plac, kjer sedaj stoji hiša Spodnji trg 37. Pri eni zadnjih adaptacij restavracije Prajerca so zaprli tudi prehod skozi to stavbo Spodnji trg št. 4. Tržni del Lontrga se sklene pri ožini, ki jo tvorita hiši št. 33 in št. 6. Na ostalem uličnem delu trga je nakakšen center pri Špitalski cerkvi. Tu je prehod čez Pekel na Plac in na vzhod proti Studencu. Nasproti vogala Špitalske cerkve je še ohranjena druga trška štirna. Več luči daje temu centru tudi cvinger-ški vrt ki se vleče od hiše št. 10 na Cvingeršu pa vse do ceste. Ta vrt je mogoče ostanek stavbne parcele po požaru 1698. Hiša na Cvingerš stoji na prostoru enega od mestnih stolpov. Staro hišno številko je imela takšno, kot bi jo moral imeti mestni Komun nasproti magistrata (št. 32). Še na starih načrtih adaptacije Špitala iz leta 1791 so med Špitalom in hišo na Cvingeršu še vidna mestna vrata.98 Ta tržni žep ob Špitalski cerkvi je le še boren ostanek srednjeveškega centra ob mestni utrdbi.
Lontrška ulica se je na jugu končala s spodnjimi Poljanskimi vrati, ki so jih podrli leta 1789(ON). Skoraj do druge svetovne vojne je ulico urbanistično še dobro zapirala Perkusova hiša, ki je bila pomaknjena v ulico.
Lontrške hiše so skromnejše, enonadstropne. Obubožanje Lontrga naj bi se pričelo po velikem požaru 1698. Arkadna dvorišča so redka. Vzhodno stran vzhodne stranice je končal mestni graben. Ta se je z vodo napajal iz Selščice in Poljanščice. Dokler niso odstranili obzidja, so ga še vzdrževali. V načrtih adaptacije Špitala je še vrisan.100 Na franciscejskem katastru je linija grabna še lepo vidna. Zasipali pa so ga še vse 19. stoletje ko so si to javno občinsko parcelo prisvajali sosedje. Obrambni graben je dobil ime Graben za ta vzhodni del Lontrga in se je imenoval še vse 19. stoletje tako v uradnih dopisih.
Danes pod pojmom Graben pojmujemo le še klanec med Lontrgom in Placom in se je razširjeni pojem že pozabil. Kdaj je ta predel proti Studencu dobil še druga imena, v spisih ni razvidno. V začetku tega stoletja se je ime Graben pozabilo, omenja pa se ime Rajtšola. To ime je prišlo verjetno od vežbanja vojakov s konji. Vojaki so bili še v drugi polovici 19. stoletja občasno nastanjeni v Kasarni—Jesiharni, pa tudi po drugih hišah. Vadili so na tem mestu, in tudi na Podnu. Ob koncu 19. stoletja so ta prostor imenovali tudi Živinski trg, po tej funkciji, ki jo je občasno še ohranil celo po zadnji vojni. Ime Zvezda za ta predel je mogoče prišlo od ljubljanskega parka pri Kongresnem trgu. Leta 1890 so na celotnem predelu Grabna posadili kostanje.101 Del občinskih odbornikov se je protivil, ker so prostor občani uporabljali za občasna večja dela, ki jih ni bilo mogoče opraviti nj domačem dvorišču. Predvsem so tu vezali ostrešja. Kljub posaditvi parka je za ta opravila ostalo še dovolj prostora in je občina še naprej dovoljevala takšna dela in zato pobirala simbolične pristojbine.
Velik del Grabna v najširšem smislu besede so imeli v dolgoročnem, obnavljajočem najemu razni loški obrtniki in trgovci za sušenje čresln, shrambo hlodov, sodov, odlagališča, itd.102
Današnji ožji predel Grabna je bil po zadnji vojni, ko ni več Perkusove hiše in dela mestnega obzidja, že večkrat obravnava priznanih arhitektov in spomeniških varstve-nikov. Zadnja rekonstrukcija po celotnih načrtih še ni izvedena.
Čista razmejitvena linija na zahodnem delu zahodne linije hiš in med vzhodnimi parcelami Plača se kaže še v franciscejskem katastru. Ta ravna linija nam daje misliti na nek srednjeveški obrambni sistem, ki je bil mogoče med Lontrgom in Placom znotraj mestnega obzidja. Danes je parcelna linija razmejena s škarpami, ki pa zdaleč ne potekajo tako premočrtno, kot je zarisano na franciscejskem katastru, ko teh še gotovo ni bilo. Neenako terasast teren pa brez umetnega posega ne bi narekoval takšne meje. Tudi podhod pod staro šolo, ki se nadaljuje v tej razmejitveni liniji, bi dal misliti na to.
Lontrg je močno izgubil ob poenotenem asfaltiranju, ki ni upoštevalo nobenih pločnikov, nivojev in drugih prostorskih in talnih kvalitet. Najbolj žalostno pa je, da po njem poteka cesta drugega reda v Poljansko dolino.
V stari hišni numeraciji je imel Lontrg zelo tekočo numeracijo. Začela se je s št. 46 na severozahodnem delu trga in je potekala po zahodni stranici, na jugu prestopila na vzhod in se proti severu pri kašči in mlinu povzpela zahodno v klanec proti cerkvi. Izven numeracije so hiše dobile številke: kašča 137, del dvoriščne zgradbe pri št. 77 št. 132. Ponovno so oštevilčili Krennerjevo upravno hišo pri tovarni s št. 130. Pri Prosvetnem društvu št. 71 so oštevilčili dvorano s št. 134. Izven tekoče numeracije je bil že od nekdaj Cvingerš s št. 32. Zadnjo tekočo hišno številko je imel tovarniški kompleks s končno št. 87.
Leta 1930 so pričeli z numeracijo pri Kašči. Soda numeracija je šla po zahodni stranici proti jugu, [iha pa po vzhodni stranici v isti smeri. Numerirali so 39 hiš s 40 hišnimi številkami. Številke 39 ni bilo. Združevali so stare številke pri Šeširju, 84—87, Prajerci 80—81, Krennerju 56-57, in kjer so stavbe dobile poznejšo izventekočo numeracijo, pri Prosvetnem društvu 71 in 134 in pri privatni hiši 77 in 132.
Sedanja numeracija začenja prav tako pri kašči. Ne gre več cik cak, ampak tekoče po vzhodni stranici do juga, tam čez cesto in po zahodni strani se konča na severu pri Šeširju. V nekaterih primerih so si pri numeraciji pomagali s črkami pri številkah.
DOMAČA IMENA Imena iz priimkov in imen:
Fik, Križaj, Kržajuc, Osterc, Kramar, Dermota, Koman, Krenner, Strugar, Perkus (Perko), Faul, Lavrič, Kiler, Cotl, Tušek, Tušk, Benedičič, Zomer (Sommer), Primož, Blaže, Blažek, Blašk, Pri Alešu, Gašpur, Gašpir, Matevž, Andrejček, Peterca, Petere, Fricek, Frick, Jesenkov Blaž, Soksov Matevž, Sorževa Micka, Kronbirtov Gustelj.
Dejavnost pri hiši:
Klopčar (klobučar), Pintar, Sifonar, Zalar (vrvar). Kočar, Kolar, Pepelnjak, Pepevnak (=pepelika, žganje pepelike v zvezi z usnjarji), Fušar (dlaka-krznarji? ), Volarček, Olar, Kapar, Berkfirer (delovodja), Štrikar, Ledrar, Žebljar, Pivar, Prajer, Prajerca, Mesar, Mesarjev Tone, Konzum, Špital, Društveni dom, Tovarna, Mlin pod šolo.
Prinesena imena:
Gračanc, Polanček, Železnikar.
Iz okolice: Starman, Drajnar, Stanonik, Brojan, Brojenčk, Brojanček, Kveder, Korlčk, Grogec, Grohc, Urban, Slugovec, Slugovc, Kumar, Kumer, Gale, liček, Matajc, Piškovec, Piškuc, Jeranka, Balantač, Lesičnik, Lesičenk, Gortnarček, Gartnarček.
Lega hiše: Cvingerš, Pod lipo.
Telesne značilnosti in ljudski pridevki:
Čič, Stricman, Fušar, Dreifus, Vatikan, Maček, Perkus, Lavdon, Duhovnik, Šurk, Kron-birt.
Razna imena: Troskar, Stalanik, Skarpin, Brinar, Perhar.
PREBIVALCI
1880
1890 1931
1931
1984
410 preb. 6 konjev 31 goved 13 prašičev 50 živali 10 preb./hišo
429 preb. 7 konjev 23 goved
5 prašičev 35 živali
10-11 preb./hišo
321
8-9 preb./hišo
191
4-5 preb./hišo
MESTNA UBOŽNICA - ŠPITAL103
Mestno ubožnico je ustanovil skupaj s svojo materjo Marjeto loški rojak in nazadnje škofov generalni vikar, takrat radovljiški župnik Nikolaj Škofič (Skofitsch) 25. maja 15471. V ustanovnem pismu sta namenila ubožcem hišo pod samostanom klaris. Poznejši vir omenja, da je bila to hiša Mesto 103, danes Blaževa ulica št. 7, po domače pri Jamniku (tudi Zaks, Jan).105 Hiralnico omenjajo viri že v petdesetih letih 16. stoletja na Ošterfeldu.1 06 Kdaj se je zavod preselil na Lontrg, iz dokumentov ni razvidno. Stavbni elementi zgradb ubožnice na Lontrgu kažejo še na sredo 16. stoletja.
Zavod je bil namenjen prenočevanju starih, obnemoglih in pohabljenih meščanov. Hrano so dobivali pri dobrotnikih v mestu. Ubožnica je imela svojega nadzornika (Spital-meister), ki je skrbel za stavbe in red v ubožnici. Špitalski mojstri so bili odgovorni mestu. V 17. stoletju si je loški glavar pridobil pravico pregledovati ubožne račune, ker je bil mnenja, da mesto oziroma špitalski nadzorniki včasih slabo gospodarijo z obširnim premoženjem. Službo špitalskih mojstrov so opravljali razni znani Ločani. Funkcija špital-skega mojstra se nam je, seveda pod različnimi imeni, ohranila do druge svetovne vojne.
V stoletjih so zavod zadele razne nadloge. Leta 1698 je požar na Lontrgu uničil 50 hiš, tudi špital s cerkvijo.107 Po požaru se zavod dalj časa ni mogel opomoči. Leta 1717 je znani bogati župnik iz Stare Loke, Andrej Hudačut, daroval za ubožno hišo in cerkev 3000_ goldinarjev.
Špital je živel največ od velikih volil. Leta 1727 je Ločan Gašper Alojzij Cebal (Zevvael), župnik na Koroškem, volil 4000 goldinarjev nemške veljave za ustanovitev
beneficija za večne čase.108 Beneficiat je moral pomagati loškim kaplanom pri verskem pouku otrok in opraviti dve maši na teden za ustanovnika.
Tretji veliki dobrotnik je bil Janez Tomaž Jugovic. Sinovi so pozneje dodali očetovi glavnici še 2000 gld, tako da je glavnica znašala 7500 gld. Jugovičev beneficij je bil ustanovljen 1728, potrjen pa 1738 leta.109 Tudi drugi loški dobrotniki so darovali večje enkratne vsote, nekateri pa tudi zemljišča. Ko so v začetku 18. stoletja obnavljali špitalski kompleks, so prodali Škofičevo hišo pod nunami in z združenimi sredstvi darovalcev dokupili tri Čadeževa pogorišča z dvema gozdnima deležema, kjer stoji še sedaj po požaru obnovljeni in razširjeni špitalski kompleks s cerkvijo.110 Leta 1723 so v Ljubljani kupili 55800 kosov strešne opeke in stavbe pokrili.1 11 Na freski Sv. Elizabete na upravni stavbi proti Lontrgu je letnica 1729.
Kljub znatnim dotacijam posebno v prvi polovici 18. stoletja je zavod slabo posloval. Še za cesarja Jožefa II, ki je špital za nekaj časa zaprl, se omenjajo špitalski administratorji, ki so vsi slabo poslovali. Leta 1785 so v nekem dopisu navedeni špitalski mojstri od okrog 1750 naprej. Ker gre za osebe, ki so nam znane že iz naše knjige hiš, naj jih navedem: Simon Klemenčič je bil oskrbnik 7 let, Anton Radovič 4 leta (pozneje mestni sodnik), Marks von Jenkensheim 3 leta (okrog 1763), Franc Luznar 3 leta, Anton Gaber 3 leta. Franc Stenovic 13 let in Anton VValand, kamnosek, 3 leta. Deželno glavarstvo je zaradi dolgov že leta 1769 prodalo desetino na Lavtarskem vrhu grofu Frančišku Adamu Lambergu.11 3
Ob reformnih postavah Jožefa II., ki je ukazal zapreti loški špital, so sestavili inventuro nepremičnin, beneficiljev, pobožnih ustanov in drugega špitalskega premoženja. Dolgovi so tako narasli, da je Kresija napovedala prodajo hiše in cerkve. Gubernialni uradnik Paul Jožef Semen in loški glavar Leopold Paumgarten sta leta 1784 objavila dražbo ubožne hiše. Kupcev ni bilo. Špital so v Loki potrebovali.
Komisija je prodala nekatere premičnine, tako dragocenosti pri kipu Matere božje sedem žalosti, ki jih je podarila za olepšanje kipa žena mestnega sodnika Antona Jurija Radoviča. Prodali so velik in manjši srebrn pas, še nekaj druge srebrnine ter gozd Mačko-vec in Padršk, ki pa je bil malo vreden, ker je bil pravkar posekan.
Cerkev so po cesarskih postavah za nekaj časa zaprli. Jugovičevi otroci kot dediči očetovega beneficija so se zavzemali za ohranitev očetove tradicije. Ko so Lontržani zagotovili, da bodo cerkev sami vzdrževali kot svojo podružnico, je gubernij skupaj s škofijo pozneje spet dovolil odprtje cerkve.
Po izgubi loške mestne avtonomije prav v časih Jožefovih reform, se je višja oblast lahko kar najbolj vtikala v bivše samoupravne mestne zadeve.
Dežela se je namenila na tem mestu urediti veliko deželno hiralnico. V Arhivu Slovenije so ohranjeni načrti teh preureditvenih del.1 16 Spisi k tem načrtom za zdaj še niso znani. Nova ubožnica bi imela velike razsežnosti in bi vključevala še nekaj sosednjih stavb. Ohranjenih je 8 načrtov nameravanega novega stavbnega kompleksa. Stavbe bi bile dvonadstropne in bi lahko sprejele 100 varovancev obeh spolov. Načrti so datirani 31. januarja 1791, spodaj pa je podpisan divizijski deželni inženir Schemerl, ki pa jih je mogoče le podpisal in ni avtor načrtov. Licitacija ubožnega kompleksa ni uspela, načrti so šli v pozabo, stavba je ostala stare oblike in mestna last.
Leta 1834 so, kot kažejo predračuni, naročili načrte za obnovitvena dela. Predračun je izdelal okrajni inženir (Kreisingenieur) Franz VViditz iz Ljubljane. Leta 1836 je K. K. Staatsbuchhalt in Laibach potrdila proračun. Vseboval je zidarska, tesarska, krovska, mizarska, ključavničarska, pečarska in steklarska dela117 Verjetno so bila dela izvedena, saj omenja zemljiška knjiga dobra vrata in okna.
Če danes natančno pogledamo stavbni kompleks, vidimo, da je v osnovi še iz 16. stoletja. Proti Lontrgu je obrnjena „upravna stavba" ubožnice. Polkrožni portal je nastal verjetno kmalu po požaru. Tudi kamniti okenski okviri kažejo na iste čase. Veža je banjasto obokana in je starejša. Oba polkrožna portala s posnetimi robovi kažeta na pozno gotiko 16. stoletja. Upravna zgradba se naslanja na špitalsko cerkev, ki je na vogalu, ob cesti k vzhodnim mestnim vratom naCvingerju.
Zadaj na Graben (na Studenec, Rajtšolo, Zvezdo) je postavljena ubožna hiša. Vzhodni zid stavbe je v liniji mestnega obzidja. Na južni steni je stavba mejila na mestna vrata. Kot javna zgradba je bila vključena v obrambni sistem mesta. Iz načrta leta 1791 je taka lega še lepo vidna .
K stavbi so v 19. stoletju spadali še gozdni deleži v Gabiovšk (Gabrouscheg), v Kurniku in Za gradom. Pokom pravi za zavod, da je ,,zidan prav po samostansko. Zgoraj po sredi ima hodišče, in na vsaki strani so celice, in sicer jih je jednajst zgoraj in dve večje pri tleh ... V drugi polovici 19. stoletja je spadal k zgradbam poleg že omenjenih gozdnih deležev še travnik na p. št. 501 /3a, gozd v k.o. Puštal (verjetno delež v Kurniku) in gozd in puščava v k.o. Sv. Ožbolt. Travnik je bil Za brajdo oziroma pod Grebe-
119
narjem.
ŠPITALSKA CERKEV
Špitalsk.i cerkev Matere božje sedem žalosti in sv. Elizabete je bila na Lontrgu že pred 1698.1 20 Po požaru so morali cerkev na novo pozidati. Dokončana je bila takrat kot ostali stavbnikompleks Špitala okrog 1729. Ta letnica je zapisana na freski sv. Elizabete na upravnem delu stavbe.
Arhitektura cerkve sodi v vrsto cerkva na loškem ozemlju, ki jih je gradila neka loška delavnica, ki je bila delovna od 2. polovice 17. stoletja do konca 30. let 18. stoletja. Naša stavba je lep primer domačega baroka, zgledovanega pri vrhniški Sv. Trojici. Baročna fasada proti Lontrgu je členjena z lizenami in se končuje z baročnim strešnim čopom. Sedanje freske na fasadi so verjetno delo Janeza Šubica iz konca 19. stoletja, ko so stavbo temeljito obnovili. Pod temi freskami so ohranjene stare baročne poslikave iz časa nastanka stavbe.
Notranjščina obstoji iz pravokotne ladje in skoraj kvadratnega prezbiterija. Ladja je z oprogo razdeljena v dve polji. Je banjasto obokana, prezbiterij pa križno. Vertikalni vzgib prostora zadržuje venčni zidec, ki umirja prostor v razmerju širine do višine.
Cerkev ima tri oltarje. Veliki oltar je posvečen Materi božji sedem žalosti in sv. Elizabeti, zavetnici siromakov. Prenovil ga je leta 1866 Janez Šubic. Levi stranski oltar sv. Florijana in Jurija je bil nov 1722. Postaviti ga je dala družina loškega usnjarja Junja Šifrerja (Schuffrerja). Enaki desni stranski oltar je posvečen sv. Roku in Boštjanu. Prižnico sta dala narediti Marta in Tobija (Tovvias) VVeinfirer.123 Križev pot je iz Layerje-ve delavnice in je bil včasih v župni cerkvi.
Stavba ima nadstrešni stolpič, ki je obdržal baročno kapo. Stara zvonova, prvi z gotsko napisanim napisom in drugi mojstra Franchija iz 1703, je vzela prva svetovna vojna.124 Sedanja železna sta bila ulita pri Kranjski industrijski družbi (KID) na Jesenicah leta 1925.
KOPALIŠČE - MLIN - KRENNERJEVA TOVARNA SUKNA IN KOCARNA - TOVARNA KLOBUKOV ŠEŠIR ŠKOFJA LOKA
Prvič se omenja kopališče pod cerkvijo sv. Jakoba leta 1311,1 25 Bilo je gospoščinska last. Za določeno plačilo pa so ga uživali meščani. V kopališču je bil zaposlen poseben padar, ki je opravljal tudi brivsko obrt.126 Leta 1698 je v kopališču izbruhnil katastrofalen požar, ki je poleg kopališča uničil še 48 hiš na Lontrgu. Ob kopališču je bil vsaj že v 14. stoletju mlin, mogoče pa celo že leta 1291.1 27
Kdaj so prenehali s kopališčem, je težko reči. Zemljiške knjige iz začetka 19. stoletja ga še poimenujejo (Št. 2108, 2105/2101-2094). Mlin je stal poleg kopališča še stoletja.
V	virih od 17. stoletja dalje se imenuje tudi mlin pod šolo, prav tako v zemljiških knjigah.
V	začetku 19. stoletja ga je loško podržavljeno gospostvo dajalo v najem tako kot pred stoletji. Leta 1822 je bil zakupnik mlina Gregor Mihelič (III/277). Franc Krenner je bil zakupnik mlina med leti 1842—1851 (VIII/87). Krennerjeva družina se je že takrat
ekonomsko uveljavila in pri mlinu pridobila v last stope. Josip Krenner je bil njihov lastnik že 1823 (Novalisti/351, vi. 137). Istega leta sta jih z obravnavo dobila Ana in Franc Krenner. Leta 1880 jih je po prisojilu pridobil Alojzij Krenner. Franc Krenner je v virih zapisan kot irhar. Vse pa kaže, da se je ukvarjal tudi s predelavo volne. Na obrtni razstavi v Celovcu je že leta 1838 razstavljal odeje in prejel posebno diplomo. V spisih pri vodni knjigi je bil Franc Krenner lastnik mlina že 1861, ko se pri mlinu že omenjajo mikalke za odeje (Kotzenvvalke).129
Krenner si je s počasnim in vztrajnim nakupom hiš in zemljišč na tem mestu pridobil obširen prostor. Pridobil si je hiše št. 84, 85, 86 in stari mlin, št. 87. Že leta 1871 je protokoliral firmo Alois Krenner, Kotzenfabrikation. Konec leta 1873 je sklenil skupno podjetje s Henrikom VVaneckom — Schaffvvollvvaaren fabrik der Krenner et VVaneck.130 H. Waneck je bil sudetski Nemec in je prej služboval pri Trpincu v Ljubljani. S pridnim delom in inovacijami si je prislužil kapital, vendar ga ni dolgo užival. Že leta 1874 je umrl in Krenner je vodil firmo naprej sam. Pozneje je imel Krenner podoben obrat še v Vodmatu v Ljubljani. Podjetje je v Loki konec stoletja zaposlovalo do 82 delavcev. Alojzij Krenner je stalno povečeval tovarno. Prva večja dograditev je bila že do leta 1874. Okrog 1889 so bila tovarniška poslopja že takšna, kot jih poznamo še danes z imeni glavno, največje poslopje, mikalnica (valkarija), barvarna z magacinom (farbarija) in strojnica (mašinhaus). Tudi dimnik je stal že tedaj, in sicer del, ki je v tlorisu kvadraten, poznejši pa je okrogel povišek. Krenner je meter za metrom za drage denarje kupoval občinski svet, kar ga je še bilo v mestu. Leta 1887 je montiral parni stroj in 1889 zamenjal vodno kolo s turbino. Prezidave in dozidave tovarne je lepo obdelala K. Kobe — Arzenšek v že citirani literaturi. Leta 1894 je A. Krenner postavil prvo elektrarno na Kranjskem in se zavezal pošiljati mestu in nunskemu samostanu elektriko za 30 let. Turbina, ki je imela moč okrog 24 KS, je gonila generator za istosmerni tok napetosti 110 V in močjo 15 KW. Leta 1904 so napetost povišali na 150 V in uvedli še en generator za okrog 12 KW, kar naj bi zadostovalo za takrat, saj so imeli v načrtu le razsvetljavo za cca 170 žarnic. Ob konicah porabe električne energije so si pomagali še z akumulatorji. Vsa oprema je bila Siemens—Schukertova.1 31
Leta 1895 je umrl loški častni meščan Alojz Krenner. Podjetje sta po polnoletnosti nasledila sinova Alojz in dr. Viktor. Prvi se je baje bolj posvečal suknjarstvu, drugi pa elektrarni. Že pred drugo svetovno vojno je produkcija sukna padala. Čistili so vojaške odeje in mikali volno za klobuke in pridno prodajali elektriko. Med prvo svetovno vojno je bila v tovarni vojaška bolnišnica. V začetku januarja 1919 je voda odnesla jez, ki je bil lesen. Generatorja so priključili na parni stroj. Isto leto je Alojzij prodal bratu dr. Viktorju tovarno, za katero pravita v pogodbi, da je bila poprej predilnica za sukno, zdaj pa elektrarna. Prodal mu je še ostale vodne pogone, tako žago na spodnji vodi ob iztoku iz tovarne ter vse premičnine (stroje), ki pa so bili nekateri že razmontirani. Funkcioniral pa je stalni del tovarne, elektrarna in parni kotel oziroma lokomobila. Jez je bil podrt. Viktor Krenner ni dolgo obdržal zapuščenega obrata. Ker se je prvenstveno ukvarjal s prodajo elektrike, je moral opaziti, da je njegova naprava zastarela. V Skalcah v Vincarjih so že pričeli graditi moderno elektrarno na trofazni 220 V izmenični tok. Postal je družabnik pri novi elektrarni.132 Še istega leta 1919 je celoten obrat prodal Jakobu Dermoti, posestniku in usnjarju v Železnikih. Tudi ta ni obdržal zapuščenega obrata in ga je leta 1921 prodal na novo ustnovHeni delniški družbi tovarni klobukov Šešir, ki so jo protokolirali spomladi leta 1921.13 Jakob in njegov brat Leopold Dermota na Dunaju sta postala poleg drugih delničarja nove tovarne. Delniška družba Šešir je bila konglomerat raznega kapitala, ki je iskal svoje mnogokratnike v takratnem povojnem času. Loškega kapitala je bilo ves čas zelo malo. Obubožani loški klobučarji, ki jih je bilo takrat še lepo število, niso prišli nikoli do delnice. Bančni kapital je imel v začetku 52 % vseh delnic, ostale pa privatniki. Tujega kapitala je bilo le 30 %. Bančni kapital je bil last Zadružne gospodarske banke in Ljubljanske kreditne banke, obe iz Ljubljane, ki sta si že do leta 1929 pridobili kar 96% vseh delnic. Nova družba je obnovila jez v betonski izvedbi. Leta 1925 so kolavdirali še betonsko podjezje, kar je vse dogradila firma ing. Mi-
roslav Kassal iz Ljubljane. Leta 1935 so postavili nov parni kotel, močnejše kapacitete, namesto dveh starih. Ohranjene so pritožbe Ločanov, ker so onesnaževali okolje zaradi novega kotla. Leta 1938 so dokupili zemljišče zraven Primoževe <:.iqe. Leta 1940 so ob klancu, ki pelje mimo tovarne proti cerkvi, zgradili nov prizidek k valkeiiji.Ker je bila tovarna močan ekonomski faktor za loško občino, se v spisih vseskozi pozna občinska ser-vilnost do njih.
Prvi strojni park je bil po zaslugi delničarjev zastarel. Zase so kupovali nove stroje, stare pa dobavljali Šeširju. Po letu 1934 so zaradi konkurenčnosti morali zamenjati 3/4 strojenga parka. Gospodarsko krizo so prebrodili tako, da je občni zbor delničarjev (obeh bank) konec leta 1930 odpisal 80% vloženega kapitala in 100% rezervnega sklada. Naslednje leto so nameravali podjetje likvidirati s prodajo obrata. Prodaja se je zavlekla do leta 1933, ko so se razmere začel boljšati in so naslednje leto postali spet likvidni tudi po zaslugi takratnega vodstvenega kadra v tovarni v Škofji Loki. Prodaja je nihala, vendar je bila v porastu. Leta 1922 so prodali na domačem in inozemskem trgu za 2,9 milijonov izdelkov, leta 1940 pa že za 29,4 milijonov. Inozemsko tržišče je bilo sorazmerno slabo izkoriščeno in je vrednost letnega izvoza stalno padala. Leta 1930 so še izvozili za 18% letnega produkta, leta 1940 pa le še za 2,6 % letne prodaje.
Zaradi sezonskega značaja dela se je število zaposlenih spreminjalo po mesecih. Poleti je bila takoimenovana mrtva sezona. Leta 1925 je bilo zaposlenih povprečno 180 delavcev, leta 1933 pa le 100. Po krizi je število zaposlenih bilo v porastu. Leta 1940 je bilo zaposlenih povprečno 214 delavcev, največ v aprilu 265. Uslužbencev je bilo s tehničnim osebjem skupaj največ 17.
Med leti 1959 do 1964 so v tovarni zamenjali 2/3 proizvodnih strojev in posodobili delovne prostore. Odpravili so parni stroj in turbino. Poleg različnih klobukov v Loki so izdelovali v obratu Stara vas na Bizeljskem in v Gorenji vasi v Poljanski dolini še druga pokrivala.
Med obema vojnama je bil Šešir trdnjava organiziranega delavstva.134 Poleti 1933 so ustanovili Strokovno skupino oblačilnega delavstva Jugoslovanske strokovne zveze v Škofji Loki. Do leta 1935 so v tem sindikatu organizirali že 95% vsega delavstva v tovarni. Sindikalna misel se je od tu širila v druge loške obrate in v industrijo na Trati. Leta 1935 je organizacija izvedla štrajk. Ob sedanjem vhodu v tovarno je spominska plošča z besedilom: V borbi za svoje pravice je delavstvo tovarne klobukov stopilo v stavko 11.10.1935 in jo uspešno zaključilo 11.11.1935.'Med NOB je pri prvem odboru OF sodelovalo kar 5 delavskih voditeljev iz Šeširja. Nad obeležjem stavki so zapisana imena tistih, ki so dali življenja za svobodo: Franc Maček, Anton Fojkai, Adolf Sluga, Franc Pire, Slavka Zorman, Janez Martelak, Viktor Guzelj in Valentin Sever.
Od leta 1975 je uprava in del proizvodnje v novi tovarni na Trati ob Kidričevi cesti.
STOPE ZA ČRESLO
Poleg bivše Primoževe žage, sedaj v sklopu klavnice, Urbarialna št. 86, 2107/2076, Vodna knjiga št. 257,
pare. št. 222 mlinski graben št. 637. vložek 415. Lastniki:
Usnjarski ceh v Škofji Loki, s.d.,
Janez Jesenko s Studenca št. 8, 1/3, Terezija Kržišnik iz Škofje Loke, št. 67, 1/3, Ivanka Lavrič iz Škofje Loke št. 73, 1/3, sodba 1902,
Janez Krašovic iz Loke št. 67, ženitna in dedinska pogodba 1903 (od Terezije Kržišnik),
Alojzija Jesenko, Studenec 8, prisojilo 1911 (od Janeza Jesenka),
Mihael Krašovic, Studenec 18, ženitna in dedinska pogodba 1911 (od Alojzije Jesenko),
Leon Lavrič, iz Mesta 73, sklep 1917 (od Ivane Lavrič),
Janez Krašovic iz Loke 67, domik na dražbi 1917 (od Leona Lavriča),
Anton Šubic iz Loke 73, izročilna pogodba 1922 (od Janeza Krašovica),
Uršula Žontar kupna pogodba 1940 (od Mihaela Krašovica),
Anton Šubic 2/3 in Uršula Žontar 1/3, odločba 1959.
"	135
Čevljarji in krznarji so imeli v Loki svoj ceh že leta 1495. Mogoče so imeli
pogone za predelavo ko/ in izdelavo usnja na tem mestu ob Selščici, saj so prav pri kašči bila t.i. čevljarska vratca v mestnem obzidju.136 Leta 1658 je povodenj odnesla čevljarske stope na Selščici in so jih morali na novo postaviti. Utegnile bi biti prav te stope, čeprav vir omenja čevljarske stope tudi pri mlinu na Studencu leta 1568.1 3
Zemljiške knjige vodijo stope še pod firmo usnjarskega ceha. V drugi polovici 19. stoletja so bile zapisane na Johana Volčiča in druge iz Mesta 73. V spisih pri vodni knjigi je prva skica lege teh stop iz leta 1889.138 Vodno kolo je poganjalo 6 stop. Poznejši lastnik je bil Ivan Krašovic, zadnji pa Anton Šubic, strojar in usnjar.
V spisih za odobi itev čistilne naprave na Lontrgu, stara št 73, je leta 1938 zaprosil za odobritev čistilne naprave. V vlogi je navedel, da je njegova obrt v tej hiši že stara preko 150 let in da je on zadnji usnjar od sedmih, ki so še obratovali pred prvo svetovno vojno.139
Šubic je uporabljal te stope še po zadnji vojni, ko so jih ob predelavi stavbe stare čreslarne in Primoževe žage v kožarno Šeširja opustili in nedokumentirane podrli. Stavba je v zunanji podobi še ohranjena in je v njej delavnica za vzdrževalna dela pri klavnici.
SEKIRNA KOVAČNICA - PRIMOŽEVA ŽAGA
Urb. št. 2104, 2101/2074, Suplement 12/85, 49, 7/234, 8/325, Vodna knjiga: št. 257,
pare. št. 221, mlinski graben št. 637; vložek 99. Lastniki:
Gregor Fik (Fick) iz Vincarjev, Pavel Klemenčič,
Jakob Hren (Krenn) kupna pogodba 1818, Anton Tavčar, kupna pogodba 1830, Matija Bernik, licitacijski zapisnik 1830,
Jožef Rozman, družbena pogodba (Gesellschaftsvertrag) 1/5, 1831,
Fidel Bernik iz Loke 60, prisojilo 4/5, 1868,
Neža, vdova Pokorn iz Karlovca 26, prisojilo 1/5, 1877,
Gašper Pokorn iz Karlovca 26, izročilna pogodba 1894 (od Neže Pokorn),
Alojzij Krenner, prisodno pismo in kupna pogodba 4/5, 1901 (od Fidela Bernika),
Alojzij Krenner, kupna pogodba 1/5, 1905 (od Gašperja Pokorna),
Nato isti lastniki kot Šešir.
V spisih vodne knjiue je ohranjena skica ureditve kovačnice iz leta 1889, ko je bil lastnik še Fidel Bernik. 0 Pogonskih vodnih koles je bilo 5. Tri so gonila brusne kamne. Ko je vodno napravo kupil Aloiz Krenner, je leta 1903/4 po načrtih ing. Frana Žužka predelal kovačnico v venecianko s cirkularjem. Postavil je še nekaj strojev, ki jih je potreboval v svoji tovarni, predvsem stroj za trganje volne. Leta 1914 je imel žago v najemu Gašper Karlin iz Plevne, ki si je spet dal izdelati nove načrte za predelavo vene-cianke. V stari Jugoslaviji je imel žago v najemu lesni trgovec in Žagar Primož Prezelj in se stavba še danes po njem imenuje Primoževa žaga. Med vojno je bila od srede aprila do 8. septembra 1943 pod žago skrita rajonska, pozneje okrožna tehnika za Škofjo Loko. Bunker za tehniko sta pripravila Primož Prezelj in Jože Kavčič-Jernač, rajonski sekretar KP. V tehniki je deloval v zelo težkih pogojih Miloš Ziherl—Prešeren. Miloš Ziherl je bil primer delovnega človeka in je v kratkih mesecih obratovanja ciklostilne tehnike razmnožil ogromno gradiva. Ker so se bali izdaje in zaradi težkih delovnih pogojev v temnem podzemnem prostoru, je Miloš odšel na novo delovno mesto v Davčo. Zaradi prevelikih naporov je moral pomladi 1944 na zdravljenje v Bari, kjer pa je kljub zdravstveni negi po nekaj mesecih umrl.141
Bunker ni bil odkrit do konca vojne in je občasno še služil za partizansko skrivališče. Za občinski praznik 1955 je bila tehnika rekonstruirana in na fasadi žage odkrita spomin-
ska plošča: S požrtvovalnostjo naših najboljših se je na tem mestu ustanovila prva škofjeloška tehnika leta 1943. Žal so pozneje zaradi prenehanja žage in prezidav stavbe za kožarno Šiširja bunker za javnost zazidali.
Leta 1935 je kovač Aleš Demšar zgradil na parceli 618/4 novo kovačnico. Stala je nekaj metrov pod žago v smeri vodnega toka, v isti stavbni črti kot žaga. Opremljena je bila s peresnim kladivom in velikim brusnim kamnom. Pogon je bil električen. Načrte za delavnico je izdelal Franc Žontar. Obrat ni dolgo deloval. Ob preureditvi žage v kožarno Šeširja so kovačnico priključili k novi stavbi. Stavba spada sedaj v klavnični kompleks Mesne industrije Gorenjske (MIG), TOZD Mesoizdelki Škofja Loka.
LAHOV MOST142
Pri mlinu pod cerkvijo in ob kašči se že v srednjem veku v mestnem obzidju omenjajo t.i. čevljarska vratca, kjer je bil izhod iz mesta. Valvasorjeva Loka na tem mestu še ne kaže mostu, upodobitvi Loke iz leta 1687 (Freisinška Loka) in 1698 (Sopotniška votivna slika), obe v Muzeju, pa imata na tem mestu že narisan most, ki je v naslednjih stoletjih samo pridobival na pomembnosti. Verjetno mostu ob koncu 17. stoletja še ni bilo, saj zaradi varnosti in kontrole prometa v srednjem veku ni bilo priporočljivo preveč večati število takšnih objektov. V občinskih nepremičninah 1789 je most omenjen, vendar je mesto le delno prispevalo zanj, podobno kot za Puštalsko brv.
V drugi polovici 19. stoletja je most dobil ime Lahov most, po Lahovi hiši ob mostu, danes Titov trg 5. Rekli so mu tudi most pri Krennerjevi tovarni ali pozneje most pri Šeširju. Vseskozi je bil most lesen. Prve obširnejše dokumente o njem imamo iz leta 1893, ko je most dotrajal. Novembra 1893 so se na občinski seji odločili za zgradbo novega mostu in o nameri obvestili okrajno glavarstvo v Kranju, naj jim pošlje svojega gradbenega strokovnjaka, ki bi napravil načrte za nov modernejši most. Okrajni inženir je bil zadržan z drugimi deli, zato naj bi v Loki počakali ali pa dobili drugega inženirja. Občina je imenovala poseben gradbeni odbor. Ves čas si v gradbenem odboru in v občinskem odboru niso bili enotni, kakšen most naj zgradijo. Nekateri naprednejši odborniki so se zavzemali za železen most, ostali za lesenega , tako da delo nikakor ni steklo. Ohranjenih je kup načrtov. Ing. A. Čadež iz Ljubljane jim je že leta 1893 izdelal načrt za lesen most z eno zidano in eno leseno nogo, skupaj most iz treh pol. Naslednje leto jim je ing. Kirschlager izdelal načrt za lesen most s 5 nogami, torej iz šestih pol. Družba Oste-rreichisch - Alpine Montangesselschaft na Dunaju in v Gradcu jim je v letih 1894 in 1895 izdelala dva projekta za železen most. Po eni varianti bi imel eno zidano nogo (dve poli), po drugi pa dve nogi (tri pole). Gradbeni odbor se je odločil za varianto z eno nogo, ki bi bila ugodnejša glede na hudourni tok Selščice. Načrti te družbe so bili napol serijski, saj poznamo takšne mostne konstrukcije posebno pri takratnih železniških viaduktih. Leta 1895 je izdelal načrt za lesen most občinski odbornik Avgust Sušnik. Most bi imel 6 nog, torej 7 pol. Nov načrt je izdelal za železen most naslednje leto ing. Leo Bloudek. Projekt je bil podoben kot most, ki ga je izbrala Alpina.
Odborniki so pridno sejali in končno ugotovili, da bi bila železna konstrukcija več kot še enkrat dražja od lesene. Pristaši železnega mostu so se nadejali, da bodo dobili vsaj 2000 gld. za most iz zapuščine umrlega tovarnarja Alojzija Krennerja, ki je za življenja obljubil znatno vsoto, če bi gradili železen most. Iz tega ni bilo nič. Most je postal že tako slab, da so leta 1896 omejili promet po njem. Vozili so le z vprego z enim konjem. Idejo za železen most so kljub izbranim načrtom zavrgli in se še istega leta odločili za projekt. A. Sušnika, ki pa je moral na predlog odbora iz načrta izpustiti eno nogo, torej 6 pol. Sedaj je bil Sušnikov projekt prav tak kot KirschlSgerjev original. Leta 1897 so v Slovencu in Slovenskem narodu objavili licitacijo dej. Ponudnikov je bilo dosti, najugodnejši za celoten projekt je bil Anton Hafner iz Železnikov, ki je zlicitiral najnižjo vsoto 4360 gld.
Občina je prosila že leta 1897 Okrajni cestni odbor za 50 % participacijo, ker je bila
cesta preko mostu tudi okrajno pomembna. Deželni odbor v Ljubljani je dovolil, da je občina najela pri Mestni hranilnici v Kranju 5000 gld. posojila za most, za loško kanalizacijo in stroške načrtov za vodovod, ki naj bi se gradil v naslednjih letih.
Anton Hafner je pričel graditi most 8. avgusta 1898, ko so preusmerili promet. Naslednji mesec je bil most že gotov in podjetnik je zaračunal 4860 gld. ob nekaj več opravljenem delu kot v predračunu.
Soseda Minka Mohar, danes hiša Titov trg 6, in Franc Rupar, Titov trg 5, sta se pritožila zaradi dvignjenega nivoja mostu in ceste. Moten je bil privoz k njuni posesti. Okrajni inženir A. Muck je izdelal projekt za nov ovinek in priključek na dvorišče obeh prosilcev. Jeseni so ovinek ublažili in privoz uredili.
Leta 1907 so zamenjali podnice na mostu. Gotovo so most še večkrat obnavljali. Leta 1929 je bil spet v obupnem stanju. Ljubljanski oblastni odbor, pozneje banovina, je zaradi pomembnosti te ceste in spremenjenih razmer predvsem zaradi bližine italijanske meje, pričel z gradnjo novega železobetonskega mostu. Most je bil sestavljen iz dveh neenakih delov v skupni dolžini skoraj 43 m.
Daljši del, dolg 30 metrov, z lokom navzgor, je premostil glavni del struge, tako da je opornik za krajši del čez odtok iz tovarniške turbine bil že blizu lontrškega brega. Ker so nogo postavili izven toka hodourne Selščice in nivo mostu dvignili, se ni bilo več bati poplav oziroma škode zaradi visoke vode. Tudi ovinek na most na levem obrežju so spet ublažili. Načrte za most so izdelali pri firmi ing. F. Tavčar, korigiral pa jih je ing. Matko. Za pogled na Loko je bil most zelo lep in še danes ga je mnogim starim Ločanom žal, ker je tako klavrno končal ob umiku stare jugoslovanske vojske aprila 1941, ko so ga razstrelili.
Med vojno in po vojni je bil most spet lesen, na tri noge. Obnavljali so ga večkrat. Dokončno je dotrajal leta 1961, ko so zgradili sedanjega. Ta ima dve nogi in enostavno nevsiljivo obliko. Glavni projektant mostu je bil ing. Ivan Kadunc pri Projektu nizke zgradbe v Ljubljani, gradilo pa je most domače podjetje Tehnik.
Mesto 46,
1930 Spodnji trg 4,
Spodnji trg 39,
pare. št. 179; vložek 79.
Domače ime: Troskar, Starman, Fik.
Hiša na Spodnjem placu, Novem trgu, Lontrgu, itd., 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu; v pritličju obokana veža, 2 sobi, dvorišče in štala; I. nadstropje: 2 sobi, kuhinja in jedilna shramba.
Gozdni deleži: na Žovščah, v Mali Hrastnici, 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: 1880 Gregor Križaj: preureditev sobe v kovačnico; 1896 Antonija Jamnik: zamenjava lesenih mostovžev in stranišč z zidanimi, načrt A. Molinaro 1896; 1930-1932 Ivan Hafner: nova hiša na starih temeljih, načrt Anton Ogrin 1930; 1939 isti: predelava izložbe. Prebivalci:	1880 - 4 (1 govedo),
1890- 7 (troje goved), 1931- 0 (prezidavanje), 1984 - 3, 1840 — nadstropna, 1984 - nadstropna.
Lastniki: Tomaž Ravnihar, krznarski mojster, in žena Urša, rojena Možina, lastnika pred 1794 (PC/49, 219),
Jernej Ravnihar, sin, krznar, izročilna pogodba 1794 (II/77), Primož Jamnik, krznar, kupna pogodba 1809 (II/77, 218),
Jožef Jamnik, sin, krznar, lastnik tudi na št. 81, izročilna pogodba 1811 (M/285),
Tomaž Benedičič, birt, kupna pogodba 1828 (IV/261),
Jakob Kozler, borzni trgovec iz Trsta, licitacija 1835 (VI/191),
Matevž Fik iz Puštala, prevoznik, licitacija s prisojilom 1835 (VI/192, 233-237),
Gregor Križaj, ključavničar, izročilna in ženitna pogodba 1880,
Antonija Križaj, rojena Fik, prisojilo 1893,
Ivana Prohinar 1/3, Marija Žvan 1/3, Katka Jamnik 1/3, prisojilo 1927,
Katka Jamnik, kupna pogodba 1928,
Rozalija Hafner, kupna pogodba 1930,
Franc Kržišnik 1/2, Cilka Kržišnik 1/2, kupna pogodba 1954.
Mesto 47,
1930 Spodnji trg 6,
Spodnji trg 38,
pare. št. 180; vložek 80.
Domače ime- Pintar, Osterc, Kramar,
Hiša na Spodnjem placu, Novem trgu, Lontrgu, itd., 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu; v pritličju obokana veža, stanovanjska soba in kuhinja; I. nadstropje: soba in kamra. Hišni vrt.
Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Mali Hrastnici, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Stavbni elementi iz 19. stoletja.
Prebivalci:	1880 -5(1 govedo),
1890 - 4 (1 govedo), 1931 -3, 1984 - 5,
1840 - nadstropna, 1984 - nadstropna.
Lastniki: Vid PrezI, lastnik 1752? (T.k.), Jakob PrezI, lastnik pred 1777 (HI/62),
Gašper Žirovnik, žena Katarina PrezI, izročilna in ženitna pogodba 1 777 (III /62), Katarina Žirovnik, vdova, s.d. (HI/62),
Matevž Žirovnik, sin, tkalec in kovač, izročilna pogodba 1815 (HI/62),
Marjana Kendler, rojena Žirovnik, prisojilo 1867,
Johan Tršan, kamnosek, licitacijski zapisnik s prisojilom 1874,
Marija Tršan, rojena Stenovic 1/2, in Johan Tršan 1/2, ženitna pogodba 1874,
Janez Tršan, prisojilo 1913,
Peter Osterc, trgovec, domik na dražbi in razdelilni sklep 1914,
nedoletni otroci Peter 1/3, Ciril 1/3, Cvetka 1/3 Osterc, Beltinci, sklep o dedovanju 1960,
Alojz Šturm 1/2 in Iva Šturm 1/2, kupna pogodba 1960, Družbena lastnina — Občina Škofja Loka - lokal 1962.
Mesto 48,
1930 Spodnji trg 8,
Spodnji trg 37,
pare. št. 181/1; vložek 81, 1216. Domače ime: Blaže, Stalanik, pri Alešu. Hiša na Spodnjem placu, Novem trgu, Lontrgu, itd., 1/3 hiša. Hiša je bila podložna cerkvi v Crngrobu oziroma cerkveni gilti v Stari Loki. Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu;v pritličju stanovanjska soba; I. nadstropje: soba in štibelc. Hišni vrt.
Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Mali Hrastnici, 1/3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču.
Gradbeni posegi: 1899 Jožef Debelak: povečava oken in popravilo strešnega stola; 1910 Frančiška Demšar: predelava drvarnice; 1924 ista: adaptacija stanovanja, načrt Anton Ogrin 1924
Prebivalci:	1880-9,
1890 - 8, 1931 -2, 1984 - 4,
1840 — nadstropna, 1984 - nadstropna.
Lastniki: Blaž Lampreht, čevljar, lastnik pred 1808 (11/186),
Matevž Lampreht, sin, čevljar, žena Marjeta Križaj iz Godešiča, izročilna pogodba 1808 (11/186; 111/128),
Marija Lampreht, poročena Žebre, izročilna pogodba 1849 (X/58),
Jožef Debelak, čevljar iz Mesta št. 50, kupna pogodba 1873,
Marija, vdova Debelak, prisodno pismo 1891,
Jožef Debelak, čevljar, prisojilo 1900,
Frančiška Debelak, poročena Demšar, kupna pogodba 1906,
ml. Ivan Demšar, sklep o dedovanju 1952,
Franc Dolenc, kupna pogodba 1967,
Dvoriščna stavba,
pare. št. 181/2,
Spodnji trg 37 a
Lastniki do 1952 isti,
Ivan Podiepsek, kupna pogodba 1966.
Prebivalci:	1984 - 1.
Mesto 49,
1930 Spodnji trg 10, Spodnji trg 36, pare. št. 182
Domače ime: Drmota, Sifonar.
Hiša na Spodnjem placu, Novem trgu, Lontrgu, 2/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu, krita s skodlami; v pritličju obokana veža, stanovanjska soba, kuhinja, kevder in usnjarska delavnica ter hišni vrt; I. nadstropje: 3 sobe in kuhinja.
Gozdni deleži: v Gabrovšk, za Vincarji, 2/3 v Kurniku, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču. Gradbeni posegi: Stavbni elementi iz 18. in 19. stoletja.
1898 Anton Dermota: popravilo podstrešja in pozidava požarnih zidov; 1899 Jakob Dermota: prezidava dvoriščnega trakta, dve sobi in stranišče nad usnjarsko delavnico, načrt: A. Sušnik 1899.
Prebivalci:	1880-10,
1890- 8, 1931 - 17, 1984 - 5,
1840 - nadstropna, skodle, 1984 - nadstropna, opeka.
Lastniki: Urban Dermota, usnjar 1752? (T.k.),
Anton Dermota, usnjar, lastnik 1793 (PC/18; PB/11-17),
Jakob Dermota in žena Neža, lastnika pred 1799 (1/41),
Jurij Dermota, usnjar, lastnik tudi na št. 50, kupna pogodba 1799 (I/47, 111-113), Marjeta Dermota, žena, obravnava 1827 (IV/250, 252),
Lorenc Dermota, sin, usnjar, prisojilo 1829 (V/72),
Jakob Dermota iz Železnikov, prisojilo 1897,
Gregor Režen iz Škofje Loke, sodavičar, kupna pogodba 1901,
Rafaela Ziherl, prisojilo 1937,
Anton Bogataj, kupna pogodba 1938,
Anton Bogataj 1 /3, Anton Bogataj ml. 1 /3, Ana Bogataj 1 /3, darilna pogodba 1961, Družbena lastnina — lokal 1961,
Ivana Bogataj, roj. Kalan, 1/3 sklep o dedovanju 1977 (1/3 po Antonu Bogataju). Mesto 50,
1930 Spodnji trg 12,
Spodnji trg 35,
pare. št. 183; vložek 83, 824.
Domače ime: Drajnar, Stanonik, Zalar, Koman, Konzum. Hiša na Spodnjem placu, Novem trgu, Lontrgu, itd., 2/3 hiša.
Hiša je bila podložna farni cerkvi sv. Jurija v Stari Loki (Urbar farne cerkve sv. Jurija). Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu; v pritličju stanovanjska soba in kuhinja; I. nadstropje: 2 sobi in kuhinja.
Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Mali Hrastnici, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: 1874/75 Jernej Kavčič: prezidanje hiše in postavitev delavnice, načrt: J.K. Molinaro; 1885 Ana Kavčič: kanalizacija; 1890 ista: zamenjava lesene šupe z zidano, načrt: A. Sušnik; 1904 Anton Šink: prezidava hiše, predelava glavnih vrat in stropa, ureditev kavarne (kava prostor), načrt: A. Berčič 1904.
Prebivalci:	1880 - 18(1 govedo),
1890 — 14 (dvoje goved, 1 prašič), 1931 - 5, 1984- 3, 1840 - nadstropna, 1984 — nadstropna. Lastniki: Blaž Karlin, pred 1815 <11/384),
Jurij Dermota, usnjar, lastnik tudi na št. 49, kupna pogodba 1815 (I I/384),
Tomaž Dermota, sin, izročilna pogodba, 1820 (111/159),
Katarina Debelak, rojena Dermota, izročilna pogodba 1846 (IX/77),
Jurij Debelak, klobučar, izročilna pogodba 1853,
Ana Kavčič, notarska kupna pogodba 1873,
Anton Šink, ženitna in dedna pogodba 1900,
Rudolf Čadež, kupna pogodba 1909,
Marija Spacapan, domik na dražbi in razdelilni sklep 1911,
Franc Koman,privatni uradnik,domik na dražbi in razdelilni sklep 1914,
Josip Koman iz Radovljice, prisojilo 1934,
Štefanija Reš, kupna pogodba 1946,
Veletrgovina Loka, trgovski prostori v pritličju 1966.
Mesto 51,
1930 Spodnji trg 14, Spodnji trg 34, pare. št. 184; vložek 84, 920. Domače ime: Kočar, Krener.
Hiša na Spodnjem placu, Novem trgu, Lontrgu, itd., 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu, krita s skodlami; v pritličju obokana predsoba, 2 sobi, kuhinja in kevder; I. nadstropje: 2 sobi, kuhinja in jedilna shramba; hišni vrt
Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, za Vincarji, 1/3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi: Stavba z elementi od 16. do 19. stoletja.
Prebivalci:	1880 - 13,
1890 - 18, 1931 - 17, 1984 - 6,
1840 — nadstropna, skodle, 1984 - nadstropna, opeka. Lastniki: Štefan Mrak, krznarski mojster, in žena Elizabeta Rihtaršič, lastnika pred 1800 (PC/195, 239),
Jožef Mrak, bratranec, krznar, Polica? , Polje? (Pollach) na Tolminskem in žena Marija Božič, izročilna pogodba 1800(1/277), Ana Krenner, licitacija 1817 (VI/49),
Franc Krenner, sin, licitacijski zapisnik s prisojilom 1833 (VI/49),
Alojz Krenner, lastnik, tudi Mesto 86, 34 Studenec 1, itd., prisojilo 1880,
Alojz Krenner 1/2 in ml. Viktor Krenner 1/2, iz Loke 56/57, prisojilo 1898,
Alojz Krenner, razdelilna pogodba 1898,
Viktor dr. Krenner, prisojilo 1940,
Družbena lastnina FLRJ 1946,
Splošno ljudsko premoženje - Mestni ljudski odbor 1948, Komunalno podjetje državnih zgradb v Škofji Loki 1950, Janko Trdina, kupoprodajna pogodba 1955, Janez Trdina ml., darilna pogodba 1/3 1958, Ana Trdina, rojena Finžgar, sklep o dedovanju 2/3 1979, Ana Trdina ml. sklep o dedovanju, 1983 (od Ane), Andrej Trdina, sklep o dedovanju 1983 (od Ane).
Mesto 52,
1930 Spodnji trg 16, Spodnji trg 33, pare. št. 185; vložek 85. Domače ime: Cič, Stalanik.
Hiša na Spodnjem placu, Novem trgu, Lontrgu, itd., 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu; v pritličju obokana veža, stanovanjska soba, kuhinja, kevder; I. nadstropje: 2 sobi, poleg kuhinja.
Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Ježovcu, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Stavbni elementi od 16. do 19. stoletja; sledovi freske na fasadi; 1884 Janez Žebre: prezidava kevdra v štibelc in vežo na vrtno stran; 1886 isti: pozidava dimnikov in požarni zid (vsi dimniki še niso bili izpeljani nad streho!); 1891 Janez Debelak: prestavitev in podzidava fasadne stene za 30 cm ter nova vežna vrata (verjetno podzidava pomolnega nadstropja); 1892 isti: zidava klobučarske delavnice na vrtu, načrt: Janez Berčič, zidar.
Prebivalci:	1880- 17,
1890- 14, 1931 - 12, 1984 - 1,
1840 - nadstropna, 1984 — nadstropna.
Lastniki: Jurij Andrejovič in žena Urša, roj. Lene, lastnika pred 1805 (11/193),
Jurij Andrejovič, sin, kovač, lastnik tudi na št. 53, izročilna pogodba 1805 (1/493 494-
11/193; 111/258; VI/80),
Johan Andrejovič, sin, kovač, lastnik tudi deleža v sekirni kovačnici na Studencu skupaj z Matevžem Peternelom, in v sekirni kovačnici in žebljarni pri kašči, prisojilo 1841 (VIII/7),
Felikis Jamnik, notarska kupna pogodba 1874, Johan Žebre, iz Mesta 45, kupna pogodba 1875, Janez Debelak, klobučar, kupna pogodba 1888, Frančiška Debelak, por. Kocjan, prisojilo 1926, Marjan Zadnik, prisojilo 1946,
Klobučarska delavnica na vrtu iz leta 1892 je bila po zadnji vojni spremenjena v zasilno stanovanje s hišno številko 33a.
Mesto 53
1930 Spodnji trg 18,
Spodnji trg 32,
pare. št. 186; vložek 87.
Domače ime: Strugar, Stricman.
Hiša na Spodnjem placu, Novem trgu, itd., 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu; v pritličju veža, stanovanjska soba, poleg kuhinja, zraven hišni vrt; I. nadstropje: stanovanjska soba, kamra in kuninja. Gozdni deleži: v Bodoveljski grapi, na Žovščah, 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Stavbni elementi iz 18. in 19. stoletja.
1903	Andrej Jamnik: nov hlev in šupa na vrtu, načrt: J. Karlin
Prebivalci:	1880 — 17 (dvoje goved ),
1890- 12, 1931 - 9, 1984 - 8, 1840 — nadstropna, 1984 — nadstropna,
Lastniki: Luka Porenta, lastnik pred 1792 (PdSL/46; PC/77, 172),
Jurij VVindišer, kupna pogodba 1792, (1/73),
Jurij Dermota in žena Meta, vdova VVindišer, (isto),
Valentin Strugar, čevljar, kupna pogodba 1799 (PC/172, 204; 111/193),
Peter Jamnik, krznar, licitacijski zapisnik 1831 (V/223),
Jurij Jamnik, prisojilo 1832 (V/224),
Jurij Andrejovič, kovač, lastnik tudi na št. 52, kupna pogodba 1834 (VI/80),
Andrej Jamnik, krznar, kupna pogodba 1840 (VII/252),
Andrej Jamnik, sin, klobučar, izročilna pogodba 1872,
Pavel Jamnik, klobučar, daritev na smrt, 1925,
Marija Jamnik, roj. Tavčar, prisojilo 1947,
Metod Jamnik, sklep o dedovanju 1962.
Mesto 54,
1930 Spodnji trg 20, Spodnji trg 31. pare. št. 187; vložek 88, 699. Domače ime: Fušar (Fushar).
Hiša na Spodnjem placu, Novem trgu, Lontrgu, itd., 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu; v pritličju veža, stanovanjska foba in kuhinja; I. nadstropje: soba, kamra, kuhinja, nato hišni vrt.
Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, na Žovščah, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: 1901 Frančiška Ravnihar: nov hlev na dvorišču, načrt Jos. Marguč;
1904	ista: zidano stranišče namesto lesenega, razširitev hodnika, povečava veže, načrt A.
Molinaro 1904; 1912 France Ravnihar: nov vodnjak na dvorišču; 1914 isti: povečava delavnice na dvorišču.
Prebivalci:	1880 - 9,
1890 - 15 (1 govedo), 1931 - 5, 1984 - 1, 1840 — nadstropna, 1984 - nadstropna.
Lastniki: Anton Votrin, krznar, in Mica, rojena Potočnik, lastnika pred 1800 (1/201), Franc Votrin, sin, krznar, žena Katarina, rojena Žirovnik, izročilna pogodba 1800 (PC/196; 11/136),
Anton Kalan, pek, poravnava in obravnava 1811 (II/270),
Martin Peternel, mlinar, kupna pogodba 1811 (II/270),
Lorenc Šubic, kupna pogodba 1818 (III/44, 45),
Jakob Votrin (Voltrin) krznar, kupna pogodba 1819 (111/158),
Andrej Votrin (Foltrin), krznar, obravnava 1832 (V/242),
Helena Foltrin, poljedelka, lastnica 1880,
Frančiška Votrin (Foltrin), prisojilo 1881,
Franc Ravnihar, izročilna in ženitna pogodba 1905,
Ana Ravnihar, rojena Jenko, prisojilo in dedinski dogovor 1932,
Julijana Podlipnik, rojena Ravnihar, sklep o dedovanju 1955.
Mesto 55,
1930 Spodnji trg 22,
Spodnji trg 30.
pare. št. 188; vložek 89, 995.
Domače ime: Kolar, Jesenkov Blaž, Dreifus, Vatikan. Hiša na Spodnjem placu, Novem trgu, Lontrgu, itd., 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu, krita s skodlami; obokana veža, stanovanjska soba, kuhinja, nato štala in vrt; I. nadstropje: 2 sobi, kuhinja in jedilna shramba. Gozdni deleži: 2 v Bodoveljski grapi, pod Sv. Lovrencom, na Žovščah, 1/3 na Žovščah, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Stavbni elementi od 17. do 19. stoletja.
1892 Reza Dermota: delavnico za usnjarijo na dvorišču predelala v ključavničarsko delavnico (za mojstra Antona Ličarja).
Prebivalci:	1880 - 5,
1890 - 14, 1931 - 20, 1984 - 2,
1840 - nadstropna, skodle, 1984 — nadstropna, opeka.
Lastniki: Jožef in Neža Koprive, rojena Cotl, lastnika 1786 (ZK X111 /17—B/68),
Anton Koprive, kolar, sin, izročilna pogodba 1805 (II/4, 261; 111/100; IV/186),
Jurij Krmel, kupna pogodba 1843 (VIII/119),
Anton Koprive, kupna pogodba 1843 (VI11/128),
Mihael Žlebnik, glavnikar, licitacijski zapisnik 1843 (VIII/182),
Neža Krmel,, poročena Štajer (Steyerer), licitacija 1848 (X/9),
Jakob Pegam, nakup s prisojilom 1854,
Valentin Kržišnik, licitacijski zapisnik s prisojilom 1866,
Leopold Dermota, usnjar iz Mesta 75, kupna pogodba 1872,
Terezija, vdova Dermota, prisojilo 1885,
Blaž Pokorn, kovač, kupna pogodba 1894,
Apolonija Pokorn, prisojilo 1923,
Jakob Fojkar, klobučarski pomočnik, kupna pogodba 1924, Anton Porenta, župnik, Hinje na Dolenjskem, kupna pogodba 1932, Rafael Fojkar, kupna pogodba 1938,
Franc Fojkar, Matilda Fojkar, Rafael Fojkar, vsak 1/3, darilna pogodba 1958, Franc Fojkar 2/3 izročilna pogodba 1959, Rafael Fojkar 1/3 (kupna pogodba 1938), Pavla Fojkar 2/3 sklep o dedovanju 1972 (od Franca).
Mesto 56,
1930 Spodnji trg 24, Spodnji trg 29, pare. št. 189; vložek 90, 900. Domače ime: Krener.
Hiša na Spodnjem placu. Novem trgu, Lontrgu, itd., 1/3 hiša.
V seriji listin (IV/9, 90) se imenuje mala hiša. Leta 1869 je že združena s št. 57. Dohod vanjo je bil vknjižen tudi 1847 skozi hišo št. 55. (IX/142).
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu, krita s skodlami; v pritličju magacin; I. nadstropje: 2 sobi.
Gozdni deleži: 2 v Veliki Hrastnici, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi: Stavba je bila pred 1869 združena s št. 57.
Ohranjeni so stavbni elementi iz 17. in 18. stoletja. V dvoriščnem delu je arkadno
dvorišče. Leta 1840 je bila nadstropna, krita s skodlami.
Lastniki: Matija Fister, kupna pogodba, s.d.,
Franc Krenner, irhar, prisojilo 1823 (IV/8,9,90; V/192; IX/142),
Pozneje isti lastniki kot št. 57.
Mesto 57,
1930 Spodnji trg 24, Spodnji trg 29, pare. št. 189; vložek 90, 900. Domače ime: Krener.
Hiša na Spodnjem placu. Novem trgu, Lontrgu, itd., 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu; obokana veža, kevder, nato dvorišče in v njem irharska delavnica, nato štala, za njo vrt; I. nadstropje: 2 sobi spredaj in 3 majhne zadaj, poleg kuhinja in jedilna shramba.
Gozdni deleži: v Padršk, v Bodoveljski grapi, v Dešni, 1 v Kurniku, 1 za Gradom, 1 v Tošču.
Gradbeni posegi: Stavba je bila pred 1869 združena s št. 56.
Ohranjeni so stavbni elementi iz 17. in 18. stoletja. V dvoriščnem delu so arkadni hodniki.
Prebivalci:	1880 - 2 (2 konja, enajstero goved, 2 prašiča),
1890 - 8 (2 konja), 1931 - 6, 1984 - 4,
1840 — nadstropna, 1984 — nadstropna.
Lastniki: Jožef Krenner, irhar, kupna pogodba pred 1784 (I/53; ZK XI11/17—B/58), Ana Krenner, irharjeva vdova, s.d,
Franc Krenner, irhar, prisojilo 1823, lastnik tudi na št. 51, Studenec št. 1, Mesto 86
(pozneje tovarna), (IV/8,9,88),
Alojzij Krenner iz Loke 34, prisojilo 1880,
Alojzij Krenner, ml. 1/2 in Viktor Krenner, ml. 1/2, prisojilo 1897, Alojzij Krenner, razdelilna pogodba 1898, Viktor dr. Krenner, Dunaj, prisojilo 1940, Alojz Kmetič, kupna pogodba 1940,
Vojislav Veselinovič 1/2 in Ivica Veselinovič, roj. Guzel, kupna pogodba 1954, del. stavbe pare. 189/2,
Kmetijska zdruga Škofja Loka, kupna pogodba 1955, Kmetijska zadruga Škofja Loka, kupna pogodba 1956 (do celote).
Mesto 58,
1930 Spodnji trg 26,
Spodnji trg 27,
pare. št. 191; vložek 91.
Domače ime: Maček, Pepelnjak, Pepevnak.
Hiša na Spodnjem placu, Novem trgu, Lontrgu, itd., 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu, krita s skodlami; obokana veža, stanovanjska soba, zraven kamra, kuhinja in kevder, vrt in štala; I. nadstropje: predsoba, velika soba in 2 majhni sobi, poleg kuhinja. Vrt na Grabnu.
Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, v Ježovcu, v Močilniku, za Vincarji, 2/3 na Žovščah, 2/3 za Gradom, 2/3 pod Kopečkam (Kopač).
Gradbeni posegi: Stavbni elementi od 18. stoletja naprej. 1887 Franc Sušnik: nova šupa na dvorišču, načrt J.K. Molinaro; 1889 isti: predelava in pozidava ganka (hodnica, prej lesena) od hiše proti hlevu, načrt Jurij Karlin; 1890-91 isti: prizidava in povišanje zidu pri kegljišču; 1905 isti: zamenjava lesenega stranišča z zidanim na dvorišču, načrt: A. Molinaro 1905; 1933 Matevž Ziherl: temeljita predelava hiše in dvoriščnih traktov, preureditev fasade, povečanje oken in vrat, nadzidava dvoriščnega trakta za eno stanovanje, nova gostilniška stranišča na dvorišču.
Prebivalci:	1880 -4,
1890 - 8(1 konj, dvoje goved), 1931 - 6, 1984 -6,
1840 - nadstropna, skodle, 1984 — nadstropna, opeka.
Lastniki: Gašper Žontar, lastnik pred 1798 (PC/157),
Peter Pokorn iz Žabnice, kupna pogodba 1798 (PC/157),
Anton Kalan, pek, kupna pogodba 1802 (PC/237; I/270),
Fidel Kalan, pek, lastnik tudi na št. 32, obravnava 1822 (IV/21, 22),
Katarina Kalan, prisojilo 1848 (X/100),
Ana Kalan, poročena Homan, zapuščinsko prisojilo 1858,
Andrej Homan, poročno pismo 1858,
Johan Volčič, iz Loke 73, prisojilo 1873,
Elizabeta, vdova Volčič, prisojilo 1879,
Franc Sušnik, kramar, izročilna pogdba 1886,
Antonija Sušnik, prisojilo 1915,
Matevž Ziherl, gostilničar in župan, prisojilo 1930,
Reichsgau Karnten,zaplemba 1941,
Matevž Ziherl, vrnitev 1945,
Janez Ziherl, darilna pogodba 1/3 1960,
Janez Ziherl, ekonomist, izročilna pogodba 2/3 (do celote) 1973 (od Marije Ziherl).
Spodnji trg 28, Bivši dvoriščni trakt.
Lastniki: Anton Ziherl, profesor, darilna podoba 1973, Prebivalci:	1984 - 1.
Mesto 59,
1930 Spodnji trg 28, Spodnji trg 26, pare. št. 192; vložek 95.
Domače ime: Olar, Volarček, Škarpin, Škrpin.
Hiša na Spodnjem placu. Novem trgu, Lontrgu, itd., 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu, krita s skodlami; v pritličju veža, stanovanjska soba, kamra, kuhinja in kevder, nato hišni vrt, nato na vrhu iz desk opažena kamra.
Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, na Žovščah, 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Stavbni elementi iz 17. stoletja. 1873 Franc Rupar: prezidava hiše, podrtje lesenega mostovža in drugih lesenih delov in pozidava zidanega nadstropja; 1929 Anton Košenina: povišanje strešnega stola in nadzidanje hiše za 1/2 metra; 1941 Marija Košenina: adaptacija lokala za trgovino z branjerijo.
Prebivalci:	1880- 24,
1890-31, 1931 - 4, 1984 - 5,
1840 - pritlična, skodle, 1984 — nadstropna, opeka.
Lastniki: Valentin in Terezija Jereb, pred 1799 (PC/171),
Johan Jereb, sin, trgovec s platnom in tkalec, lastnik tudi na št. 119, izročilna pogodba 1799 (1/313; IV/177),
Mihael Krmel, prodajalec olja iz Trate št. 3, kupna pogodba 1828 (IV/253), Anton Krmel, sin, prodajalec olja, izročilna pogodba 1843 (VIII/118), Tomaž Bernik (VVernig) iz Mesta 63, nakup s prisojilom 1857, Franc Rupar, čevljar in dninar, prisojilo 1880, Jera Rupar, prisojilo 1922,
Lorenc Rupar 1/3, Janez Rupar 1/3, Pavla Rupar 1/3, prisojilo 1928, Anton Košenina, tesarski pomočnik, prisojilo 1928,
Marija Košenina, žena 1/2, Milan Košenina 1/2, sin. sklep o dedovanju 1983.
Mesto 60,
' 1930 Spodnji trg 30, Spodnji trg 25,
pare. št. 193/1; vložek 96, 1411.
Domače ime: Brojan, Brojanček, Brojenčk.
Hiša na Spodnjem placu. Novem trgu, Lontrgu, itd., 1/3 hiša.
K hiši je spadala tudi šupa v mlinskem grabnu (MUhlgraben) pri sedanjem Šeširju, kjer je bila tudi kovačnica, pozneje vložek št. 99.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu, krita s skodlami; v pritličju obokana veža, stanovanjska soba, zraven kamra, nato kuhinja in kevder; I. nadstropje: 2 sobi spredaj in 1 zadaj.
Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Močilniku, v Mali Hrastnici, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: 1879 Fidel Bernik: na vrtu nova štala, pod in pod podom kevder; 1934: Ana Finžgar: adaptacija dvoriščnega trakta v stanovanje, načrti: Adolf Šušteršič, Ljubljana, in Franc Žontar, Škofja Loka.
Prebivalci:	1880 - 6 (troje goved, 2 prašiča),
1890 - 7(1 konj, troje goved, 2 prašiča), 1931 - 17
1984- 11,
1840 — nadstropna, skodle. 1984 - nadstropna, opeka.
Lastniki: Pavel Vrhove in žena Maruša, lastnika 1777 (ZK XIII/17-B/6),
Simon Trojar in žena Uršula, lastnika 1783 (ZK XIII/17—B/33),
Jakob in sestra Helena Popiou, lastnika 1788 (ZK XII1/17—B/114, 116),
Pavel Vrhove in žena Maruša, lastnika 1788 (ZK Xlll/17-B/116; 111/137) ,
Johan Mareina in žena Neža, vdova Vrhune (Vrhove), rojena Telban, lastnika 1793
(PC/15, 143),
Johan Kunstl, kupna pogodba 1815 (II/379), Matija Bernik (VVernig), kovač, kupna pogodba 1819 (111/137), Fidel Bernik (VVernig), orodni kovač, prisojilo 1868, Marija, vdova Bernik, prisojilo 1902,
Alojzij Finžgar, kamnosek, izročilna in darilna pogodba 1910,
Ana Finžgar, žena, vdova, kamnoseštvo in trafika, prisojilo 1921,
Rudi Finžgar, sin, 3/4 in Elizabeta Finžgar, hči, 1/4, darilna pogodba 1961.
Gospodarsko poslopje na vrtu, pare. št. 193/3; vložek 1411.
Rudi Finžgar, mlajši, 1/2 in žena Jožica Finžgar 1/2, darilna pogodba 1980. Mesto 61,
1930 Spodnji trg 32,
Spodnji trg 24,
pare. št. 194; vložek 100.
Domače ime: Kapar, Pintar, Kveder.
Hiša na Spodnjem placu, Novem trgu, Lontrgu, itd., 1/3 hiša. Hiša je bila podložna farni cerkvi Sv. Jurija v Stari Loki (Urbar Farne cerkve št. 27), Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu; v pritličju veža, stanovanjska soba, kamra, kuhinja, kevder, zraven vrt in v nadstropju soba in kamra.
Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Bodoveljski grapi, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Stavbni elementi od 16. do 19. stoletja.
1875 Jakob Potočnik: klet, pod in sodarska delavnica na vrtu; 1887 isti: drvarnica in pod za mlačev na dvorišču; 1891 isti: šupa na koncu delavnice na vrtu, načrt Jur Karlin; 1926 Valentin Potočnik: greznica in šupa; 1927 isti: nova delavnica. Prebivalci:	1880 - 15(1 govedo),
1890 - 11 (1 govedo), 1931 - 4, 1984- 6, 1840 - nadstropna, 1984 - nadstropna.
Lastniki: Mihael Skobu, tesar, in Alenka Rupar, lastnika 1788 (ZK XIII/17—B/110-PC/23, 168, 233),
Tomaž Štajer (Steurer), (kmečki) izdelovalec kap (Bauerischen Kappelschneider, Schnei-der), kupna pogodba 1793 (PC/23),
Anton Štajer (tudi Schneider), sin, glavnikar in izdelovalec čepic (Muzenmacher), izročilna pogodba 1799 (PC/168),
Anton Štajer, sin, krznar, izročilna pogodba 1821 (111/189),
Anton Štajer, oče, (nazaj), čepičar (Kapelmacher), izročilna pogodba 1836 (VI/249), Jurij Štajer sin, izročilna pogodba 1849 (IX/315), Fidel Štajer, prisojilo 1860,
Mihael Foltrin (Otrin), notarska kupna pogodba 1860,
Jakob Potočnik, sodar, licitacijski zapisnik s prisojilom 1871, Ana Potočnik, rojena Gartner, prisojilo 1894,
Valentin Potočnik, sin, čevljarski mojster in trgovec s suho robo, izročilna pogodba 1903,
Katarina Potočnik, poročena Pojak, hči, sklep o dedovanju 1957, Ludvik Pojak, mož, sklep o dedovanju 1975.
Mesto 62,
1930 Spodnji trg 34, Spodnji trg 23,
pare. št. 195; vložek 101, 686.
Domače ime: Polanček, Brinar, Korlčk.
Hiša na Spodnjem placu, Novem trgu, Lontrgu, itd., 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu; v pritličju soba in kuhinja, nato zgornja veža, soba, kamra in vrt.
Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, za Vincarji, v Mali Hrastnici, 1/3 za Gradom, 1 /3 v Kurniku, 1 /3 v Tošču.
Gradbeni posegi: 1929 Pavel Bozovičar: popolna preureditev hiše, zamenjava lesenih sten; 1937—1939 isti: nov stanovanjski prizidek, načrt Anton Ogrin 1937 (ob dvoriščni fasadi).
Prebivalci:	1880 - 7 (2 prašiča),
1890-9, 1931 - 6, 1984 -5,
1840 — visokopritlična, 1984 — nadstropna.
Lastniki: Jakob Žlebnik, oče, s.d.,
Valentin Žlebnik, rudar v Idriji, vdovec, in žena Mica, rojena Debelak, izročilna pogodba 1781 (J/340; 391; III/92),
Mica Žlebnik, Valentinova sestra, poročena z Matevžem Kalanom, iz Puštala, usnjarjem,
izročilna pogodba 1804 (Ml/92, 157),
Tomaž Kalan, licitacijski zapisnik 1825 (V/48, 117; VII/247),
Gregor Perko, usnjar, odstopna pogodba 1841 (VIII /34),
Andrej Perko, glavnikar, izročilna pogodba 1841 (VIII/35),
Andrej Perko, sin, prisojilo 1874,
Antonija, vdova Perko, postrežnica (pedenarica), prisojilo 1904,
Minka Perko, izročilna pogodba 1915,
Jera Pavlovčič, prisojilo 1920,
Pavel Bozovičar, čevljar, kupna pogodba 1929,
Reichsgau Karnten, zaplemba 1941,
Pavel Bozovičar, vrnitev 1945,
Marija Bozovičar, rojena Špendal 1/4, Anica Kenjalo, rojena Bozovičar, 3/8, Marica Grgantov 3/8, sklep o dedovanju 1956,
Anči Petrovič (prej Kenjalo), rojena Bozovičar, 1/8 in Marija Grgantov, rojena Bozovičar, 1/8, sklep o dedovanju 1963 (od Marije Bozovičar), Janko Mrežar, kupna pogodba 1964,
Pavel Lucič 1/2 in Marija Lucič 1/2, kupoprodajna pogodba 1972,
Mesto 63,
1930 Spodnji trg 36, Spodnji trg 22,
pare. št. 196; vložek 102, 472, 519.
Domače ime: Škarpin, Škrpin, Grogec, Grohc, Soksov Matevž. Hiša na Spodnjem placu. Novem trgu, Lontrgu, itd., 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1940: Hiša na Spodnjem placu, krita s skodlami; veža, soba, kamra in kevder; nato gartelc.
Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi: Stavbni elementi od 17. stoletja naprej. Del stavbe je lesen.
Prebivalci:	1880 -3,
1890 - 6, 1931 - 3, 1984-0,
1840 - pritlična, skodle,
1984 - pritlična, delno lesena, opeka.
Lastniki: Jožef Škrpin. lastnik 1752? (T.k.), Martin Oblak, sel (Fussbothe), lastnik 1792 (PC/6),
Martin Lokar, krznar, in žena Marija Oblak, vdova Martina Oblaka, lastnika pred 1806 (H/70),
Nikolaj Miiller, kupoprodajna pogodba 1806 (II/70),
Andrej Hafner, mesar, tudi na št. 65 in 69, kupna pogodba 1807 (11/105, 120), Terezija Perko, kupna pogodba 1823 (11/120), Helena Triler. kupna pogodba 1824 (IV/41),
Helena Bernik, vdova Triler, mati Helene Triler, prisojilo 1834 (VI/78),
Tomaž Bernik, čevljar, tudi v Mestu št. 59, ženitna pogodba 1835 (VI/183),
Franc Rupar, tudi na št. 59, prisojilo 1880,
Jera Fojkar, menjalna pogodba 1892,
Ivana Hodnik, prisojilo 1896,
Felicita Kenda, kupna pogodba 1947.
Mesto 64,
1930 Spodnji trg 38,
Spodnji trg 21,
pare. št. 197; vložek 103.
Domače ime: Slugovc, Urban, VVerkfirer, Berkfirer.
Hiša na Spodnjem placu, Novem trgu, Lontrgu, itd., 2/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu, krita s skodlami; soba, kamra, veža in štala; I. nadstropje: soba, kamra, kuhinja in zadaj 2 sobi. Hišni vrt.
Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Bodoveljski grapi, na Žovščah, 2/3 na Žovščah, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Stavbni elementi od 17. do 19. stoletja. 1874 Jan Demšar: kovačnica v veži; 1890 Jakob Okorn, mizar, prezidanje in dozidanje hiše, lesene stene v delavnici je nadomestil z zidanimi, načrt: J. K. Molinaro; 1892 isti: zamenjava in povečava 3 oken; 1914 Marija Okorn: povečava vežnih bangerjev (portala) in vodnjak.
Prebivalci:	1880 -23,
1890 - 14, 1931 - 9, 1984 - 3,
1840 - nadstropna, skodle, 1984 - nadstropna, opeka.
Lastniki: Luka Gašperšič, pred 1795,
Anže (Johan) Miiller, kupna pogodba 1795 (PC/87, 227),
Simon Jamnik, kupna pogodba 1801 (I/254, 496),
Johan Dermota, usnjarski pomočnik, kupna pogodba 1805 (I/496),
Franc Bernik, fužinski kovač, lastnik 1808 (PA/52),
Andrej Sušnik iz Karlovca, kupna pogodba 1809 (H/200),
Peter Fojkar, tkalec, zet Simona Jamnika, in žena Ana, rojena Jamnik, Simonova izročilna pogodba 1820 (111/162; VI/38), Franc Fojkar, sin, izročilna pogodba 1849 (IX/313), Johan Demšar, kovač, licitacijski zapisnik s prisojilom 1862, Terezija Maurer iz Ljubljane, prisojilo 1879, Jakob Okorn, mizar, kupna pogodba 1885, Janez Okorn, mizar, izročilna pogodba 1893, Marija Okorn, domik na dražbi 1911, Ivan Okorn, sklep o dedovanju 1948,
Ivan Okorn 1/2 in Alenka Okorn 1/2, darilna pogodba 1972. Mesto 65,
1930 Spodnji trg 40,
Podrta tik pred 2. svetovno vojno,143
pare. št. 198; vložek 104.
Domače ime: Gašpur. Gašper, Perkus.
Hiša na Spodnjem placu. Novem trgu, Lontrgu, itd., 2/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu, s prostorno vežo in sobo; I. nadstropje: soba, kamra in shramba. Hišni vrt.
Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Ježovcu, za Vincarji, 2/3 v Kurniku, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: 1896 Anton Hafner: zamenjava lesenega hleva na dvorišču (zraven
mestne ute) z zidanim.
Hiša je bila naslonjena na mestno obzidje.
Prebivalci:	1880 - 12,
1890 - 12, 1931 - 9, 1840 — nadstropna.
Lastniki: Gašper Hafner, mesarski mojster, lastnik že 1784 (ZK Xlll/17—B/57 PC/230; I/260),
Franc Hafner, sin, mesar, izročilna pogodba 1802 (111/120), svojo mesarijo je imel v
Karlovcu (na Grabnu) (Fleisponk II/503),
Andrej Hafner iz Mesta št. 69, kupna pogodba 1828 (IV/277),
Anton Hafner, tudi v Loki št. 20 in 69, notarska poravnava 1862,
Matevž Hafner, prisodno pismo 1905,
Ivan Hafner, prisojilo 1943,
Družbena lastnina FLRJ 1947,
Pare. št. 198 je bila brisana in združena s št. 600 v lasti Občine Škofja Loka 1963. Mesto 66,
1930 Spodnji trg 37, Spodnji trg 19,
pare. št. 200; vložek 105, 94, 1337.
Domače ime: Štrikar, Faul, Lavdon, Lavdan.
Hiša na Spodnjem placu, Novem trgu, Lontrgu, itd., 1/3 hiša.
Hiša je bila podložna Crngobški cerkvi, oziroma cerkveni gilti v Stari Loki.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu; v pritličju obokana veža, stanovanjska
soba in kuhinja, nato vrt in v njem kevder, dalje kamra; I. nadstropje: 2 sobi, kuhinja in
jedilna shramba.
Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Ježovcu, za Vincarji, 1 /3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1/3 vTošču.
Gradbeni posegi: 1902—1904 Andrej Leskovic: nova stavba na dvorišču ob mestnem zidu, podrtje mestnega zidu v vzhodni steni, kleti in skladišča v pritličju in stanovanje v prvem nadstropju. Načrti: Ivan Spacapan (neizvedeni, in ing. Anton Hafner).
Prebivalci:	1880 - 7(1 prašič),
1890-9, 1931 -5,
1984 — 0 (samski dom Iskra, začasno prijavljeni), 1840 - nadstropna, 1984 — nadstropna.
Lastniki: Katarina Trupar, pred 1804, Simon Trupar, pletilec nogavic, lastnik 1804 (1/407), Simon Trupar, izročilna pogodba in obravnava 1817 (11/219), Uršula Trupar, obravnava 1825 (IV/85),
Katarina Proj, pozneje Bogataj, birtinja, obravnava 1829 (V/62),
Franc Bogataj, tkalec, tudi v Karlovcu 44, izročilna pogodba 1850 (X/82),
Katarina Bergant, zapuščinsko prisojilo 1854,
Teodor Faul, čevljar, notarska izročilna pogodba 1862,
Andrej Leskovic, kupna pogodba 1897,
Ana. vdova Leskovic, branjarka, prisojilo 1902,
Janko dr. Leskovic, odvetnik v Rogatcu, prisojilo 1939,
Reichsgau Karnten 1941,
Marija Kfinig, roj. Patterman iz Kranja, pripojitev 1944, Janko dr. Leskovec, vrnitev 1945,
Slavica Leskovec 1/2 in Anton Leskovec 1/2, odločba o zapuščini 1947,
Eleonora Berginc 1/2 sklep o dedovaniu 1962 (od Slavice Leskovec),
Karla Valič, učiteljica 1/3,ml. Igor Vrčon, Dobravlje 1/3, Dragica Crnigoj, Vrtovin 1/3,
sklep o dedovanju 1972 (od Eleonore),
Iskra Reteče, kupoprodajna pogodba 1972 in 1977.
Hiša je bila last sorodnikov prezgodaj umrlega pisatelja in dramatika Antona Leskovca (1891-1930), pisca dram Kraljičina Haris, Jurij Plevnar in predvsem Dva bregovajtd.1 44
Spodnji trg 20.
Dvoriščni trakt, stare št. 66, adaptiran iz starega gospodarskega poslopja med leti 1902 in 1904,
pare. št. 200/2; vložek 1337.
Lastniki: Franc Štrekelj kupna pogodba 1956 (1/2 od Antona Leskovca},
Franc Štrekelj, kupoprodajna pogodba 1977 (1/6 od Valičeve, Vrčona, Černigojeve).
Prebivalci:	1984 -5,
Mesto 67,
1930 Spodnji trg 35, Spodnji trg 18,
pare. št. 201; vložek 106,455. Domače ime: Duhovnik, Ledrar.
Hiša na Spodnjem placu, Novem trgu, Lontrgu, itd., 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu; v pritličju veža in stanovanjska soba; I. nadstropje: stanovanjska soba, poleg kuhinja, nato hišni vrt.
Gozdni deleži: v Gabrovšk, na Žovščah, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi: Stavbni elementi od 17. stoletja dalje.
1886 Anton Šubic: zamenjava lesenega prvega nadstropja z zidanim (sprednji del); 1889 isti: jama za usnjarske odplake na vrtu; 1909 Jan Krašovic: povečava okna.
Prebivalci:	1880 - 9,
1890-8, 1931 -3, 1984 - 1,
1840 — nadstropna (delno lesena), 1984 — nadstropna, zidana.
Lastniki: Nikolaj Bernik (VVernig) 1752 (T.k.? ), Matija Bernik, pred 1809,
Franc Bernik, tesar, ženitno pismo 1809 (M/229),
Franc Bernik, prisojilo 1840 (VII/258),
Marija Bernik, hči, prisojilo 1870,
Teodor Faul iz Mesta št. 66, licitacijski zapisnik 1874,
Anton Šubic, usnjar, kupna pogodba 1882.
Terezija Šubic, poročena Kržišnik, prisodno pismo 1898,
Janez Krašovic, strojar, izročilna in ženitna pogodba 1903,
Anton Šubic, usnjar, prisojilo 1928,
sekvester 1947,
vrnitev 1948,
Frančiška Šubic, Škofja Loka, 1/4, Frančiška Hafner, Škofja Loka, 1/4, Jožica Košenina, Leskovica, 1/4, Štefanija Jenšterle, Šentjur pri Celju, 1/4, sklep o dedovanju 1974,
Mesto 68,
1930 Spodnji trg 33, Spodnji trg 17,
pare. št. 202; vložek 107, 520.
Domače ime: Pintar, Grogec, Grohc, Kapar.
Hiša na Spodnjem placu, Novem trgu, Lontrgu, itd., 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu, krita s skodlami; veža, soba, kevder, poleg hišni vrt in zgornja veža, soba, kamra in kuhinja.
Gozdni deleži: v Bodoveljski grapi, v Močilniku. 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Stavbni elementi od 16. stoletja dalje.
1892 Matevž Miklavčič: povečava oken proti Lontrgu in požarni zid proti hiši št. 69; 1899 isti: lesena šupa na dvorišču, načrt A. Molinaro; 1900 isti: popravilo hiše, notranje prezidave, nov dimnik, nova vežna vrata, načrt: A. Molinaro.
Prebivalci:	1880 - 10(1 govedo),
1890- 12, 1931 - 9, 1984- 3,
1840 - visokopritlična, skodle, 1984 — nadstropna, opeka,
Lastniki: Simon Klemenčič, lastnik že 1752 (T.k.), Matija Porenta iz Virloga, kupna pogodba 1798 (PC/153), Tomaž Andrejovič, fužinski kovač, kupna pogodba 1811 (M/286), Marija Andrejovič, rojena Perko, žena, obravnava 1816 (Ml/75), Tomaž Blaznik, sodar, kupna pogodba 1819 (111/130—132), Gregor Fojkar, poljedelec, prisojilo 1859, Jera Fojkar, poljedelka, prisojilo 1882,
Matevž Miklavčič, kamnosek, svečar in lectar, menjalna pogodba 1892,
Frančiška Miklavčič, trgovka z mešanim blagom, sejmarstvo, domik na dražbi 1907,
Franc Babič, krojač, razdelilni sklep po dražbi 1914,
Marija Babič, rojena Bernik, prisojilo 1936,
Antonija Theunert, rojena Babič, sklep 1951.
Mesto 69,
1930 Spodnji trg 31, Spodnji trg 16,
pare. št. 203; vložek 108, 919.
Domače ime; Šurk, Mesarjev Tone, Matevž, Andrejček.
Hiša na Spodnjem placu. Novem trgu, Lontrgu, itd., 1/3 hiša.
Hišna last je bila mesnica na parceli št. 149, leta 1930 Mestni trg 49, na Grabnu.
Opis hiše okrog 1840; Hiša na Spodnjem placu; veža, soba, kamra, dvorišče, poleg štala;
I. nadstropje: stanovanjska soba in kamra. Hišni vrt na Grabnu.
Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Mali Hrastnici, 1/3 na Žovščah, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču.
Gradbeni posegi: 1903 Anton Hafner: prenova stranišč in svinjaka, načrt: ing. Anton Hafner 1903; 1931 Matevž Hafner: nova hiša na mestu stare podrte, načrt Angelo Molinaro.
Prebivalci:	1880 — 11(1 konj, dvoje goved, 2 prašiča),
1890 - 10(1 konj, troje goved , 2 prašiča), 1931 - 16, 1984 - 5, 1840 — nadstropna, 1984 - nadstropna,
Lastniki: Simon Klemenčič, usnjar, lastnik že 1752 (T.k.; PC/229),
Valentin Perko, usnjar, in žena Mica, rojena Trupar, kupna pogodba 1801 (1/257,490),
Gregor Perko, sin, usnjar in mesar, izročilna pogodba 1805 (I/257, 490),
Andrej Hafner, mesar, lastnik tudi Mesto 63 in 64, kupna pogodba 1823 (IV/6),
Anton Hafner, mesar, tudi v Mestu 20 in 65, notarska kupna pogodba 1862,
Matevž Hafner, mesar, prisodno pismo 1905,
Ivan Hafner, prisojilo 1943,
Splošno ljudsko premoženje, sekvester 1947,
SLP - Mestni ljudski odbor Škofja Loka 1948,
Komunalno podjetje državnih zgradb Škofja Loka 1950,
Ivan Hafner, uslužbenec, kupna pogodba 1955,
Angelca Hafner, 1/3, ml. Maruša Hafner 1/3, ml. Janez Hafner 1/3, sklep o dedovanju 1961.
Mesto 70,
1930 Spodnji trg 29, Spodnji trg 15,
pare. št. 204; vložek 109, 892.
Domače ime: Gračanc, Soržova Micka.
Hiša na Spodnjem placu. Novem trgu, Lontrgu, itd., 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu; soba, kamra, zgornja veža, soba, kamra in shramba. Hišni vrt.
Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Mali Hrastnici, 1/3
za Gradom, 1/3 v Kurniku, 1/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Stavbni elementi iz 18. in 19. stoletja.
1888 Franc Planina: zamenjava lesenega nadstropja z zidanim; 1900 Lorenc Planina: nova drvarnica na mestu stare na dvorišču.
Prebivalci:	1880- 4,
1890 - 4, 1931 - 10, 1984 - 5,
1840 - visokopritlična, 1984 - nadstropna.
Lastniki: Jurij Vidic, žena Mica, lastnik že 1785 (ZK XIII/17-B/54; PC/119), Marija (Mica), vdova Vidic, rojena Podreka, lastnica pred 1801 (PC/225), Jožef Vidic, čevljar, vdovec, druga žena Mina Berčič iz Godešiča, izročilna pogodba 1801 (I/253; 11/211),
Marija Vidic, krznarka, obravnava 1828,
Marjeta Vidic, hči, poročena Štajer (Steyer), tudi na št. 74, izročilna pogodba 1838 (VII/157),
Andrej Vidic, brat, kupna pogodba 1849 (IX/309),
Franc Planina, kramar in špecerist, kupna pogodba 1851,
Lorenc Planina, ključavničar in dežnikar, izročilna pogodba 1889,
Marija Dolinar, kupna pogodba 1916,
Franc Hartman na Suhi, kupnapogodba 1932,
Katoliško prosvetno društvo v Škofji Loki, kupna pogodba 1940,
Karntner Volksbund e.v. Veldes, zaplemba 1941,
Fizkulturna zveza Slovenije 1945,
SLP - MLO Škofja Loka 1949,
Komunalno podjetje državnih zgradb 1950,
Mara Guzelj, kupna pogodba 1954,
Jože Guzelj, mizar, darilna pogodba 1/2 1958 (1/2 od Mare), Veronika Guzelj, darilna pogodba 1/2 1961 (1/2 od Mare).
Mesto 71,
1930 Spodnji trg 27. Spodnji trg 14.
pare. št. 205; vložek 111, 1449.
Domače ime: Kumar, Kumer, Društveni dom.
Hiša na Spodnjem placu, Novem trgu, Lontrgu, itd., 2/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu; v pritličju obokana veža, stanovanjska soba, kuhinja, kevder, dvorišče z usnjarsko delavnico, štala, vozarna in drvarnica; I. nadstropje: 2 sobi, kuhinja in jedilna shramba in 1 soba zadaj. Vrt na Cvingerju. Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, za Vincarji, 2/3 v Kurniku, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Stavbni elementi od 16. do 19. stoletja, arkadno dvorišče, poslikana fasada.
Prebivalci:	1880 - 13,
1890 - 12, 1931 - 10, 1984 - 3, 1840 — nadstropna, 1984 — nadstropna.
Lastniki: Marija Klemenčič, lastnica 1752? (T.k.), Franc Klemenčič, lastnik pred 1821 (111/212),
Pavel Klemenčič, sin, usnjar, tudi v Mestu 115 in Karlovcu 49, testament in prisojilo 1821 (111/212; PA/45; 11/213,341; IV/296),
Franc Klemenčič, sin, tudi Karlovec 49, izročilna pogodba 1842 (VIII/187),
Luka Otrin, mizar, kupna pogodba 1867,
Jakob Bogataj iz Lipice, prisojilo 1878,
Marija Bogataj iz Lipice, prisojilo 1881,
Janez Jenko iz Lipice, prisodno pismo 1901,
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Škofji Loki, kupna pogodba 1902,
Katoliško izobraževalno društvo, preimenovanje 1904,
Katoliško prosvetno društvo, preimenovanje 1929,
Ljudska hranilnica in posojilnica v Škofji Loki, kupna pogodba 1929,
Splošno ljudsko premoženje 1948, Loški oder Škofja Loka, prenos 1983,
Gledališka dvorana, Mesto 134.
Sezidana na dvorišču in vrtu hiše št. 71 leta 1902/3. Načrt: Angelo Molinaro 1902; 1926 Katoliško prosvetno društvo: prezidava dvorane, načrt: Anton Ogrin 1926; 1940 adaptacija društvenih prostorov in dvorane, posodobitev, načrt A. Ogrin 1940. Nova dvorana leta 1981.
Mesto 72,
1930 Spodnji trg 25, Spodnji trg 13,
pare. št. 206; vložek 112, 652.
Domače ime: liček, Matajc, Gale, Pintar.
Hiša na Spodnjem placu, Novem trgu, Lontrgu, itd., 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša no Spodnjem placu, krita s skodlami; obokana veža,kevder in hišni vrt; I. nadstropje: stanovanjska soba, poleg kamra in kuhinja.
Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Ježovcu, za Vincarji, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Stavbni elementi od 17. do 20. stoletja. Prebivalci:	1880 - 15,
1890 - 7, 1931 - 9, 1984- 6,
1840 — nadstropna, skodle, 1984 — nadstropna, opeka.
Lastniki: Lorenc Popiou, lastnik 1752 (T.k.? ),
Jurij Popiou in žena Mica, lastnika 1783 (ZK XIII/17-B/42; PA/49),
Jakob Popiou, čevljar, lastnik 1800 (PC/200),
Anton Popiou, čevljar, izročilna pogodba 1806 (II/82),
Jakob Popiou, čevljar, odstop 1808 (PA/49),
Alojz Popiou, sin, čevljar, obravnava 1822 (1828) (IV/283, 287),
Franc Miklavč iz Puštala, licitacija 1829 in prisojilo 1832 (V/276—281),
Tomaž Blaznik, kupna pogodba 1836 (VI/277),
Lorenc Blaznik, sin, sodar, izročilna pogodba 1844 (VIII/173),
Johan Oblak, čevljar, prisojilo 1881,
Ivan Sušnik, krojač, kupna pogodba 1919,
Ivan Sušnik, sin, krojač, sklep o dedovanju 1952,
Janez Sušnik 1/6, Milka Sušnik 1/6, Ivan Sušnik 4/6, darilna pogodba 1981. Mesto 73,
1930 Spodnji trg 23, Spodnji trg 12,
pare. št. 207; vložek 113, 840.
Domače ime: Pepelnak, Pepevnak, Lavrič.
Hiša na Spodnjem placu, Novem trgu, Lontrgu, itd., 2/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu, krita s skodlami; v pritličju obokana veža, stanovanjska soba, kuhinja in kevder, nato vrt; I. nadstropje: 3 majhne sobe, kuhinja in jedilna shramba.
Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, na Žovščah, v Bodoveljski grapi, 2/3 na Žovščah, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Stavbni členi od 16. do 19. stoletja. 1873 Janez Volčič: predelava oken na delavnici in hlevu; 1892 Ivana Lavrič: povečava oken in vrat na ulico; 1899 Leo Lavrič: zamenjava lesene šupe z zidano na vrtu, načrt: I. Spacapan; 1901 isti: zidava
pepelnaka in shrambe za živo apno; 1937—1940 Anton Šubic: čistilna naprava za usnjarske odplake.
Prebivalci:	1880 — 3 (1 konj, dvoje goved, 2 prašiča),
1890- 7 (1 konj, 1 govedo), 1931 - 10, 1984- 5,
1840 - nadstropna, skodle, 1984 — nadstropna, opeka.
Lastniki: Jurij Kocjan (Kacjan), čevljarski mojster, in žena Mica, rojena Biček, čevljarska mojstrica, lastnika 1779, (PdSL/48; USL/8; ZK XII1/17—B/91; PA/23, 29, 37; PC/25, 45, 75, 20 ; 1/194),
Matija Dolinar in žena Mina Rozman iz Preske, gospostvo Goričane, kupna pogodba
1794 (1/194; V/78; PC/74),
Mihael Karlin, licitacija 1805 (1/499),
Jernej Jenko iz Gorenje vasi pri Retečah, kupna pogodba 1809 (11/198),
Johan Dermota, usnjar, sorodniki v Karlovcu 24, notarska kupna pogodba 1814 (111/172;
V/68),
Lorenc Dermota, prisojilo 1847 (IX/171), Luka Kalan, kupna pogodba 1851, Johan Kalan, sin, zapuščinsko prisojilo 1856,
Johan Volčič, usnjar, lastnik tudi v Loki št. 58, notarska kupna pogodba 1857,
Elizabeta, vdova Volčič, iz Loke št. 58, prisojilo 1879,
Franc Volčič, izročilna pogodba 1885,
Johana, vdova Volčič, ledrarica, prisodno pismo 1891,
Leo Lavrič, trgovec z mešanim blagom, izročilna in ženitna pogodba 1895,
Ivana Lavrič, usnjarija, izročilna in dedna pogodba 1914,
Leo Lavrič (nazaj), trgovec in usnjar, prisojilo 1916,
Janez Krašovic, usnjar, domik na dražbi 1916,
Anton Šubic, usnjar, izročilna pogodba 1923,
Splošno ljudsko premoženje, zaplemba 1948,
Komunalno podjetje državnih zgradb v Škofji Loki 1950,
Uprava komunalnih ustanov v Škofji Loki 1953,
Stanovanjska skupnost Škofja Loka 1960.
V hiši ima proizvodne prostore
KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA BISTRA 144a
Korenine podjetja segajo v leto 1962, ko je Stanovanjska skupnost Škofja Loka ob koncu leta registrirala 11 storitvenih dejavnosti. Na Spodnjem trgu št. 12 v bivših prostorih usnjarne Antona Šubica so bili naslednji servisi: kemična čistilnica, pralnica, krojaški servis in pleskarski servis. V Blaževi ulici 3 so bili mizarski servis, steklarski, vodovodno inštalaterski, gradbeni servis in barvarna. Na Kidričevi 2 je bil čevljarski servis, elektro servis pa je bil na Mestnem trgu. Pozneje je servise prevzela Krajevna skupnost Škofja Loka. Servisi so se združevali, ukinjali in osamosvajali. Iz tistih v Blaževi ulici 3 je nastala delovna organizacija Obrtnik.
Z januarjem 1965 je Skupščina občine Škofja Loka ustanovila samostojno obrtno podjetje Bistra Škofja Loka. Sedež podjetja je bil na Spodnjem trgu 27, obratni prostori pa naprej na št. 12. Novo podjetje se je ukvarjalo s kemičnim čiščenjem oblek, pranjem in likanjem perila in obleke, moškim in ženskim krojaštvom, izdelovanjem perila in čevljarstvom. Podjetje je nasledilo obratna sredstva in gradbene objekte, ki so jih doslej uporabljali servisi Krajevne skupnosti Škofja Loka, in sicer kemične čistilnice in pralnice, krojaštva (moškega in ženskega), izdelovalcev perila in čevljarstva.
Predmet poslovanja se je nekajkrat spreminjal. Opustili so krojaštvo in čevljarstvo. Leta 1974 so se ponovno registrirali za poslovanje kemične čistilnice in pralnice in izdelovanje in prodajo drobne tekstilne galanterije. Sredi leta 1984 je podjetje zaposlovalo 43 delavcev. Po dve zbiralnici imajo v Škofji Loki in v Kranju, štiri zbiralnice pa v Ljubljani.
Mesto 74,
1930 Spodnji trg 21,
Spodnji trg 11,-
pare. št. 208/1j vložek 114.
Domače ime: Zeblar, Kejcuva hiša.
Hiša na Spodnjem placu, Novem trgu, Lontrgu, itd., 2/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu; v pritličju veža, stanovanjska soba, kuhinja in kevder, nato vrt; I, nadstropje: 2 sobi, poleg kuhinja in jedilna shramba. Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, na Žovščah, 2/3 v Kurniku, 2/3 za Gradom.
Gradbeni posegi: Stavbni elementi od 16. do 19. stoletja.
1872 Anton Gašperin: žebljarna na vrtu, načrt: J.K. Molinaro; 1926 Jerica Jenko: predelava kovačnice v semenarno za sušenje semen igličastega drevja, skica.
Prebivalci:	1880- 3,
1890- 5, 1931 - 2, 1984- 5, 1840 — nadstropna, 1984 - nadstropna, Lastniki: Sebastijan Klobovs, ključavničar, lastnik 1752 (T.k.? ),
Jožef Klobovs, ključavničar, in žena Agata, rojena Strugar, lastnika pred 1792 (PdSL/44),
Matevž Klobovs, sin, izročilna pogodba 1792 (PdSL/44),
Anton Klobovs, sin, ključavničarski pomočnik, izročilna pogodba 1805 (od očeta Jožefa) (I/492),
Johan Jesenko, ključavničar, lastnik pred 1814 (III/267),
Tomaž Jesenko, sin, ključavničarski pomočnik, birt in pek, vdovec, drugič poročen s Frančiško Rozman, lastnik tudi v Mestu št. 31, izročilna pogodba 1814 (M/309; IV/245),
Andrej Oblak, svečar in cerkovnik pri uršulinkah, kupna pogodba 1828 (IV/280),
Matevž Bernik (VVernig), licitacija 1843 (IX/144),
Fidel Štajer (Steirer, Steyer), kupna pogodba 1847 (IX/145),
Anton Gašperin, žebljar, nakup s prisojilom 1864,
Jernej Gašperin, žebljar, izročilna pogodba 1887,
Jera Gašperin, žebljarka, prisodno pismo 1890,
Valentina Jenko iz Zagreba, kupna pogodba 1934,
Franc Prosen, kupna pogodba 1966.
• Mesto 32, 1930 Spodnji trg 19, Spodnji trg 10, pare. št. 209, vložek 57. Domače ime: Cvingerš, na Cvingerš. Hiša poleg Špitala, 1/3 hiša, Mestna hiša,
Opis hiše okrog 1840: Hiša poleg Špitala, krita s skodlami; veža, soba, kamra in kuhinja; dalje hišni vrt.
Gozdni deleži: 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: v srednjem veku mesto obrambnega stolpa v mestnem obzidju.
Prebivalci:	1880- 12,
1890- 5, 1931 - 5, 1984 - 3,
1840 - pritlična, skodle, 1984 — nadstropna, opeka,
Lastniki: Mestna hiša (ON 1789),
Marko Homan, usnjar, in žena Marjana, rojena Rozman, lastnika 1806 (II/66), Matija Starman, kmet, kupna pogodba, s.d.,
Uršula Starman, vdova Šturm, žena, iz Suhe, kupna pogodba 1825 (IV/125),
Fidel Kalan, obravnava s prisojilom 1836 (VI/250),
Franc Štabel, trgovec z lanom, kupna pogodba 1839 (VII/194),
Fidel Kalan, pek, lastnik tudi 58, kupna pogodba 1841 (VIII/43),
Katarina Kalan, prisojilo 1848 (X/100),
Ana Kalan, poročena Homan, zapuščinsko prisojilo 1858,
Andrej Homan, lastnik tudi na št. 58, prisojilo 1858,
Jurij Jarc iz Pungerta, tesar, kupna pogodba 1863,
Marjana, vdova Jarc, prisojilo 1882,
Franc Jarc, prisojilo 1894,
Leo Lavrič, trgovec, kupna pogodba 1897,
Ivana Lavrič, izročilna in dedna pogodba 1914,
Leon Lavrič, prisojilo 1916,
Ivan Šober, čevljar, domik na dražbi 1916,
Marija Šober, rojena Jurman, žena, prisojilo 1943,
Frančiška Mlakar, kupna pogodba 1946,
Marija Šober, rojena Jurman, kupoprodajna pogodba 1952,
Frančiška Ažbič, rojena Ravnihar, kupna pogodba 1954.
Mesto 75,
1930 Spodnji trg 17,
Spodnji trg 9 („upravna stavba ubožnice"). Spodnji trg 9a (mestna ubožnica), pare. št. 212 špitalska cerkev; vložek 117, pare. št. 211/1 mestna ubožnica; vložek 116, pare. št. 211 /2 ..upravna stavba"; vložek 116, 928. Domače ime: Špital.
Mestni špital na Spodnjem placu. Novem trgu, Lontrgu, itd. 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Mestni špital na Spodnjem placu, pokrit delno z opeko, delno s skodlami; v pritličju, ki je vseskozi obokano, so 4 kevdri in drvarnica; I. nadstropje: spredaj predsoba in velika in majhna soba, kuhinja in jedilna shramba. Zadaj na Graben 1 prostorna delovna soba z 2 kamrami, nato 2 posebni sobi, 1 prostorna kuhinja, za to sobo je 10 spalnih sob z dobrimi vrati in okni. Gradbeni posegi: Stavbni elementi od 16. do 19. stoletja.
Prebivalci:	1880 - 22 (od tega 16 beračev),
1890 - 30 (od tega 15 beračev), 1931 - 28 (od tega 19 beračev), 1984 - 17,
1840 - nadstropna, skodle, opeka, 1984 - nadstropna, opeka. Lastniki: vseskozi Občina Škofja Loka. Spodnji trg 9,
Bivša upravna stavba ubožnice, pare. št. 211/2; vložek 928,
Gradbeni posegi: Stavbni elementi od 16.—19. stoletja. Freska sv. Elizabete na fasadi z letnico 1729.
Prebivalci: Do 1930 šteti pri ubožnici, .1984- 1,
Lastniki:ObčinaŠkofja Loka od začetka špitala, Franc Žebre, menjalna pogodba 1955.
Mesto 76,
1930 Spodnji trg 15,
Spodnji trg 8,
pare. št. 213; vložek 118.
Domače ime: Kilar, Piškovec.Piškuc, Železnikar.
Hiša na Spodnjem placu. Novem trgu, Lontrgu, itd., 2/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu; veža, soba in hišni vrt; I. nadstropje: soba, kamra in shramba.
Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Ježovcu, na Žovščah, 2/3 na Žovščah, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Stavbni elementi od 16. do 19. stoletja. 1903 Franc Primožič: preureditev fasade, povečanje oken in vrat, načrt: Alojz Berčič, Stara Loka; 1905 isti: novo stranišče, načrt: A. Berčič; 1937 Janez Primožič: adaptacija hiše, odprava obokov, načrt: Franc Gaber, Puštal; 1940 isti: osušitev sten in zamenjava stropa.
Prebivalci:	1880- 11,
1890 - 23, 1931 - 8, 1984 - 6, 1840 — nadstropna, 1984 - nadstropna. Lastniki: Gašper Kunstl, krznar, lastnik 1782 (ZK X111/17—B/4), Urban Eržen (Erschon), lastnik pred 1794 (PC/64), Urban Kalan, kupno pismo 1794 (PC/64), Andrej Sušnik, kupna pogodba 1811 (II/280, 329), Blaž Kiler, krznar, kupna pogodba 1814 (M/328), Matija Kiler, krznar, prisojilo 1836 (VII/16), Alojz Štajer (Steirer), odprt nakup s prisojilom 1859, Jurij Konig, licitacijski zapisnik s prisojilom 1871, Uršula Konig, zapuščinsko prisojilo 1873, Tomaž Tavčar, klobučar, izročilna pogodba 1879, Franc Primožič, čevljar, domik na dražbi 1901, Janko Primožič, prisojilna listina 1937, Stanislava Primožič, sklep o dedovanju 1977.
Mesto 77,
1930 Spodnji trg 13, Spodnji trg 7, pare. št. 214; vložek 119. Domače ime: Cotel, Cotl.
Hiša na Spodnjem placu, Novem trgu, Lontrgu, itd., 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu; veža, soba, poleg kamra in hišni vrt, nato štala in shramba; I. nadstropje: soba, kamra in kuhinja.
Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1 /3 v Tošču.
Gradbeni posegi: 1904 Jedert Jaklič: prezidava hiše, oken in vrat, načrt: A. Berčič; 1906 Alojz Jaklič: prezidava hiše, požarni zid in kanalizacija; 1912 Ivan Omejc: šupa na dvorišču, načrt: A. Berčič.
Prebivalci:	1880- 14,
1890 - 15, 1931 - 13, 1984 - 4, 1840 — nadstropna, 1984 — nadstropna.
Lastniki: Jurij Cotl (Zottel) kamnosek, in žena Jera, lastnika pred 1802,
Elizabeta Cotl, poročena Bernik (VVernig), testament 1802 (I/263),
Tomaž Bernik, tesarski pomočnik, ženin Elizabete, ženitno pismo 1802 (PC/232),
Jožef Bernik, sin, tesar, izročilna pogodba 1820 (111/161),
Matevž Bernik, tesar, zapuščinsko prisojilo 1856,
Jerica Jaklič, izročilna pogodba 1902,
Alojzij Jaklič, krojač, izročilna in dedna pogodba 1905,
Janez Omejc, kupna pogodba 1910,
Jakob Krek, sklep o dedovanju 1959.
Pred letom 1930 je imel dvoriščni trakt nekaj časa samostojno številko 132. Mesto 78,
1930 Spodnji trg 11, Spodnji trg 6,
pare. št. 215; vložek 120,603. Domače ime: Peterca, Petere.
Hiša na Spodnjem placu, Novem trgu, Lontrgu, itd., 2/3 hiša,
Opis hiše okrog 1940: Hiša na Spodnjem placu; obokana veža, soba, kamra, magacini, dvorišče, štala in hišni vrt; I. nadstropje: stanovanjska soba, kamra in shramba, poleg kuhinja. Vrt na Grabnu.
Gozdni deleži: v Bodoveljski grapi, v Ježovcu, v Mali Hrastnici, 2/3 na Žovščah, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Stavbni elementi od 16. do 19. stoletja. 1877 Feliks Jamnik: prezidanje zgornjega nadstropja; 1913 Katarina Sušnik: prezidava hiše.
Previvalci:	1880 - 13(1 konj, 1 govedo),
1890 - 15 (1 konj), 1931 - 2, 1984 - 5, 1840 - nadstropna, 1984 - nadstropna.
Lastniki: Lorenc Popiou, lastnik 1752 (T.k.), Anton Popiou, lastnik 1788 (ZK X111 /17-A/68, 99),
Andrej Polenšek in Mica, rojena Popiou, lastnika pred 1792 (PdSL/34, 45; PC/40; USL/3),
Anton Polenšek, sin,mizar, žena Mica, rojena Žlebnik, izročilna pogodba 1792 (PC/209),
Peter Jamnik, krznar kupna pogodba 1802 (1/148, 310),
Jožef Jamnik, krznar, izročilna pogodba 1818 (III/73),
Barbara Jamnik, prisojilo 1861,
Feliks Jamnik, poljedelec, prisojilo 1869 (1877),
Marjana, vdova Jamnik, prisodno pismo 1898,
Katarina Sušnik, kupna pogodba 1904,
Marija Oblak, dninarica, kupna pogodba 1927,
Marija Oblak, kupna pogodba 1946,
Rozalija Ogrinc, sklep 1952,
Jana Trepše, rojena Ogrinc, 1/6, Matjaž Trepše 1/6, darilna pogodba 1982.
Mesto 79,
1930 Spodnji trg 9,
Spodnji trg 5,
pare. št. 216; vložek 123,475, 808, 1176.
Domače ime: Klobučar, Klopčar, Kronbirt, Kronbirtov Gustl.
Hiša na Spodnjem placu, Novem trgu, Lontrgu, itd., 2/3 hiša.
Hiša je bila podložna cerkvi sv. Jurija v Stari Loki. (Urbar cerkve sv. Jurija št. 30/24). Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu, krita s skodlami; v pritličju obokana veža, nato kevder, dvorišče, klobučarska delavnica in hlevi; I. nadstropje: predsoba, 2 sobi in zadaj soba, kuhinja in jedilna shramba. Vrt na Grabnu.
Gozdni deleži: v Padršk, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Močilniku, v Mali Hrastnici, 2/3 v Kurniku, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Stavbni elementi od 16. do 19. stoletja, arkadno dvorišče. 1890 Jan Vavpetič: kanalizacija na Graben; 1894 isti: prezidava hleva na vrtu pare. št. 615, načrt A. Sušnik; 1897 isti: jama in kanal za gnojnico na Graben; 1903 Katinka Sušnik: adaptacija hiše in novo ostrešje, načrt: A. Sušnik 1903.
Prebivalci:	1880- 7 (1 konj, troje goved, 2 prašiča),
1890 - 6(1 konj, sedmero goved), 1931 - 5, 1984 - 19,
1840 - nadstropna, skodle, 1984 — nadstropna, opeka.
Lastniki: Jernej Eksler (Ochsler), lastnik 1752 (T.k.? ),
Johan Eksler,klobučar iz Kamnika, lastnik 1805 (I/445),
Terezija Eksler, vdova, lastnica 1810 (PA/81),
Marjeta Eksler, hči, obravnava 1826 (IV/234),
JohanVavpetič, klobučar, ženitna pogodba 1828 (V/29),
Johan Vavpetič, sin, tudi na Studencu št. 14, zapuščinsko prisojilo 1862,
Katarina Sušnik, rojena Vavpetič, trgovka z vinom na debelo, prisojilo 1900,
Katinka Sušnik, prisojilo 1934,
Zoran Deisinger, kupna pogodba 1940,
SLP-FLRJ v uporabi Tovarne klobukov Šešir Škofja Loka,
Dušan Sodnikar, 13/100, menjalna pogodba 1965,
Minka Bizjak 7/100, Domine Bizjak 7/100, Martin Bizjak 7/100, kupna pogodba 1965, Zofija Kogoj 5/100, kupna pogodba 1965, Marija Inglič 6/100, kupna pogodba 1965,
Janez Kavčič 5/100 in Milka Kavčič 5/100, kupna pogodba 1965, Tone Rant 5/100 in Francka Rant 5/100, kupna pogodba 1965, Kari Jemec 6/100, Vinko Jemec.6/100, kupna pogodba 1965, Stane Štajer 3,5/100 in Matilda Štajer 3,5/100, kupna pogodba 1965, Elektro Kranj 16/100, odstopna pogodba 1965 (od Šeširja),
Marija Kržišnik, ekonomist, 7/100, sklep o dedovanju, in Boža Terpinc, 7/200, sklep o dedovanju 1971, (7/100 Domineta Bizjaka), Franc Rant, 16/100, kupna pogodba 1971 (od Elektro Kranj), ' Frančiška Rant, rojena Golja, 5/100, sklep o dedovanju 1978 (od Antona Ranta).
Mesto 80, 1930 Spodnji trg 7, Spodnji trg 4,
pare. št. 217/1; vložek 127, 128. Domače ime: Pivar, Prajer, Prajerca.
Hiša na Spodnjem placu, Novem trgu, Lontrgu, itd., 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu, krita s skodlami; soba, kamra, obokana
veža, shramba, nato hišni vrt; I. nadstropje: stanovanjska soba, kamra, kuhinja. Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Močilniku, v Bodoveljski grapi, v Hrastnici, 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi: Stavbni elementi od 16. do 19. stoletja.
1881 Luka Šmid: nove kleti pod štalo, načrt: Grimm, Kranj; 1905 Josip Šmid: povečava oken in odstranitev oboka v dvoriščnem traktu, dvoje oken pri podu, povečava oken na glavni fasadi, načrt: A. Molinaro 1905; 1908 isti: popravila v obeh hišah, št. 80 in 81, načrt A. Molinaro (fasada v celoti neizvedena); 1909 isti: ledenica med točilnico in staro ledenico, načrt: A. Berčič.
Prebivalci:	1880- 3,
1890- 4, 1931 - 7, 1984 - 13,
1840 — nadstropna, skodle, 1984 — nadstropna, opeka.
Lastniki: Johan Jožef Križaj, lastnik 1752? (T.k.),
Marija Helena Križaj, vdova, lastnica 1786 (ZK X11J /17—B/79),
Štefan Peterlinkar in žena Mica, rojena Soršek, drugič poročena Eksler v Mestu 45, lastnika 1791 (ZK XIII/17-A/87, B/79; PA/29; PC/194), Johan Eksler iz Kamnika, lastnik pred 1805 (I/445),
Gregor Žejgl (Scheigl) iz Virmaš, pozneje v Bitnju, kupna pogodba 1805 (1/445; 11/311),
Primož Jamnik, krznar iz Loke št. 81, kupna pogodba 1814 (I I/312),
Andrej Triler, za sina Petra, iz Starega dvora, kupna pogodba 1815 (II/378),
Jakob Dermota, usnjar, kupna pogodba 1819 (111/178),
Mihael Dermota, sin, izročilna pogodba 1837 (VII/35),
Marija Pegam, žebljarka, kupna pogodba 1844 (VIII/217),
Jakob Pegam, sin, izročilna pogodba 1846 (IX/61),
Jurij Deisinger, pivar, kupna pogodba 1852,
Avgust Deisinger, sin, lastnik tudi na št. 81, prisojilo 1874,
Luka Šmid iz Gašteja^, krčmar, prisojilo 1881,
Marija Šmid, rojena Cadež, iz Gašteja, prisojilna listina 1901,
Josip Šmid iz Škofje Loke, izročilna pogodba 1911,
Ana, vdova Šmid, gostilničarka, prisojilo 1912,
Dragica Šmid, poročena Vodeb, izročilna pogodba 1935,
Družbena lastnina, izvzeto I. nadstropje zahodni trakt in vzhodno poslopje 1959, Delavsko uslužbenska menza 1961,
Franc Zrimšek 1/2 in Vera Zrimšek 1/2, kupna pogodba 1966 (od Dragice Vodeb), Marija Ranzinger 1/2 in Pavla Ranzinger, astronom, 1/2, kupna pogodba 1969 (od Dragice Vodeb),
Marija Dolinar, Butajnova, Horjul, sklep o dedovanju 1974, (v zahodnem traktu I. nadstropje od Dragice Vodeb),
Janez Leben, uslužbenec, 1/2 in Marija Leben, računovodja, sklep o dedovanju 1974 (stanovanje II. nadstropje, dvoriščni trak od Dragice Vodeb),
Zdenko Rebič, varilec 1/2 in Justina Rebič 1/2, kupna pogodba 1977 (od Janeza in Marije Leben),
Danijel Vehar, kupna pogodba 1982 (od Marije Dolinar),
Veletrgovina Loka Škofja Loka, TOZD Jelen, Gostinstvo Kranj, kupna pogodba 1975 in 1983 (od Janeza in Marije Leben).
Mesto 81,
1930 Spodnji trg 7,
Spodnji trg 4,
pare. št. 217/2; vložek 128, 127,830. Domače ime: Pivar, Prajer, Prajerca.
Hiša na Spodnjem placu. Novem trgu, Lontrgu, itd., 2/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu, krita s skodlami, obokana veža, stanovanjska soba, kevder, štala, pivovarski lokal, dvorišče, nato 2 vrta in na njih trakt s sobo in kuhinjo. I. nadstropje: predsoba, 2 sobi, kuhinja in jedilna shramba. Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Ježovcu, v Mali Hrastnici, 2/3 na Žovščah, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1880 stavbi št. 80 in 81 že združeni. Stavbni elementi od 16. do 19. stoletja.
Prebivalci	1880 - združeno s št. 80.,
1840 - nadstropna, skodle, 1984 — nadstropna, opeka.
Lastniki: Anže Hostnik,lastnik pred 1794, imel kleti z vinom (PC/48), Luka Polenc, kupna pogodba 1794 (PC/48, 210),
Primož Jamnik, krznar, lastnik tudi na št. 46, kupna pogodba 1801 (I/225),
Jakob Kozler, trgovec iz Trsta, licitacija 1825 (IV/161; V/58),
Marija Jamnik, žena Primoža Jamnika, kupna in izročilna pogodba 1827 (V/58),
Jožef Jamnik, pivar, pastorek, izročilna pogodba 1827 (V/59),
Jožef Jamnik, licitacijski zapisnik 1833 (VI/131),
Frančiška Jamnik, pivarica, rojena Vojska, licitacijski zapisnik 1833 (VI/132),
Jurij Deisinger, pivar, kupna pogodba 1847 (1844 je bil že najemnik te hiše), (IX/43,
151),
Avgust Deisinger, sin, lastnik tudi na št. 80, prisojilo 1872, Luka Šmid iz Gašteja, prisojilo 1881. Nato isti lastniki kot na št. 80.
Mesto 82,
1930 Spodnji trg 5,
Spodnji trg 3,
pare. št. 217/3; vložek 131.
Domače ime: Tušek, Tušk, Jeranka, Balantač.
Hiša na Spodnjem placu, Novem trgu, Lontrgu, itd., 2/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu; soba in kamra, nato hišni vrt; na vrhu soba in kamra.
Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Močilniku, v Bodoveljski grapi, v Mali Hrastnici, 2/3 na Žovščah, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: 1930 Ivana Gruden: okno v skladišču oziroma hlevu. Lastnik je staro hišo v zadnjih letih podrl in na istem mestu zgradil novo!
Prebivalci:	1880- 9,
1890 - 19, 1931 - 5, 1984- 4, 1840 - pritlična, 1984 — nadstropna.
Lastniki: Anton Tušek, mestni malar in tkalec, in žena Marija Cotl (Zottlin), lastnika že 1752 (T.k.),
Johana Jesenko, hči, izročilna pogodba 1793 (PC/21, 22),
Jakob Jesenko, mož, fužinski kovač, obravnava 1828 (V/15),
Johan Bernik (VVernig) krojač, kupna pogodba 1828(V/44),
Alojz VVagner, barvar v Bistrici (Radovljica), kupna pogodba 1847 (IX/165),
Gregor Bergant iz Kapucinskega predmestja 19, kupna pogodba 1848 (IX/226),
Alojz VVagner, točasno v Bistrici (Radovljica), kupna pogodba 1849 (X/55),
Georg Deisinger iz Mesta št. 80, kupna pogodba 1857,
Avgust Deisinger, sin, lastnik tudi Mesto 80 in 81, prisojilo 1872,
Ana Žontar, predica, prisojilo 1881, Ana Božnar, šivilja, kupna pogodba 1889,
Marija Jugovic, trgovka z leseno in lončeno posodo, kupna pogodba 1909,
Ivana Jugovic, poročena Gruden, trgovka z glinasto posodo, sešito obleko, suho robo in
čipkami, sejmarstvo z lectom, prisojilo 1916,
Reichsgau Karnten 1944,
Ivana Jugovic, vdova Gruden, vrnitev 1945,
Terezija Jugovic 1/2 in Valentin Gruden 1/2, sklep o dedovanju 1977,
Marija Selimovič 1/4, Bečo Selimovič 1/4, Miran Gaber 1/2, kupoprodajna poaodba
1978.
V	tej hiši je bil doma slikar in freskant Janez Anton Tušek (1725-1798). Bil je dvakrat poročen, vendar so mu otroci umirali in ni zapustil moških potomcev. V matičnih knjigah ga nazivajo slikar. Arhivsko je do sedaj izpričan le v kapucinski kroniki, ostala dela pa so mu pripisana stilno ali pa po inicialkah na slikah.
V	kapucinski kroniki se Tušek prvič omenja 1763, ko je naslikal sv. Frančiška v koru za oltarjem. Leta 1765 je naslikal sv. Serafina ter poslikal obleko kipa Imakulate. Kasneje se je uveljavil kot renovator in reparator oltarjev in slik v cerkvi. Leta 1780 je poslikal veliki oltar v koru kapucinske cerkve. Zadnji podatek je iz leta 1794, ko je zastonj renoviral slike na samostanskem vrtu. V kroniki je zapisan kot gospod Anton Tushek, Tuschick, Thusheg, Dusheg. itd.
Stilno bi ga označili kot posnemalca naše velike baročne četvorice, sicer pa je imel svoje karakteristične poteze, pa tudi tehnično je bil dobro podkovan.
Največ je delal po cerkvah: pri Sv. Andreju, Sv. Lovrencu, Sv. Florijanu, v Brodeh, pri Sv. Križu nad Poljanami, v Čabračah, na Hribcu, itd.
V	Loki je na novo odkrita njegova freska na hiši pri kapucinskem mostu. Prizor prikazuje Oznanjenje. Njegova je tudi freska Oznanjenja na nunskem zidu pri tovarni LTH v Vincarjih.
Prav gotovo pa bi se v Loki in okolici še našlo marsikatero Tuškovo delo, na fasadah in tudi kot tabelne slike po loških meščanskih hišah in v obeh samostanih.145
Mesto 83, 1930 Spodnji trg 3, Spodnji trg 2,
pare. št. 220/1; vložek 132, 582, 631, 926, pare. št. 220/2; vložek 631 - ledenica (podrta). Domače ime: Perhar, Fricek, Frick, Pod lipo. Mesar, Benedičič. Hiša na Spodnjem placu, Novem trgu, Lontrgu, itd., 2/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu; veža, soba, kamra, nato hišni vrt in v njem kovačnica z eno sobo; I. nadstropje: soba, kamra in štibelc.
Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Močilniku, v Mali Hrastnici, 2/3 na Žovščah. 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: 1881 Martin Dolinar: pokanje zidu zaradi sosedove jame; 1886 Franc Grošelj iz Huj: lončarska delavnica v Dolinarjevi hiši, v bivši klobučarski delavnici; 1900 Janez Benedičič: mesna sušilnica na dvorišču, načrt J. Spacapan; 1903 isti: prodajalna v hiši, sprememba oken in vrat, načrt: J. Spacapan; 1905 isti: svinjak in drvarnica na istem mestu kot prej, načrt Ivan Spacapan (Spacapan), zidarski mojster.
Hišo so leta 1984 podrli. Na istem mestu gradi Obrtno združenje Škofja Loka novo stavbo. Pri podiranju gospodarskega poslopja proti Rajtšoli so podrli tudi del mestnega obzidja.
Prebivalci:	1880 - 22 (1 govedo),
1890 - 14, 1931 - 8, 1984 - 1,
1840 — nadstropna, 1984 — nadstropna.
Lastniki: Jakob Kašman, lastnik pred 1796 (PC/110), Gregor Bogataj, tkalec, kupna pogodba 1796 (PC/110), Franc Bogataj, sin, tkalec, izročilna pogodba (VI/34), Anton Lebar, kupna pogodba 1835 (VI/247), Gašper Dolinar, čevljar, kupna pogodba 1837 (VII/100), Martin Dolinar, čevljar, fakin v Trstu, prisojilo 1864, Marija, vdova Dolinar, pekarica, prisojilno pismo 1890, Ivan Benedičič iz Puštala, mesar, kupna pogodba 1901, Terezija Benedičič, prisojilo 1919, SLP - FLRJ, zaplemba 1946,
Komunalno podjetje državnih zgradb v Škofji Loki 1950,
Dušan Sodnikar, kupna pogodba 1955,
Marija Dolenc 1/3, kupna pogodba 1960 in 1961,
Družbena lastnina - Tovarna klobukov Šešir Škofja Loka, menjalna pogodba 1965 (2/3 Sodnikar, 1/3 Dolenc),
Obrtno združenje Škofja Loka, kupoprodajna pogodba 1982.
V tej hiši se je rodil Ivan Dolinar (1840-1886). Šolal se je v Loki in v Ljubljani. Pri Štefanu Šubicu se je učil slikarstva. Leta 1859 je prostovoljno odšel k vojakom. V Trstu je bil zaposlen pri carinarnici in pozneje pri Delavskem podpornem društvu. K političnemu delovanju so ga zbudili narodni boji v Trstu 1868. Organiziral je slovensko društveno življenje v Trstu, bil je soustanovitelj Tržaškega podpornega društva. Delavskega podpornega in bralnega društva, v katerem je priredil prvo veliko slovensko prireditev v gledališču Fenice (1880). Zasluge je imel tudi za ustanovitev Sokola, Pevskega društva, Tržaške čitalnice, Rojanske čitalnice. Prirejal je gledališke igre, bil je izboren agitator ob volitvah. Z Nabergojem in Trobcem je ustanovil politično društvo Edinost, bil tajnik društva in s Cegnarjevo podporo urejal glasilo društva od 8. januarja 1876 do konca 1879. Izdajal je tudi šaljivi list Jurij s Pušo (1881-86), Jurijev koledar (1885-86), založil je Križmanova Krajna imena v tržaški okolici in Zakrajškove pesmi Lira in cvetje. Pod psevdonimom Samovič je v Edinosti (1881-82) objavil spomine na vojaška leta, dopisoval pa je tudi Soči in drugim slovenskim listom, Uporabljal je še psevdonima Pod-lipčan in Frickov Janez. Umrl je 6. junija 1886 v Trstu. Ločani so se ga spomnili s ploščo, ki je vzidana na njegovi rojstni hiši na Spodnjem trgu. Njeno sporočilo se glasi: TU SE JE RODIL DNE 26. AVGUSTA 1840 IVAN DOLINAR
SLOVENSKI BORITELJ NA PRIMORSKEM PREMINOL V TRSTU DNE 6. JUNIJA 1886 POSTAVILI RODOLJUBI 1887146
Mesto 84,
1930 Spodnji trg 2,
Spodnji trg 40,
Tovarna klobukov Šešir.
pare, št. 224; vložek 133, 135.
Domače ime: Lesičnik, Lesičnk, Tovarna.
Hiša na Spodnjem placu. Novem trgu, Lontrgu, itd., 2/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu; v pritličju obokana veža, stanovanjska soba, kevder, kuhinja, nato vrt; I. nadstropje: 2 sobi in kamra.
Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, v Mali Hrastnici, v Ježovcu, 2/3 v Kurniku,
2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Alojz Krenner pridružil tovarni
Prebivalci:	1880 - 9,
1890 -4,'
1931 -8,
1984 - O,
1840 — nadstropna,
1984 — nadstropna.
Lastniki: Anton Gutman, lastnik 1752 (T.k.),
Uršula Gutman, vdova Jerneja Gutmana, lastnica pred 1790 (PdSL/7),
Primož Potočnik, kupna pogodba 1790 (I/47),
Peter Kopač, krznar, kupna pogodba 1793 (PA/3, 25; III/78),
Andrej Kopač, sin, krznar, izročilna pogodba 1839 (VII/200),
Franc Kopač, sin, poljedelec, prisojilo 1873,
Andrej Kopač, prisojilo 1883,
Alojz Krenner, prisojilo 1884,
Parcela je bila leta 1889 izbrisana in vključena v tovarniški kompleks.
Mesto 85,
1930 Spodnji trg 2,
Spodnji trg 40,
Tovarna klobukov Šešir,
pare. št. 225; vložek 134, 135.
Domače ime: Gortnarček, Gortnarčk, Tovarna.
Hiša na Spodnjem placu. Novem trgu, Lontrgu, itd., 2/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu; veža, stanovanjska soba in štibelc, nato vrt.
Gozdni deleži: v Gabrovšk, za Vincarji, v Mali Hrastnici, 2/3 na Žovščah, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Alojz Krenner pridružil tovarni. Prebivalci:	1880 - 2(1 govedo),
1890 - podrta, 1840 - pritlična. Lastniki: Lorenc Žirovnik, lastnik 1752 (T.k.), Marjeta Žirovnik, vdova, lastnica pred 1793 (PC/17),
Simon Klemenčič, zakupnik mestne tehtnice, izročilna pogodba 1793 (PC/17),
Anže Hostnik, kupna pogodba 1793 (PC/29),
Simon Triler od Sv. Duha, kupna pogodba 1798 (PC/103; PA/15),
Jur Žontar od Sv. Duha, kupno pismo 1798 (PC/150; I/379),
Anton Žontar, brat, kupna pogodba 1804 (I/379),
Franc Zupančič, glavnikar in kramar, prisojilo 1814 (M/315),
Matevž Zupančič, glavnikar in poljedelec, notarska izročilna pogodba 1862,
Alojz Krenner 1888 pridružil tovarni.
Mesto 86,
1930 Spodnji trg 2,
Spodnji trg 40,
Tovarna klobukov Šešir,
pare. št. 226/1, 226/2; vložek 135, 136, 1422.
Domače ime: Zomer, Tovarna.
Hiša pod farno cerkvijo, 2/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša pod farno cerkvijo, krita s skodlami; v pritličju obokana veža, na obeh straneh 4 sobe, kuhinja, jedilna shramba in kevder, poleg hišni vrt; končno v pritličju 2 sobi in kuhinja.
Gozdni deleži: za Vincarji, 2/3 v Kurniku, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču. Gradbeni posegi: Alojz Krenner pridružil tovarni. Prebivalci:	1880-2,
1890 - že tovarna, 1840 - pritlična, skodle,
Lastniki: Matevž Jesenko, lastnik 1752 (T.k.),
Simon Jesenko, fužinski kovač, lastnik pred 1790 (PdSL/9; PC/208),
Jakob Jesenko, sin, fužinski kovač, izročilna pogodba 1 790 (I/374),
Jožef Jesenko, Jakobov brat, izročilna pogodba 1804 (I/374, 377),
Miha Jesenko iz Karlovca št. 32, kamnosek, licitacijski zapisnik 1811 (PC/248),
Anton Golmajer, kamnosek, kupna pogodba 1825 (IV/198),
Jožef Golmajer, sin, kamnosek, izročilna pogodba 1829 (V/34),
Anton Zomer (Sommer) čevljar, licitacijski zapisnik 1843 (VIII/141),
Marija, vdova Zomer, obravnava 1847 (IX/324),
Andrej Rakovec, irhar, poročen z vdovo Marijo Zomer, izročilna pogodba 1849 (IX/326),
Marija Rakovec, izročilna pogodba 1852,
Alojz Krenner, lastnik tudi v Mestu št. 34, prisojilo 1868,
ned. Alojz Krenner 1/2 in ned. Viktor Krenner 1/2, prisojilo 1896,
Alojz Krenner, razdelilna pogodba 1898,
dr. Viktor Krennert kupna pogodba 1919,
Jakob Dermota iz Železnikov, kupna pogodba 1919,
Tovarna klobukov Šešir d.d. v Škofji Loki, kupna pogodba 1921,
FLRJ - Tovarna klobukov Šešir 1947,
Delovna skupnost Skupna strokovna služba SIS občine Škofja Loka, prenos osnovnih sredstev (za upravno zgradbo).
Mesto 87 oziroma 130,
1930 Spodnji trg 2,
Spodnji trg 40,
Tovarna klobukov Šešir.
pare. št. 227/1,2,3; vložek 136, 137, 142.
Domače ime: Mlin pod šolo, Mlin, Tovarna.
Mlin (mlinska hiša), pod farno cerkvijo, 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Mlin (mlinska hiša), pod farno cerkvijo; stanovanjska soba in posebna kamra.
Gozdni deleži: 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi: Alojz Krenner pridružil tovarni.
Prebivalci:	1880 že tovarniško pogonsko poslopje.
Lastniki: Gospoščinski, pozneje državno gospoščinski mlin, Franc Krenner, iz Loke št, 57, kupoprodajna pogodba 1857, Alojz Krenner iz Loke št. 34, prisojilo 1880, Nato isti lastniki kot na št. 86.
Prebivalci:	1880 -6.
KAŠČA NA LONTRGU
Mesto 137, 1930 Spodnji trg 1, Spodnji trg 1,
pare. št. 223; vložek 127, 635. Domače ime: Kaša, v Kaš.
Kašča in okoliška gospodarska poslopja, ledenice, delno podrto. Nekaj časa je bila parcela deljena na št. 223/1, 2, 3, pozneje spet združeno.
Prebivalci:	1931 - 2,
1984 - 0.
Lastniki: V sedanji obliki je stavbo sezidal škof Filip po letu 1513 (Filipova plošča na fasadi),
Kameralni fond 1826 (DD-14/441),
Jurij Deisinger, kupna pogodba 1850 (DD-14/441),
Avgust Deisinger, prisojilo 1872 (DD/120),
Luka Šmid, licitacijski zapisnik 1880 in piisojilo 1882 (DD/120),
Marija Šmid, rojena Čadež, na Gašteju, prisojilna listina 1910,
Josip Šmid, iz Loke 80/81, izročilna pogodba 1911,
Ana Šmid iz Loke 80/81, lastnica 1911,
Pivovarniška družba Union v Ljubljani, Spodnja Šiška, kupna pogodba 1912, Splošno ljudsko premoženje — Union Ljubljana, 1947, Okrajno trgovsko podjetje Sadje—vino Kranj, odločba 1951, Tovarna klobukov Šešir, zemljeknjižna izjava 1966.
Škof je potreboval kaščo zaradi naturalmh dajatev. Na tem mestu je bila gospoščinska kašča že pred potresom 1511. Leta 1513 jo je škof Filip obnovil, kar izpričuje Schnitzer-jeva plošča s Filipovim grbom in letnico na južni fasadi. Poslopje je še danes neometano in je na zunaj in deloma znotraj ohranilo star videz. Ob vzhodni fasadi še vidimo, kje je bila kašča prislonjena na obrambni stolp. Tako je bila vključena v mestni obrambni sistem. Ta stolp je na starih vedutah lepo viden. Pokorn je zapisal, da so v kašči imeli luteranci svoj tempelj147 Okoli leta 1848 so našli v njej še nek mozaik. Funkcija kaščarja je bila v loškem gospostvu zelo pomembna. Kaščarji so bili večinoma iz plemiških družin. Škof je za to funkcijo zahteval znanje slovenščine.
SV. JAKOBA TRG, CANKARJEV TRG
Hišam na njem so rekli: na trgu, poleg cerkve, zraven cerkve, pod cerkvijo, itd. Kakšnega posebnega imena ob prvi numeraciji ni dobil. V prvi numeraciji je imel kar tri razpone številk, od 40-45, od 88-92 in 128 in 129. Homanovo hišo št. 41 so prištevali k Placu, št. 45 pa že na Lontrg. Leta 1930 so ob novi numeraciji trg poimenovali po župni cerkvi Sv. Jakoba v Sv. Jakoba trg. Vključili so vanj št. 128 in 129, staro hišno št. 133, ki je nastala po letu 1900 zraven hiše št. 88, Homanovo hišo št. 41 in št. 45. Numeracijo so pričeli pri Homanovi hiši in jo končali pri stari št. 128. Leta 1945/46 so trg preimenovali v Cankarjev trg. Numerirati so ga pričeli ob končni številki iz leta 1930.
Trg ima krožno obliko, namesto prostora v centru pa stoji na njem cerkev. Do druge svetovne vojne je imel zaključen večji prostor le na jugovzhodnem predelu ob prehodu iz Plača nanj. Na vzhodu je prehod na Lontrg izpeljan tunelsko pod staro šolo, ki tako lepo zapira trg. Na severovzhodu je še en prehod na Spodnji trg. Ker tovarniškega kompleksa včasih ni bilo, je bil tu obširnejši prostor med cerkvijo in hišami na Spodnjem trgu. Na zahodu se trg z dvema krakoma preliva v Blaževo ulico oziroma v Usrano gaso. Iz današnje Blaževe ulice sta bili na trg tik pred zahodno cerkveno fasado postavljeni dve hiši, stari št. 93 in 94. Tako trga pred cerkvijo na tem mestu skoraj ni bilo. Zapisano imamo že od leta 1895 dalje, da sta si župnija in občinaprizadevali,da bi odkupili sistem hiš v sedanji Blaževi ulici in pridobili obširen trg pred cerkvijo.148 Župnik se je celo ukvarjal z načrti podaljšanja cerkve in je zato že odkupil nekaj občinskega sveta.149 Med zadnjo vojno so ti dve hiši Nemci res podrli, vendar zaradi drugih namenov. Na tem mestu so nameravali zgraditi most in cesto za Poljansko dolino preko Plača. Danes je tu prehod čez brv s Plača proti avtobusni postaji. Prostora je sedaj na trgu dovolj, urbanistično pa trg ni dobro urejen.
Gneča na trgu je bila predvsem zato, ker je središče prostora cerkev. Ves trg je bil včasih povezan s cerkveno in šolsko dejavnostjo. Na tem mestu je bila vikarjeva hiša, pozneje mežnarija (št. 40), šola (št. 43), biričeva, tudi mestna služinčadna hiša (št. 88), mežnarija (št. 89). Homanova hiša je bila podložna cerkvi v Stari Loki, stara hišna št. 92 je bila last beneficija Sv. Katarine. O povezavi s cerkvijo govore celo domača imena Bohk in Angelčk.
DOMAČA IMENA
Imena iz priimkov in imen:
Kump, Kadivc, Levičnik, Kralj, Pivk, Hafner, France, Mlinarjeva Micka. Dejavnost pri hiši:
Kašča, Kašman, Pek, Štajnbirt, Krojač, Filaver (pilar), Mežnarija, Vikarjeva hiša, Šola, Kašča, Biričeva hiša, Mestna služinčadna hiša, Hiša beneficija Sv. Katarine.
Prinesena imena:
Gorenjke, Piškovec, Piškuc, Fajgel.
Lega hiše: Pod velbom.
Telesne značilnosti, ljudski pridevki:
Čenčman, Bogek, Bohk (ob cerkvi). Angelček, Anglčk (ob cerkvi),
PREBIVALCI
1880 110
8-9 preb./hišo 1 konj
petero goved 4 prašiči 10 živali
1890 101
7-8 preb./hišo
1	konj
petero goved
2	prašiča 8 živali
1931 88
6-7 preb./hišo
1984 30
2-3 preb./hišo
ŽUPNIJSKA CERKEV SV. JAKOBA STAREJŠEGA
Prvi podatki o kapeli oziroma cerkvi Sv. Jakoba so iz leta 1271.150 Leta 1311 se omenja kopališče, ki je ležalo na prostoru pod cerkvijo Sv. Jakoba, na mestu sedanje tovarne klobukov.1 51 To lokacijo cerkve pa že smemo enačiti s sedanjo. Najstarejši del cerkve je troladijska dvoranska ladja iz leta 1471. Iz konca tega stoletja je še kvalitetni kamniti relief Kristusa na Oljski gori nad glavnim portalom. Ozek in dolg meščanski kor je bil nov okrog leta 1525.1o2 Zvezdasto rebrasto obokana ladja in prezbiterij sta polna figuralnih sklepnikov, ki prikazujejo cehovske simbole, zavetnike, donatorje, itd. Posebno kvalitetna sklepnika sv. Jakoba in grb škofa Filipa, ki je bil posebno zaslužen za popotres-no Loko, je izdelal mojster HR, ki nam je znan tudi izven loškega ozemlja.153 Leta 1532 so dozidali cerkvani stolp. Napisna plošča na njem je namenjena loškemu mestnemu sodniku, jermenarju Jerneju Junaverju iz leta 1532. Sedanja poznobaročna zvonikova kapa je iz leta 1794. Novo pločevino je dobila leta 1983. Sedaj so v zvoniku spet štirje zvonovi, dva manjša sta Samassova iz leta 1863,srednji je iz delavnice H. Blihla iz Maribora iz leta 1924, največji je bil nov leta 1979, delo Feralita iz Žalca. Leta 1855 so prenovili streho. Cerkev je takrat zgubila zaključek na čop nad zahodno fasado.
O prvi opremi cerkve ne vemo dosti. Puštalski baron Marko Oblak, pl. VVolkensperg, je leta 1694 dal postaviti oltar sv. Katarine, ki je bil prvotno v kapeli desno ob prezbiteri-ju. Leta 1876 so kapelo zazidali in jo spremenili v zakristijo, ki je bila dotlej pod zvonikom. Oltar so takrat prestavili ob desno slavoločno steno v ladji. Za sedanjim križevim potom je še ohranjena napisna plošča za ta oltar. Leta 1700 je dala bratovščina Sv. Rešnjega telesa postaviti oltar svojemu zavetniku Kristusu na Oljski gori. Oltarna slika je delo slikarja Janeza Jurija Remba. Oba oltarja pripisujejo delavnici Mihaela Cussa iz Ljubljane.
Leta 1804 je cerkev postala župnijska. Veliki oltar je bil spet nov v neogotskih formah leta 1834. Od tega oltarja se nam je ohranil kvaliteten tabernakelj iz kararskega marmorja, sedaj v levem stranskem oltarju. Na mestu velikega oltarja je sedaj kopija brezjanske Marije, delo Mirka Subica, v okviru Maksa Berganta. Večje prezidave je doživela cerkev v drugi polovici prejšnjega stoletja. Dvoransko ladjo so levo in desno razširili s plitvima bočnima kapelama. V desno kapelo Sv. Križa, ki je bila zgrajena 1864, so postavili leta 1887 lesen psevdogotski oltar Sv. Križa, ki ga je izdelal Janez Šubic (križ 1891). Levo nišo je prizidal na svoje stroške loški stavbenik Janez Krstnik Molinaro leta 1876 in so vanjo leta 1879 postavili cementen Marijin oltar iz delavnice M. Ožbiča iz Kamnika, ki je izdelal tudi sedaj odstranjeno prižnico. Istega leta je bil nov Križev pot, delo Jožeta Planka iz Dunaja, kopiran po Fiihrichovi predlogi. Sedanji masivni okviri v obliki lambarije so iz obdobja Plečnikovih in Bitenčevih predelav po zadnji vojni. Klopi so bile izgotovljene leta 1865. Leta 1870 so ob vhodni fasadi podrli obširno cerkveno lopo, ki je segala čez vso širino stavbe. Sedanja manjša je iz leta 1871. Na začetku tega stoletja si je župnija prizadevala stavbo dozidati, povečati in preurediti.1 54 Prva svetovna vojna je takšne posege preprečila in načrtna obnovitvena dela so se spet začela med obema vojnama. Leta 1931 so obnovili strop. Polja med rebri je na novo dekorativno poslikal slikar Ciril Križnar iz Št. Vida nad Ljubljano. Originalne fragmente fresk je restavriral slikar Matej Sternen. Slavko Pengov je na slavoločno steno naslikal fresko Kri stusa Kralja, ing. Ivan Pengov pa je izdelal načrt za novo orgelsko omaro za Jenkove orgle iz leta 1932. Kamnosek Feliks Toman je leta 1931 obnovil cerkveni tlak. Takrat so zadnjič pogledali v grobnico pod srednjim delom ladje, kjer so bile še poslikave iz časa starološkega graščaka Mihaela Paplerja iz prve polovice 17. stoletja. Zasuta grobnica je tudi pod sedanjo zakristijo. Po letu 1951 so odstranili oba stranska oltarja v bočnih prizidkih. V levo kapelo so leta 1961 postavili po Plečnikovih načrtih izdelano novo marmorno krstilnico v kombinaciji z božjim grobom. V desno nišo so prestavili kvalitetnejše plastike iz obeh oltarjev.
Po letu 1954 je bilo po Plečnikovih načrtih novih preko 15 lestencev. Plečnikova prizadevanja za prenovo stavbe je do prerane smrti nadaljeval prof. Tone Bitenc, posebno v 70. letih, ko je bil preurejen prezbiterij in odstranjen stari veliki oltar. Na južni steni v prezbiteriju so odkrili del freske Križanja z donatorjem, iz 16. stoletja. Nov je daritveni oltar, obrnjen proti ljudstvu. Barvna okna v prezbiteriju (1961) in v južni steni ladje (1973) so Kregarjeva, v severni steni pa so izdelana po zamisli izvajalca del Staklo iz Zagreba. Leta 1981 je bila obnovljena cerkvena streha in fasada, zvonik pa leta 1983.155
Mesto 40,
1930 Sv. Jakoba trg 2, Cankarjev trg 12, pare. št. 173; vložek 72, 894. Domače ime: Mežnarija.
Vikarjeva hiša, pozneje hiša mestne mežnarije, 1/3 hiša.
Hiša je bila mestna last. V njej je stanoval mestni vikar (ON 1789). Po preselitvi župnišča na Mestni trg je bila v njej mežnarija.
Opis hiše okrog 1840: Hiša mestne župne mežnarije; v pritličju veža, stanovanjska soba, kuhinja, kevder; I. nadstropje: soba, poleg kamra in kuhinja.
Gozdni deleži: v Dešni, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi: Stavbni členi od 16. do 19. stoletja.
Prebivalci:	1880 - 2,
1890 - 3, 1931 -4, 1984 - 5,
1840 - nadstropna, 1984 - nadstropna.
Lastniki: Mestna občina (ON 1789; IX/211),
Mestna občina, zapisnik 1874,
Splošno ljudsko premoženje 1948,
Komunalno podjetje državnih zgradb v Škofji Loki 1950,
Anton Franko, kupna pogodba 1954,
Janez Franko, šofer, izročilna pogodba 1972.
Mesto 41,
1930 Sv. Jakoba trg 1,
Cankarjev trg 13,
pare. št. 1 74; vložek 73, 755.
Domače ime: Mlinar, Homan.
Hiša na Placu, Zgornjem trgu, itd., 1 hiša.
Hiša je bila podložna farni cerkvi v Stari Loki (I/469).
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Zgornjem placu, krita s skodlami; v pritličju obokana veža, trgovski velb, kevder, dvorišče in štala; I. nadstropje: 2 veliki stanovanjski sobi, kamra in nad štalo soba, poleg kuhinja.
Gozdni deleži: v Padršk, v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, 1 v Kurniku, 1 za Gradom, 1 v Tošču.
Gradbeni posegi: Poznogotski in renesančni stavbni elementi. 1935 dr. Albert Homan: nova garaža in skladišče v pritličju, prezidava stanovanja v 2. nadstropju s teraso, načrti: Pavel Bren, Novo mesto 1935; 1939 Ela Homan: adaptacija in kopalnica v 2. nadstropju, načrt: Franc Žontar.
Prebivalci:	1880 — 12(1 konj, četvero goved, 4 prašiči),
1890 - 3(1 konj, četvero goved, 2 prašiča), 1931 - 8, 1984 - 3,
1840 - nadstropna, skodle, 1984 - dvonadstropna, opeka.
Lastniki: Jakob Kreiter, lastnik 1783 (ZK X MI/17, A/16),
Ignac Anton Prenner, sodni predstojnik, protipisar, justiciar, mestni sodnik, predstojnik, itd., lastnik tudi Mesto št. 114, lastnik pred 1792 (ZK Xlll/17, A/85), Peter Heis, kupna pogodba 1792 (ZK XIII/17—A/85), Rozalija Heis, rojena Cebal (Zebal),
Franc Dagarin, žena Uršula, rojena Debelak, kupna pogodba 1809 (11/195, 499),
Uršula Dagarin,poročena Rant, zapuščinska obravnava 1917 (111/81),
Johan Rant, trgovec s platnom in birt, ženitna pogodba 1819 (111/282),
Uršula, vdova Rant, licitacija s prisojilom 1837 (VII/15),
Gašper Rant, sin, birt, izročilna pogodba 1838 (VII/93),
Valentin, Marija, Johan in Matevž Dagarin, prisojilo 1858,
Valentin Dagarin, uradna listina 1864,
Jožef Homan iz Mesta 114, prisojilo 1867,
Anton Homan, prisojilo 1887,
Albert Homan, prisojilo 1927,
Elica Homan 2/3 in dr. Albert Homan 1/3, kupna pogodba 1936,
Splošno ljudsko premoženje - FLRJ 1946 (2/3 od Ele Homan), Albert dr. Homan in Splošno ljudsko premoženje, menjalna pogodba 1949, Ljudski odbor mestne občine Škofja Loka 2/3 1952, Družbena lastnina 2/3 — Občina Škofja Loka 1962,
Rimokatoliško župnijstvo Škofja Loka 1/3, kupna pogodba 1969, (od Alberta Homana), Rimokatoliško župnijstvo Škofja Loka 2/3, odločba SO Škofja Loka 1970 (od Občine Škofja Loka).
Mesto 42,
1930 Sv. Jakoba trg 3,
Cankarjev trg 11,
pare. št. 175; vložek 74, 508.
Domače ime: Fajgel, Gorenjke, Kump, Piškovec, Piškuc. Hiša zraven župne cerkve, 2/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša zraven župne cerkve; v pritličju obokana veža, soba spredaj in zadaj; I. nadstropje: 2 stanovanjski sobi in kuhinja.
Gozdni deleži: v Padršk, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Ježovcu, za Vincarji, 2/3 na Žovščah, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: 1869 Matija Kump: prislonitev kolibe za klet; 1930 Jernej Tavčar: preureditev stanovanja, klobučarske delavnice in stanovanja nad njo, načrt: Fr. Gaber.
Prebivalci:	1880 - 6,
1890 - 12, 1931 - 9, 1984 - 5, 1840 — nadstropna, 1984 - nadstropna.
Lastniki: Primož Erbežnik,
Jernej Pintar od Sv. Tomaža, kupna pogodba 1800 (PC/189),
Jernej Žirovnik iz Dola, kameralno gospostvo Velesovo, kupna pogodba 1806 (II/28),
Anton Kuralt iz Gorenje vasi, kmet, kupna pogodba 1825 (VIII/261),
Jožef Kuralt, sin, prisojilo 1844 (VIII/263, 264),
Matija Kump, sodni sluga, licitacijski zapisnik s prisojilom 1864,
Marija Carli, prisojilo 1886,
Jakob Carli, prisojilo 1887,
Marjana Globočnik, kupna pgodba 1890,
Marija Ažman, prisojilo 1918,
Pavlina Žagar, poročena Tavčar, izročilna pogodba 1920, Jernej Tavčar 2/3 in Marta Tavčar 1/3, sklep o dedovanju 1959.
Mesto 43,
1930: Sv. Jakoba trg 4,
Cankarjev trg 10,
pare. št. 176; vložek 75, 895.
Domače ime: Šola, Kadivec, Kadivc, Levičnik.
Šolsko poslopje poleg cerkve, 1 /3 hiša.
Hiša je bila mestna last (ON 1789),
Opis hiše okrog 1840: Šolsko poslopje poleg cerkve, pokrito s skodlami; v pritličju 1 soba in v I. nadstropju 1 soba.
Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom. Gradbeni posegi: Stavbni elementi iz 17. stoletja, kamnita napisna plošča z grbom. 1869-1872 Luka Kadivc, spori s sosedom Kumpom zaradi gradbenega stanja hiš; 1896 Regina Levičnik: prezidava po potresu, zvišanje kleti ob hiši, načrt: A. Sušnik 1896; 1907 ista: prenova in povečava oken.
Prebivalci:	1880-3,
1890 - 7, 1931 -3, 1984 - 2,
1840 — nadstropna, skodle, 1984 — nadstropna, opeka.
Lastniki: Mestna občina - šola (ON 1789),
Luka Kadivc, padar, nakup s prisojilom 1855,
Regina Levičnik, rojena Kadivc, sodnikova vdova, prisojilo 1877,
Terezija Thaler, kupna pogodba 1923,
Splošno ljudsko premoženje - FLRJ, zaplemba 1946,
Splošno ljudsko premoženje — Mestni ljudski odbor Škofja Loka 1947,
Komunalno podjetje državnih zgradb v Škofji Loki 1950,
Franc Vraničar in Zdenka Vraničar, vsak 1/2, kupna pogodba 1954,
Zdenka Vraničar, izročilna pogodba 1958 (do celote od Franca).
STARA ŠOLA
Že leta 1271 se omenja učitelj VVolflinus iz Loke.156 Leta 1538 je bilo šolsko poslopje že ob cerkvi sv. Jakoba, kar razberemo iz računa za popravilo mlina pod šolo. Leta 1627 je v sedanji hiši uvedel starološki graščak Mihael Papler na novo šolski pouk. Na ohranjeni napisni plošči na fasadi je napis (preveden): Bogu v čast, tej domovini in njeni mladini v korist je to šolo osnoval plemeniti gospod Mihael Papler iz Stare Loke v letu 1627.158 Med leti 1772 in 1782 je bil administrator freisinškega škofa v Loki in loški glavar znani pristaš šolske reforme in prijatelj slovenskih prosvetljencev Janez Nepo-muk Edling. Z žensko vzgojo so se ukvarjale v Loki tudi klarise. S prihodom uršulink v mesto leta 1782 se je dekliško šolstvo razmahnilo in ohranilo do leta 1941. Leta 1826 je Marija Špik (Spock) podarila svojo hišo v Zgornji ulici, danes Klobovsovi ulici, šoli, da so ustanovili v Loki glavno šolo (IV/159). Do leta 1855 so poučevali v obeh poslopjih. To leto so prezidali stavbo v Klobovsovi ulici in se preselili, poslopje pa prodali Luku Kadiv-cu.159
Mesto 44,
1930 Sv. Jakoba trg 5,
Cankarjev trg 9,
pare. št. 177; vložek 77.
Domeče ime: Pod velbom, Kralj.
Hiša pod šolskim poslopjem, 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša pod šolskim poslopjem, krita s skodlami; stanovanjski štibelc, kamra, poleg gartlc.
Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, za Vincarji, 1/3 na
Žovščah, 1/3 za Gradom, 1/3 pod Kopečkom (Kopačem).
Gradbeni posegi: 1906 Alojz Kralj: temeljita prezidava hiše, lastni načrt.
Prebivalci:	1880 -4(1 govedo),
1890 - 3 (1 govedo), 1931-3, 1984-0,
1840 — pritlična, skodle, 1984 - pritlična, opeka.
Lastniki: Andrej Arhar pred 1796 (PC/111),
Johan Porenta iz Žabnice, kupna pogodba 1796 (PC/111),
Jurij Berčič, kmet iz Dorfarjev, kupna pogodba 1917 (III/52, 159),
Ana Slapničar (Schlabnizer, Slabnizer) iz Vodmata v Ljubljani, kupna pogodba 1836
(V 11/3),
Lorenc Altman, čevljar iz Achaua na Nižjem Avstrijskem, kupna pogodba 1844 (VIII/248),
Lorenc Peklaj, dninar, kupna pogodbdba 1848,
Marija Benedičič, poljedelka, potovka in sejmarka, kupna pogodba 1878, Mina Delcoto, darilna pogodba 1904,
Alojzij Kralj, upokojeni stražnik,mehanik in instalater, kupna pogodba 1906, Julijana Kralj, prisojilo 1934, Stane Arhar, kupna pogodba 1965.
Mesto 45,
1930 Sv. Jakoba trg 6,
Cankarjev trg 8,
pare. št. 178; vložek 78, 499.
Domače ime: Klopčar, Primož, Križaj, Kržajuc.
Hiša na Spodnjem placu, Novem trgu, Lontrgu, itd., 2/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša na Spodnjem placu, krita s skodlami; v pritličju obokana veža in klobučarska delavnica, nato kevder, dvorišče in štala; I. nadstropje: 2 sobi in 1 kamra, nato kuhinja in živilska shramba. Vrt na Cvingerš. Pristava v Karlovcu. Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Močilniku, v Mali Hrastnici, 2/3 na Žovščah, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Stavbni členi iz 17. stoletja.
Prebivalci:	1880-21,
1890 - 13, 1931 - 14, 1984- 4,
1840 - nadstropna, skodle, 1984 - dvonadstropna, opeka.
Lastniki: Jernej Eksler (Ochsler), lastnik 1752? (T.k.), Johan Eksler (Čchssler), klobučar, lastnik pred 1790 (PA/33; PdSL/8), Franc Eksler (Ochssler), sin, žena Mica, vdova Peterlinkar, rojena Soršek, izročilna pogodba 1790 (PC/194),
Jakob Gruden, klobučar iz Police, gospostvo Tolmin, kupna pogodba 1815 (II/393, 395),
Blaž Vavpotič iz Kleingallenberga (mogoče Gamberga pri Litiji), klobučarski pomočnik,
izročilna pogodba 1848 (IX/214),
Marija Žebre, babica, kupna pogodba 1972,
Franc Bajt, prisojilo 1885,
Primož Kalan, tkalec, kupna pogodba 1888,
Franc Kalan, voznik in posestnik, kupna pogodba 1910,
Janez Kalan, prisojilo 1947.
Mesto 88,
1930 Sv. Jakoba trg 7,
Cankarjev trg 6,
pare. št. 228/1; vložek 138.
Domače ime: Cenčman, Kašča, Kašman, Soks.
Hiša pod farno cerkvijo, 1 /3 hiša.
Biričeva hiša (Schergenhaus), mestna služinčadna hiša (Stadtdienershaus), ZAP/110; 1/472),
Opis hiše okrog 1840: Hiša pod farno cerkvijo, samo stanovanjska soba in vrtiček. Gozdni deleži v Ježovcu, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: 1880 Janez Kašman: dozidava kleti in sobe zgoraj v podaljšku hiše št. 88; 1882 isti: nova drvarnica in pravda za okno oziroma vrata proti sosednji hiši; 1900 Marija Kalan: predelava kleti v stanovanje - dvoriščno poslopje bivše drvarnice, načrt; A. Berčič.
Prebivalci:	1880 - 3,
1890 - 4, 1931 -7, 1984 - 2, 1840 - pritlična, 1984 - nadstropna.
Lastniki: Mestna občina - bivša mestna biričeva hiša (I/472), Luka Polenc, licitacija 1803 (I/472),
Jakob Ziherl iz Suhe, kupna pogodba 1805 za 1/3 hube, ki je bila pri hiši (I/456, 472), Jožef Polenc, obravnava 1816 (111/115, 118), Marija Polenc, obravnava 1825 (IV/106),
Jurij Kokel, tkalec, mož Marije Polenc, ženitna pogodba 1826 (IV/247),
Marjeta Podvis, prisojilo 1859,
gospod Jožef Hafner, notarska kupna pogodba 1859,
Neža Kašman, kupna pogodba 1876,
Johan Kašman, jesihar, izročilna pogodba 1879,
Marija Kalan, vdova Kašman, prisodno pismo 1888,
Frančiška Miklavčič, trgovka, kupna pogodba 1921,
Rozalija Miklavčič, izročilna pogodba 1938,
Julija Rupnik, rojena Miklavčič, izročilna in razdelilna pogodba 1973. Mesto 89,
1930 Sv. Jakoba trg 9,
Cankarjev trg 5,
pare. št. 229, vložek 139.
Domače ime: Pivk, Frence, Pek.
Hiša za farno cerkvijo, 1/3 hiša.
Mestna hiša - mežnarija (ON 1789; ZAP/110).
Opis hiše okrog 1840: Hiša za farno cerkvijo, iz lesa; samo stanovanjska soba in kamra. Gozdni deleži: 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi: Stavbni elementi iz 19. stoletja.
Prebivalci:	1880 - 9,
1890 - 7, 1931 - 2, 1984- 0,
1840 - pritlična, lesena, 1984 - nadstropna, zidana.
Lastniki: Mestna občina - mežnarija,(ON 1789; ZAP/110),
Tomaž Kalan, kupna pogodba z jamstveno listino za 1 /3 hube pri hiši in odprta licitacija 1803 {I /467; 11/78),
Pavel Jurčič, od Sv. Andreja, lastnik 1808 (11/155, 187),
Jurij Jurčič, sin, sodar, licitacija in izročilna pogodba 1808 (11/155, 187),
Pavel Homan iz Loke 114, lastnik 95 in 114, kupna pogodba 1849 (X/20),
Jožef Homan, lastnik 41 in 114, prisojilo 1858,
Luka Pivk, zidar, notarska kupna pogodba 1861,
Gašper Jezeršek, kupna pogodba 1876,
Jera Pintar, prisojilo 1877,
Franc Pintar, pek in lastnik javne kuhinje (Aushocker), prisojilo 1885, Marija Pintar, prisojilo 1920,
Marija Krušič, prisojilo 1925,
Helena Oblak, vzgojiteljica, kupna pogodba 1925,
Andrej Hafner, sklep o dedovanju 1952.
Mesto 90,
1930 Sv. Jakoba trg 10, Cankarjev trg 4, pare. št. 230; vložek 140. Domače ime: Bogek, Bohk. Hiša za farno cerkvijo, 1/3.
Opis hiše okrog 1840: Hiša za farno cerkvijo, krita s skodlami; veža, kevder; I. nadstropje: 2 sobi in kuhinja.
Gozdni deleži: v Bodoveljski grapi, v Mali Hrastnici, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Stavbni elementi iz 19. stoletja.
Prebivalci:	1880 - 17,
1890 - 16, 1931 - 12, 1984- 2,
1840 - nadstropna, skodle, 1984 — nadstropna, opeka.
Lastniki: Tomaž Hafner, sin Jerneja Hafnerja, mesar, lastnik že 1791 (PdSL/14; ZK X111 /17_—A/95),
Andrej Žagar iz Reteč, kupna pogodba 1803 (I/348),
Lorenc Lavtar iz starološke fare, kupna pogodba 1811 (II/298),
Franc in Valentin Kregar, kupna pogodba (od A. Žagarja) 1815, (II/360; IV/173),
Urban Rupar, mizar, kupna pogodba 1826, (IV/174),
Jakob Rupar, sin, mizar, izročilna pogodba 1842 (VIII/69),
Martin Rupar, sin, izročilna pogodba 1872,
Lucija, vdova Tavčar, dninarica, prisojilo 1876,
Franc Rupar, krojač, prisojilo 1916,
Frančiška Rupar, rojena Bozovičar, sklep o dedovanju 1960, Franc Rupar,sklep o dedovanju 1968.
Mesto 91,
1930 Sv. Jakoba trg 11, Cankarjev trg 3,
pare. št. 232; vložek 141, 1334.
Domače ime: Štajnbirt, Mlinarjeva Micka, Krojač Hafner. Hiša za farno cerkvijo, 1/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša za farno cerkvijo, krita s skodlami; v pritličju obokana veža, stanovanjska soba, kuhinja, kevder in štala; I. nadstropje: 2 sobi. Hišni vrt ob vodi. Gozdni deleži: v Ježovcu, za Vincarji, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1904 Katarina Oblak: predelava hiše, povišanje strehe, nov napušč in pločnik.
Prebivalci:	1880- 9,
1890 - 11, 1931 - 5, 1984 - 5,
1840 — nadstropna, skodle, 1984 - nadstropna, opeka.
Lastniki: Mihael Hafner, mesar za cerkvijo sv. Jakoba, lastnik 1752 (T.k.), Franc Hafner, sin, lastnik 1779 (ZK X11 l/l 7—B/29),
Matevž Hafner, mesar, iz Kranja, lastnik tudi na št. 98, izročilna pogodba s.d., lastnik že
1788 (ZK XII1/17—A/67; 11/356),
Barbara Novak, kupna pogodba 1820 (111/188),
Anton Zomer (Sommer), čevljar in birt, kupna pogodba 1832 (V/318),
Barbara Novak, prisojilo 1835 (VI/212),
Elizabeta Ziherl iz Kranja, kupna pogodba 1836 (VII/8),
Anton Lebar, kupna pogodba 1837 (VII/72),
gospod Franc Toman, nakup z licitacijo in prisojilom 1857,
Helena Prešeren, kupna pogodba 1857,
Anton Lebar, notarska kupna pogodba 1871,
Marija Oblak iz Mesta 30,pekarica in lastnica javne kuhinje (Auskocherin) prisojilo 1875,
Lenka Oblak iz Loke št. 30, kupna pogodba 1888,
Marija Oblak, kupna pogodba 1891,
Katarina Oblak, poročena Hafner, izročilna pogodba 1901,
Andrej Hafner, prisojilo 1949,
Janez Hafner iz Ljubljane 1/2 in Helena Hafner iz Ljubljane 1/2, darilna pogodba 1976. Mesto 92,
1930 Sv. Jakoba trg 12,
Cankarjev trg 2,
pare. št. 233/1; vložek 142.
Domače ime: Filavar, Filaver (Feilhauer — pilar).
Hiša za farno cerkvijo, 1/3 hiša.
Hiša beneficija sv. Katarine z 1/3 hube (1/471). Ta beneficij je ustanovil župnik v Poljanah Urban Klemenčič leta 1525.160 Hiša je bila podložna župni cerkvi v Stari Loki (urbar Župne cerkve sv. Jurija/96).
Opis hiše okrog 1840: Hiša za farno cerkvijo, krita s skodlami; v pritličju obokana veža, desno vinski kevder, levo štala, dalje stanovanjska soba, nato vrt pod hišo; I. nadstropje: proti cerkvi 2 sobi, proti vodi zopet 2 sobi in kuhinja. Vrt na Trati. Gozdni deleži: 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Stavbni elementi iz 18. in 19. stoletja, baročna freska na fasadi. 1893 Florijan Trdina: prizidek dveh novih drvarnic, prva na mestu stare proti zahodu in nova proti vodi; 1895 isti: pečnica za kuhanje žganja pri vodi; 1899 isti: zidan hodnik, požarni zid, stranišča in prizidek proti vodi, načrt: A. Sušnik; 1900 isti: povišanje obstoječega prizidka ob zahodni fasadi, načrt A. Berčič.
Prebivalci:	1880- 12,
1890- 13, 1931 - 10, 1984 - 2,
1840 - nadstropna, skodle, 1984 - nadstropna, opeka, Lastniki: Hiša beneficija sv. Katarine 1525 (1/471), Jurij Bernik (VVernig), javna dražba in kupna pogodba 1805 (1/471), Anton Tavčar, birt, krznar in pilar z deležem pri fužini pri mlinu pod šolo, kupna pogodba 1808 (II/58, 180; V/121; V1II/168), Jakob Tavčar, krznar, prisojilo 1831 (VIII/168), Marija Tavčar, birtinja, nakup s prisojilom 1854, Florijan Trdina, izročilna pogodba 1892, Marija, vdova Trdina, prisojilo 1906,
Ignacij Trdina, gostilničar, krojač, trgovec z izgotovljenimi oblekami, perilom, čipkami, potrebščinami za krojače in šivilje, tapetnike, s posteljnino in galenterijskim blagom, izročilna in darilna pogodba 1923,
Jožefa Trdina, rojena Kržišnik, prisojilo 1935.
Ana Trdina 1/2 in Marija Pfajfar, Kanada,1/2, sklep o dedovanju 1977. Mesto 128,
1930 Sv. Jakoba trg 14, Podrta med zadnjo vojno, pare. št. 240/2; vložek 208. Domače ime: Ničon,
Hiša v Usrani gasi (Kothgasse, Usrana gasa). Iz popolnoma razpadlega trakta nastala hiša. V franciscejskem katastru je še ni. (PC/32, 61),
Gradbeni posegi: Stavba je nastala verjetno iz vzhodnih delov (gospodarskih poslopij) Kasarne. Večkrat je niso imeli za stanovanjsko poslopje, zato so jo pozneje numerirali, čeprav so lastniki znani že ob koncu 18. stoletja. Hiša je bila med zadnjo vojno podrta. Na tem mestu je sedaj nova poslovalnica Veletrgovine Loke — sadje in podhod na brv. 1876 Johan Maček: prizidave pri šupi, gospodarskem poslopju, podu za mlačev, itd. načrt: J.K. Molinaro.
Prebivalci:	1880 - 6,
1890 - 4, 1931 - 4.
Lastniki: Simon Švarc (Schvvarz), svetni duhovnik, lastnik pred 1793 (PC/32),
Andrej Križnar, bratranec, izročilna pogodba 1793 (PC/61; PA/3),
Simon Arhar od Sv. Petra v Hribih, kupna pogodba 1805 (1/418),
Jožef Hafner, duhovnik, kupna pogodba 1845 (glej tudi Mesto 99),
Marija, vdova Maček, iz Mesta 22 in 94, prisojilo 1875,
Minca Oman, prisojilo 1910,
Frančiška Oman 1/2 in Antonija Oman 1/2, prisojilo 1937,
Splošno ljudsko premoženje — Občinski ljudski odbor Škofja Loka, sklep o dedovanju 1/2, 1955 (od Frančiške Oman),
Družbena lastnina — Občina Škofja Loka, odločba 1/2, 1959 (od Antonije Oman), Veletrgovina Loka Škofja Loka 1963, ABC LOKA Poslovalnica 1.
Mesto 129,
1930 Sv. Jakoba trg 13, Cankarjev trg 1, pare. št. 233/2; vložek 209. Domače ime: Angelček, Angelčk.
Hišica za cerkvijo. Neredno vpisana v evidencah vse do srede 19. stoletja, čeprav se numerično že omenja ob koncu 18. stoletja. Omenja se, da so bili lastniki Filaverji na št. 92,161
Stavba je sedaj vključena v pomožne gospodarske prostore pri prodajalni mesa Mesoiz-delki, poslovalnica št. 1,
Gradbeni posegi: 1876 Peter Berčič: nadzidava nadstropja.
Prebivalci:	1880- 6,
1890- 5,
1931- 5 (1 začasno odsoten), 1984- 0.
Lastniki: Marko Homan, usnjar, žena Marjana Rozman, lastnik pred 1794 (PC/66; I/58),
Lastniki na št. 92 - Filaverji,
Luka Godec, kupna pogodba 1856,
Peter Berčič, kupna pogodba 1859,
Marija, vdova Berčič, prisojilo 1895,
Barbara Cankar iz Stare Loke, prisojilo 1897,
Marija Cankar, poročena Rupar, izročilna pogodba 1905,
Janez Tušek, kupna pogodba 1952,
Martin Horžen, 1/2 in Marija Horžen 1/2, kupna pogodba 1955, Splošno ljudsko premoženje - Mesnina Škofja Loka, kupna pogodba 1959.
Mesto 133,
1930 Sv. Jakoba trg 8, Cankarjev trg 7. Nova hiša zraven hiše št. 88, pare. št. 228/2, vložek 669.
Stavba je bila narejena iz kleti in bivše drvarnice okrog 1900.
Prebivalci:	1931 - 2,
1984 - 0.
Lastniki: Frančiška Jereb, kupna pogodba 1923, Marija Časi, rojena Bernik, prisojilo 1950,
Rozalija Miklavčič, rojena Trojar, Cankarjev trg 6, kupna pogodba 1957, Julija Rupnik, sporazum o izročitvi in razdelitvi premoženja 1973.
KLOŠTRSKA GASA, NUNSKA ULICA, CERKVENA ULICA, R02NA ULICA, USRANA GASA, BLATNA ULICA, BLA2EVA ULICA
Sistem Blaževe ulice Nunskih ulic. Cerkvenih ulic. Rožnih ulic in v tem sklopu tudi Usrane gase-Blatne ulice ne predstavlja nekega enotnega prostora.162 Predel obsega še danes reprezentančen vhod ob bivših Selških vratih pri Kamnitem mostu, hiše okrog nunske cerkve in dalje hiše vse do začetka Plača. Poseben zaprt sistem v tem predelu je bil nunski samostan z dostopno cerkvijo na izpostavljeni legi. Blaževa ulica je dvakrat zavita. Ena od loških pesmic pravi: ,,Škofja Loka velemesto, še nikoli ni bilo pa tud ne bo, not peljajo krive ceste, da zaviti je težko."
Dva objekta dajeta poudarek temu prostoru. Prvi je Kasarna ob Kapucinskih ali Selških vratih, drugi pa je nunska cerkev. Mogoče je bil pred 16. stoletjem na prostoru hiš Mesto 93, 94 in sedanjih hiš Blaževa ulica 2, 4, 6, 8 obširen trg. Zadnja hiša v tem sistemu proti zahodu, Blaževa 8, ima še danes enokapno streho, nunska cerkev in Kasarna pa še danes vsaj na določeni višini med seboj korespondirata in tvorita nekak trg. Gotovo pa je,da je bil ta prostor pozidan že po potresu 1511, saj najdemo v teh stavbah še poznogotske stavbne elemente. Še leta 1895 je bila na občini živa misel o odkupu sistema hiš od št. 93 do 98. H iše so nameravali podreti in narediti širšo ulico oziroma trg. Večjih urbanističnih posegov občini v tem delu ni uspelo izvesti. Leta 1886 so umaknili vogal Juvanove hiše, ki je bil pomaknjen v ulico, in so tako zravnali stavbno črto pri sedanji vogalni hiši Mestni trg 42 na križišču Blaževe ulice, Cankarjevega trga in Mestnega trga. 64 Pod nunsko cerkvijo so leta 1899 kopali prebivalci tega dela ulice javen vodnjak. Občina je iskanje vode podprla, vendar niso uspeli priti do vode.165 Pripravljali so že nunski in mestni vodovod in so akcijo opustili. V ozidiu nunskih stopnic k cerkvi, kjer so iskali vodo, so potem uredili nišo z Lurško Madono.16
Po letu 1904 si je loški župnik prizadeval, da bi razširil cerkev proti zahodu. Od občine je že odkupil nekaj zemljišča. Dal je izdelati več variant načrtov slavnim arhitektom, Pescherju, Vancašu, Holeyu in pozneje celo Plečniku. Te zamisli je pokopala prva svetovna vojna.167 Če bi uspel, bi bil prostor med sedanjim Cankarjevim trgom in sedanjo Blaževo ulico še bolj tesen. Med zadnjo vojno so podrli dve hiši, št. 93 in 94, razširili Cankarjev trg in okrnili Blaževo ulico prav na ovinku na Plac. Stavbe niso podrli iz nekega urbanističnega vidika, ampak zaradi razširitve ceste čez nameravani most na Plac in naprej v Poljansko dolino.
Stara numeracija je obsegala številke od 93 do 116. Pričela je na zahodni strani cerkve in je šla nazaj do Kapucinskega mostu in se od tam vračala po zahodnem in jugozahodnem predelu vse do Plača. Nova je bila v stari numeraciji št. 131 med 102 in 103 oziroma 104. V numeraciji 1930 so Nunski predel skrajšali do Thalerjeve hiše, stara hišna št. 108. Tu so tudi pričeli numaracijo, ki je potem šla cik cak preko ulice do Kasarne. Po preimenovanju Nunske ulice po zadnji vojni v Blaževo ulico gre numeracija spet podobno sodo in liho. Nunski samostanski kompleks je le delno numeriran v tem predelu z Blaževo 3. Hišni številki imata le zahodni trakt samostana (potem Elra), sedaj skladišče Etnografskega muzeja iz Ljubpane, št. 12 in stara nunska kašča, sedaj prostori Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Enota Škofja Loka, Blaževa ulica 14.
DOMAČA IMENA Imena iz priimkov in imen:
Funtek, Gašperin, Taler, Plavc, Košir, Sadar, Blaznik, Cebal, Pibrova Marička, Lukež, Lukežovi. Tone (Tone), Neče (Nejče), Matevž, Jan, Gašper, Martin.
Dejavnost pri hiši:
Marelmohar, Bukovec, Bukovez, Puhpinter (knjigovez), Branovc, Kasarna, Jesharna, Mesar, Samostan, Klošter, Nune.
Prinesena imena:
Gračanc, Štajerc, Jerguc, Hudarevnik, Hudareunk, Jamnik, Soks, Berlc, Kumef.
Lega hiše: Fešk na skali
Telesne zančilnosti, ljudski pridevki:
Kikiriki, Fešk, Flika, Na Flik, Bajtar,
PREBIVALCI
Prebivalstvo je bilo v preteklosti zaradi samostana številno. Če samostanski živelj odpišemo, dobimo realnejšo sliko. Zadnjih sto let prebivalstvo tudi v tem predelu pada.
1880 363 preb. 3 konji dvanajstero goved 10 prašičev 25 živali 24-25 preb./h.
brez samostana 12-13 preb./h.
1890 338 preb. 3 konji devetero goved 5 prašičev 17 živali 22-23 preb./h.
11-12 preb./h.
1931
322 preb. 7-8/hišo
23 preb./h. 6-7 preb./h.
1984 121 preb.
7-8 preb./hišo
(ker je več objektov kot hišnih številk)
URŠULINSKA CERKEV BREZMADEŽNEGA SPOČETJA IN SAMOSTAN168
Že sto let po smrti sv. Klare so se v Loki naselile redovnice klarise. Kamniški župnik Otakar iz rodu Blagoviških je leta 1352 svoje posestvo v Loki volil za klariški samostan. Poleg zemljiške posesti v Loki je samostan ob donaciji dobil še užitke nekaterih kmetij med Kranjem, Loko, Kamnikom, Moravčami in Dobom.
Leta 1393 je freisinški škof Bertold z dovoljenjem oglejskega patriarha posvetil novo samostansko cerkev Device Marije. Kakšna je bila ta stavba, ne vemo. Jan Vitovec je na svojem pohodu za celjsko dediščino Loko leta 1457 požgal in je takrat pogorel tudi samostan s cerkvijo. Oboje so obnovili. V drugi polovici 16. stoletja je samostansko življenje močno razmajalo luteranstvo. Najhuje pa je materialno prizadel samostan požar leta 1660. Pogorišče je bilo tako obupno, da so nameravali zidati novi samostan s cerkvijo zunaj mestnega ozidja. Vendar so leta 1663 vzidali temeljni kamen za novo cerkev kar na starem prostoru. Do leta 1669 je bil samostan s cerkvijo obnovljen.
Cesar Jožef II. je leta 1782 klariški samostan razpustil in v Loko so poklicali uršulin-ke iz Gradca, ki so se ukvarjale s šolstvom. Nekaj klaris se je priključilo uršulinkam. Uršulinke so v 19. stoletju močno predelale in povečale samostan. Leta 1890 so dokupile še loški grad in ga vključile v samostanski šolski kompleks. Uršulinske šole so uspešno delovale do druge svetovne vojne.
Sedanja samostanska cerkev je bila pozidana po požaru leta 1660. Leta 1669 je bila že popolnoma zgrajena in posvečena.. Stoji baročno vzvišena nad mestnim predlom pod severnim pobočjem gradu. Sedanje stopnišče so zgradili leta 1856 (letnica na spodnjem stebru) Cerkev je orientirana proti jugu. Zunanjščina je redovniško skromna z majhnim baročnim nadstrešnim zvonikom, obnovljenim leta 1982. Cerkveno fasado proti severu je zadnjikrat poslikal leta 1904 slikar Matija Bradaška.
Notranji prostor je zgodnje baročen, po vzoru Sv. Trojice nad Vrhniko. Ladja je pravokotna in banjasto obokana. Bočni oltarni niši sta verjetno šele iz druge polovice 18. stoletja. Prezbiterij je ožji od ladje in tudi banjasto obokan. Pevski kor je dolg, na dveh stebriščnih parih, zaradi redovnih potreb. Cerkveni prostor je glede na širino še zelo visok. Arhitektura pilastrov in venčnih zidcev zgodnjebaročni prostor vsaj malo razčlenjuje. Jebačinova poslikava iz leta 1889 pa ga delno razbija.
Do leta 1904 je bil veliki oltar lesen, baročen oziroma mogoče celo zlatega tipa. V glavni niši je bila slika Brezmadežne, prva Jelovškova, druga, ki so jo menjavali, pa Langusova. Že leta 1888 so na novo kamnito menzo postavili Vurnikov tebernakelj z lepim alabastrnim baldahinom. Ko so leta 1904 zaradi dotrajanosti morali podreti stari oltar, so menzo s tabernakljem in baldahinom ohranili. Bizjak je dodal na vsako stran tabernaklja po enega keruba. Namesto'oltarnega nastavka je tirolski slikar Jožef Kastner naslikal na steno jDrezbiterija mogočno sliko Brezmadežne. V Madoninem podnožju je naslikana veduta Škofje Loke. Nekaj ,,zlatih" kipov iz starega oltarja so ohranili v samostanu.	,
Levi stranski oltar v pazduhi ladje je posvečen sv. Valentinu. Oltarno arhitekturo je iz cementa izdelal v poznobaročnih oblikah Matija Ožbič leta 1871. Slika sv. Valentina je Franketova, Trije kralji v atiki pa so Langusovi. Desni oltar sv. Družine je naslikala loška uršulinka m. Benedikta Hočevar leta 1915.
Stranska oltarja v nišah sta lesena, poznobaročnih oblik, verjetno še iz konca 18. stoletja. Oba oltarja je prenovil podobar Josip Gotzl in za levi oltar sv. Družine naslikal novo sliko leta 1841. Desni oltar sv. Antona je istodoben. Oltarno sliko je izdelala m. Benedikta Hočevar. Kip „Praškega Jezusa,, so izdelale še klarise in so ga včasih častili Ločani kot čudodelnega. Na obeh oltarjih so ohranjeni starejši kipi, verjetno iz prejšnjih zlatih oltarjev.
Križev pot je Koželjevo delo iz leta 1875, kopirano po Fuhrichu v Ožbičevih okvirih. Kamnita prižnica je lepo baročno delo iz preloma 17. v 18. stoletje. Spada med t.im. prižnice ..italijanskega" obdobja. Po kvaliteti bi jo smeli prištevati med Cussova dela, ko sta nastala oba stranska oltarja v župni cerkvi v Loki. V raznobarvni marmor ima vložene celo polžlahtne kamne. Streho nad prižnico s kipom Dobrega pastirja je v lesu izdelal M. Ožbič. Klopi so delo loškega mizarja Jurija Groharja iz leta 1899.
Orgle so iz leta 1634 in so jih klarise kupile in prestavile iz župne cerkve sv. Jakoba leta 1694. V 18. stoletju in še pozneje so bile še večkrat predelane in popravljene.
V vzhodni steni ladje sta dve nagrobni plošči. Na prvi je grb selškega župnika Gašperja Telbana iz leta 1669. Na drugi heraldični plošči je spomin na ustanovne maše za
Lamberge in Hochenvvarte iz leta 1732. V pozneje prizidanem koru ob zahodni cerkveni steni je imeniten baročni nagrobnik VVolfa Andreja Fyrnpfeila iz leta 1697. Ovalno konveksno ploščo okvirjata na vrhu dva putta. VVolfa Andreja poznamo kot lastnika Kasarne pri Kamnitem mostu.
Samostanski kompleks je vzorno obdelal France Golob.169 Sedanji videz samostana je nastajal po že omenjenem požaru 1660. Od starejših gradbenih faz je ohranjen poznogotski deteljičasti portal v dvoranici z lesenim stropom na kamnitih konzolah v spodnjem delu samostana. Tudi del severne stene, kjer je vzidan kamniti relief Križanega iz 1550, je že star. Večja prezidavanja so opravili v samostanu za opatinje Marije Serafine VVarnuss med leti 1760 - 1778. Takrat so samostan podaljšali proti zahodu. S prihodom uršulink so se na začetku 19. stoletja začele prezidave, saj so potrebovali prostore za dekliško šolo. Med leti 1845 — 1846 so obzidali samostanski vrt. Sedanji vhod v stanovanjski kompleks in vrt je iz leta 1875 (letnica na leseni prekladi vhodnega portala). V drugi polovici 19. stoletja je Janez Krstnik Molinaro nadzidal stavbni kompleks ob sedanji Klobovsovi ulici in spet podaljšal samostan proti zahodu. Leta 1890 so nune kupile loški grad in ljubljanski arhitekt VVilhelm Treo, katerega hčerke so se šolale v samostanu, je prizidal med stari samostanski kompleks in grad vezni trakt, ki pa je bil izveden v skromnejši obliki, kot je bil načrtovan. Treo je zaključil tudi posege v delu samostana ob Klobovsovi ulici. Po prvi svetovni vojni se sistem zgradb ni več spreminjal.170
V zemljeknjižnih evidencah so samostan izpuščali. Ob numeraciji je dobil številki Mesto 105 in 106. Št. 105 je bil celoten kompleks samostana, 106 pa nunska kaplanija. Danes je stavbni kompleks, ki je pripadal samostanu, pod naslednjimi številkami. Mesto 105 je sedaj Blaževa ulica 3 pod to številko spada poleg danes privatnih hiš in etažnih stanovanj tudi celoten kompleks, ki ga upravlja podjetje Obrtnik.
Molinarijev zahodni prizidek, kjer je bila nekaj let Elra, sedaj Iskra Reteče, ima številko Blaževa 12. V tej veliki stavbi je sedaj depo muzealij Etnografskega muzeja iz Ljubljane. S preselitvijo Zgodovinskega arhiva Ljubljane, Enota v Škofji Loki, z gradu v staro nunsko kaščo leta 1975, je ta dobila novo hišno številko Blaževa 14.
K redkim zapisom o samostanu dodajmo zapis v terezijanskem katastru. Leta 1752 je samostan sv. Klare plačeval davek od hiše v mestu v Rožnih ulicah. Na nunskem svetu sta si Peter Jugovic in neki Pinterič sezidala iz lesa dve hišici, od katerih sta malo plačevala, nune pa so plačevale od svojega vrta. Pod Rožno ulico je spadala tudi samostanska kaplanija in gozdarstvo (Foresteri) in govorilnica (parlatorium), do koder so verjetno smeli obiski. Te stavbe smemo locirati v sedanji del ulice pri vhodu na dvorišče. V Kapucinskem predmestju so klarise imele mlin in hišico za mlinarjevo stanovanje in davčno prosto hišo oziroma posestvo.
KAMNITI MOST171
Kamniti most pri severnih mestnih vratih — Selških vratih je dal zgraditi škof Leopold, ki je vladal freisinškemu gospostvu med leti 1378-1381. Ob obisku v Loki je padel s konjem vred z mostu v naraslo Selščico in utonil. Gotovo kmalu po tem dogodku so na mostu naredili masivno kamnito ograjo, ki pa je most zožila na svetlobo 2,8 m. Takšen je bil most stoletja. Naslikanega imamo na starih upodobitvah Škofje Loke od Valvasorja dalje. Most je bil vključen v mestni obrambni sistem pri severnih ali Selških mestnih vratih.
Okrog leta 1870 so se že pripravljali, da bi most razširili. Loka je dobila na Trati železnico in promet preko Kamnitega ali Kapucinskega mostu se je močno povečal, zlasti zato, ker so bili drugi loški mostovi, pri Krennerjevi tovarni (Lahov most pri Šeširju), Finferjev most v Sovodnju na Studencu in Puštalski most, leseni in večkrat v slabem stanju in neprevozni. Leta 1870 z rekonstrukcijo Kamnitega mostu še niso uspeli.
Misel na razširitev mostu so obnovili leta 1884. Oskrbeli so načrt rekonstrukcije. Načrte in predračun je izdelal c. kr. okrajni inženir Konrad Grimm. Maja 1884 so na
občinski seji obravnavali vprašanje razširitve mostu. Stroški bi znašali 1550 goldinarjev. Cestni načelnik Janez Guzel je zelo priporočal to delo, prav tako nekateri odborniki. Ker pa je bila občinska blagajna prazna, most pa je spadal po mnenju nekaterih odbornikov v okrajno pristojnost, so razširitev odložili.
Ponovno so vprašanje mostu postavili na občinsko sejo avgusta 1887. Odborniki se niso mogli zediniti, kdo bo prevzel vodstvo del. Nekateri so bili mnenja, naj most gradi cestni odbor, stroške pa naj prevzame okrajna blagajna. Občina bi dala v tem primeru le dotacijo. Pokazalo pa se je, da bodo morali sami ugrizniti v kislo jabolko, ker se okrajno glavarstvo v Kranju prav nič ni brigalo za loški mestni most. Na sejo so poklicali posestnika Franca Ziherla, ki je takrat prezidaval hlev ob mostu. Od njega so za 200 gl. kupili del sveta na kapucinski strani mostu, Ziherl pa se je umaknil z zidom na svoj svet. Tako so pridobili nekaj več prostora tam, kjer je sedaj Fojkarjeva hiša. Za vodstvo del so zaprosili cestni odbor, ki pa je nadzorništvo odklonil. Na drugi septembrski seji so izvolili poseben 5-članski odsek za razširjenje Kapucinskega mostu. V odsek so prišli ,,per accla-mationem" župan Valentin Sušnik, občinski svetovalec Alojz Krenner, Jur Deisinger, Janez Guzel in odbornik Jakob Gašperin. Na tej seji so tudi sklenili, da se Grimmova rekonstrukcija ne sprejme. Odsek so zadolžili, naj pripravi nove načrte in predračune.
Načrte in predračune so zaupali v delo inženirju Antonu Žužku, c.kr. stavbnemu praktikantu iz Kranja. Novembra 1887 so bili načrti izgotovljeni. Občina si je pri Okrajnem glavarstvu v Kranju preskrbela gradbeno dovoljenje.
Šestnajstega decembra 1887 je glavarstvo dovolilo rekonstrukcijo mostu. Za 6. februar 1888 so razpisali javno licitacijo prevzema del. Trikrat so ofert objavili v Laibacher Zeitung in enkrat v Slovenskem Narodu. Izklicna vsota del je bila naslednja:
zidarska in težaška dela	473,18 gl.
kamnoseška dela	429,65 gl.
železnina	889,01 gl.
tesarska dela	459,08 gl.
skupaj	2250,92 gl.
Na licitacijo je prišlo več privatnih ponudnikov in celo firma Tonies. Vsak od teh pa bi licitiral le eno vrsto del. Tega pa občina ni hotela. Zato so se odločili za prevzemnika celotnih del. Za 2700 gl. je delo prevzel ,,podvzetnik" trgovec in veleposestnik Anton Lončarič iz Selc—Vinodola pri Reki. Dodatna dela, ki bi se še pokazala, pa bi plačali posebej. Rok za izvedbo del je bil določen od srede aprila do konca junija. Tedaj so most zaprli za ves promet. S posebnimi dopisi in razglasi so občinstvu naznanili zaporo. Obvestili so tudi vodstvo deške in nunske šole, da je otrokom prepovedan prehod preko mostu. Nekateri občinski odborniki so želeli, da bi za neovirano peš pot naredili zasilno brv malo više pri Koširjevem mlinu, vendar občinska seja predloga ni osvojila. Nadzorstvo nad deli je prevzel inž. Žužek.
Rok dogotovitve se je zavlekel. Potrebne so bile dodatne investicije. Narediti je bilo treba pokrit kanal do Selščice tik ob mostu na mestni strani. Prav tako so morali prizidati nekaj opornega zidu pri danes podrti mesnici ob Kasarni in pri Bogatajevi hiši proti Vincarjem. Dodatne naprave so delo podražile. Poleg občinskega denarja je Cestni odbor nakazal 1000 gl. Za podporo so zaprosili Deželni odbor, ki pa je bil užaljen, ker mu že prej niso priglasili rekonstrukcije. Iz Loke so mu morali poslati načrte in proračune. K predelavi so primaknili 500 gl. z izrecno zahtevo, da morajo biti železni držaji pri ograji visoki 110 cm in konzolno podprti. Za 500gl. se je splačalo spremeniti načrt in upoštevati pripombe. Inž. Žužek je zamislil novo ograjo po vzoru Francovega oziroma Ferdinandovega mostu v Gradcu. Povoljno ograjo je potem dobavil Ahčin iz Ljubljane. Ponovno prošnjo za 600 gl. posojila pa je Deželni odborzavrnil. Prav tako jim je 1000 gl. posojila zavrnila Ljubljanska hranilnica.
Vsa dela so veljala 3300 gl. Deficit so skušali pokriti na različne načine. Za leto 1889 so nameravali zvišati davke, vendar odborniki niso bili enotni glede zvišanja. Poskusili so še s prostovoljnimi prispevki občanov. Večje vsote so darovali: stavbenik Molinaro, tovarnar Krenner, bivši župan Mohar, vitez Strahl in Dolenc iz Stare Loke, župnik Soklič,
mestni zdravnik dr. Arko in podobčina Zminec ter seveda še cela vrsta meščanov. Celo v Železnike so prosili za pomoč. Podjetnika Lončariča pa so prosili, da bi počakal nekaj časa na plačilo z obrestmi. Januarja 1889 so sklenili likvidacijo računov. Tridesetega julija 1889 pa je ob letu inž. Žužek v imenu Lončariča zaprosil, da naj po kolavdaciji mostu Lončariču vrnejo vplačano kavcijo, ki jo je moral položiti ob pričetku del.
Zdi se, da so brez dviganja davkov most z združenimi močmi poplačali. Kljub denarnim težavam so se zavedali pomembnosti opravljenega dela. Že po licitaciji so na občinski seji 7. februarja 1888 odločili, da bodo postavili sredi mostu soho sv. Janeza. Kip naj bi postavili iz prostovoljnih darov. Vendar je moral svetnik še malo počakati.
Najprej so most krstili. Cesar Franc Jožef je leta 1888 obhajal 40-letnico vladanja. Odborniki so predlagali, da bi se most imenoval Franc Jožefov most. Na decembrski seji 1888 je župan prebral dopis glavarstva v Kranju, da je „cesar dovolil Kapucinski most imenovati Franc Jožefov most ob 40-letnici vladanja". Odborniki so to poročilo sprejeli z ,,živijo klici". V Tomanovi kamnoseški delavnici v Ljubljani so za 13 gl. naročili votivno tablo iz višnjevega marmorja s pozlačenim napisom. Kam je pozneje prešla ta plošča, ne vemo. Verjetno so jo odstranili leta 1918. Plošča je bila vzidana na sosednji Bogatajevi hiši, Blaževa ulica št. 13. Po Pokornovem rokopisnem zapisu je na njej pisalo: V spomin proslavljanja Njegovega Veličanstva cesarja Fran Josipa I. je bil ta most razširjen, popolnoma prenovljen in blagoslovljen 12. avgusta 1888.
Na decembrski seji so se sicer še pričkali, čigav je most, okrajen, cesten ali mesten. Odločili so se pozanimati na pristojnem kraju. Če bi se pokazalo, da most ni mesten, bi ga zamenjali za lesenegaLahovega pri Krennerjevi fabriki. Navdušenje nad novim mostom je bilo res veliko.
Na vrsto je prišel sv. Janez. Za postavitev spomenika so sestavili poseben odbor treh mož.
Občinski odbor je pooblastil občinsko predstojništvo, da so se z odborom za postavitev kipa sv. Janeza dogovorili, kje ga bodo postavili. Prevladalo je mnenje, naj bi ga postavili na zahodno stran mostu, na sredino, vendar tako, da bi stal izven pločnika. Tako ne bi oviral hoje po hodniku. Tako so kip tudi postavili. Montiral ga je Jakob Gašperin. Na podstavku kipa je napis: „Župnik Ivan Tomažič - Postavili farani - Mod. J. Grošel, vlival Tratnik". Na visokem podstavku je spredaj loški mestni grb. V kip so vložili poseben spis naslednje vsebine: V večni spomin!
Kip sv. Jan. Nep. na Fran Jos. ali Kap. mostu napravil se je iz prostovoljnih doneskov, ki so se nabirali v ta namen. Spomenik stane nad 700 f. avstr. velj.
Postavil in slovesno blagoslovil se je 4. nedeljo po vel. noči — to je — dne 15. maja 1892, ko je bil v Rimu papež Leon XIII; cesar avstr. Fr. Jos. I; knezoškof Ljublj. Dr. Jak. Missia; mestn. župnik Iv. Tomažič in kap. F. Erker; ključarja Jan Hafner, posestnik v Škofji Loki št. 101 in Avg. Sušnik, pos. ravno tu št. 124; župan mestni V. Sušnik; nunski spovedn. mons. Matija Jeriha; kap. gvard. P. Jakob Jeršin.
Kip vlil se je v delavnici Leop. Tratnika v Ljublj.; železninsko delo izvršil je domačin Jak. Gašperin.
Slovesno blagoslovil je dekan Starološki g. Matej Kožuh, rojak domačin Škofjeloški.
Škofja Loka dne 15. maja 1892. Ivan Tomažič, m.p.	Ferd. (podpis uničen)
Ob blagoslovitvi so izdali poseben letak s podobo svetnikovega kipa. Kljub rekonstrukciji je most ohranil lesene hodnike na železnih traverzah in konzolah. Leta 1901 so se na seji mestnega sveta 31. sušca odločili zabetonirati pešpot pri mostu. Načrt in proračun je izdelal domačin zidarski mojster Alojz Berčič iz Stare Loke. Berčičev proračun je znesel 862 kron. Občina je delo vodila v lastni režiji in ga je oddala Berčiču v izvedbo. Nadzornik nad deli je bil mestni ekonom in občinski svetnik Slavko Flis. Berčič je zaposlil še nekaj domačih kooperantov za kovaško, ključavničarsko, kleparsko, kamnoseško in pleskarsko delo. Končni račun je bil znan že 8. junija 1901 in je znesel le 585,12 kron. Za staro lesovje, tramove in deske pa so naredili javno dražbo, kjer je za 48,20 kron material odpeljal sosed Leopold Hafner, vulgo Feškov Polde.
Prva in druga svetovna vojna sta mostu prizanesli. Povečan promet je škodoval predvsem pločnikom. Leta 1974 je most dobil novo železobetonsko ploščo in nove pločnike. Videz mostu je ostal star.
OPORNI ZID OB SELŠČICI NA DESNEM BREGU OB KAMNITEM MOSTU IN PODRTE MESNICE
Mesnice so stale na desnem bregu Selščice poleg Selških mestnih vrat in Kamnitega mostu že v 13. stoletju.172
Že v 16. stoletju je večina mesnic pripadla raznim cekrvenim ustanovam.173 Ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja je bilo že precej mesnic tudi v privatni lasti, nekaj pa jih je bilo še podložnih t.im. gospostvu Michelstatten (II/37; 33; PdSL/28, itd.). Občina, kot naslednica zemljiških gospostev, je na tem mestu obdržala nekaj prostora prav do današnjih dni, ko se je leta 1934 pokazalo, čigavi so bili ti prostori.
Leta 1934 je občina izdala gradbeno dovoljenje za oporni zid na desnem bregu Selščice od Bogatajeve hiše proti Vincarjem. Poleg neposrednih sosedov je bil klican tudi mlinar Košir z nasprotnega brega, ki je imel še del parcele preko vode. Koširjev mlin in del hube ob njem je včasih spadal pod cerkveno posest, kamor so prej spadale tudi mesnice in prostor okoli njih.
Načrte mogočnega opornega zidu so izdelali na tehničnem oddelku na banovini pod vodstvom ing. Emila Navinška. Gradnjo so financirali iz bednostnega sklada in so dela izvajali postopno po letih. Pri regulaciji ceste in ovinka ob Bogatajevi hiši so odpravili nekaj gnojnih jam, podrtje starih mesnic pa jim še ni uspelo. Do leta 1937 so prišli do vrtička in šupe Leopolda Hafnerja, Feškovega Poldeta, ki je v tej šupi izdeloval ,,večno kolo" (perpetuum mobile). Ta se je razlastitvi ustavljal z vsemi pravnimi sredstvi in potmi.
Postopki so tekli dalje. Leta 1940 je Hafnerjevo hišo kupil mesar Matevž Bogataj, ki se je pogodil z občino tako, da je odstopil šupo in vrtiček, občina pa mu je dovolila podaljšanje hiše v smeri proti Vincarjem na občinskem svetu. Vojna je dela prekinila. Supa z vrtom je ostala v povojni čas in so jo podrli, ko so nadaljevali z delom na opornem zidu. Žal oporni zid še danes nima pravega sklepa.
Po letu 1954 so potem podrli prizidke mesnic ob Selških vratih in ob cesti v Vincar-
je.
Mesto 93,
1930 Nunska ulica 2, Podrta,
pare. št. 234/1; vložek 144.
Domače ime: Jerguc, Hudorevnik, Hudareunk.
Hiša v Kloštrski gasi, 1 hiša.
Hiša je bila last starološkega župnišča (T.k.) pod naslovom Kaplanija in vrt pri sv. Jakobu v Loki (Starološki urbar/27), oziroma cerkvena gilta (str. 50), vpisana tudi pod zemljiško gospostvo (Grundobrigkeit) crngrobške cerkve. Cerkvena hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša v Kloštrski gasi, krita s skodlami; v pritličju obokana veža, kevder in štala, poleg drvarnica; I. nadstropje: obokana predsoba in 2 stanovanjski sobi, poleg kuhinja in jedilna shramba; II. nadstropje: zopet predsoba in 3 stanovanjske sobe. Gozdni deleži: v Padršk, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Močilniku, 1 v Kurniku, 1 za Gradom, 1 v Tošču.
Gradbeni posegi: 1908 Gvido Birolla: povečanje okna v drugem nadstropju in poraba te sobe za slikarski atelje. Hiša je bila med zadnjo vojno podrta.
Prebivalci:	1880- 23,
1890 - 25, 1931 - 11,
1840 - dvonadstropna, skodle. Podrta.
Lastniki: Starološko župnišče
Matevž Mlinar (Muller), lastnik pred 1796 (PC/82, 105),
Jožef Košir od Sv. Tomaža, gruntar, kupna pogodba 1805 za vrt proti Rožni ulici (1/105),
Johan Muller iz Loke št. 64, kupna pogodba 1801 (1/232; PC/215),
Urban MUlIer. sin, obravnava 1827 (IV/228, 229),
Jakob Šink, birt, licitacijski zapisnik 1841 (VIII/64),
Elizabeta Šink, zapuščinsko prisojilo 1854,
Simon Kokel, prisojilo 1860,
Jurij Dolenc, župnik v pokoju iz Loke št. 6, notarska kupna pogodba 1867,
Johan Šink iz Zagorja, vknjižbena listina 1882,
Antonija Birolla, rojena Šink, prisojilo 1901,
Rafael Thaler, kupna pogodba 1916,
Franc Thaler, darilna pogodba 1927,
FLRJ — družbena lastnina 1946, parcela št. 234/1 brisana in pripojena pare. št. 1013. Hiša podrta med zadnjo vojno zaradi nameravane razširitve cestišča.
Hiša je bila od leta 1901 do 1916 last Antonije Birolla, matere slikarja Gvidona Birolla (1881—1963). Sem se je Birollova mati po moževi smrti preselila že leta 1884 in pozneje hišo podedovala. Birolla je študiral slikarstvo na Dunaju, kjer je bil soustanovitelj društva Vesna. V Loki si je v domači hiši leta 1908 osnoval atelje. Zaradi bratove smrti je prevzel vodstvo apnenice v Zagorju in pozneje v Kresnicah. Dokončno se je spet posvetil slikarstvu po zadnji vojni.174
Mesto 94,
1930 Nunska ulica 4, Podrta.
pare. št. 235; vložek 145, 176. Domače ime: Jerguc, Kernovka, Košir. Hiša v Kloštrski gasi, 2/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša v Kloštrski gasi, krita s skodlami; v pritličju obokana veža trgovski velb, kevder in štala; I. nadstropje: stanovanjska soba, kamra, nato predsoba in obokana shramba.
Gozdni deleži: v Padršk, v Bodoveljski grapi, v Ježovcu, 2/3 v Kurniku, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Podrta med zadnjo vojno.
Prebivalci:	1880 - 6,
1890 - 5, 1931 - 1,
1840 — nadstropna, skodle. Lastniki: Jožef Anton Feichtinger? (T.k.),
Gašper Leopold Feichtinger, lastnik pred 1789 (ZK X111/17—B/124, A/2),
Franc Hribernik, kupna pogodba 1789 (PC/118),
Andrej Hribernik, odstop 1789 (I/82),
Gregor Oblak, odstop 1791 (I/82),
Primož Hafner, nakup z licitacijo 1803 (I/324),
Martin Oman, 1/3 gruntar iz Grenca, kupna pogodba 1803 (I/324),
Lorenc Perko iz Poljan, kupna pogodba 1805 (1/502),
Matevž Režek (Resheg), kupna pogodba 1808 (11/164),
Gregor Fik iz Puštala, kupna pogodba 1808 (11/173), Mihael Muller iz Puštala, birt, kupna pogodba 1809 (f I/205, 206), Marija Muller, poročena Maček, iz Mesta št. 22, prisojilo 1865, Janez Košir, kupna pogodba 1907, Ivo Košir, prisojilo 1938,
Podrta med zadnjo vojno zaradi nameravane razširitve cestišča. Mesto 95,
1930 Nunska ulica 6,
Blaževa ulica 2,
pare. št. 236; vložek 146.
Domače ime: Marelmohar, Sadar, Bukovez, Bukovec, Puhpintar. Hiša v Kloštrski gasi, 2/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša v Kloštrski gasi, krita s skodlami; v pritličju obokana veža, stanovanjska soba, poleg kamra, kuhinja, kevder in soba; I. nadstropje: predsoba, 2 sobi, poleg kuhinja.
Gozdni deleži: v Bodoveljski grapi, v Močilniku, v Mali Hrastnici, 2/3 v Kurniku, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: Stavbni členi od 16. do 19. stoletja. 1902/03 Jožef Kokalj: izdelava delavnice, predelava oken in vrat; 1913 isti: nova vežna vrata in 4 okna in strop.
Prebivalci:	1880- 12,
1890 - 15. 1931 - 6, 1984 - 2,
1940 — nadstropna, skodle, 1984 - dvonadstropna, opeka. Lastniki: Matevž Hafner, lastnik 1752? (T.k.), Jurij Hafner, lastnik pred 1796 (PC/117, 174), Mihael Hafner, Jurijev brat, testament 1796 (PC/164), Lorenc Berčič iz Pevna, kupna pogodba 1798 (PC/164), Primož Berčič, Lorencov brat, iz Stare Loke, kupna pogodba 1798 (II/304), Gašper Prešern, pek, kupna pogodba 1811 (11 /304}, Ana Prešeren, obravnava 1820 (111/184),
Pavel Homan, poročen z Ano Prešern, pek, in birt, lastnik tudi Mesto št. 114, itd., ženitna pogodba 1821 (III/249),
Jakob Levičnik, dežnikar, kupna pogodba 1835 (VI/157), Katarina Levičnik, žena, izročilna pogodba 1847 (IX/163), Tomaž Muller, izročilna pogodba 1849 (IX/303), Katarina, vdova Levičnik, izročilna pogodba 1850 (X/92), Jožef Homan iz Loke št. 114, notarska kupna pogodba 1862, Franc Trap, notarska kupna pogodba 1863, Lorenc Sadar, nadučitelj, notarska kupna pogodba 1871, Rozalija Sadar, prisojilo 1884,
Rozalija Sadar, mlajša, dajalka hrane učencem, prisodno pismo 1889,
Josip Kokalj, knjigovez, prodajalec molitvenikov na sejmih, kupna pogodba 1902,
Marija Kokalj, prisojilo 1946,
Marija Kokalj 3/4 1973, Veletrgovina Loka, TOZD prodaja na drobno, 1/4 kupoprodajna pogodba 1973.
Mesto 96,
1930 Nunska ulica 8,
Blaževa ulica 4,
pare. št. 237; vložek 147,466.
Domače ime: Neče, Nejče, Kikeriki, Kikiriki, Blaznik.
Hiša v Kloštrski gasi, 1 /2 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša v Kloštrski gasi, krita s skodlami; v pritličju obokana veža, mesnica, kevder in štala; I. nadstropje: stanovanjska soba s kamro in posebna soba zadaj. Vrt na Trati.
Gozdni deleži: v Bodoveljski grapi, v Mali Hrastnici, 1/2 na Žovščah, 1/2 za Gradom, 1/2 v Tošču.
Gradbeni posegi: 1900/01 Miha Blaznik: popolna prezidava notranjosti, sprememba fasade, zamenjava obokov s traverzami, prvi načrt: I. Spacapan 1900, drugi načrt, izvedbeni: A. Molinaro 1900; 1904 isti: povečava prodajalnice, načrt: A. Molinaro; 1937 Vida Horvat: povečanje izložbe in vrat, načrt: Anton Ogrin 1937. Prebivalci:	1880 - 14 (2 prašiča)
1890 - 6, 1931 - 11, 1984- 4,
1840 - nadstropna, skodle, 1984 — dvonadstropna, opeka. Lastniki: Matevž ali Gregor Hafner, lastnika 1752? (T.k.),
Jernej Hafner, mesar, lastnik 1789, izročilna pogodba in testament 1792 (PB/7; ON 1789),
Franc Hafner, mesar, s.d. lastnik 1826 (F.k.),
Johan Hafner,mesar, izročilna pogodba 1932 (V/228),
Johan Hafner, sin, testament s prisojilom 1843 (VIII/158),
Anton, pravilno Alojz Glavič, kupna pogodba 1868,
Marija Glavič, notarska izročilna pogodba 1872,
Franc Inglič, poljedelec, notarska ženitna pogodba 1874,
Andrej Križaj, kupna pogodba 1883,
Jera Križaj 1/2 in Andrej Križaj 1/2, kupna pogodba 1884, Peter Žagar 1/2 in Mina Žagar 1/2, kupna pogodba 1893, Mihael Blaznik, čevljar, kupna pogodba 1900,
Vida Horvat, rojena Blaznik 1/4, Mihael Blaznik 1/4, dr. Pavle Blaznik 1/4, Gabrijela
Blaznik 1/4, prisojilo 1930,
Janez Tušek, krojač, kupna pogodba 1956,
Milena Tušek, darilna pogodba 1962,
V tej hiši je bil doma dr. Pavle Blaznik (1903-1984), častni občan, najpomembnejši raziskovalec preteklosti Škofje Loke in loškega gospostva.
Mesto 97,
1930 Nunska ulica 10,
Blaževa ulica 6,
pare. št. 238; vložek 149, 110.
Domače ime: Bajtar, Gašperin, Gračanc.
Hiša v Kloštrski gasi,2/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840:Hiša v Kloštrski gasi,v pritličju obokana veža, stanovanjska soba, kuhinja, jedilna shramba, končno kevder; I. nadstropje: 1 soba spredaj in 1 zadaj s kuhinjo; II. nadstropje: 2 sobi.
Gozdni deleži: v Gabrovšk, 2/3 v Kurniku, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču.
Gradbeni posegi: 1909 Lorenc Planina: prezidava hiše, fasade in izložbenega okna, načrt:
A. Molinaro.
Prebivalci:	1880- 10,
1890- 8, 1931 - 5, 1984- 0,
1840 - dvonadstropna, 1984 — dvonadstropna.
Lastniki: Helena Križaj, lastnica pred 1792 (PC/2),
Katarina Luznar, rojena Štucin, mož Jožef Luznar, kupna pogodba 1792 (PA/2; PB/20, PC/55),
Johan Luznar, čevljar, lastnik pred 1807 (IV/38),
Jur Bernik, vulgo Osojnik.iz soseske Sv. Barbara, kupna pogodba 1807 (11/116),
Franc Križnar, kupna pogodba 1811 (II/287),
Anton Kalan, kupna pogodba 1814 (11/319),
Jurij Rupar, birt, kupna pogodba 1815 (II/390).
Franc Rupar, sin, oskrbnik, prisojilo 1870,
Jakob Gašperin, ključavničar, kupna pogodba 1872,
Valentin Debelak, domik na dražbi 1902,
Janez Kavčič, klepar, kupna pogodba 1902,
Lorenc Planina, dežnikar in kramar, kupna pogodba 1909,
Lovro Planina, sin, dežnikar, prisojilo 1925,
Reichsgau Karnten, zaplemba 1941,
Lovro Planina, vrnitev 1945,
Angela Miklavčič, rojena Požeg, dežnikarica, sklep o dedovanju 1973. Mesto 98,
1930 Nunska ulica 12,
Blaževa ulica 8,
pare. št. 239; vložek 150.
domače ime: Branjevec, Branovc, Branuc, Matevž. Hiša v Kloštrski gasi, 1/2 hiša.
Opis hiše okrog 1840:Hiša v Kloštrski gasi,krita s skodlami; v pritličju obokana veža, velb ob kevdru in štala; I. nadstropje: stanovanjska soba s kamro in kuhinjo, posebna soba in podstrešna kamra. Vrt za kapucinskim zidom.
Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, na Žovščah, 1/2 za Gradom, 1/2 na Žovščah, 1/2 v Tošču.
Gradbeni posegi: Stavbni elementi iz 17. stoletja.
1913 Janez Potočnik: novo okno proti Jesiharni, „Rožni ulici".
Prebivalci:	1880- 6,
1890 - 24 1931 - 3, 1984- 5,
1840 - nadstropna, skodle, 1984 — nadstropna, opeka'.
Lastniki: Leopold Kendler, kramar, prva žena Katarina, druga žena Neža Bergant, izročilna pogodba 1805 (1/165, 486; It/224; 111/71), Matevž Hafner, mesar, iz Mesta št. 91,kupna pogodba 1818 (III/72), Lorenc Košir, prisojilo 1838 (VII/149),
Marjeta Košir, rojena Eržen, žena, izročilna pogodba 1849 (X/42),
Marija Jamnik, prisojilo 1888,
Janez Potočnik, branjevec, kupna pogodba 1891,
Janez Potočnik, trgovec z mešanim blagom na drobno, prodaja smodnika, izročilna in darilna pogodba 1917,
Marinka Potočnik, poročena Cerkvenik, prisojilo 1937. Mesto 99,
1930 Nunska ulica 14,
Blaževa ulica 10,
pare. št. 240/1; vložek 151, 555.
Domače ime: Cebal, Kasarna, Jesiharna.
Hiša v Kloštrski gasi, 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840:Hiša v Kloštrski gasi, krita s skodlami; prostorna veža skozi vso hišo velbana, 2 veliki kleti, od teh ena več stopnic globoka, potem 1 klet za zelenjavo, 3 nadaljnje za različno shranjevanje, dolg hlev za 12 konj, končno udobna stanovanjska soba s kuhinjo z ognjiščem, shramba za steljo, 2 podzemska oboka (velba). Na koncu hiše dvorišče in vrt; v I. nadstropju: 5 prostornih in 3 majhne sobe z veliko shrambo in 2 kuhinji; v II. nadstropju 6 sob, 1 kuhinja, 1 shramba, 2 prostorni veži. Gozdni deleži: v Padršk, za Vincarji, 1 na Žovščah, 4 za Gradom, 3 v Tošču. Gradbeni posegi: Stavbni elementi od 16. do 20. stoletja, arkadno dvorišče. Prebivalci:	1880 -21,
1890 -31, 1931 - 26, 1984 -35,
1840 — dvonadstropna, skodle, 1984 — dvonadstropna, opeka. Lastniki: Sezidal Lenart Siegesdorfer (1529-1572) okrog 1544, Wolf Jakob in Kristijan Siegesdorfer, Lenartova vnuka, lastnika v začetku 17. stoletja, Korbinijan Furnpfeil, kupna pogodba od obeh zgornjih 1641, Cecilija Furnpfeil in sin Vid, lastnika sredi 17. stoletja, Sigismund, brat Korbinijana Furnpfeila, lastnik 2. polovica 17. stoletja, Wolf Andrej Furnpfeil, Sigismundov sin, lastnik ob koncu 17. stoletja (pokopan v nunski cerkvi, plošča 1697),175 Mesto Škofja Loka 1752 (T.k.),
Jožef Demšar, lastnik tudi Mesto 101 in Vincarje 6, lastnik 1792 (1/167; IX/89), Jakob Ignac Cebal, kaščar pred 1807 (1/137; II/86),
Maksimiljan Cebal, mestni sodnik, uradnik (Beamte), izročilna pogodba 1807 (II/86) Jožef Hafner, župnik na Bledu, kupna pogodba 1845 za popolnoma razpadajoči trakt proti Usrani gasi (Kothgasse), pare. št. 240, dvorišče in vrt, pare. št. 643, in gozdni delež v Kuhinji pod Starim gradom (IX/52),
Marija 1/4, Jožef 1/4, Vincenc 1/4 in Valentin 1/4, bratje in sestra Cebal, prisojilo 1857 (IX/243), (varianta I. zemlj. knjiga),
Jurij Guzel, notarska kupna pogodba 1858 (varianta I. zemlj. knjiga), Johan Guzel, prisojilo 1868 (varianta I. zemljiška knjiga),
Marija Cebal 1/4, Jožef Cebal 1/4, Johan Guzel 2/4 prisojilo 1857, (varianta sedanja zemljiška knjiga),
Johan Guzel, prisojilo do celote 1868 (varianta sedanja zemljiška knjiga), Jožef Guzel, tovarnar kisa, izročilna pogodba 1897, Družbena lastnina 1959 (razen stanovanja v I. nadstropju). Angela Dovgan, darilna pogodba 1961 (od Josipa Guzela),
Lado Domjanič, šofer, in Marija Domjanič, kupna pogodba 1965 (od Angele Dovgan), Ludvik Mrak 1/2 in Amalija Mrak 1/2, kupna pogodba 1970 (del od Angele Dovgan), dr. Saša Guzelj, zdravnik, Ljubljana, darilna pogodba 1974 (del od Angele Dovgan),
Mesto 100,
1930 Nunska ulica 13, Blaževa ulica 13, pare. št. 242; vložek 152, 153. Domače ime: Fešk, Fešk na skali. Hiša pri Zidanem mostu, 1/3 hiša.
Hiša je bila mestna last in je spadala v sklop Selških mestnih vrat. Kapucinskih vrat (ON 1789). K hiši je po zadnji zemljiški knjigi spadala še mesnica na parceli št. 242/1, vi. 153 in parceli 1059/2, vložek 154. Mesnice so bile ob severni fasadi Jesiharne tik mostu in severni steni Funtkove hiše. Po zadnji vojni so bili ti prizidki podrti. Opis hiše okrog 1840: Hiša pri zidanem mostu ob vodi, krita s skodlami; v pritličju veža,
mesnica, shramba in kevder; I. nadstropje: stanovanjska soba, majhna soba, poleg kuhinja. Vrt ob poti v Vincarje.
Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, 1/2 v Kurniku, 1/2 za Gradom. 1/3 vTošču. Gradbeni posegi: 1894 Lucija Hafner: podaljšanje drvarnice ob nunskem zidu proti Vincarjem; 1899—1900 ista: prizidek k hiši v smeri nad vodo, načrt: Josip Marguč — neizve-deno, prenova stranišč, hodnika (ganka) in olepšava hiše; 1901 ista: lesena šupa pred vrtom na poti v Vincarje, na parceli 648/2, načrt: Josip Marguč; 1913 Leopold Hafner: zamenjava stropov in nov dimnik; 1924 isti: Piizidek k hiši, načrt A. Ogrin (neizveden); 1941 Matevž Bogataj: temeljita adaptacija hiše, razširitev v smeri proti Vincarjem, načrt: Karel Pisk.
Prebivalci:	1880 - 6,
1890 - 3,
1931 -5(1 začasno odsoten), 1984 -2,
1840 — nadstropna, skodle, 1984 - nadstropna, opeka.
Lastniki: Mestna občina 1789 (ON).
Tomaž Hafner, mesar, privolitveno pismo 1794, prvotno le mesnica na mestnem terenu (PA/9; PdSL/28),
Jakob Hafner, sin iz drugega zakona, izročilna pogodba 1841, tudi že šupa in pod ob poti v Vincarje (VIII/26),
Luka Murn iz Stare Loke, licitacija s prisojilom 1845 (IX/29), Anton Hafner, mesar in birt, kupna pogodba 1845 (IX/30), Lucija, vdova Hafner, birtinja, prisodno pismo 1889, Leopold Hafner, lesni trgovec in birt, izročilna pogodba 1902, Matevž Bogataj, mesar, domik na dražbi 1940, Anica Bogataj, darilna pogodba 1/2 1946,
Mesarski lokal z dvema pomožnima prostoroma, družbena lastnina 1959, Anica Bogataj, rojena Debevc, sklep o dedovanju 1973 (1/2 od Matevža), Anica Orešnik, rojena Bogataj, 2/3 in Matevž Bogataj 1/3, sklep o dedovanju 1975.
Mesto 101,
1930 Nunska ulica 11, Blaževa ulica 11, pare. št. 281; vložek 154, 155. Domače ime: Mesar, Funtek. Hiša v Kloštrski gasi, 2/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša v Kloštrski gasi, krita s skodlami; v pritličju obokana veža, stanovanjska soba, kevder in štala; I. nadstropje: 2 sobi, kabinet, kuhinja in jedilna shramba; II. nadstropje: 1 velika in 1 majhna soba, soba in jedilna shramba. Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Bodoveljski grapi, v Mali Hrastnici, 2/3 na Žovščah, 2/3 za Gradom.
Gradbeni posegi: 1900 Janez Hafner: prezidava spodnjih prostorov v mesnico, načrt: A. Molinaro; 1935-1937 Ivanka Ogorevc: notranje adaptacije, nova stranišča, odprava gnojne jame ob fasadi proti Vincarjem.
Prebivalci:	1880 - 14 (od tega 8 na podu) (1 konj, 1 govedo),
1890- 7 (od tega 1 na podu), 1931 - 7, 1984 - 3,
1840 — dvonadstropna, skodle, 1984 - dvonadstropna, opeka.
Lastniki: Jožef Demšar, lastnik tudi Mesto št. 99 in Vincarje št. 6, lastnik 1793 (1/167-IX/89),
Jakob Ignac Cebal, lastnik pred 1799, Maksimiljan Cebal, sin, kupna pogodba 1799 (1/173), Johan Hafner, mesar, kupna pogodba 1844 (IX/103), Janez Hafner, mesar, izročilna pogodba 1894, Ivana Ogorevc, rojena Hafner, prisojilo 1922, Ivo Ogorevc, sklep o dedovanju 1956,
Ana Ogorevc 1/4, nedl. Janez 3/16, nedl. Boris 3/16, nedl. Blaž 3/16, nedl. Rok 3/16, sklep o dedovanju 1957,
Mesnica na parceli št. 241. vložek 155 in pare. št. 1059/2, dvorišče, vložek št. 156. Lastniki: Jakob Ignac Cebal, s.d., Matevž Hafner s.d,.,
Janez Hafner, kupna pogodba 1844 in 1890.
Mesto 102,
1930 Nunska ulica 9,
Blaževa ulica 9,
pare. št. 282/1; vložek 161.
Domače ime: Flika, Štajerc, na Flik.
Hiša v Kloštrski gasi, 2/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša v Kloštrski gasi, krita s skodlami; v pritličju obokana veža, stanovanjska soba in kamra, jedilna shramba, dvorišče, nato drvarnica, štala in majhen kevder; I. nadstropje: spredaj 3 sobe in kuhinja, zadaj 2 sobi in predsoba. Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Ježovcu, 2/3 v Kurniku, 2/3 za Gradom. Gradbeni posegi: 1880 Martin Hafner: preureditev hleva v stanovanje; 1891 Johan Mar-guč: problemi s straniščem; 1893 isti: nova klet proti Debelaku.
Prebivalci: 1880- 13, 1890- 9, 1931 - 4, 1984- 1,
1840 — nadstropna, skodle, 1984 - nadstropna, opeka.
Lastniki: Andrej Prešern, kruhar, lastnik 17527 (T.k.),
Franc Prešern, pek, lastnik že 1783, (ON 1789; PC/91, 231, 241; ZK Xlll/17-B/23, 69),
Maksimiljan Cebal, gospoščinski uradnik, kupna pogodba 1802 (I/262, 280), Blaž Berčič iz Pevna, kupna pogodba za del hiše 1805 (1/461), Johan Rajgl, lastnik pred 1816 (M/405), del hiše,
Simon Stanonik, kupna pogodba za del hiše 1816 (II/405), nadaljnji lastniki tega dela niso razvidni, verjetno je vse spet združil Jožef Cebal.
Jožef Cebal, Maksimiljanov sin, gostilničar, kupna pogodba od očeta 1837 (VII/44, 98),
Neža Dagarin, licitacijski zapisnik s prisojilom 1858,
Marija Dagarin, notarska izročilna pogodba 1869,
Nikolaj Pokorn, licitacijski zapisnik s prisojilom 1871,
Johan Lapajne, mizar, kupna pogodba 1877,
Johan Marguč, mizar in krčmar, kupna pogodba 1884,
Valentin Debelak, trgovec, domik na dražbi, 1913,
Franc Debeljak, izročilna in dedna pogodba 1930,
Viktor Debeljak, zobozdravnik v Sežani, kupna pogodba 1955.
Mesto 103,
1930 Nunska ulica 7,
Blaževa ulica 7,
pare. št. 283; vložek 162, 163, 228. Domače ime: Jan, Zaks, Soks, Jamnik. Hiša v Kloštrski gasi, 2/3 hiša.
Hiša je bila last župnika Nikolaja Škofiča in njegove matere Marjete, ki sta ustanovila 1547 mestni špital za mestne ubožce.176
Opis hiše okrog 1840: Hiša v Kloštrski gasi, krita s skodlami; obokana veža, stanovanjska soba, kuhinja in trgovski velb, poleq kevder; I. nadstropje: 2 sobi, veža in kuhinja. Gozdni deleži: za Vincarji, 2/3 na Žovščah, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču. Gradbeni posegi: Stavbni elementi iz 18. stoletja. 1899-1910 Valentin Debelak: povišanje hiše, načrt Josip Marguč 1899, povečava dveh oken, nova klet, zamenjava obokov v veži in kuhinji; 1930 isti: naprava pekarije.
Prebivalci:	1880 - 3 (1 govedo),
1890 - 2,
1931 — 7 (1 začasno odsoten), 1984 -5,
1840 — nadstropna, skodle, 1984 — nadstropna, opeka.
Lastniki: Andrej Hren (Krenn), krojač, in Rozalija, rojena Kuhler, lastnika 1798 (PA/39),
Jakob Hren, sin, krojač in medičar (lectar), testament po Rozaliji 1798 (1/291, 297, 282; PC/242),
Maksimiljan Cebal, kupna pogodba 1802 za zadnji del hiše in štale (I/282),
Anton Jugovic iz vasi Trata, kupna pogodba od Jakoba Hrena 1805 (I/450; 11/14),
Jakob Hren, krojač, kupna pogodba 1805 (11/14) (od A. Jugovica),
Jakob Stenovic, lectar-medičar, licitacija s prisojilom 1836 (VI/266),
Blaž Mohar, nakup s prisojilom 1853,
Viljem Fabiani, notarska kupna pogodba 1863,
Blaž Mohar, licitacijski zapisnik s prisojilom 1864,
Mina Jamnik, branjevka, kupna pogodba 1870,
Mina Debelak, rojena Bukove, izročilna pogodba 1892,
Valentin Debelak, izročilna pogodba 1894,
Viktor Debeljak, daritev na smrt 1924 (1949),
Janez Debeljak, sklep o dedovanju 1964.
Mesto 131,
1930 Nunska ulica 5,
Blaževa ulica 5,
pare. št. 282/2; vložek 162, 163, 721. Domače ime: Martin.
Hiša je bila prvotno v sklopu Mesta 102 kot gospodarsko poslopje. Prostor je odprodal Nikolaj Pokorn iz Stare Loke. Prvotno je bil na tem mestu hlev in nekaj stanovanjskega prostora nad njim. Stavba je bila uradno numerirana 1887.
Gradbeni posegi: 1925 Valentin Debelak: podrtje stare hiše in zidava nove dvonadstropne stavbe, načrti: Anton Ogrin.
Prebivalci:	1880- 13,
1890- 9, 1931 - 2, 1984 - 3.
Lastniki: Nikolaj Pokorn, lastnik v Mestu 102, Martin Hafner, Žagar, kupna pogodba 1877,
Mesto 104,
1930 Nunska ulica 3,
Blaževa 3,
pare. št. 280; vložek 164, 700. Domače ime: Berlc, Samostan. Hiša v Kloštrski gasi, 2/3 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša v Kloštrski gasi, krita s skodlami; v pritličju veža, štala in kevder; I. nadstropje: stanovanjska soba s kamro, kuhinja in jedilna shramba. Gozdni deleži: v Gabrovšk, 2/3 za Gradom, 2/3 v Kurniku, 2/3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1890 Franjo Čadež: popravila v hiši, načrt: Janez Berčič.
Prebivalci: 1880 - 15, 1890 - 16,
1930 — v sklopu samostana, 1984 - 7,
1940— nadstropna, skodle, 1984 — nadstropna, opeka.
Lastniki: Jurij Jezeršek, lastnik 1784 (ZK XIII/17-B/55),
Andrej Marenk (Marenig), lastnik pred 1 792 (PCM, 47),
Matevž Jelene, kupna pogodba 1792 (PCM, 47),
Pavel Krek, izročilna pogodba 1794 (PC/47),
Tomaž Hafner, mesar, kupna pogodba 1802 (PC/47),
Simon Hafner, sin, v Železnikih, izročilna pogodba 1810 (I/308; II/228),
Jernej Hafner, mesar, Simonov brat, kupna pogodba 1827 (IV/227),
Blaž Košir, licitacijski zapisnik 1839 (VII/277),
Jernej Hafner, čevljar in poljedelec, kupna pogodba 1844 (VIII/232),
Franc Čadež, davčni eksekutor, kupna pogodba 1890,
Alojzij Rožič, župnik v Krašnji, kupna pogodba 1894,
Josipina Lavrič, prisojilo 1907,
Uršulinski konvent v Skofji Loki, kupna pogodba 1907,
Reichsgau Karnten, zaplemba 1941,
Konvent uršulink 1945, vrnitev,
Družbena lastnina 1958,
Privatni lastniki.
Mesto 105 in 106,
1930 Nunska ulica 3, (Klobovsova ulica 1), Blaževa ulica 3 (Klobovsova ulica 2),
pare. št. 244, 235/1,2, 246, 246/1, 247 (cerkev), 270; vložek 165, 700, 701, 970.
Domače ime: Nune, Samostan.
Nunski klošter - št. 105.
Nunska kaplanija — št. 106.
Opis hiše okrog 1840: Samostan ni popisan.
Prebivalci:	1880 — 185 (2 konja, desetero goved, 8 prašičev),
1890 — 176 (2 konja, osmero goved, 5 prašičev), 1931 - 234, 1984 - 44.
Lastniki: Glej historiat. Leta 1794 je del poslopij prešel pod verski fond in je bil vpisan v deželni deski pod št. 116 in 117. Ta del poslopij je po uredbi o prenosu imovine verskih
skladov prešel leta 1939 pod ljubljansko škofijo, ki jih je z odstopnim pismom dala nazaj uršulinskemu samostanu. Leta 1941 so Nemci kompleks nacionalizirali, leta 1945 pa je bil vrnjen uršulinkam. Leta 1958 je večina poslopij prešla v družbeno lastnino, razen cerkve na pare. 247 in dela starega poslopja samostana. Poslopja so v upravljanju različnih ustanov in privatnikov, vendar zemljeknjižna ureditev ni speljana do konca in zato lastnikov na tem mestu ne bom navajal.
OBRTNIK ŠKOFJA LOKA, BLA2EVA ULICA 3 176a
Začetki podjetja segajo v december leta 1962, ko je Stanovanjska skupnost Škofja Loka registrirala 11 storitvenih dejavnosti — servisov. V Blaževi ulici 3, v nacionaliziranih prostorih bivših gospodarskih poslopij uršulinskega samostana, so imeli obratne prostore: barvarna, mizarski, steklarski, vodovodno-instalaterski in gradbeni servis. Na Spodnjem trgu št. 12 so ustanovili kemično čistilnico, pralnico, krojaški in pleskarski servis. Čevljarski servis je delal na Kidričevi št. 2, elektro servis pa na Mestnem trgu. Leta 1964 je servise prevzela Krajevna skupnost Škofja Loka. Iz servisov na Spodnjem trgu se je razvila Kemična čistilnica Bistra.
Iz servisov v Blaževi ulici je januarja 1965 Skupščina občine Škofja Loka ustanovila Podjetje Obrtnik — podjetje za vzdrževanje zgradb Škofja Loka. Predmet poslovanja je bil: zidarstvo in fasaderstvo, tesarstvo, krovstvo, parketarstvo, polaganje podov iz umetnih zmesi, sobno slikarstvo in pleskarstvo,pečarstvo (keramičarstvo) za postavljanje peči in oblaganje s ploščicami, mizarstvo, rezanje stekla, črkoslikarstvo, ključavničarstvo, kle-parstvo, elektromehanika, elektromehanika za radijske sprejemnike in televizorje. Vseh zaposlenih je bilo takrat 45. Podjetju so dodelili osnovna in obratna sredstva, ki jih je dotlej uporabljal servis za vzdrževanje zgradb Krajevne skupnosti Škofja Loka. Osnovna in obratna sredstva in zgradbe so bile deficitarne in je novo podjetje potrebovalo nekaj let, da si je položaj izboljšalo in posodobilo osnovna sredstva. Veliko so vlagali v proizvodne prostore, ki so kljub stalnemu preurejanju ostajali neprimerni. Zaradi zaprtosti nunskega dvorišča in spomeniškovarstvenih načel se prostorsko niso mogli širiti. Leta 1967 so razširili predmet poslovanja še na elektroinstalaterstvo, inštalaterstvo za vodovod, plinske naprave in kanalizacijo ter prodajo gradbenega materiala na drobno. Po letu 1971 so opustili precej dejavnosti in so obdržali naslednje: mizarstvo, parketarstvo, polaganje podov iz umetnih mas, pečarstvo (keramičarstvo) za postavljanje peči in oblaganje s ploščicami, rezanje stekla in prodajo gradbenega materiala na drobno. Podjetje posluje kot enotna delovna organizacija, interno razdeljena na obrate mizarstvo, zaključna dela v gradbeništvu, steklarstvo in trgovina. V letu 1975 so steklarski obrat preselili v puštalski grad. Leta 1981 je požar močno prizadel delovno organizacijo. Gradbena enota s trgovino in skladiščem se je preselila na Štemarje, v prostore bivšega dijaškega doma na Titovem trgu 4. Že dalj časa gradi podjetje nove proizvodne prostore v industrijski coni na Trati oziroma na Grencu. Od leta 1979 deluje v okviru Obrtnika Enota za gospodarjenje s stanovanjskim fondom in od leta 1981 Stanovanjska zadruga Sora-Škofja Loka. V zadnjih letih so razširili poslovanje še na opravljanje storitev oziroma del v okviru trajnejšega poslovno tehničnega sodelovanja z obrtniki. Sredi leta 1984 so imeli 75 zaposlenih.
Mesto 105 in 106, 1930 Nunska ulica 3, Blaževa ulica 12,
Zahodni del bivšega samostana, sedaj skladišče Etnografskega muzeja iz Ljubljane. Prebivalci:	1984 - 6. Začasno so prijavljeni prebivalci samskega doma LTH.
Mesto 105 in 106, 1930 Nunska ulica 3, Blaževa 14,
Nunska kašča. Sedaj prostori Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Enot.) v Škofji Loki. Prebivalci:	1984-0.
Mesto 108,
1930 Nunska ulica 1,
Blaževa ulica 1,
pare. št. 248; vložek 172.
Domače ime: Kumer, Pibrova Marička, Taler.
Hiša v Kloštrski gasi, 1 hiša.
Opis hiše okrog 1840: Hiša v Kloštrski gasi, krita s skodlami; veža, stanovanjska soba, kamra in kuhinja; I. nadstropje: 2 sobi spredaj, soba in dvorišče.
Gozdni deleži: v Padršk, v Veliki Hrastnici, v Bodoveljski grapi, 1 v Kurniku, 1 za Gradom, 1 v Tošču.
Prebivalci:	1880 - 22 (od tega 19 šolarjev),
1890 - 2,
1931 — šteti v drugi Thalerjevi hiši, 1984 - 4,
1840 - nadstropna, skodle, 1984— nadstropna, opeka.
Lastniki: Valentin Kne, jermenar, pozneje v Ljubljani, lastnik 1802 (IV/83),
Simon Kandiž iz Karlovca 14, kupna pogodba 1807 (I/285; 11/114),
Uršula Kandiž, obravnava 1819 (111/215),
Valentin Trojar, kramar, kupna pogodba 1822 (111/271),
Ana Kumar, kupna pogodba 1831 (V/218),
Anton Grbec, licitacijski zapisnik s prisojilom 1863,
Antonija Grbec, vdova, zapuščinsko prisojilo 1873,
Jera Pegam, dajalka hrane dijakom, notarska kupna pogodba 1874,
Marička Johan, izročilna pogodba 1894,
Rafael Thaler, kupna pogodba 1903,
Melita Tomič, rojena Thaler, iz Ljubljane, prisojilo 1936,
Družbena lastnina - FLRJ 1947,
Splošno ljudsko premoženje — Mestni ljudski odbor Škofja Loka 1948, Komunalno podjetje državnih zgradb v Škofji Loki 1950, Občina Škofja Loka 1963.
PRIČEVANJA STARIH LOCANOV
Po pripovedovanju Anice Loskot,roj. Homan, zapisala Doroteja Gorišek 25.7.1951. Nunski grad
Nunam je posodil denar za nakup gradu marchi Gozani. Bil je stranska linija bogatašev iz Italije pri Veroni. Bil je menda pisar na sodišču ali davkariji. Stanoval je v Flisovi hiši. Bil je tak revež, da niti srajce ni imel. Povedal je večkrat dr. Grbcu, da ima zelo bogatega sorodnika in bo veliko podedoval, ko bo ta sorodnik umrl. Neko noč je pozvonil hišni zvonec. Prišel je sel iz Ljubljane od grofa Attemsa in povedal, da je Gozanijev sorodnik v Italiji umrl in mu vse zapustil. Dr. Grbec mu je posodil obleko, da je mogel iti v Ljubljano h grofu Attemsu. Tam so mu dali denar, da je lahko potoval v Italijo. S seboj je vzel ženo in otroke, spletično Kumrovo Tino, to je Guldenpreinikino sestro, nečakinjo dr. Grbca. Guldenpreinova je bila doma v hiši klobučarja Tavčarja in je bila nečakinja dr. Grbca. Ta je bil Gozanijev prijatelj. Gozani je dal denar za nakup gradu, tudi ves nunski vrt je obzidal on. Zid je napravil na svoje stroške, ker je bil prijatelj prednice, neke madžarske grofice, ki je pokopana poleg Strahla.178 Za nakup gradu je Gozani dal nunam le delno, zid pa je napravil popolnoma na svoje stroške. Gozani je začel graditi ,,ta velko hišo", to je sodnijo, in Jeralovo hišo. Potem pa so zahtevali od njega, da ne sme živeti v Loki, ampak na svojih posestvih v Italiji. Zato je prodal „ta velko hišo" Juriju Guzelu.179
Grbci so bili stara loška rodovina. Imeli so na mestu sedanje šolske hiše majhno hišo, ki so jo podrli in zgradili vilo. Ta kraj se je imenoval „na Vili". 80 Za ženo je imel Grbec neko baronico iz gradu med Sv. Duhom in Bitnjem, ki danes ne stoji več.181 Njihovi dedi in pradedi so bili vedno ranocelniki (Felčerji). Zgodovino slovenskih zdravnikov je popisal dr. Pintar iz Ljubljane, ki popisuje v knjigi tudi Grbčeve. Sem ga je pripeljal dr. Jamar h gospe Guldenpreinovi, da mu je pripovedovala zgodovino. Zadnji Grbec je bil zdravnik in je imel štiri hčere in sina. Sina je ubil poln sod vina, ki je padel z voza na otroka pred Urmoharjem v Karlovcu. Grbčevi so imeli tudi hišo sedanje kavarne in Kocelijevo, zato je bilo oboje povezano s traktom preko ceste.182
Guzel je kupčeval z lanom, orehovim in češnjevim lesom, ki ga je pošiljal prek Benetk v London. Do Benetk so vozili les z vozovi. Tam so ga preložili na ladjo. V Londonu je imel trgovske prijatelje, h katerim je potoval na prvo svetovno razstavo leta 1851 skupaj z ženo in se je tam fotografiral, kar je bilo takrat nekaj nenavadnega. Sedeti je moral celo uro pred aparatom. Bil je v narodni noši in je imel gumbe pri žametasti vestji iz težkega zlata. Žena je bila v narodni noši s pečo.183
V Benetkah je živel neki Prešeren, sin peka Prešerna, ki je bival v sedanji Puhpintar-jevi hiši v Nunski ulici. Imel je samo sina in hčer. Sin je imel v Benetkah banko na RivodegliSchiavoni v lastni palači. On je posredoval razne pošiljke, ki so prihajale iz Škofje Loke, kot platno, lan, les (orehov in češnjev). Čutil se je Ločana. Njegova sestra Ana je poročila Pavla Homana iz Zminca, ki je bil pek. Prešeren je dal svoji sestri toliko denarja za doto, da sta kupila sedanjo Homanovo hišo, ki je bila prej last brižinskih škofov. To je bilo okrog leta 1830-1832.185 Homanova družina iz Zminca je bila protestanska in so skrivali Dalmatina. Na Dobravi so bile še stare protestantske knjige.
Kašmanova rodovina je bila stara trgovska družina. Ob času Napoleona je avstrijski denar propadel pri nas. Stari Ločani so šli peš v Celovec, da so tam avstrijski denar zamenjali za francoskega. Nazaj grede je Kašman na Ljubelju nekaj zaostal in so ga pozneje našli mrtvega. Bil je oropan in ubit. Imel je sina in hčer. Sin je imel jesiharno v sedanji Savnikovi hiši.186 Ta je imel spet sina in hčer. To sta bila stari Kašman, oče Antona, in Micka Juvanova, ki se je poročila k stari bajti, sedaj Lukežu. Njen možje bil kmet. Ko je on umrl, je ona začela havzirati, da je preživela veliko družino.187 Nasproti Koširja je bila mala hišica.188 Spodaj je bila hiša in kamra, zgoraj pa pod. Le spodaj je bilo malo pozidano, zgoraj pa leseno. Lukežka je pokupila sosednje hiše in sezidala
sedanjo (Thalerjevo). Nasproti Lukežu je bil trgovec Plavc iz Ljubljane. Ko je ta umrl, je hišo kupila Lukežka za svojo hčer Tončko, ki se je poročila z Janezom Koširjem (to je Mlinarjevim). Ta dva sta nadaljevala Plavčevo trgovino.189
Flisova hiša190 je bila last nekega Marinija iz Trsta. Njegov stric Rivoltela v Trstu je bil silno bogat. Marini je mnogo popotoval po svetu in je zapravil stricu ogromno premoženje. Za kazen so ga poslali v Škofjo Loko in so mu napravili trgovino. Silil je Ivanko Homanovo, naj ga poroči. Ker je bil pa kakih 30 let starejši, je ona zahtevala, da ji prepiše vse premoženje in ga pod tem pogojem poroči. Po poroki sta potovala v Trst, kjer je njega zadela kap komaj teden dni po poroki. On je samo popival in se dobro imel. Privabil pa je mnogo tujcev iz Trsta v Loko.
Pri Kroni so bili Sušniki. Njihova stara mati je bila Homanova. Tudi pri Kamrarju so bili peki Sušniki. Za časa cehov so smeli peki peči vsak le ob določenih dneh, ter je moral vsak nesti kruh v Kamro, kjer so ga prodajali. Za Marije Terezije so dobili loški peki lastne obrti, da so smeli peči vsak zase. Tozadevne listine Marije Terezije je odnesel od Homana Gaber. Ko je Homan zahteval listine nazaj, je Gaber izjavil, da so v ljubljanskem muze-
Po pripovedovanju Josipa Guzela, zapisala Doroteja Gorišek, 1.7.1952
Moj stari oče Jurij Guzel je umrl tri leta pred mojim rojstvom. Kupil je hišo pri Balantu, ki je že takrat imela to ime. To hišo je potem izročil mojemu očetu Janezu Guzelu. 192 Jurij Guzel je bil velik in močan, da je potreboval dve teletiniza par škornjev. Peljal se je na ženitovanjsko potovanje s svojimi konji v London.193 Kupčeval je z bombažem, pa tudi z ogljem in drvmi. Zidal je Jurijevo hišo, to je sodno poslopje, in gostilniško poslopje, ki je poleg. V sodnem poslopju je bila gostilna in so zato napravljene velike kleti. V sedanjih gostilniških prostorih Jeralove je bil takrat prostoren hlev.194
Jurij Guzel je kupil tudi današnjo Kasarno, ki je bila privatna last in se je imenovala Maksova hiša.19 Ko se je leta 1869 vračala avstrijska vojska iz Italije, je bil več let 13. kor v Loki in so bili pešci nastanjeni v Kasarni, kjer so bili tudi konji. V Podnu so imeli topove, na prostoru sedanje klavnice pa jahalnico, zato je ta prostor dobil ime Rajt-šola.
Moj oče Janez Guzel je kupil žago v Skalcah,197 ki ni imela jezu, temveč le nekak plajš, to je provizoričen jez. Žaga je bila samo ena. Oče je jez vzdignil in napravil pet žag. Vodo, ki je odtekala od žag, je uporabil, da je gonila stroje za rezanje parketa in stroj za tolčenje lubja. V podaljšku žag so bile delavnice, kjer je delalo po 15 mizarjev, ki so izdelovali masivne in furnirane parkete. Pod hribom so bile sušilnice za les in šupe za odkladanje suhega lesa. Očetov naslednik Ignac Guzel je žage prodal Elektrarni po prvi svetovni vojni.
Moj oče mi je dal Kasarno že leta 1897, ko sem se oženil. Mesec dni po moji poroki je oče umrl. Mama je ostala sama in sem ji moral pomagati pri gospodarstvu. Mama je umrla leta 1905 brez oporoke, potem smo si razdelili premoženje. Oto je dobil Sodnijo in Tošč, ki ga je pozneje prodal Heinricherju. Travnik Dešna sta imela Ignac in Oto vsak polovico. Ignac je dobil dom pri Balantu, žage v Skalcah, gozd v Crngrobu in v Lubniku.
Grbčeva družina v Loki je bila bogata. Imeli so vilo, kjer je sedaj šola. Žane Deisinger je imel eno Grbčevih za ženo in je postala vila njegova last. Vilo in vso zemljo do Stemarjev in do Ingelča je kupil na dražbi pokojni Janez Demšar, kovač v Škofji Loki, ki je potem prodal nekaj vrta za razširitev ceste, nekaj Valentinu Sušniku na Štemarjih, da je postavil tam kuhinjo, Janezu Ingliču, da je zgradil hišo. Katoliškemu društvu, ki je potem prodalozemljo Burdychu, Burdych je pozneje odprodal del zemlje Thalerju!98 Demšarjev sin Janez je pa prodal vilo, gospodarsko poslopje in del vrta za novo šolo. Grbčevi so bili znani, da so zelo zapravljali.
Pri Lukežu je bila majhna hišica, ki je imela v prvem nadstropju lesene planke. Pozneje je mesto odkupilo en meter širjave za razširitev ceste in so hišo toliko umaknili ter so tedaj sezidali tudi prvo nadstropje, da so odstranili planke. Marija Juvan, Kašmano-
va sestra, je kupila najprej hišo pri Tajčku, ki je bila prodana na dražbi. Pozneje je kupila to vogalno hišo. Leta 1891 je kupila tudi Plavčevo hišo. Jeričino in Dolenčevo hišo ter Hudorevnikovo je kupil menda Rado.199
Na prostoru današnje tovarne Šešir je bil svoječasno mlin. Ta mlin je kupil potem Krenner, ki je od mesta kupil tudi bivšo javno pot, ki je vodila preko današnjega dvorišča, ter jo zaprl. Dobil je stroje ter začel delati sukno. To delavnico je polagoma razširil v tovarno. Hišo, kjer so danes pisarne, je zgradil on. Umrl je 10.4.1895. Za njim je podedoval tovarno Alojz, ki ga je oče poslal na Češko, da bi si pridobil podrobnega znanja o izdelovanju sukna, vendar ta ni imel veselja do tega posla. Precej strojev je odprodal, potem je pa prodal tovarno bratu, ki jo je po prvi svetovni vojni prodal Dermoti, strojarju v Železnikih.200 Včasih je bilo pri Dermoti veliko bogastvo, po njegovi smrti pa se je izkazalo toliko dolgov, da je morala vdova odprodati, kar je mogla. Meni je prodala šupi pri kolodvoru. Matevžu Hafnerju je prodala travnik in hišo ob Sori,201 tovarno paje prodala nekemu Dermoti, ki je v njej napravil tovarno klobukov. Ta ni bil domačin.2
Kašča je bila od nekdaj last Deisingerjev, ki so imeli pivovarno, da so tam sušili hmelj in shranjevali posodo. Pivo so kuhali v Prajerci, tam, kot pozneje Šmid. Deisingerji so bili Bavarci. Prajerca je bila na dražbi prodana in jo je kupil Luka Šmid iz Gašteja. Ta je dal sina Josipa izučiti za pivovarnarja in je ta pozneje tam kuhal dobro pivo.
Zadnji lastnik škofjeloškega gradu je ponujal mojemu očetu grad za 41 500 fl. Menda je bil to Trpine. Razšla sta se za 500 fl. To je bilo nekako leta 1876 ali 1877. Moj oče je potem kupil Lubnik, Crngrob in ribstvo v last. H gradu je spadal Hrastnik, Lubnik, Crngrob in ribstvo. Škof Misija je posredoval, da so nune kupile grad. Izposloval jim je tudi denarno podporo, da so lahko zidale. Stavbenik Treo je več let popravljal in prezi-daval grajske prostore.
ŠPEHOVI - CESARJEVI - PAPEŽEVI
Zapisal Maksimilijan Fojkar, Gabrk 15.1.1982
V	obdobju pred prvo svetovno vojno in po njej je bila Loka majhno podeželsko mestece. Meščani in bližnji okoličani so se med seboj poznali po priimkih in imenih, a še raje po hišnih imenih. Na Placu, kjer so dvonadstropne hiše, je bivala mestna gospoda. Lontrg in delno oba Karlovca so bili bivališče obrtniškega življa. Na obrobju mesta na Studencu, v večini Spodnjega in Zgornjega Karlovca, pa tudi v Puštalu so živeli najnižji, bajtarji, kajžarji in številni gostači - delavci in dninarji.
Imenitnejši meščani so se imenovali le po svojih priimkih. Tistim iz srednjega in nižjega sloja so radi pritikali dodatna imena, ki so se nato kot družinsko — hišna imena -obdržala delno še do danes. Izvor teh mnogih imen je pikre vsebine, večkrat tudi žaljive narave. Ločani smo se med seboj v pogovornem jeziku posluževali več ali manj le teh imen.
Kako je nastalo naše hišno ime Špehovi — Cesarjevi?
Moj stari oče po mamini liniji je bil Jakob Špeh (1842-1923). Doma je bil iz vasice Šmarata na obrobju Loškega polja na Notranjskem. Bil je žandar v Loki. Poročil se je z mojo staro mamo Ano, rojeno Fojkar (1843-1911). Bil je začetnik priimka Špeh v Loki. Dobro sem ga poznal, saj mi je bilo kakih 8 let, ko je umrl star preko 80 let.
Po pripovedovanju moje mame je bil v zrelih letih dokaj obilne, visoke in tršate postave in zelo močan, pravi hrust. Na njegovem domu je bilo še več bratov, vsi zajetni, pravi Martini Krpani. Moja mama ga je vprašala, kaj jim je doma mati kuhala in kakšne ogromne lonce je morala imeti, da je vse nasitila. Odgovoril ji je, zavijajoč po notranjsko: „U kotve (kotlu), jedli smo pa le koruzovnu in zevncu." Kot loški žandar je bil zelo vesten. Najraje je pripovedoval, kako je ujel zloglasnega roparja Kurjevčka v Sopotnici. Ta tolovaj je strahoval Loko, zlasti okolico, hribovske kmetije. Po nekem takšnem patrolnem obhodu je stari oče zavil v gostilno, se vsedel, se odkril in si naročil polič vina, kar je bilo za oboroženega v patroli po takratnih avstrijskih postavah prepovedano. Naznanili so ga in je izgubil službo. Nato je delal kot drvar in je šel drvarit celo na Turško (verjetno v Bosno). Nekoč ga dlje časa ni bilo nazaj. Delovna obleka se mu je strgala in domov v Spodnji Karlovec jo je primahal oblečen po turško v znamenitih pisanih turških hlačah. Takrat je bil ves Karlovec pokonci in se je o tem še dolgo govorilo. Pozneje je najraje po hribovskih kmetijah dninil in „holčval". Dokler je bil še pri močeh, je tudi krošnjaril po hišah. Zanimivo je, da je hodil nakupovat v Trst peš tja in nazaj. Kot nekdanji žandar je dobro poznal vso našo okolico, po rodu pa vso Notranjsko. V Trst je hodil 24 ur. Žena, moja stara mati, mu je v peči skuhala velik lončen lonec kaše. Vroč lonec je dobro zavila v cunje in deko ter postavila v koš. Pravil je, da je bila kaša v loncu še v Trstu topla. V Trstu je nakupil sveč in razne gospodinjske krame in je to potem razprodajal po loških hribovskih naseljih, kjer ga je vse poznalo.
Delal je tudi pri nekih izkopih v nunski cerkvi, bržkone pri zamenjavi tlaka. Pripovedoval je, da so prestavljali pokopane škofe (verjetno kakšne škofove uslužbence v Loki). Ko so trupla premikali, so se mrtvim škornji na nogah kar sesuli v prah.
V	družini je bilo pet otrok. Štirje so odrasli in so se odselili v Trst in v Ameriko. Ostala je le najmlajša hči Marijana, moja mati. Ta se je poročila z mojim očetom Francem Fojkarjem (Slugovcovim Froncem) leta 1902.202
Ker ni ostalo po starem očetu moških potomcev, se tudi priimek Špeh ni razširil po Loki. Ostal je hišni priimek pri Špehu, kar je bilo za loška ušesa bolj zvočno in prodorno, žal večkrat tudi z zbadljivimi prizvoki.
Kako pa smo prišli do imenitnejšega hišnega imena pri Cesarju? Naša številna družina s starim očetom se je preselila iz Spodnjega Karlovca na Studenec št. 1, v takoi-menovano Krenerjevo bajto. Stare hiše sedaj ni več, na njenem mestu je nova hiša Sorška cesta 12. Ob hiši se vzpenjajo proti zdravstvenemu domu tako imenovane preferancarske stopnice. Postavili so jih loški veljaki iz fonda, ki so ga priigrali pri igranju preferance. V
tej hiši sem se rodil jaz kot osmi otrok. Vseh nas je bilo 11 otrok. V moji nežni mladosti se še spominjam, da so bile pod našo hišo barake ruskih ujetnikov iz prve svetovne vojne. Od te vojne so ostali pozneje samo še svinjaki (pozneje Linketovi svinjaki z enim stanovanjem), ki jih je vzela velika povodenj leta 1926. O Krenarjevi hiši so ljudje pripovedovali, da je bila v času kuge v Loki tako imenovani ..kolera špital", kamor so izločali iz mesta ljudi, ki so oboleli za kužnimi boleznimi.
Bilo mi je 8 mesecev, ko je bil v juniju 1915 vpoklican v vojsko tudi moj oče, ki je bil takrat star 42 let. Dodeljen je bil na območje soške fronte. Ker je bil vešč nemškega jezika in zaradi starosti, so ga dodelili za ordonanca. Kot častniški kurir je prenašal važno vojno pošto na odseku Vršič—Kranjska gora-Šmohor-Mauten—Ketschach in nazaj. (Ko je katastrofalen snežni plaz pustošil po pobočjih Vršiča — spomin Ruska kapelica — je bil na poti proti Hermagoru). Kot zunanji videz svoje ordonančne službe je smel nositi bele hlače, da ga niso med potjo ustavljali in legitimirali.
Vojna se je vlekla v nedogled. Nastopila je lakota. Naša številna družina je krepko občutila bič vojne, saj je zavladal stradež, pomanjkanje hrane in obleke. Kadar je oče prišel na dopust za kak dan, je prinesel kanto petroleja. Tega so nato moji starejši bratje in sestre nosili po hribovitih kmetijah v zameno za živež. Pripovedovali so, da je bilo dobro, kadar so doma jedli za večerjo črno kavo s saharinom (če so ga dobili) in nek ruski krompir, ki je imel žgoč okus, da so otroci jokali, ko so ga jedli. Za mene, ki sem bil takrat najmlajši, so iskali po Suhi in okoliških vaseh mleko, a ga za denar ni bilo dobiti, raje so ga dajali imenitni loški gospodi.
Ko je oče prihajal na take krajše dopuste v ,,belih hlačah", je pri takratnih loških purgerjih vzbujal posmeh, češ, nosi bele hlače kot cesar. Cesarja Franca Jožefa so poznali po belih hlačah. In tako se ga je prijelo ime Cesar, pri nas pa pri Cesarju.
Vojne je bilo konec. Oče se je vrnil s fronte. Ruskih ujetnikov tudi ni bilo več, jaz pa sem začel hoditi v „Kindergarten" k nunam, tam, kjer je sedaj podjetje Obrtnik, takoj ob vhodu desno. Tudi po vojni je bilo še dolgo časa pomanjkanje in nismo poznali kruha. Leta 1919 je nastopil moj oče novo službo kot elektrostrojnik v novoodprti elektrarni na Centrali v Binklju, kamor smo se preselili v marcu leta 1925, ko sem bil star 11 let.
Še ko smo stanovali na Studencu, je umrl naš stari oče Jakob Špeh. Kakšno leto za tem se je vrnil iz Amerike očetov brat, moj stric, Jakob Fojkar. Kupil je hišo, ki se stiska med Krennerjevo (sedanja Kmetijska zadruga) in Fušarjevo hišo, nasproti takratnega Špitala, mestne ubožnice na Lontrgu.203 Pojavili so se razni še živeči znanci, ptičarji iz njegove mladosti, ko so skupno popivali v veseli vinski družbi. Stric Jaka ne bi mogel postati pravi Ločan, da mu ne bi nadeli kakšno svojevrstno domače ime. Zopet se je zbrala vesela družba vinskih bratcev in nekaj šaljivih Ločanov iz mestnega obrobja. Strnili so glave v posvet in so hitro „pogruntali", kakšno ime bi bilo najbolj jedko in učinkovito. Ker je bil njegov brat (moj oče) Cesar in je živel v Schonbrunu, naj bo pa njegov brat papež Jaka I.,a njegov dom Vatikan. Pri tem je ostalo. Na račun te imenitne ,,pogruntavščine" so ga pozneje še večkrat pošteno zalili.
Z zbadljivkami našega hišnega imena so nas zbadali tudi otroci. Najhujši so bili Šani (navihanci iz Suhe). Večkrat so vpili nad menoj in sestro Lojzko, ko sva se vračala iz šole: ,,Zdaj pa gresta cesar Maksimiljan in cesarica Cita v svoj Schonbrun."
Največ zbadljivk je padlo, ko sem šel k birmi, pri kateri mi je bil za botra stric Jakob. Nagajali so mi, da bo to najimenitnejša birma, kar jih je bilo v Loki. Kako bo pogledal začudeno škof Anton Bonaventura Jeglič, ko bo birmal cesarjevega princa Maksimiljana in mu bo za botra sam papež Jaka I.
O naših imenitnih hišnih imenih je zapisal tudi takratni šaljivi ljudski pesnik Valentin Sever (Jurjev Tine) iz Puštala. Padel je kot žrtev fašističnega terorja med zadnjo vojno.
Takole je zložil: Naš papež Jaka I. in pa njegov patron v cerkvi imata sedež, sam Jakov ni zastonj.
Zato pa naša Loka vsenaokrog slavi, saj Kralja in Cesarja še v drugih mestih ni.
Vsenaokrog govorijo, da Papež šel bo stran, gotov se je navličal, prodal je Vatikan.
Stricu Jaku je ameriški denar hitro kopnel. Družina se mu je večala, zato je začel delati kot nekdanji „klobčar" pri Stricmanu na Lontrgu. Od tam se_ je slišalo brnenje tetive, s katero je rahljal volno za izdelavo klobukov. Pozneje je delal v Šeširju.
Zadolženost in skrb za kopico otrok sta ga prisilila, da je res moral prodati svojo hišo, svoj Vatikan. S številno družino se je preselil v Biže, za nekdanjim Gavžnikom, na prehodu ceste v Gorajte.
OPOMBE
1)	Loških razgledov (LR) je že 30 letnikov. Pri dr. Pavletu Blazniku naj na tem mestu navedem njegovo temeljno delo Škofja Loka in loško gospostvo (973—1803), izdalo Muzejsko društvo v Škofji Loki (MDI 1973, in tam navedene vire in literaturo. To največkrat citirano knjigo smo označili s kratico BI. Seznam kratic glej posebej.
Prijeten pregled zgodovine Loke je že leta 1894 napisal loški rojak, poznejši župnik v Besnici in škofijski arhivar France Pokorn. Nadaljevanka pod naslovom Loka (Krajepisno—zgodovinska črtica) je izhajala v Dom in Svetu leta 1894 (POK). Za ustvaritev „Stlmunge" časa druge polovice prejšnjega stoletja in časa do prve svetovne vojne si lahko preberete publikacijo, ki jo je izdal Zgodovinski arhiv v isti zbirki kot pričujočo knjigo. Zapisniki in drugi izbrani dokumenti iz arhiva občine Škofja Loka 1861 do 1918 so izšli leta 1979 (ZAP). Iz področja urbanizma naj omenim predvsem dela dr. Ceneta Avguština v Loških razgledih 23, 25, 26, 28. (Več glej LR 30/1983, 406) in dr. Ivana Sedeja v LR 11/1964. Opravičujem se vsem drugim piscem, ki so bili in so še zaslužni za proučevanje loškega domoznanstva in jih nisem mogel vseh našteti. Zaradi prostorske in denarne stiske sem tekst knjige krajšal in si lahko bralec detajle prebere v literaturi, ki jo sproti citiram.
2)	Loški razgledi 20, 1973, str. 348 in LR 30, 1983, str. 416 in tam navedene članke.
3)	Krancelj se imenuje hrib nad gradom, kjer so leta 1954 odkopali srednjeveško utrdbo - donjon. Med zadnjo vojno so posekali smreke v obliki kranclja.
4)	Priimki in domača imena: Kralj, Cesar, sto kilogramov težak Šurk (ščurek), itd. Glej tudi kitico št. 7,8, 9,10.
5)	V poglavju pričevanja starih Ločanov je razloženo od ,,papeža" Jake I. in njegove selitve iz „Vatikana" v Biže za Kamnitnikom. Hišo na Lontrgu je prodal leta 1932.
6)	Stara pivovarna, danes Titov trg št. 6. Glej Knjigo hiš I, str. 96. V otroških letih, ko sem stanoval v tej hiši, je nekoč prišel star možakar na okno in „ga velel prinesti ven" (ta ,,kratkega" seveda),
7)	Polde Hafner — Fešk, gostilničar in lesni trgovec, je kuhal posebno zdravilno grenčico. Recept zanjo je ostal skrivnost. Verjetno je bil podedovan še po klarisah, ki so imele v samostanu tudi apoteko. Med krizo mu lesna trgovina ni uspevala in se je zadolžil toliko, da je moral prodati svojo hišo, stara hišna št. 100. Preselil se je v Kasarno In še naprej v šupi na vrtičku ob sedanji cesti proti LTH izdeloval „večno kolo" (perpetuum mobile). Da se je kitica rimala je pesnik zapisal sto enajst (pravilno 100).
8)	Leta 1935 je občinski stražnik v zlorabi službenega položaja pretepel cigana Leonarda Raj harda, ki je zaradi slabega zdravja oziroma posledic udarcev umrl. Na starem pokopališču blizu mrtvašnice ima lepo vzdrževan grob s spomenikom in sliko.
9)	Bivša gostilna, danes Kopališka ulica št. 1, bivša trgovina,danes Poljanska cesta št. 1.
10)	Pri Cenetu na Peklu, sedaj Mestni trg 12, so prodajali tudi ,,ta zelenga", s katerim so si zdravili ,,mačka". Klin se s klinom izbija.
11)	Znani loški zdravnik, z originalnimi metodami zdravljenja in pogovora, je imel nazadnje ordinacijo pri Balantu. Hiše ni več. Stala je na zelenici pred avtobusno postajo. Ukvarjal se je tudi z zobozdravstvom. Po zadnji vojni se je preselil v Št. Vid pri Ljubljani.
12)	Bivša gostilna Pepevnak na Lontrgu, sedaj Spodnji trg 27.
13)	Bivša gostilna in domačija bratov Kavčičev (Jegorov), danes Jegorovo predmestje št. 2. Glej Knjigo hiš I, str. 78.
14)	Studenec so prenehali imenovati 1930, glej Knjigo hiš I, str. 60. Špital: glej v isti knjigi. V pesmici misli pesnik hudomušno norišnico in bolnišnico.
15)	Danes Jegorovo predmestje št. 9. Josip Marguč, vulgo Štajerc, je imel pogrebni zavod od začetka tega stoletja pa do pozne starosti, še po zadnji vojni. 2ena Rezika je prodajala sveče. Na vogalu vrta je imel napisno tablo v dveh jezikih, nemško in slovensko, na vsako stran. To je potem obračal po zapovedi gosposke.
16)	Pesem je napisal ljudski pesnik Valentin Sever, ki je padel kot žrtev fašističnega nasilja v zadnji vojni. Objavljena je bila v LR 2/232 in v LR 20/289. Očitno je, da jo več variant pesmice. Na tem mestu sem združil vse najdene kitice. Celotne pesmice gotovo ni zložil Sever sam, saj so dogodki anahronistični. Po letu 1930 so v mestnem predelu že imeli ulični sistem in ne več številk čez 100. Feškov Polde je bil na št. 100 in ne 111. ..Vatikan" je bil prodan leta 1932 Dogodek s ciganom se je zgodil leta 1935. Pesmico so v ljudskem tonu dopolnjevali hudomušni Ločani.
17)	Pesmica je podobna prvi. vendar je verjetno starejša. Našel sem jo zapisano pri Žigonovih na Placu. Eden od domnevnih avtorjev bi bil mogoče loški kaplan Filip Terčelj, ki je deloval v Loki okrog prve svetovne vojne oziroma po njej. Omenja gostoljubnost kapucinov, kjer so na porti obedovali tudi mestni reveži. Pod viaduktom je mišljen Kapucinski — Kamniti most. Omenja že znano Feškovo gostilno na št. 100 in mesarja Komatarja, ki je imel mesarijo ob vhodu v mesto pri Selških vratih. Komatar se je priženil v Krevsov mlin okrog leta 1920. Za gostilno Abstinent nisem izvedel, katera bi bila. V Kasarni je izdeloval Balantov Pepe — Josip Guzel jesih od okrog 1897 pa do leta 1941. Tine Oblak — Tajčk je imel spodaj brivnico. Brivci so se ukvarjali tudi s padarstvom in ,,žavbami", tudi proti bolham. Lukežovo trgovino ima sedaj ABC Loka.
18)	BI/54
19)	Opomba 18
20)	BI/56
21)	Opomba 20
22)	BI/57
23)	Zapisniki in drugi izbrani dokumenti iz arhiva občine Škofja Loka 1861 do 1918, zbral in uredil France Štukl, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gradivo in razprave 5t. 1, Škofja Loka 1979. str. 26 in passim. (ZAP)
24)	France Štukl, Občinska ubo2na hiša in druge socialne ustanove, LR 20, 1973/51
25)	BI/61, 98, 123-126, 246-254, 305, 322
26)	BI/367-370
27)	BI/305
28)	France Pokorn, Imenitnejši Ločani, rokopisna kartoteka v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani
29)	BI/289, 298, 311, 328, 337, 338. 342
30)	Doroteja Gorišek, Potovanje iz Furlanije preko Poljanske doline v Škofjo Loko 1486, LR 3, 1956/275-276
311 BI/156
32)	BI/314—315
33)	Cene Avguštin, Les kot gradivo v meščanski arhitekturi Škofje Loke, LR 25. 1978/73-78; France Štukl, Loška meščanska arhitektura s posebnim ozirom na leseno gradivo in razmišljanja o njej. LR 26, 1979/55-61
34)	ZAP/14
35)	Peter Fister, Stojan Škulj. Prenova starega mestnega jedra škofje Loke, LR 30, 1983/179, 186
36)	BI/316
37)	Ivan Sedej, Kmečko stavbarstvo in problem arhitekture na Spodnjem trgu v Škofji Loki, LR 11, 1964/62-68
38)	Nace Šumi, Profano baročno stavbarstvo v Škofji Loki. LR 7, 1960/106—110
39)	ZAP/9
40)	Službene novine kraljevine Jugoslavije, št. 44/16, z dne 25.2.1930; Uradni list Kraljevske ban-ske uprave Dravske banovine, št. 45, z dne 31.3.1930
41)	ZAL Šk. L., Občina Škofja Loka, fasc 98 (naselja, kraji, hišne številke, gibanje prebivalstva)
42)	ZAL Šk.L.. Občina Škofja Loka, fasc 95
43)	France Štukl, Drobci iz spomeniškega varstva v Škofji Loki (Tri neizvedene variante adaptacije in cestna varianta), LR 27, 1980/43-48
43a) ZAL. Šk.L. Občina Škofja Loka, fasc. 76
44)	ZAL Šk. L., Mestni ljudski odbor Škofja Loka (MLO) fasc. št. 1
45)	ZAL Šk. L., originalne popisnice prebivalstva za ta leta so bile leta 1983 na novo zvezane. Sterejši podatki: France Štukl, Škofja Loka in njeno prebivalstvo v preteklosti. LR 19, 1973/131-142
46)	ZAL Šk. L., MLO Škofja Loka, fasc. 1
47)	Opomba 45, drugi del
48)	Matični urad Skupščine občine Škofja Loka (SO), podatki iz računalnika, april 1984
49)	France Pokorn, Loka, Krajepisno zgodovinska črtica. Dom in Svet 1894, str. 504—506, 532-533; Franci; Štukl, Inventar škofjeloškega gradu iz leta 1315, LR 11, 1964/205-208; Isti, Gradivo za stavbno zgodovino loškega gradu, LR 14, 1967/61-67
50)	BI/42
51)	81/158-161
52)	BI/262-265
53)	Majda Smole, Graščina Škofja Loka, Publikacije Arhiva SR Slovenije, serija Graščinski arhivi, zvezek I, Ljubljana 1980, str. 16
54)	ZAL Šk. L., Občina Škofja Loka, fasc. 105
55)	BI/313
56)	France Planina, Znamenitosti Škofje Loke, LR 2, 1955/116
57)	ZAL Šk. L., Občina Škofja Loka, fasc. 100
58)	ZAL Šk. L., Župnija Škofja Loka, VIII/72; zemljiške knjige 111/195, V/13, V/92
59)	Opomba 57
60)	BI,'80
61)	Z AP/passim
62)	France Štukl, Sto let gasilstva v Škofji Loki (1876-1976), LR 23, 1976/135-136
63)	Zorka Šubic, Nova razstavna zbirka v Loškem muzeju; Marjan Slabe, Ob otvoritvi razstave meščanske keramike, oboje LR 27 1980/308-313
64)	ZAP/45
65)	II/442, II/503
66)	ZAL Šk. L.. Občina Škofja Loka, fasc 98
67)	Branko Šubic, Razvoj mesne industrije v Škofji Loki po letu 1945, tipkopis. Tovarišu Brankotu Šubicu se najlepše zahvaljujem za posredovane podatke; drugi podatki o mesarjih ZAL Šk. L., Ljudski odbor mestne občine Škofja Loka, fasc. št. 1, 6, 12, 17
68)	Opomba 56, str. 11 5
69)	France Žebre, O zidavi sokolskega doma v Škofji Loki 1919/22, LR 16, 1969/192-197
70)	Branko Berčič, Joka (Jože) Žigon 1899-1983 (Loškemu rojaku v spomin), LR 30, 1983/347-377
71)	Pavle Blaznik, Profesor dr. Jože Demšar (1877-1980). LR 27, 1980/297-298
72)	BI/259
73)	BI/241
74 ZAL Šk. L., Župni arhiv, knjiga ustanovnih maš
75)	ZAL Šk. L., arhivska zapuščina iz Homanove hiše
76)	Tone Košir - Mario Kocijančič, Loški rojak zdravnik dr. Ludvik Grbec, LR 22, 1975/134-14Q
77)	Josip Žontar, Volbenk Schvvarz, LR 4, 1957/25-34
78)	Opomba 77
79)	ZAL Šk. L., Župni arhiv 111/16, 17; ON
80)	Nadškofijski arhiv v Ljubljani (NškALj), France Pokorn, rokopisna zapuščina
81)	Nace Šumi, Profano baročno stavbarstvo v Škofji Loki, LR 7, 1960/106—110
82)	Marija Verbič, Škofja Loka v luči cenitve katastrskega dohodka leta 1827 in 1830, Kronika 3, 1969/161
83)	Opomba 79; ZAL Šk. L., Občina Škofja Loka, fasc. 105
84)	France Štukl, Zdravstvene zadeve v Škofji Loki do druge svetovne vojne, LR 21, 1974/102-114
85)	POK/212
86)	France Planina, Škofja Loka z okolico, 1962/35
87)	BI/40
88)	Jože Žigon,Lontrg.lmenoslovna študija, LR 10, 1963/143-145
89)	Opomba 88, str. 144
90)	Opomba 88, str. 143
91)	Opomba 88, str. 144
92)	Cene Avguštin, Prostorski ambienti Škofje Loke v srednjem veku, UR 26, 1979/62—66; Ivan Sedej, Kmečko stavbarstvo in problem arhitekture na Spodnjem trgu v Škofji Loki, LR 11, 1964/62-68
93)	ZAP/23
94)	POK/212
95)	ZAL Šk. L., Občina Škofja Loka, fasc. 95
96)	Opomba 95, fasc 94
97)	ZAL Šk. L., Mestni ljudski odbor Škofja Loka, fasc. 1
98)	France Štukl, Občinska ubožna hiša in druge socialne zadeve, LR 20, 1973/51
99)	France Planina, Podrta Perkusova hiša in mestni zid, LR 24, 1977/58-62
100)	Opomba 98
101)	ZAP/26
102)	ZAL Šk. L., Občina Škofja Loka, fasc. 93
103)	Opomba 98
104)	BI/310
105)	ZAL Šk. L., Župni arhiv VIII/71
106)	BI/314
108)	POK/756
109)	BI/338; NškALj, France Pokorn, rokopis zgodovine mestne ubožnice; rokopis v posebni rokopisni knjigi v Župnem arhivu v Škofji Loki
110)	Opomba 105
111)	Franc Kos, Doneski k zgodovini škofje Loke in njenega okraja, Ljubljana 1894/105
112)	Opomba 105
113)	POK/756
114)	Opomba 105
115)	Opomba 105
116)	Arhiv SR Slovenije, Zbirka načrtov, mapa V/88, 89
117)	Opomba 105
118)	POK/756
.119) ZAL Šk. L., Občina Šk. Loka, fasc 93
120)	Na votivni sliki požara na Lontrgu je zapisano, da je pogorela tudi cerkev
121)	France Štukl, Posnemanje loške cerkvene baročno arhitekture In opreme na Dolenjskem LR 28, 1981/172-177
122)	Opomba 109, drugi del
123)	POK/756
124)	POK/756
125)	BI/61
126)	BI/216
127)	BI/58
128)	Katarina Kobe—Arzenšek, Prvi tekstilni industrijski obrati na Slovenskem. Tehniški muzej Slovenije, Ljubljana 1968/15—17; Ista, Prispevek k zgodovini Krennerjeve suknarne v Škofji Loki, LR 17. 1970/225-232
129)	ZAL Šk. L., Sresko načelstvo Škofja Loka. vodopravni spisi it. 227. 254. 256. 258
130)	Opomba 128
131)	Janez Gašperšič. Razvoj elektrifikacije konzumnega področja občine Škofja Loka, LR 3. 1956/129-136
132)	ZAL Šk. L. Občina Škofja Loka. fasc. 104
133)	Vojko Valič, Škofjeloška tovarna klobukov v letih 1921-1941, LR 6, 1959/167-181; ZAL Šk. L., arhiv tovarne Šešir 1921-1941, Zapisniki eksekutive tovarne šešir 1927-1941
134)	Maks Fojkar. Delavski stavkovni val v Škofji Loki, LR 6, 1959/11-27; Jože Rozman, Delavsko gibanje v Škofji Loki pred drugo svetovno vojno, LR 16. 1969/172-191; ZAL šk L., Strokovna skupina oblačilnega delavstva Jugoslovanske strokovne zveze Škofja Loka 1933-1939
135)	BI/111
136)	BI/57
137)	BI/226
138)	Opomba 129
139)	ZAL Šk. L.. Občina Škofja Loka, fasc. 107
140)	Opomba 129
141)	Svetko Kobal. Miloš Ziherl — umetnik, humanist in borec I, LR 28, 1981/67-135; isti. isti naslov II. LR 30, 1983/211-285; Niko Kavčič. Škofjeloško okrožje - zibelka partizanskega tiska na Gorenjskem. LR 3, 1956/26-38
142)	ZAL Šk. L., Občina Škofja Loka, fasc. 101; Sresko načelstvo Škofja Loka, vodopravni spis št. 265; Občinski ljudski odbor Škofja Loka, fasc 284
143)	Opomba 99
144)	Ela Gros, Življenje in delo dramatika Antona Leskovca, LR 6, 1959/141-157
144a) ZAL; Šk. L., Skupščina občine Škofja Loka 1962/62 in 1965; in Alenka Malenšek-Košenina
145)	France Štukl, Slikar Janez Anton Tušek (1725-1798), LR 20, 1973/147-150
146)	Slovenski biografski leksikon, str. 141 — 142
147)	POK/246
148)	ZAP/39
149)	France štukl, Drobci iz spomeniškega varstva v Škofji Loki, LR 27, 1980/37- 43
150)	BI/74; POK/657
151)	BI/61
152)	Emilijan Cevc, Novi podatki o stavbni zgodovini in st^>vbarju prezbiterija in zvonika loškega Sv. Jakoba, LR 8, 1961/84-91
153)	Emilija Cevc, Kipar HR, LR 3, 1956/161-174
154)	Opomba 149
155)	POK/657-659; 175 let župnije Škofja Loka (1979); tipkopis raznih podatkov v župnem arhivu
156)	Bl/75
157)	Jeja Jamar —Legat, Začetki loškega šolstva, LR 15, 1968/67
158)	Opomba 157/68
159)	Za loško šolstvo glej prispevke Jeje Jamar-Legat v LR 15, 1968/66-71; 16, 1969/141-146; 17, 1970/40-45; 18, 1971/80-86; 19, 1971/160-169
160)	BI/241
161)	ZAL šk. L., Župni arhiv, status animarum za mesto
162)	ZAP/25
163)	ZAP/39
164)	ZAP/23
165)	ZAP/51, 52
166)	Marijan Masterl, Gradnja škofjeloških vodovodov v letih 1898-1902, LR 3, 1956/109-128
167)	Opomba 149
168)	PO K/659—660, 691-694, 731; Tipkopis popisa cerkve v uršulinskem samostanu
169)	France Golob wbni razvoj in zgodovina nunskega samostana v škofji Loki, LR 28, 1981/152- *.
170)	ZAL Šk. L.. ODČina Škofja Loka, fasc. 105
171)	France Štjkl, Kamniti most, LR 22, 1975/67-72
172)	BI/58
173)	BI/215
174)	Andrej Pavlovec, Slikar Gvidon Birolla, LR 8, 1961/103-111; France Planina, Slikarju Gvi-donu Birolli v spomin, LR 10, 1963/211-212
175)	Pavle Blaznik, Kasarna pri Kapucinskem mostu v Škofji Loki, LR 20, 1973/43-47
176)	ZAL Šk. L.. 2upni arhiv VII/71; opomba 24
176a) Povzeto in skrajšano po gradivu, ki ga hrani Obrtnik Škofja Loka in po virih v ZAL Šk. L.
177)	Opomba 169/166. Obzidje so gradili v tistem času in ga je Gozani financiral, prav tako razne,, druge pozidave. Grad pa so nune kupile mnogo pozneje 1890, ko že davno ni bilo več Gozanija
v Loki: opomba 169/166
178)	Za prednico z madžarskim priimkom je mogoče misliti na Emeriko, grofico Batthyany. Ta je umrla že leta 1810. Grad je kupila prednica Benedikta de Renaldy z Reke leta 1890. Glej: POK/693, 694
179)	Knjiga hiš I/43. Hišo je dobil 1853. France Štukl, Historiat stavbe občinske skupščine v Škofji
Loki. LR 25, 1978/79-83
180)	Knjiga hiš 1/90. Lastnik te posesti je bil Anton Grbec med leti 1839 in 1874, potem do 1877 Antonija Grbec. Leta 1877 je posestvo kupil Janez Deisinger
181)	Lokacija tega ,,Dorfarskega gradu" še ni popolnoma utrjena. Najstarejši lastnik je bil gospod Vincenc Demšar. Zena je bila rojena Sallenstein. Pozneje je posest propadla in so jo pokupili okoliški kmetje.
183)	Kje je sedaj fotografija, sorodstvu ni znano. Mogoče pri nekih sorodnikih v Ameriki. Obstoje poznejše fotografije in oljni portret.
184)	Danes Blaževa ulica 2
185)	Glej pri hiši Mesto 114, oziroma Mestni trg 2
186)	Mesto 21, oziroma Mestni trg 18
187)	Havzirati — krošnjariti
188)	Košir—Plavc, Mestni trg 1 Lukežov — Thalerjev kompleks stavb Mesto 110 —111, danes Mestni trg 42
189)	Mlinarjev Janez — Janez Košir, doma v Kapucinskem predmestju št. 3. Knjiga hiš I/87 — 88
190)	Mesto 33, danes Mestni trg 8
191)	Ante Gaber, Finfarjev iz Mesta 14 in 15, itd. Živel je 1883—1954. Iz Loke je odtujil preneka tero arhivalijo iz loških družin, tudi Jesenkovo zapuščino
192)	Knjiga hiš 1/91
193)	Opomba 183
194)	Opomba 179, drugi del. Hiše ni zidal, ampak jo je le temeljito prezidal
195)	Glej historiat pri Kasarni —Jesiharni. Maksova hiša se je imenovala po Maksu Cebalu
196)	Poden, danes je tam Tehnik, TOZD Komunala, Športna hala, itd. Rajtšola - Živinski trg — Zvezda — prostor med vzhodnim Lontrgom in Studencem.
197)	V Skalcah je sedaj elektrarna, Gintrala. Glej opombo 131
198)	Knjiga hiš 1/90, 91. 95, 97. 100
199)	Opombe 187-189
200)	Glej pri opisu tovarne
201)	Knjiga hiš I/99
202)	Pri Slugovcu, Spodnji trg 21
203)	Vatikan je imel med leti 1924-1932 Spodnji trg 22
POVZETEK
Drugi del Knjige hiš v Škofji Loki je namenjen staremu mestnemu jedru. Sem spadajo Mestni trg. Spodnji trg, Cankarjev trg, Klobovsova in Blaževa ulica. Ves ta predel je bil obzidan že v 14. stoletju, ko se že omenja pet mestnih stolpov z mestnimi vrati. Mesto Loka z loškim gospostvom je bilo last freisinških škofov. Skof je imel v Loki svojega namestnika — glavarja, ki je skupaj z drugimi gospoščinskimi uradniki upravljal gospostvo. To je imelo približno takšne meje kot sedanja občina. Sedež gospostva je bil na loškem gradu. Meščani so imeli v mestu svojo avtonomijo z mestnim sodnikom na čelu. Njegova rezidenca je bil rotovž - magistrat na Placu. Meščani so se zbirali na Placu nasproti rotovža, na Komunu. Za Jožefa II. med leti 1780 in 1790 je stara mestna avtonomija propadla. Leta 1803 je prenehalo tudi freisinško gospostvo. Loka je postala sedež državne gosposke, vloga mestne avtonomije je opešala in se ni nikdar več dvignila v srednjeveškem sijaju. Danes je mesto Loka središče občine in sedež Krajevne skupnosti Škofja Loka — mesto, ki pa obsega tudi predele preko starih mestnih meja, posebno na jugu.
Oba trga tečeta v smeri sever — jug. Severni del Plača ima tržni značaj, južno od znamenja se prelije v ulico. Svojo gospodarsko obvoznico je imel v sedanji Klobovsovi ulici. Nižji Lontrg je podobno komponiran s tržnim prostorom na severu ob lipi in Kašči. Cankarjev trg sestavljajo hiše, ki obkrožajo cerkev, ki stoji v središču trga, kamor se je premaknila iz srednjeveškega vrveža na glavnem trgu. Sistem Blaževe ulice je verjetno najmlajši, že iz 16. stoletja. Takrat so mogoče zazidali obširen trg zahodno od cerkve sv. Jakoba, pod nunsko cerkvijo in sistemom stavb ob Selških vratih.
V	urbanistični rasti mesta so žal pomembne predvsem letnice raznih naravnih katastrof. Tlorisno je verjetno dobila Loka sedanji videz kmalu po potresu 1511. Za Plac sta bila usodna požara 1656 in 1660, za Lontrg 1698. Od 16. stoletja dalje se je na Placu izoblikovala dvonadstropna hiša. Uglednejša oblika je bila z vmesnim arkadnim dvoriščem in dvema traktoma: uličnim in dvoriščnim. Enostavnejša izvedba je bila brez notranjega dvorišča, hiša enotnega tlorisa. Takšne hiše so imeli poslovneži, trgovci, uglednejši meščani in plemiči. Spodnji trg, Lontrg so zapolnjevale enonadstropne obrtniške hiše. Dvoriščne fasade teh hiš razčlenjujejo hodniki — ganki, danes že v betonski izvedbi. Takšne so hiše tudi v Klobovsovi ulici in spominjajo na predmestno oziroma že na kmečko arhitekturo. Še danes se najdejo na teh hišah leseni gradbeni elementi.
Dvonadstropne stavbe so se štele enake kmetiji in so bile obdavčene kot ena hiša. Lontrške hiše in druge manjše so bile davčno uvrščene kot 2/3 in 1/3 hiše.
V	knjigi smo opisali vse stavbe znotraj obzidja in njihove lastnike, kolikor daleč nazaj segajo podatki. Pri lastnikih smo včasih našli, s čim so se ukvarjali, kaj so delali. Zapisali smo stavbe, ki so služile za upravne, gospodarske, cerkvene, šolske, socialne in druge namene. Opisali smo poznejše industrijske in obrtniške obrate.
Zanimivo je, da prebivalstvo tega predela v zadnjem stoletju občutno, pada. Leta 1880 je živelo na tem predelu 1450 prebivalcev, leta 1984 pa samo še 752. Z revitalizacijo mestnega jedra je treba ta negativni razvoj končati oziroma dati mestu novo vlogo in veljavo.
ZUSAMMENFASSUNG
Der zvveite Teil des Buches ,,Die Hauser in Škofja Loka" ist dem alten Stadtkern gevvidmet. Zu ihm gehftren Mestni trg, Spodnji trg, Cankarjev trg und Klobovsova sovvie Bleževa ulica. Der gesamte Stadtteil vvar bereits im 14. Jahrhundert von der Stadtmauer eingefasst vvorden, zur Zeit, als die funf Stadtturme mit dem Stadttor schon ervvahnt vvurden. Die Stadt Loka mit der Herrschaft von Loka vvar im Besitz der Freisinger Bischofe. Der Bischof hatte in Loka einen Hauptmann, seinen Stellvertreter, der zusa-mmen mit anderen Herrschaftsbeamten die Herrschaft vervvaltete. Die Herrschaftsgrenze umfasste ungefahr das gleiche Gebiet wie die heutige Gemeindegrenze. Sitz der Herrschaft vvar die Burg von Loka. Das Burgertum der Stadt besass Eigengesetzrecht, an der Spitze mit dem Stadtrichter. Seine Residenz vvar das Rathaus - das Magistrat am Plac. Die Burger versammelten sich am Plac gegenuber des Rathauses am Komun. Zur Zeit Josephs II. zvvischen 1780 und 1790 zerfiel die alte Eigengesetzlichkeit der Stadt. Im Jahr 1803 endete auch die Freisinger Herrschaft. Loka vvurde zum Sitz der Landes-herrschaft, die Rolle des Eigengesetzrechts vvurde kleiner und erhob sich nie mehr zum einstigen mittelalterlichen Glanz. Heute ist die Stadt Loka Gemeindezentrum und Sitz der Ortsgemeinschaft Škofja Loka - mesto, zu der jedoch auch Gebiete jenseits der einstigen Stadtgrenze gehoren, besonders die im Suden.
Die beiden Platze verlaufen in der Richtung Nord-Sud. Der Nordteil vom Plac hat Marktcharakter und geht sčidlich vom Merkmal zu einer Gasse uber. Seine VVirtschafts-umfahrt hielt er in der heutigen Klobovsova ulica inne. Der untere Lontrg ist mit seinem Marktplatz im Norden beim Lindenbaum und der Kašča ahnlich komponiert. Hauser, die die Kirche inmitten des Platzes umrunden, bilden Cankarjev trg. Die Kirche gelangte dahin, um dem mittelalterlichen Rummel am Hauptplatz zu entgehen. Das System der Blaževa ulica durfte das jungste sein, noch aus dem 16. Jahrhundert. Damals vvurde vielleicht der vveite Platz vvestlich der Jakobskirche verbaut, unter der Nonnenkirche und dem Bautensystem bei Selška vrata.
Fur das urbanistische VVachstum der Stadt sind leider besonders die Jahreszahlen der verschiedenen Naturkatastrophen von Bedeutung. Im Grundriss bekam Loka das heutige Aussehen vvahrscheinlich bald nach dem Erdbeben von 1511. Dem Plac vvurden die beiden Brande von 1656 und 1660 zum Verhangnis, dem Lontrg der von 1698. Vom 16. Jahrhundert an formten sich am Plac zvveistockige Hauser. Die ansehnlichere Form besass zwei Gebaudeteile mit einem Arkadenhof dazvvischen: zur Gasse und auf den Hof zu. Die einfachere Ausfuhrung hatte keinen Innenhof und einen einheitlichen Grundriss. Solcher Haustypen bedienten sich Geschaftsleute, Handler, angesehene Burger und Adlige. Ein-stockige Handvverkerhauser fullten den Spodnji trg, Lontrg. Die Fassaden dieser Bauten die dem Hof zugevvandt sind, vverden von Gangen gegliedert, die man heute bereits in Beton ausgefuhrt findet. Solcherart sind auch die Hauser der Klobovsova ulica und erinnern an Vorstadt— oder gar Bauernarchitektur. Noch heute entdeckt man auf diesen HSusern Bauelemente aus Holz.
Zvveistockige Hauser betrachtete man als Bauernhofe und besteuerte sie als ein Haus. Hauser am Lontrg und andere, kleinere vvurden als 2/3 oder 1/3 eines Hauses einge-schatzt.
Im Buch sind al le Hauser innerhalb der Stadtmauern und ihre EigentUmer beschri-eben, so vveit zuriick, vvie die Angaben reichen. Manchmal vvar aufzufinden, vvomit sich die Eigentumer beschaftigten und vvelcher Arbeit sie nachgingen. Bauvverke, die Ver-vvaltungs- , VVirtschafts- , Kirchen- , Schul- , sozialen und ahnlichen Zvvecken dienten, sind aufgefuhrt. Die spateren Industrie— und Gevverbebetriebe sind beschrieben.
Es ist interessant, dass die Einvvohnerzahl dieser Gegend im letzten Jahrhundert erheblich abgefallen ist. Im Jahr 1880 hatte dieses Gebiet 1450 Einvvohner, 1984 aber nur mehr 752. Mit der Revitalisierung des Stadtkernes mussdieser negativen Entvvicklung Einhalt geboten vverden, beziehungsvveise der Stadt eine neue Rolle und Geltung gegeben vverden.

Geodetska posnetka severnega dela mesta, kjer je bilo največ sprememb. Zgoraj leto 1825/26, spodaj stanje leta 1984 (Risal: Uroš Mladenovič).
Načrt neizvedene preureditve mestne ubožnice na Lontrgu leta 1791. Na načrtu vidimo del mestnega obzidja z mestnimi vrati na Studenec in obrambni jarek (Graben) med Selščico in Poljanščico (Original v Arhivu Slovenije v Ljubljani).
SHc 4Dberimtum» bcr (llouomt berlltrfuluimmutt nt
1. h t '.It
Uršulinski samostan kmalu po prihodu uršulink v Škofjo Loko leta 1782. V stolpiču desno, stari nunski kašči je sedaj Zgodovinski arhiv. (Original v Loškem muzeju, foto Šturm).

Popravilav hiši Jakoba Šinka, Mesto št. 93. Jakob Šink je bil lastnik hiše med leti 1841 do 1854. Jergucovo, Hudarevnikovo, tudi Birollovo hišo so podrli med zadnjo vojno (Original v Arhivu v Škofji Loki, foto Šturm).
fftfmiH- fl A. »
'iki.lti-ftnjulil.
i
]
Si F^i p; ftj ■
Ul,M »"-i 4-4 •
0 a G 3
j™ J t	-.--

» f » * m *)lUi« t.
UC Mm.
•'•» 'Iftun. l}?1!
I .
'T /
Razširitev stare loške šole v Klobovsovi ulici leta 1894. Danes vrtec Kekec (prej Kroj) — (Original v Arhivu v Škofji*Loki, foto Šturm).
Poprava hiše gospode. Kat. Hafirnr v Škofjiloki št«Z0
Pr»r« oh
Pogled x ^c•
_IL


R	Pr«r«L, 1 m
r -
A 1-
Predelave v hiši Katarine Hafner leta 1907, danes Mestni trg 19. Načrt je izdelal sorodnik ing. Anton Hafner (Original v Arhivu v Škofji Loki, foto Šturm).
Talerjeva hiša, danes Mestni trg št. 42. Predelave ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Stanje leta 1903 (Original v Arhivu v Škofji Loki, foto Šturm).
Predvojna Škofja Loka iz Kapucinskega zvonika. Stojijo še med zadnjo vojno podrte hiše ob Cankarjevem trgu (Sv. Jakoba trg), oziroma Blaževi ulici (Nunski ulici) — (Original v privatni lasti, foto Šturm),
Tipičen pogled na predvojno Škofjo Loko. Spredaj leta 1941 miniran most, tovarna klobukov šešir, zadaj še s smrekami porastel Krancelj (Original v Loškem muzeju, foto Šturm).
Del Blaževe ulice, Usrana gasa in del Cankarjevega trga z zvonika. V ozadju Novi svet in Podlubnik (Koto Šturm).
Gospoščinska kašča na Lontrgu s ploščo škofa Filipa, ki je poslopje obnovil po potresu leta 1511. Dvorišče je bilo zaprto še nekaj let po zadnji vojni (Originali v Loškem muzeju, foto Šturm).
Hiše v Ulaževi ulici št. 8, 6, 4 in 2, ki so verjetno po potresu 1511 zapolnile srednjeveški trg med cerkvijo sv. Jakoba, nunsko cerkvijo in Selškimi vrati s Kasarno (Koto Šturm).
Mestni trg z zvonika župne cerkve (Foto Šturm).
Loške strehe in mestno obzidje, pogled izpod rezervoarja na Grajski poti (Foto Šturm).
Zahodni del mestnih hiš in hiše v Klobovsovi ulici, iz grajskega stopniščnega prizidka (Foto Šturm).
Pogled na strehe na Lontrgu s stopnic na Peklu. V ozadju stolpnice na Partizanski cesti in Kamnitnik (Foto Šturm).
Severovzhodni del mestnih hiš od lontrške strani. Levo Flisova hiša s poinolnim vogalom ob Komunu (Foto Šturm).
Martinova gara/j ob mestnem obzidju pred občino, desno stara Martinova hiša, levo podrta Martinova hiša ob obzidju, sedaj prostor pred Miholom (Original Martin Eržen, foto Šturm).
Martinova hiša naslonjena na mestno obzidje pred današnjo občino pred rušenjem in prezentacijo mestnega obzidja (Original Martin Eržen, foto Šturm),
Pogled na Graben pred preureditvijo (Original v Loškem muzeju, foto Šturm).
Pogled na južni del Mestnega trga pred občino v smeri proti Grabnu in Karlovcu pred preureditvijo Grabna. Na vogalu stara Hafnerjeva mesnica (Original v Loškem muzeju, foto Šturm).
Keklame loških firm. trgovcev in obrtnikov v publikaciji Škofja Loka in njen okraj v luči gospodarskih in kulturnih prizadevanj (Škofja Loka 1936).
H
" (. I
SKGFJA LOKI

Za dame in gospode:
Tulci za klobuke: iz zaj-čevine in volne.
Specialiteta: Soleil in novi baržunasti velour.
Za gospode:
Klobuki: Velour iz zajčevi-ne in volne.
Specialiteta: Polcilindri, lahka zajčevina.
Zaščitna znamka.
Zadnje modne oblike, barve in finish. EN GROS — E X P O R T.
ELEKTRARNA Škofja Loka in okolica d. d.
USTANOVLJENA L. 1919. RAZPOLAGA Z MOČJO 900 11 P.
OSKRBUJE S TOKOM MESTO ŠKOFJO LOKO IN VSO OKOLICO DO MEDVOD IN DO STRA/LŠCA.
IZVRŠUJE \SE INSTALACIJE TER IMA LASTNO TRGOVINO Z ELEKTROTEHNIČNIMI IN Z VSEMI V STROKO SPADAJOČI MI PREDMETI.
I I R L J A š M A U J A N
trai>vina 'i ju/rim	in
slav irMiui. i mu y mlosi v>uk ilan ivrio :tjaM>, razno --ari. jf io spceiolno i/dt-Ianr sctine sokove.
LOK V — Nunski ulirn 11.
Gostilna JAKLIČ nuili r< iij-.-tiomn občinstvo izlK>r-na (li>!.iij-.ka iu Major-ka vina in dobro hrano po ni/kih cenah.
PriPLOJZK JAKI.IC.
Priporoča k* staro/nuna gostilna s slaSčičarno in {h k arijo II O M AN BETI ŠK. LOKA. Glavni trg.
S*e/r in prrkajf-no nirso vseh vrst, kiobave itd. Vam mali
mesarija JOŽKO JESIH sKOFJA LOKA. Spodnji trs.
AVGUST POT O ČNI K
ž e I e z n i n a
ŠKOFJA LOKA, (telefon Št. 32)
Zaloga: železa, cementa, stavbnega in pohi.št\enega okovja, stekla, porcelana, oljnatih in suhih barv, firmva, niazilnega olja ter umetnih gnojil.
L, M. PLANINA A
izdelovanje in popravilo dežnikov, trgovina z mešanim blagom.
v
Skcfja Loka, Nunska ulica' 10. -
I.astui izdelki	Ni/Jce cene.
PAVEL B O Z O V I C A R
čevljarstvo - ŠKOFJA LOKA, Sp. trg. 14. Zaloga vseh \ rs t modnih in trpežnih čevljev. Popravilu se točno izvršujejo.
I. N. KOCELI
trg. z mes. blagom. — ŠKOFJA LOKA, Motni trg
se priporoča cenjenim odjemalcem. Postrežba točna.	Cene zjuerne.
PrijKiroča sc siaro/nang gostilna
„P R I O T E T U"
.Na rn/|>ologo vedno gorita in mrzla jedila, prisinn dolenjska in štniervjia vina ter tujikc sobe.
JOAE DETELA, gostilničar.
STAVBNO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO
JOŽE OBLAK
ŠKOFJA LOKA — SPODNJI TRG 13. PRVOVRSTNA IZDELAVA MASIVNEGA IN VEZANEGA
POlIIai V A.
CENE ZMERNE.
Po*einiki Škofje Loke, ki ste potrebni okrepčila, obiščite gostilno
MATEVŽA Z I II E R L na Spod. trgu 26
kjer ilobite vedno gorka in mrzla jeililn. domači želodec, salamo, šunko, prvovrstni domači sir ter izbornn belokranjska, štajerska vina in cviček, ter vsak dan sveže svetlo in temno pivo v sodčkih. Polec tega lep senčnat vrt z vcrandoL Za odi>očitek udobne sobe s kopalnico.
L. M. PLAN I NA ,-ar
izdelovanje in popravilo dežnikov, trgovina z mešanim blagom
v
Škofja Loka, Nunska ulica 10.

Lastni izdelki	Ni/ke cene.
P A VEL B O Z O V I C A R čevljarstvo — ŠKOFJA LOKA, Sp. trg. "4. Zaloga vseli % rst modnih in trpežnih čevljev. Popravil« se točno izvršujejo.
1. N. K O C E L I trg. l meš. blagom. — ŠKOFJA LOKA. Mestni trg se priporoča cenjenim odjemalcem, Postre/ha točna. -	Cene zmerne.
Priporoča se siaroznana frostilna
„P R I O T E T L"
Na ra/jMilajo vedno corka in mrzla jedila, pristna dolenjska in štajerska vijin ter tujske sobe.
JO/F DETELA, gostilničar.
STAVBNO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO
JOŽE OBLAK
š K O F J A LOKA - SPODNJI TRG 13. 'RVOVRSTNA IZDELAVA MASIVNEGA IN VEZANEGA
POHIŠTVA.
CENE ZMERNE.
Posetniki škofje Loke, ki ste potrebni okrepčila, obiščite gostilno
M A T E V 2 A Z I H E R L nu Spod. trgu 26
kjer dobile vedno jorka in mr/.la jedil«, domari želodec, salamo, šunko, prvovrstni douiači .sir ter izboru« belokranjska, štajerska vina in cvi-ček, ter vsak dan sveže svetlo in temno pivo v sodčkih. Pole« tega lep senčnat vrt z verando. Z« odpočitek udobne frobe s kopalnico.
BRZOPROMET — AVTOPRE\OZ.\l>TYO R A V N I H A R O T O - ŠKOFJA LOKA
Prevzame* v*** transporte na daljše proge |H) konkurenčnih cenah. Redni vsakdanji promet med škof j o Loko in Ljubljano vrši točno in solidno ter se priporoča.
POZOR!	
	M E S A R I J A KREK
	ŠKOFJA LOK V. Mestni trg.
Sveže meso	vseh vrst v zalogi. Jamči za solidno postrežbo.
	Se priporoča.
	
V L J U B L J A N I ZALOGA ŠKOFJA LOK A
priporoča svoje prvovrstne izdelke, belo in črno pno ter pekovski kvas.
JOSIP DEISINGER
trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom.
ŠPIRIT E.\ G ROS.
Zaloga deželnih pridelkov.
AVTO POSTAJA — Bencin — A-.to olje — Nafta.
NA DROBNO!	NA DEBELO!
ŠKOFJA LOKA
Cenjenemu občinstvu se priporočam za izdelavo oblek, sukenj in vseli krojaških del. Prvovrstno delo in solidne cene! K L L N JOŽE, KROJAČ ŠKOFJA LOKA - Fužinsko predmestje 18.
Od nekdaj slovi I. 1S94. ustanovljena, staroznana pekarna
ŽUŽEK
ŠKOFJA LOKA - Mestni' trg 43.
IMENSKO KAZALO
ABC Loka 36
ABC LOKA Poslovalnica 1 126 Abstinent (vulgo) 7 Acceto Viktor 71 Achau 122 Ahčin 131
Albreht Anca (Kožuh, Pegam) 59 Aleksander 36 Alič Peter 30
Alpetour, DO Gostinstvo Škofja Loka,
TOZD Hoteli Škofja Loka 72 Alpetour, DO Gostinstvo, TOZD Hoteli
Škofja Loka 71, 72 Alpetour Škofja Loka 72 Alpina 84
Alter Platz - Spodnji trg 15 Altman Lorenc 122 Ambrožič Barbara 65 Ambrožič Ignac 65 Ambrožič Mihael 64, 65 Ambrožič Primož 61 Amerika 148, 149 Anderc (vulgo) 38, 39 Andrejček (vulgo) 77, 101 Andrejovič Johan 90 Andrejovič Jurij 89, 90 Andrejovič Marija (Perko) 100 Andrejovič Tomaž 100 Andrejovič Urša (Lene) 89 Angelček (vulgo) 117, 126 Angelčk (vulgo) 117, 126 Anglčk (vulgo) 117 Anškovc (vulgo) 48 Anškuc (vulgo) 48 Anžkovc (vulgo) 38 apoteka 68
Apoteka (vulgo) 38, 67 Apoteka pri kronani Mariji 68 Arhar Andrej 121 Arhar Helena 47 Arhar Simon 39, 126 Arhar Stane 122 Arhiv Slovenije 4, 79
Arhiv Socialistične republike Slovenije 24
Arka (vulgo) 38, 67
Arko 132
Arko (vulgo) 16
Arko Anton 67,68
Attems 145
Auf der Holl - Pekel 12 avtobusna postaja 44 Avžin Neža (Humer, Zobec) 33
Ažbič Ana 31
Ažbič Frančiška (Ravnihar) 106 Ažbič Marija 31 Ažman Marija 120
Babič Antonija (Theunert) 100 Babič Franc 100 Babič Marija (Bernik) 100 Babnik Franc 30
Bahslerin Ana Marija (Basle, Pasler) 73
Bahslerin Marija (Pasler) 35
Bajer Jernej (Pajer, Payer) 61
Bajt Franc 122
Bajtar (vulgo) 128, 136
Balant (vulgo) 146
Balantač (vulgo) 16, 78, 111
Balantovo posestvo 44
Banska uprava 14
Bari 83
Bas (vulgo) 38, 68
Basle Ana Marija (Bahslerin, Pasler) 73 Baumgarten Emilija 26 Bavarska 7
Bayer Johan (Pajer) 39 Becek (vulgo) 32 Beck (vulgo) 26,32 Bednarc Peter 61 Begunje - Katzenstein 30 Beltinci 86
Benedičič (vulgo) 38, 67, 77, 1 12
Benedičič Berta 68
Benedičič Berta (Kern, Šiftar) 68
Benedičič Franc 27, 67, 68
Benedičič Ivan 113
Benedičič Janez 112
Benedičič Marija 122
Benedičič Neža 43
Benedičič Tomaž 86
beneficiat sv. Trojice v Loki 51
beneficij sv. Katarine 13,20, 117,125
beneficij sv. Trojice 13, 20, 57, 66
beneficij za večne čase 79
Benetke 63, 145
Berčič 132
Berčič A. 41, 88, 107, 110, 123, 125
Berčič Alojz 107, 132
Berčič Alojzij 28
Berčič Anton 32
Berčič Blaž 140
Berčič Gašper 58
Berčič Jakob 33
Berčič Janez 68, 89, 142
Berčič Jurij 122
Berčič Lorenc 135
Berčič Marija 126
Berčič Marjeta (Eržen) 40
Berčič Martin 42
Berčič Mina 102
Berčič Peter 126
Berčič Primož 135
Berčič Špela (Dolenc, Košir) 32
Berčič Tomaž 72
Bergant Gregor 111
Bergant Katarina 99
Bergant Lorenc 46
Bergant Maks 118
Bergant Marija 58
Bergant Meta (Šubic) 46
Bergant Neža 137
Berginc Eleonora 99
Beriša Ibrahim 68
Berkfirer (vulgo) 78, 128, 142
Berlc (vulgo) 40, 128, 142
Berlec (vulgo) 40
Bernard Jera 41
Bernard Miha (VVernard) 41
Bernard Tomaž 41
Bernik Andrej 60
Bernik Elizabeta (Cotl, VVernig) 108
Bernik Fidel 83, 94
Bernik Fidel (VVernig) 95
Bernik Franc 97, 100
Bernik Helena (Triler) 97
Bernik Janez 28, 56
Bernik Janko 28
Bernik Johan (VVernig) 33, 111
Bernik Jože 33,56
Bernik Jožef 107
Bernik Jur 137
Bernik Jurij (VVernig) 125
Bernik Katarina 56
Bernik Marija 28, 95, 100
Bernik Marija (Babič) 100
Bernik Marija (Časi) 127
Bernik Marija (Kalan) 60
Bernik Marjeta 33, 56
Bernik Matevž 108
Bernik Matevž (VVernig) 105
Bernik Matija 83, 100
Bernik Matija (VVernig) 95
Bernik Meta (Zobec) 33
Bernik Nikolaj (VVernig) 100
Bernik Tomaž 97, 108
Bernik Tomaž (VVernig) 94
Bertold 129
Bertoncelj Maks 31
Bevc Lorenc (VVeuz) 46
Bevček (vulgo) 26, 28
Biček Mica (Kacjan, Kocjan) 104
Biček Pavla 40
Biček Pavlina (Eržen) 40
Binkelj 149
biričeva hiša 117
Biričeva hiša (vulgo) 117
biričeva hiša — Schergen h. 20
biričeva hiša — Schergenhaus 122
Birolla 134
Birolla Antonija 134
Birolla Antonija (Šink) 134
Birolla Gvido 133
Birolla Gvidon 134
Bistra 104
Bistrica 111
Bišoflak 6
Bitenc 118
Bitenc Tone 118
Bitnje 57, 110, 145
Bizeljsko 82
Bizjak 129
Bizjak Domine 109
Bizjak Helena 47
Bizjak Luka 47
Bizjak Martin 109
Bizjak Minka 109
Biže 150
Blagoviški Otokar 128 Blašk (vulgo) 77 Blatna ulica 127 Blaznik 9, 10,75 Blaznik (vulgo) 128, 135 Blaznik Gabrijela 136 Blaznik Lorenc 103 Blaznik Miha 136 Blaznik Mihael 136 Blaznik Niko 47 Blaznik P. 10
Blaznik Pavle 3,4, 24, 136 Blaznik Tomaž 100, 103 Blaznik Vida (Horvat) 136 Blaže (vulgo) 77, 86 Blažek (vulgo) 77
Blaževa ulica 3, 11, 12, 13, 14, 15,17, 18, 19, 21, 23, 78, 104, 116, 127, 128, 130, 132, 135, 136, 137, 138, 139, 140,141,142, 143, 144 Bled 138 Bloudek Leo 84
Bodoveljska grapa 28, 30, 31, 33, 34, 38, 40, 41, 42, 43, 44,48,49,50,51,52, 54, 55, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70,71,72,73,86,88, 89, 90, 91, 92, 94, 95, 96, 97, 100,
101, 103, 105, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 119, 120, 121, 124, 133, 134,135,136,139, 144 Bodovlje 7
Bogataj (vulgo) 13,44,131, 132,133
Bogataj Ana 88
Bogataj Anica 139
Bogataj Anica (Debevc) 139
Bogataj Anica (Orešnik) 139
Bogataj Anton 61, 88
Bogataj Franc 99, 113
Bogataj Gregor 113
Bogataj Ivana (Kalan) 88
Bogataj Jakob 102
Bogataj Katarina (Proj) 99
Bogataj Marija 102
Bogataj Matevž 133, 139
Bogataj Mica (Debelak) 74
Bogek (vulgo) 117,124
Bohinc Frančiška (Mohorič) 33
Bohk (vulgo) 17,117, 124
Borbon (vulgo) 47
Borbonova Jera (vulgo) 26, 31
Borlc (vulgo) 38, 40
Bosna 148
Bozovičar Anči (Kenjalo, Petrovič) 96
Bozovičar Anica (Kenjalo) 96
Bozovičar Franc 52
Bozovičar Frančiška (Rupar) 124
Bozovičar Marija 96
Bozovičar Marija (Grgantov) 96
Bozovičar Marija (Špendal) 96
Bozovičar Pavel 96
Bozovičar Rado 47
Božič Marija 89
Božnar Ana 112
Bradaška Matija 129
Brajda 46
Branjevec (vulgo) 137
Branovc (vulgo) 128, 137
Branuc (vulgo) 17, 137
bratovščina sv. Rešnjega telesa 13,20, 118
Brbon (vulgo) 11,38,47
Bren Pavel 119
Brezje 26, 46
Brinar (vulgo) 78, 96
Brode 7, 112
Brojan (vulgo) 78, 94
Brojanček (vulgo) 78, 94
Brojenčk (vulgo) 16, 78, 94
Bruckengasse 15
Buhl H.117
Bukove Mina (Debelak) 141 Bukovec (vulgo) 128, 135 Bukovez (vulgo) 128, 135
Bukovica 69 Burbon (vulgo), 38, 47 Burdych 146 Burdych Ervin 68 Burgardt Valentin 61 Burger Lorenc (Burghardt) 61 Burghardt Jera (Pokorn) 61 Burghardt Jožef 61 Burghardt Kari 61 Burghardt Lorenc (Burger) 61 Butajnova 110
Cameral Herrschaft Michelstetten 4 Cankar Barbara 127 Cankar Marija (Rupar) 127 Cankarjev trg 11, 12, 15, 16, 18, 19, 23, 36, 37, 76, 116, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127 Carli Jakob 120 Carli Marija 120 Cebal (Zebal, Zevvael) 9 Cebal (vulgo) 128, 137 Cebal Gašper Alojzij (Zewael) 78 Cebal Ignacij 9
Cebal Jakob Ignac 9, 138, 140
Cebal Jožef 138, 140
Cebal Maksimiljan 138, 140, 141
Cebal Marija 138
Cebal Rozalija (Heis, Zebal) 119
Cebal Rozalija Marija 9
Cebal Valentin 138
Cebal Vincenc 138
Cebalov duhovniški beneficij 9
Cegnar 113
Cegnar (Cenar, Zechner) (vulgo) 26 Cegnar Franc 31 Cegnar Jur 35
Cegnar Primož (Zechner) 31 Celje 62, 100 Celovec 55,81,145 Cenar (vulgo) 31
Cenar (Cegnar, Zechner) (vulgo) 26
Cene (vulgo) 38,43,51
Centrala v Binklju 149
Cerar Franc Ksaver (Zorrer) 42
cerkev sv. Jakoba 9, 10, 11, 12, 80, 116,
117,121,125,129 cerkev sv. Jurija 88, 95, 109, 125 cerkev v Stari Loki 117, 119, 125 Cerkno 68
cerkvena gilta v Stari Loki 86, 98 Cerkvena ulica 127 Cerkvene ulice 14,127 Cerkvenik Marinka (Potočnik) 137 Cerar (vulgo) 5, 148,149, 150
cestni odbor 131
Cita 149
Cof Janez 71
Cof Neža (Zapf) 27
Cotel (vulgo) 107
Cotelj (vulgo) 73
Cotl (vulgo) 14, 38, 73, 77, 107
Cotl Elizabeta (Bernik, VVernig) 108
Cotl Jera (Zottel) 108
Cotl Jurij (Zottel) 108
Cotl Marija (Zottlin) 111
Cotl Neža (Koprive) 91
Crngrob 26,86,98, 146, 147
crngrobska cerkev 133
crngrobška cerkev 98
Crnič Dragutin 55
CrničTea (Džokič) 55
Cussa 129
Cussa Mihael 118
Cvinger (vulgo) 79, 102
cvingerski vrt 76
Cvingerš (vulgo) 20, 36, 37, 76, 77, 78, 105,122
Čabrače 112
Čadež (vulgo) 13, 79
Čadež A. 84
Čadež Franc 142
Čadež Franjo 142
Čadež Marija (Šmid) 110, 116
Čadež Rudolf 88
Časi Marija (Bernik) 127
Čenčman (vulgo) 117, 122
Češka 147
čevljarska vratca 7, 76, 83, 84 Čič (vulgo) 78, 89 črna kapela 66 Črnigoj Dragica 99
Dagarin (vulgo) 7, 12 Dagarin Franc 29, 41, 119 Dagarin Johan 119 Dagarin Ludvik 41 Dagarin Marija 119, 140 Dagarin Matevž 119 Dagarin Neža 140 Dagarin Rado 41 Dagarin Saša 41 Dagarin Tilka (Štrukelj) 41 Dagarin Uršula (Debelak) 119 Dagarin Uršula (Rant) 119 Dagarin Valentin 119 Dagarinova hiša 7 Dajzinger (vulgo) 37
Dalmatin 145 Davča 83 Debelak 140
Debelak Frančiška (Demšar) 87
Debelak Frančiška (Kocjan) 90
Debelak Janez 89, 90
Debelak Jožef 87
Debelak Jurij 88
Debelak Katarina 74
Debelak Katarina (Dermota) 74,88
Debelak Marija 87
Debelak Mica (Bogataj) 74
Debelak Mica (Žlebnik) 96
Debelak Miha 74
Debelak Mihael 74
Debelak Mina (Bukove) 141
Debelak Minka (Ziherl) 142
Debelak Uršula (Dagarin) 119
Debelak Valentin 137, 140, 141, 142
Debelak Viktor 68
Debeljak Franc 140
Dabeljak Janez 141
Debeljak Valentin 14
Debeljak Viktor 140, 141
Debevc (vulgo) 37, 50
Debevc Anica (Bogataj) 139
Debevc Antonija 50
Debevc Johan 35, 39
Debevc Katarina 50, 57
Deisinger 148
Deisinger (vulgo) 36
Deisinger Apolonija 53
Deisinger Avgust 110, 111,116
Deisinger Franc 68
Deisinger Georg 111
Deisinger Herman 62
Deisinger Josip 53
Deisinger Jur 131
Deisinger Jurij 53, 110, 111, 116
Deisinger Pavla 53
Deisinger Zoran 109
Deisinger Žane 146
dekliška šola 27
Delavsko podporno društvo 113
Delavsko podporno in bralno društvo 113
Delavsko uslužbenska menza 110
Delcoto Mina 122
Demšar Aleš 84
Demšar Frančiška 87
Demšar Frančiška (Debelak) 87
Demšar Ivan 87
Demšar Jan 97
Demšar Janez 146
Demšar Johan 98
Demšar Jožef 49, 66, 138, 139
Demšar Marija (Kuralt, Zakotnik) 57
Demšar Marko 8
Dermota 147
Dermota (vulgo) 77
Dermota Anton 87
Dermota Helena 29
Dermota Helena (Rant) 30
Dermota Ivana 29
Dermota Jakob 81, 87, 88, 110, 115
Dermota Jera 29
Dermota Jerica (Pajer) 64
Dermota Johan 58, 97, 104
Dermota Jurij 87, 88, 90
Dermota Katarina (Debelak) 74, 88
Dermota Leopold 81, 91
Dermota Lorenc 88, 104
Dermota Marjeta 87
Dermota Meta (VVindišer) 90
Dermota Mihael 110
Dermota Neža 87
Dermota Reza 91
Dermota Terezija 91
Dermota Tomaž 74, 88
Dermota Urban 87
Dermota Valentin 29
deška šola 131
Dešna 41, 54, 60, 62, 65, 68, 73, 92, 119, 146
deželna hiralnica 79
deželni odbor 131
Deželni odbor v Ljubljani 85
deželno glavarstvo 79
dijaški dom 143
Dob 128
Dobrava 145
Dobravlje 99
Dol 120
Dolenc 131
Dolenc (vulgo) 38, 61, 147
Dolenc Darinka (Zigon) 49
Dolenc Edvard 61
Dolenc Franc 61, 87
Dolenc Jera 31
Dolenc Jurij 31, 48, 134
Dolenc Leopoldina (Kovačič) 56
Dolenc Lucija 48
Dolenc Marija 113
Dolenc Marija (Fojkar, Mihelič) 34
Dolenc Marjeta 48
Dolenc Martin 46, 48
Dolenc Oroslav 47, 48
Dolenc Primož 49
Dolenc Simon 48
Dolenc Špela (Berčič, Košir) 32
Dolenjska 92
Dolhar Alenka (Starman) 32
Dolinar (vulgo) 112
Dolinar Gašper 113
Dolinar Ivana 113
Dolinar Jakob 31
Dolinar Marija 102, 110, 113
Dolinar Martin 112, 113
Dolinar Matija 104
Dolnji trg 75
Domjanič Lado 138
Domjanič Marija 138
Dorfarje 9, 57, 122
Dovgan Angela 138
Drajnar (vulgo) 78, 88
Draksler Marjana 56
Draksler Marjanca 55
Dreifus (vulgo) 78, 91
Drmota (vulgo) 87
Društveni dom 14
Društveni dom (vulgo) 78, 102
Duhovnik (vulgo) 78, 99
Dunaj 65,81,84,92, 118, 134
Dusheg Anton (Thusheg, Tuschick, Tu-
shek) 112 Dva bregova 99 Džokič Tea (Crnič) 55
Eberl Jera (Gašperšič, Heberle) 69 Eberl Katarina 69 Edinost 113
Edling Janez Nepomuk 121 Egipt 20
Eksler Franc (Ochssler) 122 Eksler Jernej (Ochsler) 109, 122 Eksler Johan 110 Eksler Johan (Ochsler) 70 Eksler Johan (Ochssler) 122 Eksler Marija 70 Eksler Marjeta 109
Eksler Mica (Ochssler, Peterlinkar, Soršek) 122
Eksler Mica (Peterlinkar, Soršek) 110
Eksler Terezija 109
Elektrarna 146
Elektro Kranj 109
Elra 128, 130
Engelman Helena (Piši) 52
Erbežnik Jera 53
Erbežnik Jurij 53
Erbežnik Neža (Klemenčič) 53
Erbežnik Primož 35, 120
Erker F. 132
Erschon Urban (Eržen) 107 Erznožnik Pavel 47 Eržen Ana 39
Eržen Frančiška 39, 40 Eržen Janez 40 Eržen Jernej 35 Eržen Jože 39, 40 Eržen Jožef 58 Eržen Marija (Kavčič) 40 Eržen Marjeta (Kavčič) 40 Eržen Marjeta (Košir) 137 Eržen Marta 40 Eržen Martin 39, 40 Eržen Milena 40 Eržen Pavel 39, 47 Eržen Pavla (Biček) 40 Eržen Pavlina 40 Eržen Pavlina (Biček) 40 Eržen Terezija 58
Eržen Terezija (Jelene, Svolšak) 58 Eržen Urban (Erschon) 107 Etnografski muzej iz Ljubljane 128, 130, 143
Fabiani 68
Fabiani Johan Alojz 68 Fabiani Kari 68 Fabiani Viljem 141
Fabianijeva apoteka Pri kronani Mariji 68
Fabijan Andrej 39
Fabijan Franc 39
Fajgel (vulgo) 117,120
Fara 14
farna cerkev 12, 114, 115, 122, 123, 124, 125
farna cerkev v Stari Loki 62 farovž 7, 20 Farovž (vulgo) 38, 65 farovž — župnišče 20 Faul (vulgo) 77,98 Faul Teodor 99,100 Feichtinger 9
Feichtinger Gašper Leopold 134 Feichtinger Jožef Anton 134 Feichtinger Jožef Matevž 8 Feralit Žalec 117 Ferdinand III. 8 Ferdinandov most 131 Ferjanč Marija (Kašman) 55 Fešk (vulgo) 128, 138 Fešk na skali (vulgo) 128, 138 Feškov Polde (vulgo) 132, 133 Fešku Polde (vulgo) 5 Fick Gregor (Fik) 83 Fidel (vulgo) 38,69 Fidelčk (vulgo) 69 Fik (vulgo) 16,77,85
Fik Antonija (Križaj) 86 Fik Elizabeta 55 Fik Franc 35 Fik Gregor 135 Fik Gregor (Fick) 83 Fik Jurij 29
Fik Katarina (Gaber, Golob) 29
Fik Matevž 86
Filavar (vulgo) 125
Filaver (vulgo) 17, 20, 117, 126
Filaver - Feilhauer (vulgo) 125
Filip 26, 66, 116, 117
Finfar (vulgo) 38, 39,40,72
Finfarček (vulgo) 72
Finfarčk (vulgo) 16, 38, 72
Finfarjev most 130
Finfer (vulgo) 72
Finžgar Alojzij 95
Finžgar Ana 94, 95
Finžgar Ana (Trdina) 89
Finžgar Elizabeta 95
Finžgar Jožica 95
Finžgar Rudi 95
Fister 12
Fister Ana 61
Fister Kordula (Fuster) 61
Fister Matija 92
Fizkulturna zveza Slovenije 48, 102 Flika (vulgo) 128, 140 Flis 36, 63
Flis (vulgo) 36, 37,53, 145, 146 Flis Johana (Homan, Marini) 54 Flis Slavko 54,132 Flis — Marini Ivanka 54 FLRJ 27, 52, 54, 57, 59, 62, 64, 73, 89, 98, 109,113,115,120,121,134,144 FLR Jugoslavija 46 Fojkar (vulgo) 131 Fojkar Ana (Goljat) 34 Fojkar Ana (Jamnik) 98 Fojkar Ana (Špeh) 148 Fojkar Anton 82 Fojkar Franc 92, 98,148 Fojkar Gregor 100 Fojkar Jakob 92, 149, 150 Fojkar Janez 34 Fojkar Jera 97, 100 Fojkar Lojzka 149 Fojkar Maksimiljan 148 Fojkar Marija (Dolenc, Mihelič) 34 Fojkar Marija (Mihelič) 34 Fojkar Marijana (Špeh) 148 Fojkar Marjeta 29 Fojkar Matilda 92
Fojkar Pavla 92
Fojkar Peter 98
Fojkar Rafael 92
Fojkar Simon 31, 32
Foltrin Andrej (Votrin) 91
Foltrin Frančiška (Votrin) 91
Foltrin Helena 91
Foltrin Mihael (Otrin) 95
Foresteri 13, 130
Fran Josip I. 132
Franc Jožef 132, 149
Franc Jožefov most 132
France (vulgo) 31, 117
France v Gasi (vulgo) 26, 31
Francel (vulgo) 73
Francelj (vulgo) 38
Franchi 80
Francov most 131
Franke 129
Franko Anton 119
Franko Dragica (Krek) 35
Franko Janez 119
Franko Jože 35
Frankuc (vulgo) 26, 34
Franz Jurij 74
Franz Marjeta (Zettel) 74
Freising 7, 66
freisinška Loka 84
freisinška posest 26
freisinška škofija 66
freisinško gospostvo 130
Frelih Karel 64
Frence (vulgo) 123
Freysing 24
Fricek (vulgo) 77, 112
Frick (vulgo) 77, 112
Frickov Janez (psevdonim) 113
Fuhrich 118, 129
Funtek (vulgo) 44, 128, 138, 139
Furnpfeil Cecilija 138
Furnpfeil Korbinijan 138
Furnpfeil Sigismund 138
Furnpfeil Vid 138
Funrpfeil Wolf Andrej 138
Fushar (Fušar) (vulgo) 90
Fuster Kordula (Fister) 61
Fušar (vulgo) 16, 78, 149
Fušar (Fushar) (vulgo) 90
Fyrnpfeil Wolf Andrej 130
Gaber 146
Gaber Anton 39, 40, 42, 79
Gaber Fr. 120
Gaber Franc 71, 74, 107
Gaber Katarina (Fik, Golob) 29
Gaber Lorenc 49
Gaber Martin 8
Gaber Miran 112
Gaber Neža (Šink, Štabel) 50
Gaber Neža (Štabel) 57
Gabrk 148
Gabrovec Ana 39
Gabrovec Anica 40
Gabrovka 46
Gabrovšk 28, 30, 31, 32, 34, 38, 40, 41, 42, 43, 44, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 55, 56, 58, 59, 60, 62, 64, 65, 67, 68, 70, 71, 72, 73, 86, 87, 88, 89, 90, 93, 94, 96, 98, 99, 101, 102, 103, 105, 107, 110, 111, 112, 113, 114, 119, 120, 121, 122, 133, 136, 137, 140,142 Gabrovšk — Gabrouscheg 80 Gale (vulgo) 78, 103 Galjot Frančiška 72 Galjot Janko 71, 72 Gamberg - Kleingallenberg 122 Gartnarček (vulgo) 78 Gartner Ana (Potočnik) 96 Gasa 25, 28, 29,30, 31, 32, 33, 34, 36 Gaser Gašper 28 gasilni dom 53 gasilni dom - Komun 14 gasilski dom 36,37, 53 Gašper (vulgo) 27,98,128 Gašperc (vulgo) 26, 28 Gašperin (vulgo) 128, 136 Gašperin Anton 105 Gašperin Jak. 132 Gašperin Jakob 131, 132, 137 Gašperin Jera 105 Gašperin Jernej 105 Gašperšič Jera (Eberl, Haberle) 69 Gašperšič Jernej 69, 71 Gašperšič Jožef 71 Gašperšič Luka 97 Gašperšič Tomaž 69 Gašpir (vulgo) 77 Gašpur (vulgo) 77,98 Gaštej 110, 111, 116,147 Gavžnik (vulgo) 150 geodetska uprava 25 Georg (Sorž) (vulgo)38 Glavarstvo v Kranju 29, 30, 132 Glavič Alojz 136 Glavič Anton 136 Glavič Marija 136
Glavni šolski fond iz Škofje Loke 30 Gledališče Fenice 113
Globočnik Marjana 120 Godec Luka 126 Godešič 87, 102 Godovič 72 Gole (vulgo) 38, 45 Golja Frančiška (Rant) 109 Goljar Marica (Hafner) 42 Goljat Ana (Fojkar) 34 Golmajer Anton 115 Golmajer Jožef 115 Golob France 130 Golob Gašper 59
Golob Jera (Steurer, Štajer, Žontar) 65 Golob Katarina (Fik, Gaber) 29 Golob Marija 50
Golob Marija (Jesenko, Pegam) 59 Golob Mina (Trdina) 73 Golob Raimund Rudolf 73 Golob Tomaž 29 Gorajte 5,150
Gorenja vas 46, 82, 104, 120 Gorenjke (vulgo) 117, 120 Gorenjska 44 Goričane 36, 46, 104 Goričansko gospostvo 46 Gorišek Doroteja 145, 146 Gorjanc Johana 61 Gornji grad 41 Gortnarček (vulgo) 78, 114 Gortnarčk (vulgo) 114 Gospostvo Loka 53, 54 Gospostvo Velesovo 4 Gospostvo Tolmin 122 Gospoščinska hiša (vulgo) 53 gospoščinska kanclija 20 gospoščinska kašča 116 gospoščinski mlin 13, 20, 115 Gostinsko podjetje Krona Škofja Loka 71, 72
Gotzel Štefan 47 Gotzel Uršula (Zupan) 47 Gotzl Josip 129 Gozani 145
Gozani de St. George Feliks Kari 61 Graben 7, 34, 37, 45, 47, 65, 68, 75, 76,
77,80, 93,98, 101, 106, 108, 109 Gračanc (vulgo) 17,78, 101, 128, 136 grad 8, 13, 20, 25, 26, 27, 130, 145, 147 Gradec 84, 129, 131 Gradivo in razprave št. 1 24 Grajska pot 20, 26, 28, 75 Grbec 145, 146 Grbec (vulgo) 38, 64, 65 Grbec (Uhl) 50 Grbec Anton 63, 64, 65, 144
Grbec Antonija 64, 65, 144
Grbec Jožef 64, 65
Grbec Ludvik 65
Grebenar (vulgo) 80
Greblač (vulgo) 26, 29
Grenc 134, 143
Grgantov Marica 96
Grgantov Marija (Bozovičar) 96
Grimm 110, 131
Grimm Konrad 130
Grogec (vulgo) 78,97, 100
Grohar Blaž 33
Grohar Jera 28
Grohar Jurij 129
Grohc (vulgo) 11,78, 97, 100
Groslov vrt 38
Grošel J. 132
Grošelj Franc 112
Grošl Miha 42
Gruden Ivana 111
Gruden Ivana (Jugovic) 112
Gruden Jakob 122
Gruden Valentin 112
Grundner Barbara 29
Grundner Jera 29
Grundner Johan 29
Gruntnar (vulgo) 26, 28
Gruntner Vilko 47
Guaiz Jožef (Gvajc) 39
Gugevec Franc 50
Guldenprein 145
Gulič Milena 40
Gutman Anton 32, 114
Gutman Jernej 114
Gutman Uršula 114
Guzel 145
Guzel Ignac 146
Guzel Ivica (Veselinovič) 93
Guzel Janez 131, 146
Guzel Johan 69, 138
Guzel Josip 138, 146
Guzel Jožef 138
Guzel Jurij 50, 67, 69, 138, 145, 146
Guzel Oto 146
Guzelj Igor 44
Guzelj Janez 47
Guzelj Jože 102
Guzelj Mara 102
Guzelj Saša 138
Guzelj Veronika 102
Guzelj Viktor 82
Gvajc Jožef (Guaiz) 39
Hafner 37, 46, 47
Hafner (vulgo) 25,38, 117,133
Hafner Ana (Kiler) 45
Hafner Andrej 43, 97, 98, 101, 124, 125
Hafner Angelca 101
Hafner Anica 45
Hafner Anton 35, 38, 39, 44, 45, 48, 84,
85,98, 101, 139 Hafner Antonija 43 Hafner Feliks 44, 73 Hafner Franc 43, 55, 98, 125, 136 Hafner Frančiška 35, 100 Hafner Gašper 98 Hafner Gregor 136 Hafner Helena 42, 125 Hafner Ivan 46, 85, 98, 101 Hafner Ivana (Ogorevc) 140 Hafner Jakob 41, 139 Hafner Jan 132
Hafner Janez 101, 125, 139, 140
Hafner Jera 41, 55
Hafner Jera (Kržišnik) 41
Hafner Jernej 124,136, 142
Hafner Johan 136, 140
Hafner Josip 42
Hafner Jožef 123, 126, 138
Hafner Jurij 135
Hafner Katarina 44, 45
Hafner Katarina (Oblak) 125
Hafner Leopold 132, 133, 139
Hafner Lorenc 41
Hafner Lucija 139
Hafner Marica (Goljar) 42
Hafner Marija 41, 47
Hafner Martin 28, 35, 48, 140, 141
Hafner Maruša 101
Hafner Matevž 43, 45, 73, 98, 101, 125,
135,136,137,140,147 Hafner Mica (Rozman) 35 Hafner Mihael 32,35, 125, 135 Hafner Neža 32, 35 Hafner Primož 134 Hafner Rozalija 86 Hafner Simon 142
Hafner Tomaž 35, 39, 124, 139, 142
Hafner Valentin 35, 47
Hafner Vera (Potočnik) 39
Hajs (vulgo) 38
Hartman Franc 102
Hauptplatz — Mestni trg 15
Heberle Jera (Eberl, Gašperšič) 69
Heimann Gustav 35, 39
Heinricher 146
Heinricher Anton 41
Heinricher Franc 41
Heinricher Johan 41
Heinricher Marija (Križnar) 41
Heis (vulgo) 62
Heis Peter 9, 62, 119
Heis Rozalija 62
Heis Rozalija (Cebal, Zebal) 119
Hermagor 149
Herrschaft Michelstatten 3
Hinje 92
hiralnica 78, 79
hiša beneficija sv. Katarine 13, 20, 125
Hiša beneficija sv. Katarine (vulgo) 117
hiša beneficija sv. Trojice 20, 67
hiša bratovščine sv. Rešnjega telesa 13,20
hiša starološkega župnišča 20
hiša sv. Trojice 57
Hochenvvart 130
Hočevar Benedikta 129
Hodnik Ivana 97
Holey 127
Homan 9, 63, 146
Homan (vulgo) 10, 11, 13, 15, 16,36,37,
38,62, 63, 116,117, 119,145 Homan Albert 119, 120 Homan Ana (Kalan) 93, 106 Homan Andrej 93,106 Homan Anica (Loskot) 145 Homan Anton 62, 119 Homan Beti 62 Homan Blaž 67 Homan Dragica 142 Homan Ela 62, 119, 120 Homan Elica 119 Homan Elica (Thaler) 62 Homan Elizabeta 67 Homan Franc 142 Homan Ivan 62, 142 Homan Ivanka 146 Homan Johana (Flis, Marini) 54 Homan Jožef 62, 63, 119, 123, 135 Homan Julija 142 Homan Marjeta 67 Homan Marko 106, 126 Homan Metka 142 Homan Pavel 62, 63, 123, 135, 145 Homan Pavla 142 Homan Silvester 67, 68 Homan Tomaž 8, 45, 67 Homan Tomo 62 Horjul 110 Horvat Dušan 47 Horvat Vida 136 Horvat Vida (Blaznik) 136 Horžen Marija 127 Horžen Martin 127 Hostnik Andrej 50 Hostnik Anže 111,114
Hostnik Katarina 28
Hostnik Katarina (Kunstelj) 28
Hotavlje 30
Hrastnica 28, 110
Hrastnik 147
Hren Andrej (Krenn) 141
Hren Jakob 141
Hren Jakob (Krenn) 83
Hren Rozalija (Krenn, Kuhler) 141
Hribar Marija 69
Hribec 112
Hribernik Andrej 134
Hribernik Franc 134
Hribernik Marija 49
Hubad (vulgo) 6
Hudačut Andrej 78
Hudareunk (vulgo) 128, 133
Hudarevnik (vulgo) 128
Hudorevnik (vulgo) 133,147
Huje 112
Humer Janez 33
Humer Neža (Avžin, Zobec) 33
Idič Dane 56
Idrija 49,65,96
Iglič Minka (Pintar) 68
liček (vulgo) 78, 103
Ilirska generalna loterijska direkcija 71
Ingelč (vulgo) 146
Inglič Franc 136
Inglič Janez 146
Inglič Marija 109
Iniciativni zadružni odbor Slovenije —
IZOS 43 Inomost 70 internat 27 Ipaučk (vulgo) 26, 28 Ipavc (vulgo) 26, 28 Iskra (Steurer, Štajer) 28 Iskra Reteče 18, 99, 130 Italija 145, 146
Jagermojster (vulgo) 38, 51 Jaka I. 149 Jaklič Alojz 107 Jaklič Alojzij 108 Jaklič Jedert 107 Jaklič Jerica 108 Jamar 145
Jamar Antonija 35, 43 Jamar Janez 56, 57 Jamar Katarina 56 Jamar Marija 56 Jamar Marija (Legat) 57 Jamar Minka (Leitner) 43
Jamar Tone 56 Jamar Vincenc 43
Jamnik (vulgo) 17, 38, 47, 128,141
Jamnik (Jan.Zaks) (vulgo) 78
Jamnik Ana (Fojkar) 98
Jamnik Andrej 90
Jamnik Antonija 85
Jamnik Barbara 108
Jamnik Feliks 90, 108
Jamnik Franc 30
Jamnik Frančiška (Vojska) 111
Jamnik Helena 30
Jamnik Jožef 85, 108, 111
Jamnik Jurij 90
Jamnik Katka 86
Jamnik Luka 63
Jamnik Marija 111, 137
Jamnik Marija (Tavčar) 90
Jamnik Marjana 108
Jamnik Martin 63
Jamnik Metod 90
Jamnik Mina 141
Jamnik Pavel 47, 90
Jamnik Peter 90, 108
Jamnik Primož 85, 110, 111
Jamnik Simon 97, 98
Jan (vulgo) 128, 141
Jan (Jamnik, Zaks) (vulgo) 78
Janez (vulgo) 33
Jarc Peter 106
Jarc Jurij 106
Jarc Marjana 106
Jebačin 129
Jeglič Anton Bonaventura 149
Jeilhofer Raimund 58
Jelene Jože 41
Jelene Jurij 48
Jelene Marija 41
Jelene Matevž 142
Jelene Neža 46
Jelene Terezija (Eržen, Svolšak) 58 Jelovšek 129 Jemec Kari 109 Jemec Vinko 109 Jenkensheim pl. Jenko 9 Jenkensheim von Jakob 69 Jenkensheim von Jakob (Jenko) 51 Jenkensheim von Jožef 51 Jenkensheim von Jurij 51 Jenkensheim von Marks 79 Jenkensheim von Marks Anton 69 Jenko 9, 118 Jenko Ana (Ravnihar) 91 Jenko Jakob (von Jenkensheim) 51 Jenko Janez 102
Jenko Jerica 105 Jenko Jernej 104 Jenko Jurij 73 Jenko pl. Jenkensheim 9 Jenko Valentina 105 Jenšterle Štefanija 100 Jerala (vulgo) 145, 146 Jeranka (vulgo) 78, 111 Jereb Francka 68 Jereb Frančiška 127 Jereb Johan 67, 94 Jereb Jožef 67, 70 Jereb Marija 70 Jereb Terezija 94 Jereb Valentin 94 Jerguc (vulgo) 128, 133, 134 Jerica (vulgo) 147 Jeriha Matija 132 Jeršin Jakob 132 Jesenice 80
Jesenko (vulgo) 38, 48
Jesenko Alojzija 82
Jesenko Frančiška 53
Jesenko Jakob 111,115
Jesenko Janez 82
Jesenko Johan 105
Jesenko Johana 111
Jesenko Jožef 49, 115
Jesenko Marija 27,48,49
Jesenko Marija (Golob, Pegam) 59
Jesenko Matevž 115
Jesenko Miha 115
Jesenko Simon 115
Jesenko Tomaž 53, 105
Jesenkov Blaž (vulgo) 77, 91
Jesenovec Jožica 33
Jesharna (vulgo) 128
Jesharna — Kasarna (vulgo) 14
Jesiharna (vulgo) 77, 137, 138
Jesiharna — Kasarna (vulgo) 77
Ješe Anton 52
Ješe Francka 52
Ješe Janez 52
Ješe Marija 51
Ješe Marija (Tavčar) 52
Ješe Minka 52
Jevčenk (vulgo) 32
Jevčnik (vulgo) 26, 32
Jezeršek Gašper 123
Jezeršek Jurij 142
Ježovec 28
Ježovc 39, 54, 55, 89, 93, 98, 103, 107, 108, 111, 113, 120, 122, 124, 134, 140 JLA44 '
Johan Marička 144
Jožef II. 8, 20, 66,67,79, 129
Jugoslavija 83
Jugovic 9, 64, 66, 79
Jugovic (vulgo) 13, 48
Jugovic A. 141
Jugovic Anton 141
Jugovic Franc Ksaver 66
Jugovic Franc Leopold 64
Jugovic Ignac 66
Jugovic Ivana (Gruden) 112
Jugovic Jakob 66
Jugovic Janez Tomaž 79
Jugovic Johan 66
Jugovic Jožef 66
Jugovic Kari 66
Jugovic Kari Ludvik 47
Jugovic Marija 112
Jugovic Peter 130
Jugovic Terezija 33, 112
Jugovic Tomaž 66
Jugovicev duhovniški beneficij 9
Jugovicov vrt 48
Jugovičev beneficij 79
Junaver Jernej 117
Jur (vulgo) 5
Jurčič Jurij 123
Jurčič Pavel 123
Jurij Plevnar 99
Jurij s Pušo 113
Jurijev koledar 113
Jurjev Tine (vulgo) 149
Jurko 11
Jurman Marija (Šober) 106 Juvan (vulgo) 127 Juvan Franc 27 Juvan Luka 59
Juvan Marija 58, 59, 60, 61,146 Juvan Marija (Kašman) 59 Juvan Micka 145
Kacjan Jurij (Kocjan) 104 Kacjan Mica (Biček, Kocjan) 104 Kadivc (vulgo) 117,120 Kadivc Luka 120, 121 Kadivc Regina (Levičnik) 121 Kadivec (vulgo) 120 Kadunc Ivan 85 Kajba (vulgo) 16,37,38,56 Kajba Johan 56 Kajba Jožef 56 Kajba Neža 29 Kalan 63
Kalan Ana (Homan) 93, 106 Kalan Anica (Lužan, Potočnik) 27
Kalan Anton 91, 93, 137 Kalan Apolonija (Stanonik) 59 Kalan Fidel 93, 106 Kalan Franc 59, 60, 122 Kalan Ivana (Bogataj) 88 Kalan Janez 122 Kalan Johan 29, 104 Kalan Katarina 93, 106 Kalan Lorenc 39 Kalan Luka 104 Kalan Marija 60, 123 Kalan Marija (Bernik) 60 Kalan Marija (Kašman) 123 Kalan Matevž 96 Kalan Milica (Toni) 46 Kalan Primož 122 Kalan Simon 52 Kalan Tomaž 96, 123 Kalan Urban 107 Kalan Uršula 46 Kamenčan (vulgo) 38, 57 Kameralni fond 116 Kameralno gospostvo 20 Kameralno gospostvo Loka 20, 27 Kameralno gospostvo Škofja Loka 27 Kameralno gospostvo Velesovo 120 Kamnik 31, 110,118,128 Kamniti most 7, 10, 127, 130, 133 Kampelc (vulgo) 38, 59 Kamra (vulgo) 16, 71 Kamrar (vulgo) 70, 71, 146 Kamrarca (vulgo) 38 Kanada 126 Kanclija (vulgo) 38, 53 Kandiž Simon 144 Kandiž Uršula 144 Kapar (vulgo) 16, 78, 95, 100 kapela sv. Trojice 12, 66, 67, 68 Kapeličar (vulgo) 66 kaplanija 13 kaplanija (nunska) 13 Kaplanija (vulgo) 133 kapucinska cerkev 112 kapucinska vrata 8, 20, 127, 138 kapucinski most 5, 13, 112, 128, 130, 131,132
Kapucinsko predmestje 3, 17, 55, 59, 64,
68, 71, 73, 76, 111, 130 Karel 8 Karlin 64 Karlin Blaž 88 Karlin Gašper 83 Karlin Ivan 64 Karlin J. 90 Karlin Jožef 72
Karlin Jur 95
Karlin Jurij 93
Karlin Marija 51
Karlin Marija (Plantarič) 64
Karlin Matevž 72
Karlin Mica 50
Karlin Miha 73
Karlin Mihael 72, 104
Karlin Valentin 51
Karlovec 7, 34, 39, 40, 46, 63, 69, 71, 83, 97, 98, 99, 102, 104, 115, 122,144, 145,148 Karlovška ulica 14
Karntner Volksbund e.v. Veldes 48, 102 Kasarna (vulgo) 7, 13, 20, 77, 126, 127,
128,130, 131,137, 146 Kasarna — Jesharna (vulgo) 14 Kasarna — Jesiharna (vulgo) 77 Kastner Janez Krstnik 71 Kastner Jožef 129 Kastner Katarina 72 Kastner Katarina (Klemenčič) 71 Kaša (vulgo) 115
kašča 75, 77,83,84, 115, 116,147 Kašča (vulgo) 7, 10, 13, 20, 76, 77, 115,
117,122 kašče 14
Kašče (vulgo) 14,37,45 Kašman 145
Kašman (vulgo) 11, 37, 45, 54, 55, 117, 122
Kašman Anton 8, 46, 54, 55, 145 Kašman Franc 46 Kašman Jakob 113 Kašman Janez 123 Kašman Johan 123 Kašman Jožefa 54 Kašman Marija (Ferjanč) 55 Kašman Marija (Juvan) 59 Kašman Marija (Kalan) 123 Kašman Neža 33,46, 123 Katoliško društvo 146 Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Škofji Loki 102 Katoliško izobraževalno društvo 102 Katoliško prosvetno društvo 102, 103 Katoliško prosvetno društvo v Škofji Loki 102
Katrca (vulgo) 38, 44 Katzenstein — Begunje 30 Kaukeš (vulgo) 34 Kavarna (vulgo) 38, 63 Kavčič (vulgo) 26, 34 Kavčič (Kavkež) (vulgo) 26 Kavčič Ana 88
Kavčič Antonija (Šifrer) 34
Kavčič Jakob 34
Kavčič Janez 109, 137
Kavčič Jernej 88
Kavčič Jože 47
Kavčič Jože — Jernač 83
Kavčič Jožef 34
Kavčič Luka 34
Kavčič Marija 34, 50
Kavčič Marija (Eržen) 40
Kavčič Marija (Sušnik) 34
Kavčič Milka 109
Kavčič Peter 47
Kavkež (Kavčič) (vulgo) 26
kazensko poboljševalni dom 27
Kejcuva hiša (vulgo) 105
Kejžar Milan 57
Kekec (vulgo) 29
Kemična čistilnica Bistra 143
Kenda Felicita 97
Kendler Katarina 137
Kendler Leopold 137
Kendler Marjana (Žirovnik) 86
Kenjalo Anči (Bozovičar, Petrovič) 96
Kenjalo Anica (Bozovičar) 96
Kern (vulgo) 46
Kern Berta (Benedičič, Šiftar) 68
Kernova Urška (vulgo) 16, 38, 46
Kernovka (vulgo) 134
Ketschach 149
Kidričeva cesta 82, 104, 143
Kikeriki (vulgo) 135
Kikiriki (vulgo) 128, 135
Kilar (vulgo) 107
Kiler (vulgo) 77
Kiler Ana (Hafner) 45
Kiler Anton 45
Kiler Blaž 107
Kiler Frančiška 45
Kiler Johan 45
Kiler Leopold 72
Kiler Marija (Pagon, Sušnik) 72
Kiler Matija 107
Kino dvorana (vulgo) 38
Kino Sora 47
Kirschlcfger 84
klariška cerkev 11
klariški samostan 4, 13, 128, 129
klariški samostan v Loki 4
Klein Gassen — Male ulice 12
Kleingallenberg — Gamberg 122
Klemenčič 9
Klemenčič Agata 71
Klemenčič Franc 8, 102
Klemenčič Jakob 61, 71
Klemenčič Jera (Erbežnik) 53
Klemenčič Katarina (Kastner) 71
Klemenčič Marija 102
Klemenčič Nikolaj 71
Klemenčič Pavel 63, 83, 102
Klemenčič Simon 8, 79, 100, 101, 114
Klemenčič Urban 125
Klobovs Agata (Strugar) 105
Klobovs Anton 105
Klobovs Fidel 70
Klobovs Ivan 70
Klobovs Janez 14, 25
Klobovs Johan 70
Klobovs Jožef 8, 105
Klobovs Matevž 105
Klobovs Sebastijan 105
Klobovs Terezija 70
Klobovsova ulica 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 19, 21, 23,25, 27,28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 63, 70, 121,130, 142 Klobučar (vulgo) 109 Klopčar (vulgo) 78, 109, 122 Klošter (vulgo) 128 kloštrska cerkev 27
Kloštrska gasa 58, 59,60,61,62,63, 127, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140,141, 142, 144 Kloštrska ulica 12, 13, 67 Kmetič Alojz 92 Kmetič Anica 45 Kmetijska zadruga 149 Kmetijska zadruga Škofja Loka 93 Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka 43, 44
Kmetijsko posestvo v Škofji Loki 44 Kmetijsko živilski kombinat (KŽK) Gorenjske - Kmetijstvo, industrija, trgovina (KIT) - TOZD Mesoizdelki Škofja Loka 43 Kmetijsko živilski kombinat Kranj (KŽK) 44
Knapič Janez 27 Kne Valentin 67,144 Knežak (vulgo) 38, 73 Kobav Miha 28 Kobav Valentin 55 Kobe - Arzenšek K. 81 Kočar (vulgo) 26,28,78,88 Koceli 64
Koceli (vulgo) 11, 25, 37, 38, 44, 64, 65,
145 Koceli J.N. 64 Koceli Janez Nepomuk 64 Koceli Marija 64
Kocjan Frančiška (Debelak) 90
Kocjan Jurij (Kacjan) 104
Kocjan Mica (Biček, Kacjan) 104
Kogoj Zofija 109
Kokal Jakob 29,39
Kokalj Elizabeta (Pintar) 58
Kokalj Josip 135
Kokalj Jožef 135
Kokalj Marija 135
Kokel Jurij 123
Kokel Simon 72,134
Kokelj Marjeta 56
Kokelj Simon 56
Kolar (vulgo) 78, 91
kolera špital 149
Kološvari Irma 57
Koman (vulgo) 14, 77, 88
Koman Franc 88
Koman Josip 88
Komatar (vulgo) 7
Komun (vulgo) 11,14,36, 37, 53, 76 Komun - gasilni dom 14 Komun — Gasilski dom (vulgo) 37 Komunalna banka v Škofji Loki 54 Komunalno podjetje državnih zgradb 52,
53, 56,57,64,69, 102 Komunalno podjetje državnih zgradb Škofja Loka 101 Komunalno podjetje državnih zgradb v Škofji Loki 27, 59, 60, 62, 70, 73, 89, 104,113,119, 121, 144 Komunalno podjetje Remont 64 Konfekcija Kroj 30 Kongresni trg 77 Konig Jurij 107 Konig Marija (Patterman) 99 Konig Uršula 107 Konvent uršulink 142 Konzum (vulgo) 16, 78, 88 Kopač Andrej 114 Kopač Franc 114 Kopač Peter 114 kopališče 75,80, 117 Kopališka ulica 10, 14 Kopin Jožef (Kuppin) 56 Kopin Lorenc 56 Kopin Marjeta (Rieser, Svetec) 56 Koprive Anton 91 Koprive Jernej 51 Koprive Johan 51 Koprive Johana (Molinaro) 51 Koprive Jožef 91 Koprive Julijana 50 Koprive Mica (Pokorn) 51 Koprive Neža (Cotl) 91
Korbič Franc 47 Kordeš (vulgo) 61 Kordež (vulgo) 38 Korlčk (vulgo) 78, 96 Korle (vulgo) 38, 45 Koroščk (vulgo) 38, 58 Korošec (vulgo) 58 Koroška 78 Kos (vulgo) 37, 55 Kos Franc 55 Kos Marija (Luznar) 55 Kos Matevž 55
Kosiek Mica — Maruša (Kozjek) 41
Kosmač Simon 69
Košenina Alojz 33
Košenina Alojzij 33
Košenina Anton 94
Košenina Ivanka — Aki (Vidmar) 34
Košenina Johana 33
Košenina Jožica 100
Košenina Marija 94
Košenina Milan 94
Košenina Mira 45
Košenina Peter 33
Košir 133
Košir (vulgo) 7, 38, 60, 128, 134, 145
Košir Amalija 72
Košir Anton 72
Košir Blaž 72, 142
Košir Ivana 72
Košir Ivo 61, 135
Košir Janez 61, 135, 146
Košir Jožef 134
Košir Katarina 72
Košir Lorenc 73, 137
Košir Marjeta (Eržen) 137
Košir Matevž 73
Košir Špela (Berčič, Dolenc) 32
Košir Tončka 146
Koširjev mlin 131
Košnik Jakob 35
Košnik Matevž 35
Kothgasse - Usrana gasa 126, 138
Kotičkar (vulgo) 26,33, 38, 58
Kott gasse — Usrana ulica 14
Kotzenfabrikation Krenner Alois 81
Kovačič Alojz 56
Kovačič Leopoldina (Dolenc) 56
Kozjek Mica - Maruša (Kosiek) 41
Kozler Jakob 86, 111
Koželj 129
Kožuh Anca (Albreht, Pegam) 59 Kožuh Jakob 29 Kožuh Matej 132 Kožuh Urban 29
Krajevna skupnost 25
Krajevna skupnost Škofja Loka 48, 49, 64
104,143 Krajna imena v tržaški okolici 113 Kralj (vulgo) 5, 117, 121, 150 Kralj Alojz 121 Kralj Alojzij 122 Kralj Julijana 122 Kraljična Haris 99 Kramar (vulgo) 77, 86 Kramarček (vulgo) 26,33 Krancelj 5, 26
Kranj 9, 27, 29, 30, 39, 43, 44, 47, 52, 55, 56, 58, 61, 66, 67, 72, 84, 85, 99, 105, 109, 110, 116, 125, 128, 131, 132
Kranjska 8, 66, 81 Kranjska gora 149
Kranjska industrijska družba - KID 80 Kranjska stavbna družba 64 Kranzlgasse 15
Kranzlgasse — Klobovsova ulica 15
Krapež Zvonka (Polajnar) 30
Krašnja 142
Krašovic Ivan 83
Krašovic Jan 99
Krašovic Janez 82, 100, 104
Krašovic Mihael 82
Kregar 118
Kregar Franc 124
Kregar Valentin 124
Kreiter Jakob 119
Krek (vulgo) 43
Krek Dragica (Franko) 35
Krek Jakob 108
Krek Jože 35
Krek Pavel 142
Krenar 149
Krener (vulgo) 88, 92
Krenerjeva bajta (vulgo) 148
Krenn Andrej (Hren) 141
Krenn Jakob (Hren) 83
Krenn Rozalija (Hren, Kuhler) 141
Krenner 9, 10, 14,76,77,80,81,84, 131,
147,149 Krenner (vulgo) 11, 77 Krenner A. 81 Krenner Alois 83
Krenner Alois, Kotzenfabrikation 81 Krenner Alojz 54, 55, 81, 89, 113, 114,
115,131,147 Krenner Alojzij 55, 81, 83, 84, 92 Krenner Ana 81,89, 92 Krenner Franc 80, 81, 89, 92, 115 Krenner Josip 81
Krenner Jožef 92
Krenner Viktor 81, 89, 92, 115
Krennerjeva fabrika 132
Krennerjeva tovarna 130
Krennerjeva tovarna sukna 14
Krennerjeva tovarna sukna in kočama 80
Kresija 79
Kresnice 134
Krisper 66
Križaj (vulgo) 77, 122
Križaj Andrej 136
Križaj Antonija (Fik) 86
Križaj Gašper 33
Križaj Gregor 85, 86
Križaj Helena 137
Križaj Jera 136
Križaj Johan Jožef 33, 110
Križaj Jožef 50
Križaj Marija Helena 110
Križaj Marjeta 87
Križaj Valentin 33
Križman 113
Križnar Andrej 126
Križnar Ciril 118
Križnar Franc 137
Križnar Marija (Heinricher) 41
Krmel Anton 94
Krmel Jurij 91
Krmel Mihael 94
Krmel Neža (Steyerer, Štajer) 91
Krmelj Anton 58
Krmelj Franc 47
Krmelj Jože 47
Krojač (vulgo) 117
Krojač Hafner (vulgo) 124
Krona (vulgo) 16, 25, 36, 37, 38, 71, 146
Kronbirt (vulgo) 38,71,78,109
Kronbirtov Gustelj (vulgo) 77
Kronbirtov Gustl (vulgo) 109
Kropa 43
Krpan Martin 148
Krušič Marija 124
Kržajuc (vulgo) 77, 122
Kržišnik Cilka 86
Kržišnik Franc 86
Kržišnik Jakob 68
Kržišnik Jan 41
Kržišnik Jedert 41
Kržišnik Jera (Hafner) 41
Kržišnik Johan 41
Kržišnik Jožefa (Trdina) 126
Kržišnik Marija 109
Kržišnik Terezija 82
Kržišnik Terezija (Šubic) 100
Kržišnik Valentin 91
Kuhinja pod Starim gradom 138 Kuhler Rozalija (Hren, Krenn) 141 Kumar (vulgo) 78,102 Kumar Ana 144
Kumer (vulgo) 78, 102, 128, 145 Kumer Antonija 42 Kump 120
Kump (vulgo) 117, 120
Kump Matija 120
Kumrova Tina 145
Kunstelj Katarina (Hostnik) 28
Kunstelj Urban 66
Kunstl Gašper 107
Kunstl Johan 95
Kuppin Jožef (Kopin) 56
Kuralt Anton 120
Kuralt Franc 63
Kuralt Jožef 120
Kuralt Jurij 57
Kuralt Marija (Demšar, Zakotnik) 57 Kuralt Matevž 63 Kuralt Pavel 57 Kurjevčk (psevdonim) 148 Kurnik 29, 34, 47, 48, 50, 53, 55, 58, 60, 61, 62, 67, 68, 69, 70, 72, 80, 86, 87, 88, 89, 90, 92, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 105, 109, 113, 114, 115, 119, 120, 122, 124, 125, 133, 134, 135, 136, 139, 140, 142, 144
Kveder (vulgo) 11, 78, 95 Laack 24
Lachin Elizabeta (Lah) 61 Lack 24, 53 Lah (vulgo) 84 Lah Elizabeta (Lachin) 61 Lahov most 76,84,130, 132 Laibach 79
Laibacher Zeitung 131 Lamberg 130
Lamberg Frančišek Adam 79 Lampreht Blaž 87 Lampreht Marija (Žebre) 87 Lampreht Matevž 87 landrice 75
Langerholc Marija 55, 56
Langus129
lantrika 75
Lapajne Johan 140
Lavdan (vulgo) 98
Lavdon (vulgo) 78, 98
Lavrič (vulgo) 77, 103
Lavrič Ivana 82, 103, 104, 106
Lavrič Ivanka 82
Lavrič Josipina 142 Lavrič Leo 103, 104, 106 Lavrič Leon 82, 106 Lavtar Lorenc 124 Lavtarski vrh 79 Layer 80
Laznik Frančiška 28 Lebar Anton 113, 125 Leben Ana 47 Leben Janez 110 Leben Marija 110 Lebnar (vulgo) 38, 63 Ledrar (vulgo) 78, 99 Legat Marija (Jamar) 57 Leitner Minka (Jamar) 43 lekarna 68
Lene Urša (Andrejovič) 89
Lenček Ana 64
Lendovšek Bredica 56
Lendovšek Lidija 56
Lendovšek Marija (Žužek) 56
Leon XIII. 132
Leopold 130
Lesičenk (vulgo) 78
Lesičnik (vulgo) 78, 113
Lesičnk (vulgo) 113
Leskovec Anton 99
Leskovec Janko 99
Leskovec Slavica 99
Leskovic Ana 99
Leskovic Andrej 98, 99
Leskovic Janko 99
Leskovica 100
Levičnik (vulgo) 117, 120
Levičnik Jakob 135
Levičnik Katarina 135
Levičnik Regina 120
Levičnik Regina (Kladivc) 121
Ličar Anton 91
Linke 149
Lipica 102
Lira v cvetju 113
Lisica (vulgo) 5
Litija 46, 122
Ljubelj 145
Ljublj. (ana) 132
Ljubljana 9, 12, 24, 26, 27, 32, 33, 35, 36, 39, 47, 48, 49, 61, 62, 65, 66, 67, 68, 70, 71, 72, 79, 81, 84, 85, 94, 98, 105, 113, 116, 118, 122, 125, 128, 130, 131, 132, 138, 143, 144, 145, 146
Ljubljanska hranilnica 131 Ljubljanska kreditna banka 81 ljubljanska škofija 143
Ljubljanske mlekarne 44 ljubljanski muzej 146 Ljubljanski oblastni odbor 85 Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo 62 ljubljansko učiteljišče 49 Ljudska hranilnica in posojilnica v Škofji
Loki 102 Ljudska šola v Škofji Loki 30 Ljudski odbor mestne občine Škofja Loka 120
Loka 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 26, 27, 35, 36, 37, 39, 42, 44, 48, 51, 53, 54, 57, 63, 65, 66, 67, 75, 79, 81, 82, 83, 84, 85, 89, 92, 93, 98, 104, 110, 112, 113, 115, 116, 117, 121, 123, 125, 128, 129, 130, 131, 133, 134,135,145,146,148,149,150 Lokar Martin 97 Lome 49 Lončarič 132 Lončarič Anton 131 London 145,146 Lonterh 75
Lontrg 7, 11, 12, 13, 14, 17, 20, 36, 37, 43, 45, 63, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 83, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91,92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 105, 106, 107, 108, 109, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 122, 148, 149, 150 Lontrk 75
Loschan Johan (Lushan, Lužan) 32
Loskot Anica (Homan) 145
loška apoteka 68
loška freisinška posest 26
loška šola 14, 25
Loške tovarne hladilnikov 18
loški grad 26, 129, 130
loški mestni most 131
Loški muzej 27
Loški oder Škofja Loka 103
Loški razgledi 3, 24, 75
loški špital 79
loško gospostvo 26, 80, 136 loško gospodarstvo 26, 80, 136 Loško polje 148 loško župnišče 66,67 Loštrk Jernej (Lustrik) 59 Loštrk Tomaž 59 Lotrič Urban 39 LTH 143
LTH v Vincarjih 112 Lubnik 146, 147 Lucič Marija 96
Lucič Pavel 96 Lukančič 9
Lukež (vulgo) 7, 38, 45, 59, 60, 128, 145, 146
Lukežovi (vulgo) 59,60, 128 Luntrh 75
Lushan Johan (Loschan, Lužan) 32 Lustrik Jernej (Loštrk) 59 Luša 29
Luznar Franc 41, 48, 79 Luznar Frančiška 41 Luznar Frančiška (Ovijač) 41 Luznar Gregor 61 Luznar Johan 137 Luznar Jožef 48,137 Luznar Katarina 48 Luznar Katarina (Štucin) 137 Luznar Marija (Kos) 55 Luznar Martin 41
Lužan Anica (Kalan, Potočnik) 27
Lužan Apolonija (Šabec) 32
Lužan Franc 39, 60
Lužan Gregor 39
Lužan Ignac 27
Lužan Jakob 60
Lužan Jera 32
Lužan Johan 32
Lužan Johan (Loschan, Lushan) 32
Maček (vulgo) 38, 53, 62, 63, 78, 93
Maček Franc 82
Maček Gregor 71
Maček Johan 68, 126
Maček Marija 46, 67, 68, 126
Maček Marija (Muller) 135
Mačk (vulgo) 6, 53
Mačkovec 79
magistrat 8, 36, 76
Maher Franc 8
Mahovne Jernej 34
Maksimiljan 149
Maksimiljan I. 66
Maksova hiša 146
Mala Hrastnica 33, 41, 47, 51, 58, 59, 85, 86, 88, 94, 101, 108, 109, 111, 112, 113,114,122,124,135,136,139 Mala ulica 12,13,41 Male ulice — Klein Gassen 12 Mali Ivan 48, 49 Malner Andrej 61 Mandeljc Milena 41 Marcina Johan 95
Marcina Neža (Telban, Vrhove, Vrhunc) 95
Marelmohar (vulgo) 128,135
Marenig Andrej (Marenk) 142 Marenikh Gregor (Marenk) 13 Marenk (vulgo) 37, 41 Marenk Andrej (Marenig) 142 Marenk Gregor 42 Marenk Gregor (Marenikh) 13 Marenk Pavel 13, 42 Marenkovš (vulgo) 13,37,41 Marguč Anči (Ješe) 52 Marguč Johan 140 Marguč Jos. 90 Marguč Josip 139, 141 Mariazell 66 Maribor 68, 117 Marija Terezija 146 Marijino znamenje 36 Marini 63, 146 Marini (vulgo) 37, 53 Marini - Flis Ivanka 54 Marini Johan 54 Marini Johana (Flis, Homan) 54 Marinšek 66 Marinšek Amalija 61 Marinšek Jean 61 Marinšek Olga 61 Markovič Marica 40 Markovič Marija 39 Martelak Janez 82
Martin (vulgo) 7, 37, 38, 39, 40, 128, 141
Martinček (vulgo) 49
Martinčk (vulgo) 38, 49
Martinova hiša 7
mašni beneficij 66
Matajc (vulgo) 78, 103
Matelič Marjeta 31
Matelič Marjeta (Žagar) 31
Matevž (vulgo) 16, 37, 38, 73, 77, 101,
128, 137 Matevževa mesnica 37 Matiček (vulgo) 42 Matičk (vulgo) 16,38,42 Matko 85 Maurer Terezija 98 Mauten 149 Mavec Anton 43 Mavvrer Jurko 26 Medved (vulgo) 5 Medved Marija 58 Medved Štefanija 57 Medvode 29 Mekinje 40 ME-PO Mesarija 44 ME-PO Mesnina 44 Merkur 44 Merkur Kranj 39, 45
Merkur, Veleželeznina Kranj 55
Mesar (vulgo) 78, 112, 128, 139
Mesar Tomaž (vulgo) 35
Mesarija Naproze 44
Mesarija OPZ Škofja Loka 44
Mesarija OZZ 44
Mesarjev Tone (vulgo) 78, 101
Mesarjeva Ančka (vulgo) 44
Mesarsko podjetje OZKZ Škofja Loka 44
Mesesnel France 36
Mesna industrija Gorenjske - MIG, TOZD
Mesoizdelki Škofja Loka 84 Mesna industrija na Gorenjskem — MIG 44 Mesnina Škofja Loka 127 Mesoizdelki 44
Mesoizdelki,poslovalnica 1 126
Mesoizdelki Škofja Loka 44
mestna biričeva hiša 123
Mestna ekonomija 44
mestna hiša 20, 105, 106
mestna hiša — mežnarija 123
mestna hiša — rotovž 20
Mestna hranilnica v Kranju 85
Mestna občina 40, 45, 119,121, 123, 139
mestna občina — mežnarija 123
Mestna občina Škofja Loka 30, 69, 70
Mestna podjetja 44
mestna služinčadna hiša 20, 117
Mestna služinčadna hiša (vulgo) 117
mestna služinčadna hiša — Stadtdie-
nershaus 122 mestna služinčadna hiša, biričeva hiša —
Schergen h. 20 mestna ubožnica 78, 106, 149 mestna vikariatska cerkev 35 Mestni ljudski odbor 17, 47, 57, 64, 73, 89 Mestni ljudski odbor Škofja Loka 59, 60,
62,101,121, 144 mestni špital 106, 141 Mestni trg 3, 7, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 19, 21, 22, 25, 35, 36, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72,73,101,104,118,127,143 Mestni trg - Hauptplatz 15 Mestno podjetje Mesarija Škofja Loka —
ME-PO Mesarija 44 mestno župnišče 65
Mesto 13, 14, 16, 17, 20, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65,67,68,69, 70, 71, 72, 73, 78, 82, 83, 85, 86, 87, 88, 89,
90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 130, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142,143, 144 Mesto Škofja Loka 138 mežnarija 13,20, 117, 118 Mežnarija (vulgo) 117,118 Michelstatten 133 Mihelič Adolf 47 Mihelič Gregor 8, 80 Mihelič Janez 34
Mihelič Marija (Dolenc, Fojkar) 34
Mihelič Marija (Fojkar) 34
Mihelič Štefan 50
Mihelič Uršula 49, 50
Miklavč Franc 103
Miklavč Elizabeta 47
Miklavč Franc 47
Miklavč Simon 47
Miklavčič Angela (Požeg) 137
Miklavčič Frančiška 100, 123
Miklavčič Julija (Rupnik) 123
Miklavčič Matevž 100
Miklavčič Rozalija 123
Miklavčič Rozalija (Trojar) 127
Miler Frančiška 55
Miler Urban (Muller) 55
Miller Nikolaj 73
Minčenk (vulgo) 55
Minčenk (Simonček) (vulgo) 38
Ministrstvo za notranje zadeve 15
Misija 147
Missia Jak. 132
Mišnca (vulgo) 6
Mittel Alojz 57
Mlakar Frančiška 106
Mlejnik (vulgo) 13,38
Mlejnik Jerica 73, 74
Mlejnik Miloš 74
Mlin (vulgo) 115
mlin pod cerkvijo 84
mlin pod šolo 80,121, 125
Mlin pod šolo (vulgo) 78,115
Mlinar (vulgo) 38,52, 119, 146
Mlinar Matevž (Muller) 134
Mlinarjev Andrejče (vulgo) 16, 38, 52
Mlinarjev Andrejčk (vulgo) 52
Mlinarjeva Micka (vulgo) 117, 124
mlinarjeva hiša 115
MLO 52
MLO Škofja Loka 102
Močilnik 41, 48, 50, 51, 54, 70, 93, 94, 100, 109, 110, 111, 112, 122, 133, 135
Modrej Mihael 8
Mohar 131
Mohar Blaž 141
Mohar Minka 85
Mohorič Božidara 33
Mohorič Danica 33
Mohorič Franc 45
Mohorič Frančiška (Bohinc) 33
Mohorič Ludvik 33
Mohorič Milena 33
Mohorič Olga 33
Mohorič Urban 66
Molinaro 130, 131
Molinaro (vulgo) 37, 51
Molinaro A. 31, 38, 42, 43,49, 54, 67, 85,
91,100,110,136,139 Molinaro Angelo 51, 52, 101, 103 Molinaro J. K. 31,88, 93,97, 105, 126 Molinaro Janez Krstnik 33, 51, 54, 59,
118,130 Molinaro Johana (Koprive) 51 Molinaro Marija (Notar) 51 Molinaro Viktorija 51 Moravče 128 Moškrin 33
Možina Urša (Ravnihar) 85 Mrak Amalija 138 Mrak Jožef 89 Mrak Jurij 29 Mrak Ludvik 138 Mrak Matevž 29 Mrak Štefan 89 Mravlja (vulgo) 38 Mravlja Janez 58 Mravlja Janko 58 Mravlja Valentin 58 Mrežar Janko 96 Mrovle (vulgo) 58 Mrovlje (vulgo) 38 Muck 25
Muck A. 29,30,85 Mulej Marija 43 Muller Anže — Johan 97 Muller Johan 134 Muller Marija (Maček) 135 Muller Matevž (Mlinar) 134 Muller Mihael 135 Muller Nikolaj 97 Muller Tomaž 135 Muller Urban 134 Muller Urban (Miler) 55 Munchen 7
Murč (vulgo) 38, 46
Murič (vulgo) 46
Murn Luka 139
Muzej 20, 36, 84
Muzejsko društvo Škofja Loka 24
Na Cvingerš (vulgo) 105
Na Flik (vulgo) 128, 140
Na Marenkovš (vulgo) 41
Na Marenkuš (vulgo) 41
Na Peklu (vulgo) 5,38, 47,51
Na vili (vulgo) 145
Nabavni zavod Slovenije 44
Nabavno prodajna zadruga — Naproza 43
Nabergoj 113
Naglič (vulgo) 37,53
Naglič Rudolf 54
Napoleon 145
Naproza 43, 44
Narodna banka FLRJ - Centrala za LR
Slovenijo 54 Nastran Elizabeta 36, 49 Nastran Jurij 49 Navinšek Emil 74,133 Navod 44 Nebi Šala 68 Neče (vulgo) 135 Neče (Nejče) (vulgo) 128 Nejče (vulgo) 135 Nejče (Neče) (vulgo) 128 Nergeš (vulgo) 38, 40 Neuer Platz - Sv. Jakoba trg 15 Ničon (vulgo) 126 Nižje Avstrijsko 66,122 Notar Johan 47 Nontrg 76 Notar Johan 47 Notar Marija (Molinaro) 51 Notar Valentin 63 Notranjska 148 Nova vas 47 Novak Barbara 125 Novi svet (vulgo) 4
Novi trg 9, 12, 14, 75, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 105, 106, 107, 108, 109, 111, 112,113, 114,122 Novi trg - Lontrg, Spodnji trg 7 Novo mesto 119 Novšak Jožef 27 Nune (vulgo) 128,142 nunska cerkev 13, 20, 25, 127, 138, 148 nunska kaplanija 20, 130, 142 nunska kašča 128, 130,144 nunska šola 131
nunska šola — zunanja 27 Nunska ulica 14, 15, 25, 35, 37, 59, 127, 128, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139,140,141,142,143,144,145 Nunska ulica — Briickengasse 15 nunska vrata 14 Nunske ulice 14,127 nunski grad 145 nunski klošter 142 nunski predel 128
nunski samostan 14, 20, 27, 81, 127, 128
Obadič Marinka 50 Obadič Marinka (Kavčič) 50 Občina 84
Občina Škofja Loka 39, 40, 46, 48, 49, 50, 52, 53, 54, 55, 56, 59, 60, 64, 66, 68, 69, 70, 71, 73, 74, 86, 98, 106, 107,120, 126, 144 Občinski ljudski odbor Škofja Loka 126 Oblak Andrej 47, 52,105 Oblak Franc 31,52 Oblak Gregor 134 Oblak Helena 52, 124 Oblak Ignac 52 Oblak Ivana (Štravs) 52 Oblak Johan 103 Oblak Katarina 124 Oblak Katarina (Hafner) 125 Oblak Lenka 125 Oblak Marija 97, 108,125 Oblak Marko pl. VVolkensperg 118 Oblak Martin 97 Oblak Matevž 52 ObLO Škofja Loka 46 Obrtnik 104, 130, 149 Obrtnik , Enota za gospodarjenje s stanovanjskim fondom 143 Obrtnik Škofja Loka 143 Obrtno združenje Škofja Loka 112,113 Ochsler Jernej (Eksler) 109, 122 Ochsler Johan (Eksler) 70 Ochssler Franc (Eksler) 122 Ochssler Johan (Eksler) 122 Ochssler Mica (Eksler, Peterlinkar, Soršek) 122
Odbor za prenovo starih mestnih in vaških
jeder v občini Škofja Loka 3 Ogorevc Ana 140 Ogorevc Blaž 140 Ogorevc Boris 140 Ogorevc Ivana (Hafner) 140 Ogorevc Ivanka 139 Ogorevc Ivo 140 Ogorevc Janez 140
Ogorevc Rok 140 Ogrin A. 62, 103, 139 Ogrin Anton 30, 58, 85, 87, 96, 103, 136, 141
Ogrinc Jana (Trepše) 108 Ogrinc Rozalija 108 Okiljevič Mileva 68 Okorn Alenka 98 Okorn Ivan 98 Okorn Jakob 97, 98 Okorn Janez 98 Okorn Marija 97, 98 Okraj 17
Okraj Škofja Loka 15 okrajna bolniška blagajna 68 Okrajna hranilnica (vulgo) 36, 53 Okrajna hranilnica in posojilnica Škofja Loka 54
Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki 54
Okrajna poslovna zveza Škofja Loka 44 Okrajna zadružna zveza - OZZ 44 Okrajna zadružna zveza v Kranju 43 Okrajna zveza kmetijskih zadrug Kranj -
OZKZ44 Okrajni cestni odbor 84 Okrajno glavarstvo v Kranju 84, 131 Okrajno trgovsko podjetje Sadje — vino
Kranj 116 Olar (vulgo) 78, 94 Oljska gora 117, 118 Omahen Johana 59 Oman 63
Oman Antonija 126 Oman Cilka 68 Oman Frančiška 126 Oman Martin 134 Oman Minca 126 Omejc Ivan 107 Omejc Janez 108 OPZ Škofja Loka 44 Orešnik Anica (Bogataj) 139 Osel Jožef (Vossou) 57 Osojnik (vulgo) 137 Osterc (vulgo) 77, 86 Osterc Ciril 86 Osterc Cvetka 86 Osterc Peter 86
Osterreichisch Alpine Montangeselschaft 84
Ostrovrhar Blaž - Vrhunc Oton 15
Ošterfeld 78
Otorepec Božo 75
Otrin Luka 102
Otrin Mihael (Foltrin) 95
Ottrin Jurij (Votrin) 54
Ovijač Frančiška (Luznar) 41
OZKZ Kranj 44
OZZ 44
Ožbič 129
Ožbič M. 118, 129
Ožbič Matija 129
Padršk 30, 40, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 53, 54, 55, 56, 58, 62, 63, 64, 65, 67, 68, 70, 71, 73, 79, 92, 109, 119, 120,133,134,138, 144 Pagon Marija (Kiler, Sušnik) 72 Pahovc (vulgo) 63 Pajer Jerica 63 Pajer Jerica (Dermota) 64 Pajer Jernej (Bajer, Payer) 61 Pajer Johan (Bayer) 39 Pajer Mihael 39 Pajer Tomaž 61 Pajer Vencel (Payer) 64 Paleček Vaclav 46 Pangerc (vulgo) 58 Papa (vulgo) 36, 38, 57 Papa Franc 57 Papa Frančiška 57 Papa Marija 57 Papa Marija (Schindler) 57 Papež (vulgo) 5, 148, 150 Papler 12, 20 Papler Mihael 118, 121 Paplerjeva šola 12, 20 Partizan (vulgo) 47 Partizan Slovenije 48 Partiž (vulgo) 26, 29 Pascher 127 Pasler (vulgo) 37 Pasler Ana 56 Pasler Ana Marija 56 Pasler Ana Marija (Bahslerin, Basle) 73 Pasler Anton 56 Pasler Feliks 56 Pasler Josip 56 Pasler Jožef 56 Pasler Jurij 56 Pasler Karolina 56 Pasler Marija (Bahslerin) 35 Paslerjeva hiša (vulgo) 37, 56 Passler Josip Jurij 66 Patterman Marija (KSnig) 99 Paumgarten Leopold 79 Pavlič (vulgo) 16,37,55, 68 Pavlič Jožef 68, 69 Pavlič Marija 69
Pavlič Rajko 69
Pavlovič Jera 96
Pavlus Leopold 47
Pavlus Stane 47
Payer Jernej (Bajer, Pajer) 61
Payer Vencel (Pajer) 64
Pečnik Gabrijel 61
Pečnik Matevž 27
Pegam Anca (Albreht, Kožuh) 59
Pegam Blaž 59
Pegam Ignac 60
Pegam Jakob 91, 110
Pegam Jera 144
Pegam Luka 59
Pegam Marija 110
Pegam Marija (Golob, Jesenko) 59
Pehar (vulgo) 5, 37
Peharc (vulgo) 13
Pehr Anton (Per, Pohr) 67
Pek (vulgo) 38, 62, 63, 117, 123
Pekel 10,36,37, 76
Pekel (vulgo) 47
Pekel - Auf der Holl 12
Peklaj Lorenc 122
Pengov Ivan 118
Pengov Slavko 118
Pepe (vulgo) 5, 7
Pepelnak (vulgo) 103
Pepelnjak (vulgo) 78, 93
Pepevnak (vulgo) 78, 93,103
Per Anton (Pehr, Pohr) 67
Per Cenetu na Peklu (vulgo) 38
Per Fidelčk (vulgo) 38
Per Finfari (vulgo) 38
Perhar (vulgo) 78,112
Perhavc 13
Perko (Perkus) (vulgo) 77 Perko Andrej 96 Perko Apolonija 96 Perko Gregor 96, 101 Perko Lorenc 134 Perko Marija (Andrejovič) 100 Perko Mica (Trupar) 101 Perko Minka 96 Perko Terezija 97 Perko Valentin 101 Perkus 76,77 Perkus (vulgo) 78, 98 Perkus (Perko) (vulgo) 77 Pesjak Jera 43 Petere (vulgo) 16,77, 108 Peterca (vulgo) 77, 108 Peterlinkar Mica (Eksler, Sc>ršek) 110 Peterlinkar Mica (Eksler, Ochssler, Soršek) 122
Peterlinkar Štefan 110
Peternel Martin 91
Peternel Matevž 90
Peternelj Marija 45
Peternelj Rudi 45
Peternelj Sonja (Svoljšak) 45
Peternelj Vladimir 57
Petrovič Anči (Bozovičar, Kenjalo) 96
Pevc Tone 47
Pevno 135, 140
Pevsko društvo 113
Pfajfar Marija 126
Pibrova Marička (vulgo) 128, 144
Pintar 145
Pintar (vulgo) 13, 78, 86, 95, 100, 103
Pintar Elizabeta (Kokalj) 58
Pintar Franc 123
Pintar Jakob 58
Pintar Jera 123
Pintar Jernej 120
Pintar Marija 123
Pintar Minka (Iglič) 68
Pinterič 130
Pire Franc 47,82
Pischel Barbara (Piši) 52
Pischel Franc Serafin (Piši) 52
Pisk Karel 36, 139
Piškiše 13
Piškovec (vulgo) 78, 107, 117, 120
Piškuc (vulgo) 16,78, 107, 117,120
Piši Barbara (Pischel) 52
Piši Franc Ksaver 52
Piši Franc Serafin (Pischel) 52
Piši Helena (Engelman) 52
Piši Jožef 52
Piterlih Johan Jurij (Pitterlich) 56
Pitterlich Johan Jurij (Piterlih) 56
Pivar (vulgo) 78,109, 110
Pivk (vulgo) 117, 123
Pivk Ivan 32
Pivk Ivana 31, 32
Pivk Luka 123
Pivk Marjan 32
Pivk Marjana 31, 32
Pivovarniška družba Union v Ljubljani 116 Plac 5, 7, 10, 11, 12, 13, 14, 25, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73,76,77,116,119,127,128,148 Planina 75
Planina Franc 101,102 Planina France 57, 75 Planina Lorenc 101,102,136, 137 Planina Lovro 137
Planina Tomaž 57 Planinšek (vulgo) 26, 50 Planinšk (vulgo) 35, 38, 50 Plank Jože 118
Plantarič Antonija (Simončič, Štrekelj) 64
Plantarič Ignacij 62
Plantarič Ivica 64
Plantarič Marija (Karlin) 64
Plantarič Minka 63
Plantarič Miran 28, 63
Plantarič Stojan 28, 63, 64
Platiša Urša (Hafner) 35
Platz - Trg 12
Plauc Henrik 61
Plauc Johan Nepomuk 61
Plauc Jožef 61
Plauc Julij 61
Plauc Ludvik 61
Plauc Robert 61
Plavc 146
Plavc (vulgo) 38, 46, 60, 128, 147
Plavčev vrt 43
Plečnik 118, 127
Pleschz Lorenc (Plešec) 68
Plešec Lorenc (Pleschz) 68
Plevna 17, 83
Plužnje 68
Pod Kopačem 121
Pod Kopečkam 32,93
Pod Kopečkom 121
Pod lipo (vulgo) 78, 112
Pod Robom 26
Pod velbom (vulgo) 16, 117, 121 Poden 77,146 Podgoršek Jožica 72
Podjetje Obrtnik - podjetje za vzdrževanje
zgradb Škofja Loka 143 Podlipčan (psevdonim) 113 Podlipnik Julijana (Ravnihar) podnunski kompleks 13,14 podnunski konec 14 Podobnik Gabrijel 68 Podpurfelca 7, 9, 63 Podreka Marija — Mica (Vidic) 102 Podrepšek Ivan 87 podružnična cerkev sv. Jakoba 9 Podvis Marjeta 123 Pohr Anton (Pehr, Per) 67 Pojak Katarina (Potočnik) 96 Pojak Ludvik 96 Pokorn 67,75,76,80,116,132 Pokorn Apolonija 91 Pokorn Blaž 91 Pokorn F. 66 Pokorn Gašper 83
Pokorn Jera (Burghardt) 61 Pokorn Mica (Koprive) 51 Pokorn Neža 83 Pokorn Nikolaj 140, 141 Pokorn Peter 93 Polajnar Zvonka 30 Polajnar Zvonka (Krapež) 30 Polajnar Zvonka (Savnik) 30 Polak Stane 42 Polanc Jakob 39 Polanc Primož 68 Polanček (vulgo) 78, 96 Polde (vulgo) 38, 71 Polde Fešk (vulgo) 7 Polenc Jožef 123 Polenc Luka 111, 123 Polenc Marija 123 Polenšek Andrej 108 Polenšek Anton 108 Polenšek Mica (Popiou) 108 Polenšek Mica (Žlebnik) 108 Polica 122
Polica - Polje, Pollach 89
Poljane 63, 66, 112, 125, 134
Poljanec Anton 72
Poljanec Peter 47
Poljanska cesta 14, 37
Poljanska dolina 37, 77, 82, 116, 127
Poljanska vrata 7, 8,13, 20, 35, 37, 40, 76
Poljanščica 5, 7, 76
Polje - Polica, Pollach 89
Pollach - Polica, Polje 89
Popiou Alojz 103
Popiou Anton 103, 108
Popiou Helena 95
Popiou Jakob 95, 103
Popio Jurij 103
Popiou Lorenc 103, 108
Popiou Mica 103
Popiou Mica (Polenšek) 108
Porenta Anton 92
Porenta Elizabeta 46
Porenta Johan 121
Porenta Luka 90
Porenta Matevž 46
Porenta Matija 100
Pošta (vulgo) 38, 68, 73
Potočnik Ana (Gartner) 96
Potočnik Anica (Kalan, Lužan) 27
Potočnik Bojan 47
Potočnik Boris 39
Potočnik Jakob 95, 96
Potočnik Janez 137
Potočnik Jurij 27
Potočnik Katarina (Pojak) 96
Potočnik Luka 27 Potočnik Marinka (Cerkvenik) 137 Potočnik Marjanca 47 Potočnik Matevž 29 Potočnik Mica (Votrin) 91 Potočnik Primož 114 Potočnik Valentin 95, 96 Potočnik Vera (Hafner) 39 Pottendorf 66
Požeg Angela (Miklavčič) 137
Prajer (vulgo) 78, 109,110
Prajerca (vulgo) 5, 11, 76, 77, 78, 109,
110,147 Praprotno 46 Premarca (vulgo) 38, 60 Prenner 8, 9,66
Prenner Ignac Anton 8, 62, 66,119
Preska 104
Prešeren 63, 145
Prešeren Ana 63, 135, 145
Prešeren Gašper 63
Prešeren Helena 125
Prešern Andrej 140
Prešern Franc 140
Prešern Gašper 135
Prevodnik Andrej 58
Prezelj Primož 83
PrezI Jakob 86
PrezI Katarina (Žirovnik) 86
PrezI Vid 86
Pri Alešu (vulgo) 77, 86
Pri Cenetu na Peklu (vulgo) 51
Pri Mesarjevi Ančki (vulgo) 38, 44
Pri potu Francetu (vulgo) 26
Pri Rotenbiherju (vulgo) 37
Pri Rotenpiherju (vulgo) 43
Pri Špelci (vulgo) 16, 50
Primčovka (vulgo) 38, 55
Primorska 66, 113
Primož (vulgo) 77, 82, 122
Primoževa žaga 75, 82, 83
Primožič (vulgo) 75
Primožič Franc 107
Primožič Janez 107
Primožič Janko 107
Primožič Stanislava 107
Pristava (vulgo) 4
Prohinar Ivana 86
Proj Katarina (Bogataj) 99
Projekt nizke zgradbe v Ljubljani 85
Prosen Franc 105
Prosvetno društvo 77
Pruner Jakob 8
Puhpintar (vulgo) 135, 145
Puhpinter (vulgo) 17, 128
Pungart 29 Pungert 39, 106
Puštal 6, 27, 31, 49, 71, 74, 80, 86, 96
103,107,113,135,148, 149 Puštalska brv 84 Puštalski grad 143 Puštalski most 130
Radovič 8, 9 Radovič Anton 79 Radovič Anton Jurij 9, 79 Radovič Elizabeta 70 Radovič Feliks Anton 8, 48, 70 Radovljica 43,88, 111 Rajfenkirer (vulgo) 16, 26, 33 Rajgel Johan (Reigel) 61 Rajgl Johan 140 Rajh Drago 47
Rajonska tehnika za Škofjo Loko 83
Rajtšola (vulgo) 7, 76, 77, 80, 112, 146
Rakovec Andrej 115
Rakovec Marija 115
Ramovš Jera 54
Rant Anton 109
Rant Franc 109
Rant Francka 109
Rant Frančiška (Golja) 109
Rant Gašper 119
Rant Helena (Dermota) 30
RantJohan 119
Rant Justina 58
Rant Marija 30
Rant Martin 30
Rant Nikolaj 31
Rant Tone 109
Rant Uršula 119
Rant Uršula (Dagarin) 119
Rantek (vulgo) 29
Rantk (vulgo) 26, 29
Ranzinger Marija 110
Ranzinger Pavla 110
Ravnihar Ana (Jenko) 91
Ravnihar Antonija (Rotar, Rotterin) 39
Ravnihar Franc 31, 91
Ravnihar France 31, 91
Ravnihar Frančiška 90
Ravnihar Frančiška (Ažbič) 106
Ravnihar Gregor 59
Ravnihar Jernej 85
Ravnihar Johan 40
Ravnihar Julijana (Podlipnik) 91
Ravnihar Marija 31
Ravnihar Tomaž 85
Ravnihar Urban 39, 40
Ravnihar Urša (Množina) 85
Ravnihar Valentin 32
Ravnikar Marija 72
Rebič Justina 110
Rebič Zdenko 110
Rebolj Lovrenc 58
Reichsgau Kaernten 28
Reichsgau Karnten 64, 93, 96, 99, 112,
137, 142 Reigel Johan (Rajgel) 61 Reka 57,63,131
Religionsfond Bischoflack zu Michelste-tten 4
Religionsfond Herrschaft Michelstetten 4
Remarca (vulgo) 38, 60
Remb Janez Jurij 118
Repež Johan 8
Reschey Mihael (Režej) 8
Resheg Matevž (Režek) 134
Reš Štefanija 88
Reteče 18, 99, 104, 124,130
Režej Mihael (Reschey) 8
Režek Matevž (Resheg) 134
Režen Gregor 88
Ribnica 68
Rieser Marjeta (Kopin, Svetec) 56
Rihtaršič Elizabeta 89
Rimokatoliško župnijstvo Škofja Loka 120
Ritkarca (vulgo) 26,32
Rivo degli Schiavoni 63, 145
Rivoltela 146
Rob 26
Robar (vulgo) 16, 26, 31 Roblek (vulgo) 26 Roblek Franc 35 Roblek Marija 35 Rogatec 99
Rojanska čitalnica 113
Rotar Antonija (Ravnihar, Rotterin) 39
Rotnpiher (vulgo) 43
rotovž 13,15, 20
Rotovž (vulgo) 38,69
rotovž - mestna hiša 20
Rottenbiicher Franja 43
Rottenbucher Kari 43
Rotterin Antonija (Ravnihar, Rotar) 39
Rozman Frančiška 105
Rozman Jožef 83
Rozman Marjana 126
Rozman Mica (Hafner) 35
Rozman Mina 104
Rožič Alojzij 142
Rožna ulica 13, 14, 127, 130, 134, 137 Rožne ulice 12, 13, 14, 127, 130 Rubeis de Daniel 66 Rupar Alenka 95
Rupar Franc 85, 94, 97, 124,137
Rupar Frančiška (Bozovičar) 124
Rupar Jakob 124
Rupar Janez 94
Rupar Jera 94
Rupar Jurij 137
Rupar Lorenc 94
Rupar Marija (Cankar) 127
Rupar Martin 124
Rupar Pavla 94
Rupar Urban 124
Rupnik Julija 127
Rupnik Julija (Miklavčič) 123
ruska kapelica 149
Sadar (vulgo) 128, 135 Sadar Lorenc 135 Sadar Rozalija 135 Saitz Martin (Sajz, Zajec) 50 Sajovic Marta 40 Sajz Martin (Saitz, Zajec) 50 Samassa 117 Samassovo podjetje 35 samostan 13, 25, 26, 27, 128, 129, 130, 143
Samostan (vulgo) 128, 142
samostan klaris 78
samostan sv. Klare 130
samostanska cerkev 14, 129
samostanska cerkev Device Marije 129
samostanska kaplanija 130
Samovič 113
samski dom Iskra 99
samski dom Iskre Reteče 18
samski dom Loških tovarn hladilnikov 18
Santonino 9, 10,11
Savnik (vulgo) 37, 45, 145
Savnik Anton 30, 46
Savnik Marica 46, 68
Savnik Zvonka (Polajnar) 30
Schaffvvollvvaaren fabrik der Krenner et
VVaneck 81 Schaubi Martin (Žavbi) 27 Scheigl Gregor (Žejgl) 110 Schein Aleks (Šajn) 29 Schemerl 79
Scherounig Johan (Žirovnik) 33
Schindler Marija (Papa) 57
Schlabnizer Ana (Slabnizer, Slapničar) 122
Schneider Anton (Štajer) 95
Schnitzer 116
Schnitzer Jakob 66
Schonbrun 149
Schiiffrer Jurij (Šifrer) 80
Schvvarz 65, 66
Schvvarz Doroteja 66 Schvvarz Simon (Švarc) 126 Schvvarz Uršula 66 Schvvarz V. 66 Schvvarz Volbenk 57, 66 Sedej Ivan 12 sekirna kovačnica 83 Selce 131
Selimovič Bečo 112 Selimovič Marija 112
Selščica 5, 7, 75, 76, 83, 84, 85, 130,131, 133
Selška mestna vrata 130, 133,138 Selška vrata 7,11,127,130,133 Semen Paul Jožef 79 Senožeče 40 Sever Valentin 82, 149 severna mestna vrata 130 Sežana 140
Siegesdorf pl. Lenart 66 Siegesdorfer Kristijan 138 Siegesdorfer Lenart 138 Siegesdorfer Wolf Jakob 138 Siemens - Schukert 81 Sifonar (vulgo) 78,87 Sikst 66
Simonček (Minčenk) (vulgo) 38 Simončič Antonija (Plantarič, Štrekelj) 64 Sire Jožef 47 Skalce 81, 146 Skobu Mihael 95 Skofitsch Marjeta (Škofič) 78 Skofitsch Nikolaj (Škofič) 78 Skupna strokovna služba SIS občine Škofja Loka 115 Skupščina občine Škofja Loka 104, 143 Slabe Feliks 68 Slabe Srečko 68 Slabnik Valentin 29
Slabnizer Ana (Schlabnizer, Slapničar) 122 Slap pri Tržiču 28
Slapničar Ana (Schlabnizer, Slabnizer) 122 Slovenec 84
Slovenija 43,44,48,54,102 Slovenski narod 84, 131 SLP 52,102,109,113 Sluga Adolf 82 Slugovc (vulgo) 78, 97 Slugovcov Fronc (vulgo) 148 Slugovec (vulgo) 78
Služba družbenega knjigovodstva 25, 36, 66
Smole (vulgo) 13 Smoleva 41 Smrečje 43
SO Škofja Loka 120 Soča 113
sodnija 26, 145, 146 Sodnikar Dušan 109, 113 Soklič 131 Sokol 113
Sokolski dom (vulgo) 38, 47 Soks (vulgo) 122, 128,141 Soksov Matevž (vulgo) 77, 97 Sommer (Zomer) (vulgo) 77 Sommer Anton (Zomer) 115, 125 Sopotnica 12, 148 Sora 35,147 Sorica 28, 64
Sorrin Marija Ana (Zore) 66 Soršek Mica (Eksler, Ochssler, Peterlinkar) 122
Soršek Mica (Eksler, Peterlinkar) 110
Sorška cesta 148
Sorško polje 4
Sorž (vulgo) 53
Sorž (Georg) (vulgo) 38
Sorževa Micka (vulgo) 77
Soržova Micka (vulgo) 101
soška fronta 149
Sovodenj 130
SOZD Alpetour Škofja Loka 57 SOZD KIT 44 Spacapan I. 48,103,136 Spacapan Ivan 43, 54, 98 Spacapan Ivan (Špacapan) 112 Spacapan J. 58, 61,62,112 Spacapan Marija 88 Speck 4
Speck Pavel (Spock, Špik) 30 Splošno ljudsko premoženje 27, 40, 47, 53, 54, 56, 57, 59, 60,62, 64, 69, 70, 71, 73, 89, 101, 103, 104, 116, 119, 120,121,126,127, 144 Spock 4
Spock Marija (Špik) 121 Spock Pavel (Speck, Špik) 30 Spodnja Šiška 116 Spodnja vrata 7,13 Spodnji Karlovec 148
Spodnji plac 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 105, 106, 107, 108, 109,111,112,113,114,122 Spodnji trg 3, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 19, 20, 22, 23,31,36,37,75, 76, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109,
110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 143
Spodnji trg - Alter Platz 15
Spodnji trg — Novi trg, Lontrg 7
Sreska izpostava v Škofji Loki 14
Staatsgut Bischoflack zu Michelstetten 4
Staatsherschaft Lack 53
Staklo Zagreb 118
Stalanik (vulgo) 78,86,89
Stanonik (vulgo) 78, 88
Stanonik Andrej 59
StanOnik Apolonija (Kalan) 59
Stanonik Helena 74
Stanonik Marija 59
Stanonik Simon 140
Stanovanjska skupnost Škofja Loka 104, 143
Stanovanjska zadruga Sora Škofja Loka 143
Stanovanjski sklad občine Škofja Loka 66 Stara Loka 17, 29, 33, 43, 47,48, 55, 58, 62, 65, 78, 86, 88, 95, 98, 107, 109, 121,127,131,132,135,139,141 stara šola 13,20,116,121 Stara vas 82 Stari dvor 72,110 stari grad 26,138 Starman (vulgo) 78, 85 Starman Alenka (Dolhar) 32 Starman Matija 71, 72, 106 Starman Peter 32 Starman Uršula (Šturm) 106 staro župnišče 10, 25, 36 starološka cerkev 66 starološko župnišče 20, 133, 134 Steirer Alojz (Štajer) 107 Steirer Fidel (Steyer, Štajer) 105 Štele France 36 Stenovic Franc 8, 39, 46, 79 Stenovic Jakob 141 Stenovic Kari 46 Stenovic Marija (Tršan) 86 Stenovic Uršula 39, 46 Sternen Matej 118
Steuerer Matija (Steurer, Steyer, Štajar,
Štajer) 42 Steurer 4
Steurer Jera (Golob, Štajer, Žontar) 65 Steurer Matija (Steuerer, Steyer, Štajar,
Štajer) 42 Steurer Tomaž (Štajer) 95 SteOrer 4
Steurer (Iskra Štajer) 28 Steurer Jošt (Štajer) 28 Steurer Lovrenc (Štajer) 28
Steurer Valentin (Štajer) 28 Steyer Fidel (Steirer, Štajer) 105 Steyer Marjeta (Štajer, Vidic) 102 Steyer Matija (Steuerer, Steurer, Štajar,
-Štajer) 42 Steyerer Neža (Krmel, Štajer) 91 Strahl 65, 131, 145 Stricman (vulgo) 78, 90, 150 Strokovna skupina oblačilnega delavstva Jugoslovanske strokovne zveze v Škofji Loki 82 Strugar (vulgo) 77,90 Strugar Agata (Klobovs) 105 Strugar Neža 27 Strugar Valentin 54, 90 Studenec 6, 7, 40, 48, 73, 76, 77, 80, 82,
83, 89, 90, 92, 109, 130, 148, 149 Suha 44,102,106,123,149 suknarna v Škofji Loki 9 Sušnik 63, 84, 146 Sušnik A. 84, 87, 88, 109, 120,125 Sušnik Andrej 71, 97, 107 Sušnik Antonija 93 Sušnik Avg. 132 Sušnik Avgust 72, 84 Sušnik Franc 93 Sušnik Ivan 103 Sušnik Janez 103 Sušnik Johan 72 Sušnik Katarina 70, 71, 72, 108 Sušnik Katarina (Vavpetič) 109 Sušnik Katinka 72, 109 Sušnik Lorenc 71 Sušnik Lovrenc 70 Sušnik Lovro 70 Sušnik Marija 71 Sušnik Marija (Kavčič) 34 Sušnik Marija (Kiler, Pagon) 72 Sušnik Milka 103 Sušnik Pavel 71 Sušnik V. 132
Sušnik Valentin 71, 131, 146 Sv. Andrej 112, 123 Sv. Barbara 137
Sv. Duh 9, 32, 35, 60, 72, 114,145 Sv. Florjan 112
Sv. Jakoba trg 14, 15, 116, 118, 119, 120,
121,122, 123,124,125, 126, 127 Sv. Jakoba trg — Neuer Platz 15 Sv. Križ 46, 112 Sv. Lovrenc 47,49,70,91, 112 Sv. Ožbolt 26,80 Sv. Peter Hrib 39 Sv. Peter v Hribih 126 Sv. Tomaž 29, 120,134
Sv. Trojica 80
Sv. Trojica nad Vrhniko 129
Svetec Marjeta (Kopin, Rieser) 56
Svojljšak Ivanka 45
Svoljšak Judita 45
Svoljšak Judita (Šinkovec) 45
Svoljšak Sonja 45
Svoljšak Sonja (Peternelj) 45
Svoljšak Stane 45
Svoljšak Tomaž 45
Svolšak Franc 58
Svolšak Neža 53
Svolšak Terezija (Eržen, Jelene) 58
Šabec Apolonija (Lužan) 32
Šabec Franc 32
Šabec Simon 32
Šajn Aleks (Schein) 29
Šan (vulgo) 149
Šentjakob 5
Šentjur 100
Šešir 7, 75, 76, 77, 81, 82, 83, 84,
109,130, 150 Štetina Anton 29 Šifrer Antonija (Kavčič) 34 Šifrer Jakob 72 Šifrer Jurij (Schuffrer) 80 Šifrer Martin 63 Šifrer Miha 42 Šiftar Berta 68
Šiftar Berta (Benedičič, Kern) 68
Šiftar Emil 68
Šink Anton 88
Šink Antonija (Birolla) 134
Šink Borut 47
Šink Elizabeta 134
Šink Frančiška 27,32,33
Šink Gašper 27
Šink Jakob 50,63, 134
Šink Johan 35,39,50,134
Šink Marija 33,50
Šink Marija (Šubic) 39
Šink Neža (Gaber, Štabel) 50
Šink Simon 50
Šink Terezija 50
Šinkovc (vulgo) 38
Šinkovec (vulgo) 67
Šinkovec Franc 45
Šinkovec Judita (Svoljšak) 45
Šinkovec Kari 47
Šinkuc (vulgo) 67
Šivalnica Kroj 71
Škarpin (vulgo) 78, 94,97
Škofič 79
Škofič Marjeta 141
Škofič Marjeta (Skofitsch) 78 Škofič Nikolaj 141 Škofič Nikolaj (Skofitsch) 78 škofijska gimnazija 49 Škofja Loka 3, 5, 6, 7, 9, 14, 15, 24, 27, 30, 39, 40, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 62, 64, 65, 66, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 80, 82, 83, 84, 86, 88, 89, 93, 94, 98, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 109, 110, 112, 113, 115, 119, 120, 121, 126, 127, 128, 129, 130, 132, 136, 138, 142, 143, 144, 145, 146,147
Škofja Loka in Loško gospostvo (973 -
1803) 24 škofjeloški okraj 44 škofov dvorec 75 Škrpin (vulgo) 16, 94,97 Škrpin Jožef 97 Škulj 12 Šmarata 148 Šmarnčar (vulgo) 38, 60 Šmid 147
Šmid Ana 110, 116 Šmid Dragica (Vodeb) 110 Šmid Josip 110, 116, 147 Šmid Luka 110, 111, 116,147 Šmid Marija (Čadež) 110, 116 Šmid Simon 29 Šmohor 149 Šober Ivan 106 Šober Marija (Jurman) 106 šola 12, 13,20
Šola (vulgo) 26, 29,30, 117, 120 Šolska ulica 14, 25, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34
Šolske ulice 14,68 Spacapan Ivan 55 Špacapan Ivan (Spacapan) 112 Špeh 4, 148 Špeh (vulgo) 148 Špeh Ana (Fojkar) 148 Špeh Jakob 148, 149 Špeh Marijana (Fojkar) 148 Špelca (vulgo) 50 Špendal Marija (Bozovičar) 96 Špik 4
Špik Antonija 34 Špik Jožef 34 Špik Marija (Spock) 121 Špik Marija (Žebot) 30 Špik Pavel (Speck, Spock) 30 špital 14,20,78,79, 107, 149
Špital (vulgo) 6, 7, 13, 76, 78, 80, 105, 106
špital s cerkvijo 78
špitalska cerkev 76, 79, 80, 106
špitalska cerkev Matere božje sedem žalosti
in sv. Elizabete 80 špitalski kompleks 79 St. Vid 49, 118 Štabel (vulgo) 37, 51 Štabel Anton 57 Štabel Franc 52, 57, 106 Štabel Janez 52 Štabel Johan 52, 57 Štabel Johana 52 Štabel Neža 52 Štabel Neža (Gaber) 57 Štabel Neža (Gaber, Šink) 50 Štabi (vulgo) 16,51
Štajar Matija (Steuerer, Steurer, Steyer,
Štajer) 42 Štajer 4
Štajer (Iskra, Steurer) 28 Štajer Alojz (Steirer) 107 Štajer Anton 95 Štajer Anton (Schneider) 95 Štajer Fidel 95
Štajer Fidel (Steirer, Steyer) 105
Štajer Jera (Golob, Steurer, Žontar) 65
Štajer Jošt (Steurer) 28
Štajer Jožef 42
Štajer jurij 95
Štajer Lovrenc (Steurer) 28
Štajer Marjeta (Steyer, Vidic) 102
Štajer Matija (Steuerer, Steurer, Steyer,
Štajar) 42 Štajer Matilda 109 Štajer Neža (Krmel, Steyerer) 91 Štajer Stane 109 Štajer Tomaž 65, 95 Štajer Valentin (Steurer) 28 Štajerc 4
Štajerc (vulgo) 6, 128, 140 Štajnbirt (vulgo) 17, 117, 124 Štemarje 64, 143, 146 Štravs (vulgo) 15 Štravs Ivana 69 Štravs Ivana (Oblak) 52 Štravs Ivanka 52 Štravs Pavel 52, 69 Štrekelj Antonija 64
Štrekelj Antonija (Plantarič, Simončič) 64
Štrekelj Franc 99
Štrikar (vulgo) 78, 98
Štrukelj Tilka (Dagarin) 41
Štucin Katarina (Luznar) 137
Štukl France 24 Šturm Alojz 86 Šturm Iva 86
Šturm Uršula (Starman) 106 Šturm Valentin 32 Šubic 83
Šubic Anton 82, 83, 99, 100, 104
Šubic Elizabeta 50
Šubic Franc 29, 32
Šubic Frančiška 100
Šubic Jakob 50
Šubic Janez 80, 118
Šubic Lorenc 91
Šubic Luka 29
Šubic Marija (Šink) 39
Šubic Meta (Bergant) 46
Šubic Mirko 118
Šubic Štefan 113
Šubic Terezija (Kržišnik) 100
Šumi Nace 66
Šurk (vulgo) 5, 26, 34, 38, 43, 78, 101 Šušteršič Adolf 30,94 Švarc (vulgo) 12 Švarc Simon (Schvvarz) 126
Tajčk (vulgo) 147 Talar (vulgo) 38
Taler (vulgo) 58, 59, 60, 61, 128, 144
Tavčar 145
Tavčar Anton 83, 125
Tavčar F. 85
Tavčar Franc 52
Tavčar Jakob 125
Tavčar Jernej 120
Tavčar Johan 30
Tavčar Lucija 124
Tavčar Marija 125
Tavčar Marija (Jamnik) 90
Tavčar Marija (Ješe) 52
Tavčar Marta 120
Tavčar Pavlina (Žagar) 120
Tavčar Tomaž 107
Tehnik 85
Telban (vulgo) 26, 28 Telban Gašper 129
Telban Neža (Marcina, Vrhove, Vrhunc) 95
Telovadno društvo Sokol v Škofji Loki 48 Temeljna izobraževalna skupnost občine
Škofja Loka 30 teološka fakulteta 49 Trpine Boža 109 Thaler 146
Thaler (vulgo) 25, 128, 144, 146 Thaler Elica (Homan) 62
Thaler Franc 134
Thaler Melita (Tomič) 144
Thaler Rado 27,59
Thaler Rafael 58, 62, 134, 144
Thaler Terezija 59, 121
Theunert Antonija (Babič) 100
Thusheg Anton (Dusheg, Tuschick, Tu-
shek) 112 TineTajčk (vulgo) 7 Titov trg 15, 44, 68, 84, 85, 143 Tkavc (vulgo) 26, 34 Tkavec (vulgo) 34 Tminc (vulgo) 26,34 Tolmin 122
Tolminec (vulgo) 13, 26 Tolminsko 89 Toman 132 Toman Feliks 36, 118 Toman Franc 125 Tomaž (vulgo) 38 Tomaž mesar (vulgo) 26 Tomažev Tone (vulgo) 16, 38 Tomažič Iv. 132 Tomažič Ivan 132 Tomič Melita (Thaler) 144 Tominc (vulgo) 34 Tominec (vulgo) 26, 34 Tone (vulgo) 38, 60 Tone (Tone) (vulgo) 128 Tone (vulgo) 7, 38 Tone (Tone) (vulgo) 128 Toni Milica (Kalan) 46 TSnies 131
Tošč 28, 29, 31, 33, 34, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 67, 68, 70, 71, 72, 73, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91,92, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 105, 107, 108, 109, 110,111, 112, 113, 114, 115, 119, 120, 122, 123, 124, 125, 133, 134, 135, 136, 137, 138,139,141,142, 144, 146 Tovarna (vulgo) 78, 113,114, 115 Tovarna klobukov 13, 117, 147 Tovarna klobukov Šešir 113, 114, 115, 116
Tovarna klobukov Šešir d.d. v Škofji Loki 115
Tovarna klobukov Šešir Škofja Loka 80,
109,113 Tovarna obutve Peko Tržič 62 Tovarna Šešir 147 TOZD Mesoizdelki 44 Trap Franc 135
Trata 28, 39, 46, 58, 61, 63, 71, 75, 82,
94,125,130,136,141,143, Tratnik 132 Tratnik Leop. 132 Trdina Ana 89,126 Trdina Ana (Finžgar) 89 Trdina Andrej 88 Trdina Florijan 125 Trdina Franc 73 Trdina Ignacij 125 Trdina Janez 89 Trdina Janko 89 Trdina Jožefa (Kržišnik) 126 Trdina Marija 73, 125 Trdina Mina (Golob) 73 Trebar (vulgo) 73 Trebarjeva hiša (vulgo) 38 Treber Jernej (Treiber) 73 Treiber Jernej (Treber) 73 Treo 130, 147 Treo Viljem 27 Treo VVilhelm 130 Trepše Jana (Ogrinc) 108 Trepše Matjaž 108 Trg-Platz 12
Trgovsko podjetje Elita Kranj 56 Trgovsko podjetje Železnina Škofja Loka
39, 45, 55 Triler Andrej 110 Triler Blaž 60 Triler Helena 97 Triler Helena (Bernik) 97 Triler Peter 110 Triler Simon 60, 114 Trobec 113
Trojar Rozalija (Miklavčič) 127 Trojar Simon 50, 95 Trojar Uršula 95 Trojar Valentin 144 Troskar (vulgo) 78, 85 Trpine 81, 147 Trpine Fidelis 26
Trst 9, 50, 54, 63, 86, 111, 113, 146, 148
Tršan Janez 86
Tršan Johan 86
Tršan Marija (Stenovic) 86
Trupar Katarina 99
Trupar Mica (Perko) 101
Trupar Simon 99
Trupar Uršula 99
Tržaška čitalnica 113
Tržaško podporno društvo 113
Tržič 28, 62
Tunjice 31
Turško 148
Tuschick Anton (Dusheg, Thusheg, Tu-shek) 112
Tushek Anton (Dusheg, Thusheg, Tuschick) 112 Tušek 112
Tušek (vulgo) 77, 111 Tušek Anton 111 Tušek Janez 127, 136 Tušek Janez Anton 112 Tušek Milena 136 Tušk (vulgo) 77, 111 TVD Partizan Škofja Loka 47
ubožna hiša 79, 80
ubožna hiša in cerkev 78
ubožnica 78, 79, 106
učiteljišče 27
Uhl (Grbec) 50
Uhl Franc Ferdinand 39, 50
Uhl Frančiška 64
Uhlir H. 70
Union Ljubljana 116
Uprava komunalnih ustanov v Škofji Loki 104
Urban (vulgo) 78, 97 Urbančič Johan 58 Urbančič Marija 58 Urmohar (vulgo) 145
uršulinska cerkev brezmadežnega spočetja 128
Uršulinski konvent v Škofji Loki 142 uršulinski samostan 17, 143 usnjarski ceh v Škofji Loki 82 Usrana gasa 11, 14, 116,127 Usrana gasa - Kothgasse 126,138 Usrana gasa — Kott gasse 14 ustanova večne luči pred znamenjem 49 ustanova večne luči pri znamenju 36
V	Kamer (vulgo) 38, 70, 71
V	Kamri (vulgo) 146
V	Kaš (vulgo) 115
V	Peklu (vulgo) 47 Vahtnca (vulgo) 72 Vahtnica (vulgo) 25, 36 Valič Karla 99 Valvasor 84, 130 Vancaš 127
Vatikan (vulgo) 5, 78,91, 149, 150
Vavpetič Jan 109
Vavpetič Johan 109
Vavpetič Katarina (Sušnik) 109
Vavpotič Blaž 122
Vehar Danijel 110
Veldes 48,102
Velesovo 4,47, 120 Veletrgovina Loka 46, 53, 64, 88 Veletrgovina Loka — Sadje 126 Veletrgovina Loka Škofja Loka 59, 60, 74, 126
Veletrgovina Loka Škofja Loka, TOZD Jelen, Gostinstvo Kranj 110 Veletrgovina Loka, TOZD prodaja na
drobno 135 Velika Gorica 69
Velika Hrastnica 28, 29, 31, 32, 34, 38, 42, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 53, 60, 63, 70, 73, 86, 88, 90, 92, 93, 94, 95, 97, 98, 101, 102, 103,105, 107, 113, 119,120,121,137, 139,144 Verhunc (vulgo) 13 Verlič Josip 55 Verona 145
Veselinovič Ivica (Guzel) 93 Veselinovič Vojislav 93 Vesna 134 Vidic Andrej 102 Vidic Anton 29,31 Vidic Franc 31 Vidic Jožef 102 Vidic Jurij 102 Vidic Marija 102
Vidic Marija - Mica (Podreka) 102 Vidic Marjeta (Steyer, Štajer) 102 Vidic Mica 102
Vidmar Ivanka - Aki (Košenina) 34 vikarjeva hiša 13,20,67, 117, 118 Vikarjeva hiša (vulgo) 117 Vilfan Anton 35
Vincarje 81, 83, 112, 131, 133, 138, 139
Vinodol 131
Vipava 65
Vipave (vulgo) 28
Vipavec (vulgo) 26
Vipavka (vulgo) 26, 28
Virlog 100
Virmaše 110
Visoko 29
Vitovec Jan 129
Vodeb Dragica (Šmid) 110
Vodmat 9,81,122
Vodnik Urban 39
vojašnica 56
vojna bolnišnica 27
Vojska Frančiška (Jamnik) 111
Volarček (vulgo) 78,94
Volčič Elizabeta 93, 104
Volčič Franc 104
Volčič Janez 103
Volčič Johan 60, 83, 93, 104
Volčič Johana 104 Volčja dolina 60 Volkheimer Terezija 41 Voltrin Jakob (Votrin) 91 Vossou Jožef (Osel) 57 Votrin Andrej (Foltrin) 91 Votrin Anton 91 Votrin Franc 91 Votrin Frančiška (Foltrin) 91 Votrin Jakob (Voltrin) 91 Votrin Jurij (Ottrin) 54 Votrin Katarina (Žirovnik) 91 Votrin Mica (Potočnik) 91 Vraničar Franc 121 Vraničar Ivo 47 Vraničar Zdenka 121 Vrčon Igor 99 Vrhnika 43, 129 Vrhove Maruša 95
Vrhove Neža (Marcina, Telban, Vrhunc) 95 Vrhove Pavel 95
Vrhunc Neža (Marcina, Telban, Vrhove) 95
Vrhunc Oton - Ostrovrhar Blaž 15 Vršič 149
vrt na Grabnu 45, 47, 65
vrt pri sv. Jakobu v Loki 133
Vrtec (vulgo) 29
Vrtec Kekec 25
Vrtec Kroj 30
Vrtovin 99
Vurnik 129
VVagner Alojz 111 VValand 9
VValand Anton 42, 43, 66, 73, 79 VValand Johan 43 VValand Marija 43 VVaneck Henrik 81 VVarnuss Marija Serafina 130 VVeinfirer Marta 80 VVeinfirer Tobija — Tovvias 80 VVeiseisen Marjan 72 VVerkfirer (vulgo) 97 VVernard Miha (Bernard) 41 VVernig Elizabeta (Bernik, Cotl) 108 VVernig Fidel (Bernik) 95 VVernig Johan (Bernik) 33, 111 VVernig Jurij (Bernik) 125 VVernig Matevž (Bernik) 105 VVernig Matija (Bernik) 95 VVernig Nikolaj (Bernik) 100 VVernig Tomaž (Bernik) 94 VVenz Lorenc (Bevc) 46 VViditz Franz 79
VVindišer Jurij 90 VVindišer Meta (Dermota) 90 VVolflinus 121
VVolkensperg pl. Oblak Marko 118 Za brajdo 80
Za gradom 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63,64,65,67,68, 69, 70, 71, 72, 73, 80, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 105, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140,141, 142, 144 Za Vincarji 28, 34, 57, 61, 87, 88, 93,96, 98, 102, 103, 114, 120, 121, 124, 138,141 Zadnik Marjan 90 Zagorje 134 Zagreb 46, 105, 118 Zajec Martin (Saitz, Sajz) 50 Zakotnik Marija (Demšar, Kuralt) 57 Zakrajšek 113 Zaks (vulgo) 141 Zaks (Jamnik, Jan) (vulgo) 78 Zalar (vulgo) 38,44, 78, 88 Zapf Neža (Cof) 27
Zapisniki in drugi izbrani dokumenti iz arhiva občine Škofja Loka 1861 do 1918 24
Zavod za varstvo in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov LRS 76 Zavolovšek Anton 41 zdravstveni dom 68, 148 Združena gospodarska banka 81 Zebal (Cebal, Zevvael) 9 Zebal Rozalija (Cebal, Heis) 119 Zechner (Cegnar, Cenar) (vulgo) 26 Zechner Primož (Cegnar) 31 Zeller Johan 57 Zenotti Jožef 68 Zettel Marjeta (Franz) 74 Zevvael (Cebal, Zebal) 9 Zevvael Gašper Alojzij (Cebal) 78 Zgodovinski arhiv Ljubljana 24 Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Škofja Loka 128
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Škofji Loki 130, 144 Zgornja ulica 14, 25, 28, 29, 30, 31, 32,
33,34,35, 121 Zgornji Karlovec 148
Zgornji plac 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73,119
Zgornji trg 12,13, 35, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 64,65, 67, 68, 69,70,71,72,73, 119 zidani most 14, 138 Ziherl 131 Ziherl Anton 93 Ziherl Boris 46 Ziherl Elizabeta 125 Ziherl Franc 131 Ziherl Jakob 123 Ziherl Janez 93 Ziherl Josip 46 Ziherl Matevž 93 Ziherl Miloš - Prešeren 83 Ziherl Minka (Debelak) 142 Zihtrl Rafaela 88 Zminec 55,63, 132, 145 Zminska vas 7 Zobec Meta (Bernik) 33 Zobec Neža (Avžin, Humer) 33 Zofkež (vulgo) 16,38,58 Zomer (vulgo) 114 Zomer (Sommer) (vulgo) 77 Zomer Anton (Sommer) 115, 125 Zomer Marija 115 Zore Marija Ana (Sorrin) 66 Zorman Slavka 82 Zorrer Franc Ksaver (Cerar) 42 Zottel Jera (Cotl) 107 Zottel Jurij (Cotl) 107 Zottlin Marija (Cotl) 111 Zrimšek Franc 110 Zrimšek Vera 110 Zu Michelstetten 4 zunanja nunska šola 25 Zupan Uršula (Gotzel) 47 Zupančič Franc 114 Zupančič Matevž 114 Zveza fizkulturnih društev Slovenije 48 Zveza za telesno vzgojo v Ljubljani 48 Zvezda 7, 77, 80
Žabnica 55, 60, 63, 93, 121 Žaga 39 Žagar A. 124 Žagar Andrej 124 Žagar Marjeta (Matelič) 31 Žagar Mina 136 Žagar Pavlina (Tavčar) 120 Žagar Peter 136
Žalec 117
Žavbi Martin (Schaubi) 27
Žeblar (vulgo) 16, 105
Žebljar (vulgo) 11, 78
Žebot Marija (Špik) 30
Zebre Franc 46, 47, 107
Zebre Janez 89
Žebre Johan 90
Zebre Marija 122
Žebre Marija (Lampreht) 87
Žebre Urban 43, 67
Žejgl Gregor (Scheigl) 110
Železnikar (vulgo) 16, 78, 107
Železniki 9, 63, 71, 81, 84, 88, 115, 132,
142,147 žendarmerijska postaja 56 Žigon 75
Žigon (vulgo) 16,36,37, 48
Žigon Ana Marija 49
Žigon Darinka (Dolenc) 49
Žigon Gabrijela 49
Žigon Ivana 49
Žigon Ivanka 49
Žigon Jože 49, 75
Žigon Jože — Joka 49
Žigon Ljudmila 49
Žigon Marija 49
Žigon Matej 55
Žirovnik Gašper 86
Žirovnik Jernej 120
Žirovnik Johan (Scherounig) 33
Žirovnik Katarina (PrezI) 86
Žirovnik Katarina (Votrin) 91
Žirovnik Lorenc 114
Žirovnik Marjeta 114
Žirovnik Marjeta (Kendler) 86
Žirovnik Martin 33
Žirovnik Matevž 86
Žitnik Pavel 40
Živinski trg 7, 77
Žlebar (vulgo) 105
Žlebnik Jakob 96
Žlebnik Kari 60
Žlebnik Mica 60, 96
Žlebnik Mica (Debelak) 96
Žlebnik Mica (Polenšek) 108
Žlebnik Mihael 91
Žlebnik Valentin 96
Žnidar (vulgo) 26, 31
Žontar Ana 112
Žontar Anton 114
Žontar Franc 31, 33, 59, 70, 84, 94, 119 Žontar Gašper 93
Žontar Jera (Golob, Steurer, Štajer) 65 Žontar Jože 4
Zontar Jur 114 Žontar Primož 34, 35 Žontar Uršula 82 Žorž (vulgo) 53
Žovšče 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 49, 51, 52, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 63, 64, 65, 70, 71, 73, 85, 90, 91, 93, 94, 97, 99, 101, 103, 105, 107, 108, 110, 111, 112, 114, 120, 121, 122, 123, 136, 137,138,139, 141 župna cerkev 35, 80, 120 župna cerkev v Loki 129 župna cerkev v Stari Loki 125 župnišče 20,25,67,68, 118
Župnišče (vulgo) 38, 65 župnišče - farovž 20 Župnišče Škofja Loka 66 Žužek 131,132 Žužek (vulgo) 13, 37 Žužek Anton 131 Žužek Fran 83 Žužek Frančiška 42 Žužek Igor 42 Žužek Ivan 42
Žužek Marija (Lendovšek) 56 Žužek Viktor 42 Žužek Vladimir 42 Žvan Marija 86
POKLICI
LOŠKI GLAVARJI Edling Janez Nepomuk 121 Paumgarten Leopold 79
MESTNI SODNIKI
Cebal Maksimiljan 138
Junaver Jernej 117
Prenner Ignac Anton 119
Radovič Anton Jurij 79
Radovič Feliks Anton (mestni sodnik in
predstojnik) 48 Stenovic Franc 8
ODVETNIK Leskovic Janko 99
SODNI URADNIKI
Feichtinger Jožef Matevž (sodni upravitelj) 8
Prenner Ignac Anton (protipisar, justiciar,
sodni predstojnik) 8, 62, 66, 119 Radovič Feliks Anton (sodni upravitelj) 8
RAVNATELJ
Sušnik Lorenc (hranilnični ravnatelj) 71
ASTRONOM Ranzinger Pavla 110
PROFESORJI
Demšar Jože (profesor na škofijski gimnaziji, Ljubljanskem učiteljišču in teološki fakulteti) 49
Planina France 57 Ziher! Anton 93
BIOLOG
Planina Tomaž 57
EKONOMISTI Kržišnik Marija 109 Ziherl Janez 93
INŽENIRJI IN ARHITEKTI Bloudek Leo (inženir) 84 Čadež A. (inženir) 84
Grimm Konrad (c. kr. okrajni inženir) 130
Holey (arhitekt) 127
Kadunc Ivan (inženir) 85
Kirschlager (inženir) 84
Matko (inženir) 85
Muck (okrajni inženir) 25
Muck A. (okrajni inženir) 30, 85
Navinšek Emil (inženir) 74, 133
Pascher (arhitekt) 127
Plečnik (arhitekt) 127
Schemerl (divizijski deželni inženir) 79
Tavčar F. (inženir) 85
Treo VVilhelm (arhitekt) 130
Vancaš (arhitekt) 127
Widitz Franz (okrajni inženir - Kreisinge-
nier) 79 Žužek (inženir) 132 Žužek Anton (inženir) 131 Žužek Fran (inženir) 83
TEHNIKI
Crnič Dragutin (strojni tehnik) 55 Šiftar Emil 68
PISATELJ, PUBLICIST, DRAMATIK, BIBLIOTEKAR Leskovec Anton (pisatelj, dramatik) 99 Žigon Jože — Joka (publicist, dramatik in višji bibliotekar) 49
SLIKARJI, FRESKANTI, PODOBARJI, KIPARJI
Birolla Gvidon (slikar) 134
Bradaška Matija (slikar) 129
Gotzl Josip (podobar) 128
Humer Janez (sodobni slikar) 33
Kastner Jožef (slikar) 129
Križnar Ciril (slikar) 118
Remb Janez Jurij (slikar) 118
Schnitzer Jakob (kipar) 66
Sternen Matej (slikar) 118
Šubic Janez (freskant) 80
Tušek Anton (mestni malar) 111
Tušek Janez Anton (slikar in freskant) 112
SPOMENIŠKI REFERENTI Mesesnel France 36 Štele France 36
DUHOVNIKI
Berčič Gašper (svetni duhovnik) 58 Blagoviški Otokar (župnik) 128 Dolenc Jurij (župnik) 31, 134 Golob Tomaž (župnik) 29 Hafner Jožef (duhovnik) 126,138 Hudačut Andrej (župnik) 78 Jelene Jurij (svetni duhovnik) 48 Jeriha Matija (nunski spovednik) 132 Karlin Jožef (svetni duhovnik) 72 Klemenčič Urban (župnik) 125 Klobovs Ivan (župnik) 70 Klobovs Janez (vojni superior in kurat) 14, 25
Kožuh Materj (dekan) 132
Marenk Gregor (duhovnik) 42
Marenk Gregor (Marenikh) (duhovnik) 13
Mohorič Urban (župnik) 66
Notar Valentin (župnik) 63
Porenta Anton (župnik) 92
Prevodnik Andrej (svetni duhovnik) 58
Rožič Alojzij (župnik) 142
Rubeis de Daniel (oglejski sufragan) 66
Soklič (župnik) 131
Schvvarz Simon (Švarc) (svetni duhovnik) 126
Škofič Nikolaj (Skofitsch) (župnik in škofov generalni vikar) 78, 141
Telban Gašper (župnik) 129 Tomažič Iv. (župnik) 132 Tomažič Ivan (župnik) 132
CERKVENI URADNIKI Hafner Jan (ključar) 132 Lužan Ignac (nunski mežnar) 27 Oblak Andrej (cerkovnik pri uršulinkah) 105
ZDRAVNIKI, PADARJI, BABICE Arko (mestni zdravnik) 132 Arko Anton (zdravnik) 68 . Debeljak Viktor (zobozdravnik) 140 Grbec (zdravnik) 145
Grbec Anton (okrajni zdravnik in okulist) 65
Grbec Jožef (ranocelnik) 64,65 Guzelj Saša (zdravnica) 138 Kadivc Luka (padar) 121 Kopin Lorenc (doktor medicine) 56 Treber Jernej (Treiber) (padar) 73 Žebre Marija (babica) 122
ŠPITALSKI MOJSTRI Gaber Anton 79
Jenkensheim von Marks Anton 69, 79
Klemenčič Simon 79
Luznar Franc 79
Radovič Anton 78
Radovič Feliks Anton 70
Stenovic Franc 79
VValand Anton 43, 79
LEKARNARJI Burdych Ervin 68
Fabiani Johan Alojz (apotekarski prakti-
kant) 68 Fabiani Kari 68 Mavec Anton (mag. ph.) 43
UČITELJI, VZGOJITELJICA, SPLETIČNA
Kumrova Tina (spletična) 145
Oblak Helena (vzgojiteljica) 124
Papa Franc (nadučitelj) 57
Pitterlich Johan Jurij (Piterlih) (učitelj) 56
Sadar Lorenc (nadučitelj) 135
Valič Karla (učiteljica) 99
VVolflinus (učitelj) 121
BANKIR Cebal Ignacij 9
FINANČNI URADNIKI
Čadež Franc (davčni eksekutor) 142
Grbec Jožef (pobiranje kolkovine) 64, 65 Leben Marija (računovodkinja) 110 Novšak Jožef (mitninski paznik — Schrau-
gen aufseher) 27 Pehr Anton (Per, Pohr) (davčni mostninar) 67
Ravnihar Johan (davčni pobiralec) 40 Štabel Janez (davčni upravitelj) 52 Štravs Pavel (finančni podpreglednik —
nadpaznik) 52 VValand Anton (kontrolor) 43
URADNIKI
Cebal Jakob Ignac (kaščar) 9, 138 Cebal Maksimiljan (gospoščinski uradnik —
Beamte) 138,140 Edling Janez Nepomuk (administrator frei-
sinškega škofa) 121 Flis Slavko (mestni ekonom) 132 Gozani (pisar) 145 Guzel Janez (cestni načelnik) 131 Kajba Johan (občinski tajnik) 56 Klemenčič Simon (zakupnik mestne tehtnice) 114 Koman Franc (privatni uradnik) 88 Leben Janez (uslužbenec) 110 Prenner Ignac Anton (predstojnik) 119 Radovič Feliks Anton (mestni predstojnik) 70
Režej Mihael (Reschey) (mestni pisar) 8
Rupar Franc (oskrbnik) 137
Schvvarz Volbenk (kranjski vicedom) 66
Semen Paul Jožef (gubernialni uradnik) 79
Vidic Franc (pisar) 31
Ziherl Josip (sodni uradnik) 46
POLICAJI, STRAŽNIKI, ŽANDARJI Gaser Gašper (policaj) 28 Kralj Alojzij (stražnik) 122 Špeh Jakob (žandar) 148	j
SLI, SLUGE, POŠTARJI
Cegnar Primož (Zechner) (gospoščinski
pot) 31 Košir Anton (pismonoša) 72 Kump Matija (sodni sluga) 120 Oblak Martin (sel — Fussbothe) 97 Pavlič Jožef (poštar) 69 Porenta Matevž (okrajni sel - pot) 46
LASTNIKI OBRATOV
Guzel Jožef (tovarnar kisa) 138
Krenner (tovarnar) 131
Krenner Alojz (lastnik suknarne) 55, 81
Krenner Alojzij (lastnik stop) 81
Krenner Ana (lastnica stop) 81 Krenner Franc (lastnik stop) 81 Krenner Josip (lastnik stop) 81 Krenner Viktor (lastnik elektrarne) 81 Krašovic Ivan (lastnik stop) 83 Savnik Anton (mehanska industrija pletenin) 30 Šubic Anton (lastnik stop) 83 Trpine Fidelis (tovarnar) 26 Volčič Johan (lastnik stop) 83
TRGOVCI
Debelak Valentin 140 Debevc Johan 39
Debevc Katarina (trgovka z manufaktur-
nim blagom) 50 Deisinger Apolonija 53 Deisinger Josip (trgovec s špecerijo) 53 Deisinger Jurij (špecerist) 53 Dolenc Edvard (trgovec z mešanim blagom) 61 Dolenc Martin 48
Eržen Jožef (trgovec z železnino) 58 Finžgar Ana (trafikantka) 95 Gaber Anton (vinski trgovec) 39 Gaber Lorenc (trgovec s platnom in vi,-nom) 49
Grbec Jožef (tobačno zastopstvo) 64 Guzel (trgovec z lanom, orehovim in češ-
njevim lesom) 145 Guzel Jurij (trgovec z lanom) 69 Guzel Jurij (trgovec z bombažem, ogljem
in drvmi) 146 Hafner Anica 45
Hafner Anton (trgovec z usnjem in gobami) 39
Hafner Helena (kupčevalka s teleti) 42 Hafner Katarina (trgovka z galanterijo in
modnim blagom na drobno) 45 Hafner Leopold (lesni trgovec) 139 Hafner Matevž (trgovec s surovimi pridelki) 73
Hafner Valentin (trgovec z živino) 35
Heis Peter 9
Homan Pavel 63
Homan Tomaž 45
Jenkensheim von Jakob (Jenko) 51
Jereb Johan (trgovec s platnom) 94
Jesenko Jožef 49
Jugovic Ivana (Gruden) (trgovka z glinasto posodo, sešito obleko, suho robo in čipkami) 112 Jugovic Marija (trgovka z leseno in ločeno
posodo) 112 Juvan Marija (trgovka z blagom) 59
Juvan Marija (trgovka z mešanim blagom) 60
Kajba Johan (trgovec z mešanim blagom) 56
Kajba Jožef 56
Kajba Neža (trgovska pomočnica) 29 Karlin Miha (trgovec s platnom) 73 Karlin Mihael (trgovec s platnom) 72 Karlin Valentin (trgovec s platnom) 51 Kašman 145 Kašman Anton 55 Kašman Franc (špecerist) 46 Klemenčič Nikolaj 71 Koceli Janez Nepomuk 64 Kokel S imon (žitni trgovec) 72 Kopin Jožef (Kuppin) (trgovec s platnom) 56
Kos Matevž (trgovec s platnom) 55 Košir Janez 61
Kozler Jakob (borzni trgovec) 86, 111 Krisper 66
Krmel Anton (prodajalec olja) 94 Krmel Mihael (prodajalec olja) 94 Kuralt Pavel 57
Lavrič Leo (trgovec z mešanim blagom)
104,106 Lončarič Anton 131 Lotrič Urban (trgovec z lanom) 39 Mali Ivan (trgovec z manufakturnim blagom) 49 Malner Andrej 61
Miklavč Simon (trgovec s platnom) 47 Miklavčič Frančiška (trgovka z mešanim
blagom) 100, 123 Miller Nikolaj 73 Mittel Alojz 57
Molinaro Angelo (trgovec s špecerijo) 51 Molinaro Janez Krstnik 51 Mravlja Janez (trgovec z mpšanim blagom, s slaščicami, prodajo sveč, galanterije, molitvenikov in svetih podobic na sejmih) 58 Naglič Rudolf (lesni agent) 54 Naglič Rudolf (špecerist) 54 Osel Jožef (Vossou) 57 Osterc Peter 86 Pajer Jernej (Bajer, Payer) 61 Pajer Mihael 39
Papa Frančiška (trgovka s papirjem in
rekviziti za šolo) 57 Pintar Elizabeta (špeceristinja) 58 Pivk Ivana (prodajalka lončene posode) 32 Planina Franc (špecerist) 102 Plauc Henrik 61 Plauc Johan Nepomuk 61
Plavc 146
Potočnik Janez (trgovec z mešanim blagom na drobno, prodaja smodnika) 137
Potočnik Valentin (trgovec s suho robo) 96
Prezelj Primož (lesni trgovec) 83 Rant Johan (trgovec s platnom) 119 Savnik Anton 46
Schindler Marija (trgovka s papirjem in
šolskimi potrebščinami) 57 Sušnik Katarina (Vavpetič) (trgovka z vinom na debelo) 109 Sušnik Valentin (trgovec z železnino) 71 Šink Simon 50
Špik (Speck, Spock) (založnik soli) 30 Špik Pavel (Spek, Spock) (tobačni trafikant) 30
Štabel Franc (trgovec s platnom) 52, 57, 106
Šubic Elizabeta 50
Thaler Terezija (trgovka z manufakturnim
blagom) 59 Trdina Ignacij (trgovec z izgotovljenimi oblekami, perilom, čipkami, potrebščinami za krojače in šivilje, tapetnike, s posteljnino in galanterijskim blagom) 125
Žavbi Martin (Schaubi) (žitni trgovec) 27 Žigon Marija (trgovka s papirjem in pisarniškimi potrebščinami) 49 Žigon Matej (trgovec z mešanim blagom) 55
KRAMARJI
Debevc Johan 35, 39
Debevc Katarina 50
Eržen Jožef 58
Gutman Anton 32
Heinricher Anton 41
Heinricher Marija (Križnar) 41
Kašman Neža 46
Kavčič Jožef 34
Kendler Leopold 137
Marini Johana (Homan, Flis) 54
Pajer Jernej (Bajer, Payer) 61
Pajer Tomaž 61
Planina Franc 102
Planina Lorenc 137
Ravnihar Urban 39, 40
Sušnik Franc 93
Sušnik Marija 71
Šink Marija 50
Šink Simon 50
Trojar Valentin 144 Zupančič Franc 114
BRANJEVCI
Benedičič Marija (potovka) 122
Jamnik Mina 141
Kašman Franc 46
Košir Anton 72
Leskovic Ana 99
Mihelič Uršula 50
Potočnik Janez 137
Špeh Jakob (krošnjar) 148
Zajec Martin (Saitz, Sajz) 50
Žužek Frančiška 42
SEJMARJI Benedičič Marija 122
Gruden Ivana (Jugovic) (sejmarka z lec-tom) 112
Kokalj Josip (prodajalec molitvenikov na
sejmih) 135 Miklavčič Frančiška 100 Mravlja Janko (sejmar — fierant) 58
LOTE R ISTI
Franz Marjeta (Zettel) 74 Grbec Jožef 64 Klemenčič Nikolaj 71
KOVAČI
Andrejovič Johan 90 Andrejovič Jurij 89, 90 Andrejovič Tomaž (fužinski kovač) 100 Bernik Fidel (Wernig) (orodni kovač in
lastnik kovačnice) 83, 95 Bernik Franc (fužinski kovač) 97 Bernik Matija (VVernig) 95 Demšar Aleš 84 Demšar Janez 146 Demšar Johan 98
Jesenko Jakob (fužinski kovač) 111, 115 Jesenko Simon (fužinski kovač) 115 Pokorn Blaž 91
Šetina Anton (podkovski kovač) 29 Špik Jožef 34 Žirovnik Matevž 86
LIVAR
Štajer Jošt (Steurer) (livar cina - Zinngie-sser) 28
ŽEBLJARJI IN PILAR Gašperin Anton 105 Gašperin Jera 105 Gašperin Jernej 105
Pegam Marija 110 Tavčar Anton (pilar) 125
KLJUČAVNIČARJI Bertoncelj Maks 31 Gašperin Jakob 137 Gutman Ignac 32 Jereb Jožef 70 Jereb Marija 70 Jesenko Johan 105
Jesenko Tomaž (ključavničarski pomočnik) 105
Klobovs Anton (ključavničarski pomočnik) 105 Klobovs Fidel 70 Klobovs Johan 70 Klobovs Jožef 105 Klobovs Sebastjan 105 Križaj Gregor 86
Ličar Anton (ključavničarski mojster) 91
Luznar Franc 41
Planina Lorenc 102
Votrin Jurij 54
Žirovnik Johan 33
KLEPAR IN VARILEC Kavčič Janez (klepar) 137 Rebič Zdenko (varilec) 110 Votrin Jurij (Ottrin) (klepar) 54
MEHANIKI
Fojkar Franc (elektrostrojnik) 149 Homan Ivan (elektrostrojnik) 142 Kralj Alojzij (mehanik in inštalater) 122
ŽAGARJI
Guzel Jurij 146
Hafner Martin 141
Karlin Gašper (najemnik žage) 83
Prezelj Primož 83
MIZARJI Grohar Jurij 129 Guzelj Jože 102 Lapajne Johan 140 Marguč Johan 140 Okorn Franc 52 Okorn Jakob 97, 98 Okorn Janez 98 Otrin Luka 102 Polenšek Anton 108 Rupar Jakob 124 Rupar Urban 124
TESARJI Bernik Franc 100 Bernik Jožef 108 Bernik Matevž 108
Bernik Tomaž (tesarski pomočnik) 108 Jarc Jurij 106
Košenina Anton (tesarski pomočnik) 94 Skobu Mihael 95 Šabec Simon 32
KOLARJI Koprive Anton 91 Koprive Johan 51
SODARJI
Blaznik Lorenc 103 Blaznik Tomaž 100 Jurčič Jurij 123 Potočnik Jakob 96
ZIDARJI
Berčič Alojz (zidarski mojster) 132 Berčič Janez 89 Jurko 11 Kobav Miha 28 Mavvrer Jurko (stavbenik) 26 Molinaro (stavbenik) 131 Molinaro Angelo (zidarski mojster) 51 Molinaro Janez Krstnik (stavbenik in zidarski mojster) 51,118 Mrak Jurij 29 Mrak Matevž 29
Pisk Kari (sreski gradbeni izvedenec) 36 Pivk Luka 123 Potočnik Luka 27 Spacapan Ivan (zidarski mojster) 43 Spacapan Ivan (Spacapan) (zidarski mojster) 112 Treo (stavbenik) 147 Treo Viljem (stavbenik) 27
KAMNOSEKI Cotl Jurij (Zottel) 108 Finžgar Alojzij 95 Finžgar Ana (kamnoseštvo) 95 Golmajer Anton 115 Golmajer Jožef 115 Jesenko Miha 115 Miklavčič Matevž 100 Šubic Franc 29 Šubic Luka 29
Toman Feliks (kamnosek in kamnoseški
podjetnik) 36, 118 Tršan Johan 86 VValand Anton 43, 79
TKALCI
Bogataj Franc 99, 113 Bogataj Gregor 113 Fabijan Andrej 39 Fojkar Peter 98 Fojkar Simon 32
Gašperšič Jernej (potiskalec platna — Lein-
vvanddrucker, Druckermeister) 71 Jereb Johan 94 Kalan Primož 122 Karlin Miha (platnar) 73 Kokel Jurij 123 Pegam Blaž 59
Starman Matevž (tkalec platna) 32 Starman Peter (tkalec platna) 32 Tušek Anton 111 Žirovnik Matevž 86
BARVARJI
Gašperšič Jernej 71 Maček Gregor (barvarski mojster) 71 Vilfan Anton (barvarski mojster) 35 VVagner Alojz 111
USNJARJI
Dermota Anton 87
Dermota Jakob 81, 110
Dermota Johan (usnjarski pomočnik) 97
Dermota Johan 104
Dermota Jurij 87, 88
Dermota Leopold 91
Dermota Lorenc 88
Dermota Tomaž 74
Dermota Urban 87
Homan Marko 106, 126
Kalan Matevž 96
Klemenčič Pavel 102
Klemenčič Simon 101
Krašovic Janez 104
Lavrič Ivana 104
Lavrič Leo 104
Perko Gregor 96, 101
Perko Valentin 101
Schiiffrer Jurij (Šifrer) 80
Šubic Anton 83, 100, 104
Volčič Johan 60, 104
Volčič Johana (ledrarica) 104
STROJARJI Dermota 147 Krašovic Janez 100 Šubic Anton 83
IRHARJI
Krenner Franc 81, 92
Krenner Jožef 92 Rakovec Andrej 115 VValand Johan 43
JERMENARJI Junaver Jernej 117 Kalan Franc 60 Kne Valentin 67, 144 Šifrer Miha 42
SEDLAR Juvan Luka 59
KRZNARJI
Foltrin Andrej (Votrin) 91 Jamnik Andrej 90 Jamnik Jožef 85, 108 Jamnik Peter 90, 108 Jamnik Primož 85, 110, 111 Kilef Blaž 107 Kiler Matija 107 Kopač Andrej 114 Kopač Peter 114 Kunstl Gašper 107 Lokar Martin 97 Mrak Jožef 89
Mrak Štefan (krznarski mojster) 89 Ravnihar Jernej 85
Ravnihar Tomaž (krznarski mojster) 85
Gaber Anton (birt) 39, 40
Gaser Gašper (birt) 28
Štajer Anton 95
Tavčar Anton 125
Tavčar Jakob 125
Vidic Marija 102
Voltrin Jakob (Votrin) 91
Votrin Anton 91
Votrin Franc 91
ČEVLJARJI Altman Lorenc 122 Bernik Andrej 60 Bernik Janez 28 Bernik Tomaž 97
Biček Mica (Kacjan, Kocjan) (čevljarska
mojstrica) 104 Blaznik Mihael 136
Bozovičar Franc (čevljarski mojster) 52
Bozovičar Pavel 96
Debelak Jožef 87
Dolinar Gašper 113
Dolinar Martin 113
Faul Teodor 99
Franko Jože (čevljarski mojster) 35
Hafner Jernej 142
Kacjan Jurij (čevljarski mojster) 104
Lampreht Blaž 87
Lampreht Matevž 87
Luznar Johan 137
Oblak Johan 103
Pajer Johan (Bayer) 39
Pajer Mihael 39
Pivk Ivan 32
Popiou Alojz 103
Popiou Anton 103
Popiou Jakob 103
Potočnik Valentin (čevljarski mojster) 96 Primožič Franc 107 Roblek Franc 35 Rupar Franc 94
Sommer Anton (Zomer) 115, 125 Strugar Valentin 90 Šober Ivan 106 Vidic Jožef 102
VRVARJI
Kiler Anton (vrvarski mojster) 45 Kiler Johan 45
KROJAČI IN IZDELOVALCI KAP Bernik Johan (VVernig) (krojač) 111 Cof Janez (krojač) 71 Hren Andrej (Krenn) (krojač) 141 Hren Jakob (krojač) 141 Jaklič Alojzij (krojač) 108 Kržišnik Jakob (krojač) 68 Rupar Franc (krojač) 124 Schneider Anton (Štajer) (izdelovalec čepic — Munzenmacher) 95 Steurer Tomaž (Štajer) (kmečki izdelovalec kap — Bauerischen Kappelschnei-der, Schneider) 95 Sušnik Ivan (krojač) 103 Štajer Anton (čepičar — kapelmacher) 95 Trdina Ignacij (krojač) 125 Trupar Simon (pletilec nogavic) 99 Tušek Janez (krojač) 136 Vidic Anton (krojač) 29
ŠIVILJE, PREDICE, KLEKLARICE Božnar Ana (šivilja) 112 Košir Amalija (šivilja) 72 Košir Ivana (šivilja) 72 Pivk Ivana (kleklarica) 32 Žontar Ana (predica) 112
KLOBUČARJI
Ambrožič Primož 61
Burgar Lorenc (Burghardt) 61
Debelak Janez 90
Debelak Jurij 88
Eksler Johan 109
Eksler Johan (Ochssler) 122
Fojkar Jakob (klobučarski pomočnik) 92
Gotzel Štefan 47
Gruden Jakob 122
Hafner Lorenc 41
Jamnik Andrej 90
Jamnik Pavel 90
Tavčar 145
Tavčar Tomaž 107
Vavpetič Johan 109
Vavpotič Blaž (klobučarski pomočnik) 122
GLAVNIKA RJI Guzel Jurij 50 Loštrk Jernej (Lustrik) 59 Lužan Jakob 60 Lužan Johan 32 Perko Andrej 96 Potočnik Jurij 27 Schneider Anton (Štajer) 95 Zupančič Franc 114 Zupančič Matevž 114 Žlebnik Mihael 91
DEŽNIKARJI Levičnik Jakob 135 Miklavčič Angela (Požeg) 137 Planina Lorenc 102, 137 Planina Lovro 137
URARJI
Benedičič Fran 68 Kejžar Milan 57
SVEČARJI Homan Silvester 67 Miklavčič Matevž 100 Oblak Andrej 105 Stenovic Kari 46
DIMNIKARJI
Košenina Alojzij (dimnikarski pomočnik) 33
Košenina Peter (dimnikarski mojster) 33
GOSTILNIČARJI, BIRTI, KRČMARJI,
KAVARNARJI
Benedičič Tomaž (birt) 86
Bernard Tomaž (birt) 41
Bogataj Katarina (Proj) (birtinja) 99
Cebal Jožef (gostilničar) 140
Deisinger Apolonija (gostilničarka) 53
Deisinger Josip (gostilničar) 53
Deisinger Jurij (birt) 53
Dolenc Lucija (birtinja) 48
Dolenc Martin (birt) 48
Dolenc Simon (birt) 48
Gaber Anton (birt) 39, 40
Gaser Gašper (birt) 28
Gašperšič Tomaž (birt) 69
Golob Mina (Trdina) (birtinja) 73
Gvajc Jožef (birt) 39
Hafner Anton (birt) 139
Hafner Leopold (birt) 139
Hafner Lucija (birtinja) 139
Heinricher Anton (birt) 41
Homan Anton (krčmar) 62
Homan Jožef (gostilničar) 62
Homan Pavel (gostilničar) 63
Homan Pavel (birt) 135
Hostnik Anže (kleti z vinom) J11
Jamar Antonija (birtinja) 43
Jamar Vincenc (birt) 53
Jesenko Frančiška (birtinja) 53
Jesenko Tomaž (birt) 53, 105
Kalan Uršula (gostilničarka) 46
Karlin Marija (Plantarič) (kavarnarica) 64
Karlin Miha (birt) 73
Karlin Mihael (birt) 72
Kašman Anton (birt) 54
Kašman Jožefa (birtinja) 54
Kiler Leopold (birt) 72
Kiler Marija (Pagon, Sušnik) (birtinja) 72
Klemenčič Neža (Erbežnik) (birtinja) 53
Kos Marija (Luznar) (birtinja) 55
Kos Matevž (birt) 55
Lužan Franc (gostilničar) 39
Maček Marija (birtinja) 46
Marguč Johan (krčmar) 140
Molinaro Angelo (prodajalec žganja na
drobno) 51 Muller Mihael (birt) 135 Pajer Vencel (Payer) (kavarnar) 64 Pegam Luka (birt) 59
Pegam Marija (Jesenko, Golob) (birtinja) 59
Porenta Elizabeta (birtinja) 46
Porenta Matevž (birt) 46
Rant Gašper (birt) 119
Rant Johan (birt) 119
Ravnihar Urban (birt) 32, 40
Rupar Jurij (birt) 137
Sommer Anton (Zommer) (birt) 125
Sušnik Andrej (birt) 71
Sušnik Avgust (birt) 72
Sušnik Johan (birt) 72
Sušnik Katarina (birtinja) 72
Sušnik Lorenc (gostilničar) 71
Sušnik Valentin (gostilničar) 71
Šifrer Miha (birt) 42
Šink Jakob (birt) 134
Šink Johan (birt) 39
Šink Simon (birt) 50
Šink Simon (kavarnar) 50
Šmid Ana (gostilničarka) 110
Šmid Luka (krčmar) 110
Štabel Johan (birt) 52
Tavčar Anton (birt) 125
Tavčar Marija (birtinja) 125
Trdina Franc (birt) 73
Trdina Ignacij (gostilničar) 125
Vidic Anton (birt) 29, 31
VValand Anton (birt) 43
VValand Anton (lastnik vinotoča) 43
Ziherl Matevž (gostilničar) 93
Žitnik Pavel (birt) 40
PREHRAMBENA OBRT Grundner Jera (dajalka hrane študentom) 29
Oblak Marija (lastnica javne kuhinje —
Auskocherin) 125 Pegam Jera (dajalka hrane dijakom) 144
Pintar Franc (lastnik javne kuhinje — Auskocher) 123
Sadar Rozalija (dajalka hrane učencem) 135
MESARJI
Benedičič Ivan 113 Bogataj Matevž 133, 139 Cebal (Zebal, Zevvael) 9 Hafner 37
Hafner Andrej.97, 101
Hafner Anton 39, 101, 139
Hafner Feliks (mesar in prekajevalec) 73
Hafner Franc 43, 98, 136
Hafner Gašper (mesarski mojster) 98
Hafner Janez 140
Hafner Jernej 124, 136, 142
Hafner Johan 136, 140
Hafner Martin 35
Hafner Matevž 73, 101, 125, 137
Hafner Mihael 124
Hafner Tomaž 39, 139, 142
Hafner Valentin 35
Perko Gregor 101 Podobnik Gabrijel 68 Slabe Srečko 68
MLINARJI
Dagarin Franc 29
Kalan Lorenc (mlinski hlapec) 39
Košir 133
Krenner Franc (zakupnik in lastnik mlina) 80, 81
Mihelič Gregor (zakupnik mlina) 80 Peternel Martin 91
PEKI IN KRUHARJI
Ambrožič Mihael (pek) 64,65
Debelak Miha (pek) 74
Debelak Mihael (pek) 74
Dolinar Marija (pekarica) 113
Homan Anton (pek) 62
Homan Jožef (pek) 62
Homari Pavel (pekovski mojster) 62, 63
135,145 Jamnik Martin (pek) 63 Jesenko Tomaž (pek) 53, 105 Kalan Anton (pek) 91, 93 Kalan Fidel (pek) 93, 106 Oblak Marija (pekarica) 125 Pintar Franc (pek) 123 Prešeren (pek) 145 Prešeren Andrej (kruhar) 140 Prešeren Franc (pek) 140 Prešeren Gašper (pek) 135 Ravnihar Gregor (pek) 59 Stanonik Andrej (pek) 59 Stanonik Marija (pekovka) 59 Sušnik (pek) 146 Sušnik Lorenc (pek) 71 Sušnik Valentin (pek) 71 Štabel Johan (pekovski pomočnik) 52 Štajer Tomaž (Steurer) (pek) 65 Žužek Viktor (pek) 42
SLAŠČIČARJI, LECTARJI, MEDIČARJI Hafner Matevž (medičar in lectar) 43 Homan Silvester (lectar) 67 Hren Jakob (lectar) 141 Jesenko Marija (slaščičarka) 27 Marini Johana (Homan, Flis) (slaščičarka) 54
Miklavčič Matevž (lectar) 100 Stenovic Jakob (lectar - medičar) 141 Stenovic Kari (medičar - lectar) 46 Žužek Viktor (slaščičar) 42
JESIHARJI Kašman Franc 46 Kašman Johan 123
SODAVIČARJI
Eržen Martin (izdelovalec sodavice in po-
kalice) 39 Režen Gregor 88
PIVARJI
Deisinger Jurij 110, 111 Jamnik Frančiška 111 Jamnik Jožef 111 Maček Gregor 71 Šmid Josip (pivovarnar) 147
BRIVCI IN FRIZERJI Štajer Lovrenc (Steurer) (frizer) 28 Štajer Matija (Steuerer, Steurer, Steyer, Štajar) (brivec) 42
VOZNIKI, ŠOFERJI, KOČIJAŽI Bernik Janez (voznik) 28 Bernik Janko (voznik) 28 Domjanič Lado (šofer) 138 Eržen Martin (kočijaž) 39 Fik Matevž (prevoznik) 86 Franko Janez (šofer) 119 Kalan Franc (voznik) 122
OSTALE OBRTI
Idič Dane (cvetličar) 56
Kokalj Josip (knjigovez) 135
Svolšak Tomaž (Slamorezec - Stroh-
schneider) 33 Špeh Jakob (drvar) 148
KMETJE IN GRUNTARJI Berčič Jurij (kmet) 122
Bevc Lorenc (Weuz) (gruntar) 46 Eržen Martin (kmetovalec) 39 Košir Jožef (gruntar) 134 Križaj Valentin (gruntar) 33 Kuralt Anton (kmet) 120 Kuralt Jurij (gruntar) 57 Kuralt Pavel (kmet) 52 Kuralt Pavel (kmet) 57 Oblak Andrej (kmet) 52 Oman Martin (gruntar) 134 Starman Matija (kmet) 106 Špik Jožef (kmet) 34
POLJEDELCI Benedičič Marija 122 Fojkar Gregor 100 Fojkar Jera 100 Foltrin Helena 91 Hafner Jernej 142 Hafner Neža 35 Inglič Franc 136 Jamnik Feliks 108 Kopač Franc 114 Štabel Johan 52 Zupančič Matevž 114
DNINARJI Oblak Marija 108 Peklaj Lorenc 122 Rant Nikolaj 31 Rupar Franc 94 Tavčar Lucija 124
DELAVCI
Babnik Franc (tovarniški delavec) 30 Perko Antonija (postrežnica — pedenarica) 96
Žlebnik Valentin (rudar) 96 GOSPODINJA
Kunstelj Katarina (Hostnik) 28










■









VSEBINA
Predgovor ..................................................................................................................3
Uvod..........................................................................................................................5
Kratek zgodovinski pregled ........................................................................................7
Imenitnejši ločani ......................................................................................................9
Urbanistična rast mesta ............................................................................................9
Ulice in hišna numeracija ..........................................................................................12
Cene hiš ......................................................................................................15
Prebivalstvo ..............................................................................................................17
Javne zgradbe ............................................................................................................20
Pregled starih in sedanjih hišnih številk in parcelnih številk........................................20
Kratice ......................................................................................................................24
Zgornja ulica — Šolska ulica — Gasa — Klobovsova ulica............................................25
Plac — Zgornji trg — Mestni trg ..................................................................................35
Novi trg, Spodnji trg, Lontrg ....................................................................................75
Sv. Jakoba trg, Cankarjev trg ....................................................................................116
Kloštrska gasa, Nunska ulica, Cerkvena ulica, Rožna ulica, Usrana gasa,
Blatna ulica, Blaževa ulica..........................................................................................127
Pričevanja starih Ločanov..........................................................................................145
Opombe ....................................................................................................................151
Povzetek ....................................................................................................................156
Zusammenfassung......................................................................................................157
Slikovno gradivo ........................................................................................................159
Imensko kazalo..........................................................................................................177








/




Publikacija Šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo).
D K
^ o







/






■









.






		
		
		
		





it-U*- w rU "i :-f ■ f-. -V": - pT v*? >;-i ? i-«-' ■ • =■! " - č *-: : H;1 " L.O r^	f - 1^"" 'f-: PU * f^ L-i>fi>-1* * l; i^r :: ? U »v^iti^t-* r -I lvi:* 'U T: i' - -" ^ ^:	: ^^^^ *«* ■ - 1; i" V^J V^t:: ^-.". ^ - r^ti?^,": * ^ 11
.:v. j *;f -," i: -j' ' ' M^vj lir^1-"!!'*'v. 1 Milt? ; Vi'	' v'-:, O j'-'	'i - - f-: r* ti k	:r: *.' M*'- '/'i'"11'^1-' 'V- i: ■■"-■:.*11:i ■.:..'■: ' ■
Mi t 4'1 ' i '	3 ,	i 1 ' ■ •	' ' ■
M \ ) fi t t » O ,	, rit IS"	>, 1 , I , ,	Jb , !
1 i ■ ' 11' .'i,	.i '	>, < . 1	' 1
teto- Siv s 'lisi;1: m-ii ^; vP'S ? K' i ' irt ^ ■ ■ « ^	:,' ^ ; i"?.v'	- i ii,
I l| t 1,i] J ''I' , l 1 * t
'J9
, -i,
1-' Knih"11 f: I ri^if^ ^ Hf! ■ -it1-'"^ f ^' ^tEj! .;=^S--'«": 5 j i .fl'': ■ ■ ^ i-^^-^rS-^iš i^Tiri^^iS" : .t'i>i ^itrl^H Vi h ^ ¥--i»ju:-H=iiUiHi^--^; ii! fi^riiT"^^^1 ftiriHi; š.. =^ - i ■ i!=■ ^ " - iiii; ■!?:: .■..;.■.■;■■:.: ..,■,■■ ■ f.:. ■ . : .......,, ■::.■.'=.■:-
•k,;
'I: !3' S®
028500521