SLOVENSKI PRIMOREC Orzoni 38. — Cena oglasom po KS!_KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSAK ČETRTEK Lelo 1. Štev. 9 GORICA, DNE 25. OKTOBRA 1945. Cena L. 4.- Kristus Kralj Ob dvajsetletnici V spomin na sveto leto 1925 je papež Pij XI. z o krožnico „Quas primas" z dne 11. decembra istega leta uvedel v katoliško bogoslužje praznik Kristusa Kralja. Isto časno je odredil, da se mora ta praznik kot praznik prvega reda obhajati po vsem svetu na zadnjo nedeljo v oktobru, t. j. na nedeljo pred Vsemi svetimi, in da se mora na to nedeljo pravtako po vsem katoliškem svetu obnoviti posvetitev vsega človeškega rodu presvetemu Srcu Jezusovemu. Torej letos obhajamo dvajsetletnico tega praznika. S tem, da je Cerkev uvedla ta no\i praznik, ni razglasila kako novo versko resnico iti ni proglasila Kristusa za kralja, kakor da bi prej Kralj vseh kraljev ne bil. Tudi ni hotela naglasiti, daje Kristus kot Bog Kralj vseh kraljev in Gospod vseh vladarjev; saj kot Bog je iste narave z 0-četom in Svetim Duhom in Bogu pač nihče ne bo odrekal najvišje oblasti nad vsem stvarstvom. Z novim praznikom je hotela Cerkev naglasiti, da ima Kristus kot človek zaradi združitve človeške narave z božjo v eni sami osebi naj višjo odliko, čast in oblast nad vsem stvarstvom. Do človeškega rodu si je pa pridobil še posebno pravico s svojo odrešilno smrtjo na križu. Vse nas je odkupil s svojo dragoceno krvjo in vsi smo njegova lastnina. Zato je Kristus najvišji in najsvetejši Gospod, najodličnejši u-čitelj in postavodajalec, naj-vzvišenejši sodnik vseh živih in mrtvih. Proti njegovim razsodbam o dejanju in nehanju vsakega človeka in celokupne človeške družbe ni nobenega priziva, kajti Oče mu je, kakor sam pravi, izročil vso sodno oblast za vso večnost. Kristusovo socialno kraljestvo Nekateri verniki še razumejo, da je Kristus kralj, t. j. vladar v kraljestvu posameznih duš in tudi nevidni poglavar svoje Cerkve, a ne morejo razumeti, kako naj bo najvišji vladar tudi vseh držav in celokupne človeške družbe kot take. Ali ni sam izjavil pred Pilatom, da je sicer kralj, a da njegovo kraljestvo ni od tega sveta? Na to odgovarjamo, da Kristus ni kralj kakor so drugi kralji, ki zasledujejo le svetne cilje, in da tudi v tem smislu ni kralj, kakor da bi hotel Herodov ali kak drug prestol zasesti. Kristusova kraljevska oblast ne ogroža nobenega vladarja tega sveta. Pij XI. pravi, da Kristusovo kraljestvo pozna samo eno sovražno kraljestvo, to je Satanovo k ra Ijestvo. Kristusova socialna kraljevska oblast obstoji v tem, 1 da morajo tudi vse družabne tvorbe in celokupno človeštvo priznati v njem edinega Odrešenika Resnico, pravico in ljubezen, ki jih je oznanjal, morajo priznati ne - le posamezniki, ampak tudi družba, ki je zveza posameznikov, katere je s svojo resnico in milostjo spopolnil tudi v družabnih odnošajih 'od družine do mednarodnega vesoljnega kraljestva Cerkve. Ljudje, Kristusova lastnina. Vsa človeška družba se mora torej zavedati, da ima opravka z ljudmi, ki so Kristusova lastnina, in gorje ji, ako bi v svoji zakonodaji kaj določila, kar bi omejevalo ali oviralo ali celo uničevalo Kristusovo lastninsko pravico do duš. Taka družba bi bila zapisana poginu. Ali nam ne pričajo sedanji časi splošne zmede iu razsula, kam pridejo narodi brez spoštovanja Kristusovih načel? Kdo bo zastavil nadaljnji Iz življenja Cerkve Mehika se prebuja... Pretekli teden so se v mehiški prestolici zaključile marijanske slovesnosti ob petdesetletnici kronanja čudodelne podobe Matere božje v Guadalupi. Slavju je dal poseben sijaj papežev osebni zastopnik, kanadski kardinal Villenueve, Stotisoči so bili navzoči, Mehika je težko že kdaj videla kaj takega. Ob sklepu je mehikanskim katoličanom govoril po radiju sv. oče. Spomnil jih je na hvaležnost, ki so jo dolžni Mariji za milosti in pomoč, ki jo deli že skozi dolgih tristo let Mehiki in sploh vsej Ameriki. Marija jim je bila mati tudi med krutim preganjanjem, ko so očetje in bratje pri proslavi navzočih vernikov, neustrašeni sprejemali mučeniško smrt z vsklikom na ustnicah: „Živel Kristus Kralj I Živela Marija iz Guadalupe 1“ „ Danes so se verske razmere - je dodal sv. oče - v vaši do« movini precej zboljšale in to je ravno dokaz, da vskliki mučencev niso bili zaman. Zdaj pa odvisi od vas in od vseh ameriških katoličanov, da stojite trdno na svojih mestih, Zavedajte se dvignjenih glav svojih pravic pred vsakim sovražnikom, danes in vedno." Svoj govor je sv. oče končal s prošnjo do M. B. iz Guadalupe in z apostolskim blagoslovom. Po govoru pa je sprejel diplomatske zastopnike raznih južnoameriških držav, bogoslovce južnoameriških zavodov in duhovnike, ki se mudijo v Rimu. V Mehiki diktatura polagoma izginja in si utira pot prava demokracija. Obenem pa se razvija tudi prava verska svoboda. Skoraj vse cerkve so zopet odprte vernikom. Samo v prestolici gradijo šest novih cerkva. Državne oblasti ob slovesnih prilikah prisostvujejo božji službi. Zakon, ki ukazuje v šolah materialistično vzgojo se ne izvaja razkroj človeške družbe? 3a-mo eno ime je dano človeški družbi, da v njem najde zveličanje. In to ime je Kristus Kralj. Kristus Kralj vrni se v našo pamet, našo voljo, naše srce, v naše družine, v naš narod in državo in v mednarodne odnošaje in zopet bomo svobodni in srečni, veseli življenja! več. Katoliške šole, čeprav še niso enakopravne državnim, delujejo izvrstvo. Sam ministrski predsednik ima otroke v katoliških šolah. Katoliška akcija se močno širi. Ljudje katoliškega prepričanja imajo dostop do važnih mest. Tri važne dnevnike vodijo katoličani, ki zagovarjajo pravice Cerkve v javnem življenju. Na njihovo pobudo je bil izdan zakon, ki prepoveduje nesramno pisanje po časopisih. Zveza dostojnosti, ki predvsem brani dostojnost kinopredstav, je postala najmočnejša v vsej južni Ameriki. Tako počasi prihaja v Mehiko po hudem preganjanju verska pomlad. Mnogo je bilo žrtev za Kristusa, junaško so Mehikanci branili svojo vero pred komunizmom in zato zmagujejo. V nobeni deželi Cerkev ne zamrje, če jo mučenci orosijo s svojo krvjo, čeprav se včasih zdi, da so sovražniki božji dobili v roke vso oblast. \eka| izrednega... Ruski metropolit Nikolaj Ivanov Voznesenskij je prišel v Rim in se zedinil s katoliško Cerkvijo. Imel je slovesno liturgijo (sv. mašo) v papeževem ruskem zavodu v Rimu in bil sprejet pri sv. o-četu v privatni avdijenci 30. sept. t. 1. Prvikrat po mnogih stoletjih se je zgodilo, da se je pravoslaven ruski škof na slovesen način zedinil s katoliško cerkvijo. V Rimu imajo utemeljeno upanje, da je škof Nikolaj prvi v dolgi vrsti ruskih pravoslavnih škofov, ki se bodo zedinili z našo Cerkvijo. V večnem mestu živi trenutno čez 250 ruskih beguncev. Nastanjeni so v Via Tasso ravno v istih prostorih, kjer so prej imeli Nemci ječe, ki so v njih toliko Rimljanov mučili. Za begunce skrbe duhovnik papeškega ruskega zavoda. Ti duhovniki so Rusi, toda ne vsi. Med njimi je mnogo tudi drugih narodnosti. Tudi naša škofija je dala duhovnika, ki se je posvetil apostolatu med Rusi. To je g. Olindo Virgulin iz Corone v Furlaniji. Poleg tega imamo tam doli >e jezuitskega bogoslovca Pavla Leskovca, doma z Gor nad Idrijo, ki prav tako pripravlja, da bo šel med pravoslavne Ruse v izgnanstvu in, če Bog da, tudi v Rusijo samo, ko bo odprla svoje meje Kristusovemu evangeliju, saj priče govore, da je tam še mnogo dobrih duš, ki žejno čaka- jo resn:"o božje. V tem nas potrjujejo mnoga spreobrnenja ruskih beguncev, ki so v teku te vojne pribežali iz Rusije. Med temi mnogimi je v Rimu tudi neki profesor leningrajske univerze, ki je izjavil, da se je pod bolj-ševiki mnogo boril za vero, se' daj pa da vstopa v katoliško Cerkev zato, ker želi biti v Cerkvi, ki ni narodna cerkev in ki nima verskih sekt. Poznavalci sedanje Rusije imajo ta vtis, da pod boljševizmom počasi zori zedinjenje s katoliško Cerkvijo, ker med dobrimi pravoslavnimi verniki vedno bolj raste vpliv rimskega papeža in zanimanje zanj, ko vidijo, da edino le on ni še nikoli klonil pred vsemogočnim brezbožnim boljševizmom. In tako vidimo čuden pojav, da bolj ko se radio Moskva in brezbožna propaganda zaganjata v Vatikan in papeža, bolj raste pri ruskih vernikih zaupanje vanj. ♦ * * Iz Rima smo tudi zvedeli zanimivo novico, da sta že pred časom prenehala izhajati v Moskvi znana brezbožna lista: »Bez- božnik« in »Antireligioznik«. Tiskarno, v kateri sta se ta dva lista tiskala, so dali na razpolago moskovskemu patrijarhu, ki tiska sedaj v njej svoje glasilo »Žurnal Patriarhii« (Časopis patrijarhi-je). Odkrit boj zoper vero in cerkev da je v sovjetski zvezi prenehal, toda veri sovražne postave so še vedno ostale. Prav tako je še vedno »znanstveni materializem« uradna vera boljše-viške Rusije. Tudi pravoslavna semenišče (Duhovnaja akademija) so znova odprli v Moskvi. Vstopiti pa smejo le mladeniči, ki so že dovršili osemnajst let. Pač dosledno po postavi, ki ne dovoli pouka v kakršnikoli veri pred o-semnajstim letom. Iz teh in podobnih novic smemo res sklepati, da je komunizem ubral drugačna pota in drugačno taktiko v odnosu do uradne pravoslavne cerkve, toda nikakor iie smemo misliti, da se je spreobrnil. Dokler ostane dialektični materializem njegov osnovni svetovni nazor, ostane tudi komunizem nasproten vsaki veri in še najbolj katoliški, ki najbolj dosledno zahteva vero v duhovni svet in življenje po njej. In zato res ne vedo kaj delajo tisti za-slepnjeni ljudje, ki hočejo biti katoličani in komunisti obenem. Vatikan: Preteklo nedeljo je sv. oče sprejel v posebnj avdienci tri tisoč voditeljic italijanske ženske in dekliške katoliške akcije, ki so prišle v Rim na zborovanje. Ob tej priliki jim je zelo lepo govoril o ženskem vprašanju in o nalogi ženske v modernem svetu. Posebno jim je razložil razmerje žen in deklet do politike. London. Kot poroča BBC je vatikanski radio dne 17. t. m. zvečer, v svoji oddaji v angle- OKNO Razprave proti vojnim zločincem Vojna je strašno zlo za človeštvo, celo takrat kadar je pravična. Tega so se kulturni narodi vedno zavedali in že ker niso mogli vojne preprečiti, so skušali vsaj omejiti in zmanjšati njene strahoto. To so napravili z medsebojnimi dogovori (o načinu vojevanja, o orožju, o ravnanju z jetniki in rajenci itd.), ki so imeli namen, ohraniti vojno čimbolj v mejah človečnosti. Ti dogovori so postali pravi mednarodni zakoni. V tej vojni so se ti mednarodni zakoni (in ne samo ti, temveč tudi splošni človečanski zakoni) strašno teptali in gazili. Zlasti nacizem, lahko rečemo, ni imel obzira ne do človeških ne do božjih zakonov in se je posluževal vsakega sredstva, samo da bi prišel do svojega cilja. Zavezniki niso mogli iti nimo tega dejstva. Ni bilo dovolj, da je bil nacizem poražen, treba je poiskati in kaznovati one ljudi, ki so vojno sprožili in so se med vojno omadeževali s strahotnimi zločini zoper človeštvo. To so tako zvani vojni zločinci. Nekateri so že prejeli zasluženo kazen (Mussolini, Hitler, Himmler, Goebbels i. dr.). Drugi še čakajo, da pridejo na vrsto. V Ltine-burgu vodi zavezniško vojaško sodišče že več tednov sodno jazpravo proti zloglasni skupini 48 SSovcev, ki so bili pazniki v »taboriščih smrti" Belsen in Osvviecim. la razprava nam odkriva nezaslišane strahote, ki so se po teh taboriščih dogajale. Prihodnji mesec se bo začela sodna razprava proti 24 glavnim nemškim vojnim zločincem. Razprava se bo vršila v »svetem mestu" nacizma, v Niirnbergu. Med zločinci so najvišji predstavniki nemškega nacisma: Goe-ring, Hess, Ribentrop, Keitel, načelnik glavnega štaba, admirala Doenitz in Raeder, Rosen-berg, i. dr. Obtožnica, ki je bila te dni objavljena, obsega štiri skupine zločinov : zasnova skupnega vojnega načrta, zločini proti miru, vojni zločini in zločini proti človečanstvu. Za vse te razprave tudi proti največim zločincem je značilno, da se vršijo po najstrožnjih sodnih predpisih. Vsi zločini morajo biti Tzpričani in vsakemu zločincu se nudi možnost obrambe. Volilne težave. Prihodnji mesec se bodo v mnogih državah vršile volitve, ki naj bi dokončno rešile notranji položaj posameznih držav. Svetovna pozornost je obrnjena zlasti na Balkan. Zapadni demokratični svet gleda z veliko zaskrbljenostjo na volilne priprave, ki se 'škem jeziku, prinesel celotni prevod skupnega pastirskega pisma jugoslovanskih škofov o položaju Cerkve v D. F. Jugoslaviji. SVET vršijo po Jugoslaviji, Bolgariji in Romuniji. Po časopisju se vedno bolj množjo opazke in o-čitki, da se volitve na Balkanu ne pripravljajo v pravem demokratičnem duhu resnične svobode. To se zlasti vidi iz dveh dejstev : stranke nimajo možnosti nastopiti posamezno s svojimi listami, temveč so prisiljene postaviti skupno listo; opozicija nima možnosti, da bi se razvila. Posledica je, da so opozicije vseh treh omenjenih balkanskih držav izjavile, da se volitev ne udeležijo. Podobne težave so se pojavile nepričakovano tudi na Madžarskem. Zdelo se je, da bodo madžarske volitve resnično svobodne. Take so bile vsaj občinske volitve v Budimpešti, kjer so bili komunisti zelo hudo poraženi. Sedaj pa je vrhovni poveljnik sovjetskih čet na Madžarskem, maršal Vorošilov nenadoma sporočil voditeljem pete. rih pol tičnjh strank, da morajo za prihodnje volitve sestaviti skupno listo. Angleški list „News Ckronicle" pravi k temu, d r zgubijo s tem voiitve vsak pomen in postanejo nepotrebno glasovanje. Tuje časopisje o Jugoslaviji. Britansko in ameriš'0 časopisje posveča zanimive članke o položaju, ki je nastal v Jugoslaviji po odstopu ministrov podaisnikov sporazuma Tito-ou-bašič. „Sunday Times piše, da se nojavljajo v Jugoslaviji vse večji znaki nezadovoljstva do novega režima in da vlada v djžavi v pogledu novega volilnega zakona velika zaskrbljenost. „New York Times" pravi, da je vlada Združenih država obvestila maršala Tita, da ne bo mogel dobiti nobene gospodarske pomoči, če ne bo uvedel v jugoslovanskem političnem življenju v zadovoljivi obliki načel zahodne demokracije. List „Sunday Observer* prinaša celo vest, da bo ameriški veleposlanik v Beogradu Patterson, uradno sporočil Titu, da Združene države ne bodo smatrale volitev, ki se pripravlajo, za svobodne v smislu dogovora v Jalti in zato ne bodo priznale nobene vlade, ki bi izšla iz teh volitev. Nemška socialdemokratična stranka je priredila svoj prvi kongres. Ugotovilo se je, da je stranka dosegla skoraj pol milijona članov Delegati so se izrazili za sodelovanje s komunizmom, kakor z drugimi resnično demokratičnimi strankami, So pa proti združitvi s komunistično stranko. Delegati so tudi opazili, da je po prihodu beguncev tn vojnih jetnikov iz vzhoda v zahodna področja, privlačnost komunizma zelo padla. -r- >< Japonske žene so tudi dosegle volilno pravico; volile bodo lahko kakor moški od 20. leta dalje. Maršal Tito je dejal v govoru, ki ga je imel v Skoplju, da če bi opozicija ne imela podružnic izven meja, bi bila manjša od makovega zrna. Predsednik Trumann je izjavil na tiskovni konferenci, da ne predvideva nikakega novega sestanka treh velikih, ki naj bi našel izhod iz mrtve točke, do katere je prišlo na londonski konferenci. Pierre Laval je bil ustreljel. Pred smrtjo se je hoiel zastrupiti, toda samou-mor se mu ni posrečil. Maršal Tito je v čefrtek sprejel ameriškega veleposlanika Pattersona. General Gisenh iver ugotavlja v svojem poročilu o stanju zasedene Nemčije med drugim, da se o^aža močno upadanje komunizma na sovjetskem področju. Na Madžarskem je bilo proglašeno obsedno stanje zato, ker je vse državo zajel val umorov in tatvin. Grška vlada Petra Soohoulisa je odstopila. Po tl dneh* vladne krize je končno sam regent nadškof Damaski-nos prevzel dolžnosti predsednika vlade. Zavezniki so priznali avstrijska vlafa ki ji načeluje dr. Uenner. Argentinski diktator Juan Peron, ki je bil pred nedavnem strmoglavljen, je spel prišel na oblast. Zdi se, da je pri ljutstvu in zlasti pri delavstvu splošno priljubljen. Tudi na Portugalskem se bo opozicija vzdržala volitev, ki se bodo vršile 18. novembra. V južnoameriški državi Venezuela je izbruhnila vojaška ustaja. Ustajniki so se polastili oblasti. Hinki iz tinliiiufl, Drini hli za naše (n Aetieus Seneca, doma iz Kor-dove na Španskem, je ž'vel istočasno kot Kristus (3 - 65 po Kr.) in je bil eden glavnih predstavnikov stojiške filozofije, izredno bogat, vzgojitelj cesarja Nerona, od katerega je bil tudi obsojen na smrt. O Kristusu nikdar ni slišal, a se je kot globok mislec zelo približal Kristusovemu nauku, tako da je krščanski pisatelj Tertulijan dejal o njem: često govori, kakor bi bil kristijan. Za danes poglejmo kako je modroval ta mislec o bogastvu. Tako-le pravi v svoji knjigi o blaženem življenju: »Tudi bogastvo je neko dobro, če imaš ti bogastvo, a ne bogastvo tebe, to je, če je bogastvo tvoja last, a ne ti last bogastva; če je pri tebi, a izven tebe; če ti služi, a ne gospoduje; skratka, če ti je sredstvo za krepostnost, ki je naj višje dobro.“ Tako je bogati pogan pravilno presodil zlo, iz katerega se je rodilo toliko gorja in tudi današnje socialno vprašanje. To zlo je: zloraba bogastva, ki bi moralo biti sredstvo za krepostnost pa je postalo zlasti v preteklem stoletju sredstvo za izžemanje nižjih delavskih slojev. Kristus je dal še krajše navodilo za pravilno rabo bogastva s temi besedami: Blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško kraljestvo, Prihodnjo soboto bona predvečer praznika Kristusa Kralja v goriški stolnici ob 8. uri zvečer pridigana ura češčenja. Pridite vsi, da se spet malo ogrejemo za našega najvišjega Kralja I V imenu primorskih duhovnikov Zadnje čase čitamo večkrat izjave, ki se s temi besedami začenjajo ali končujejo. Koliko veljave imajo? Kdo sme govoriti v imenu slovenskih primorskih duhovnikov? V imenu slovenskih primorskih duhovnikov smejo govoriti 1) vsi duhovniki skupaj zbrani ali 2) od vseh duhovnikov pooblaščleni predstavniki v mejah pooblastil. Izjave vseh drugih skupaj sklicanih posameznikov imajo veljavo tistih, ne pa celokupne slovenske primorske duhovščine. Le-ta je narodu zvesta, kakor jo po njenih delih vsi v deželi poznajo, in ostane taka tudi brez izjav. Ne bi se čutila vredna imena »slovenska«, ako bi si po naravnem nagnjenju ne želela biti združena z vsemi Slovenci v e-no samo narodno enoto: Slovenijo in z njo v Jugoslavijo. Ker pa nismo le Slovenci, ampak smo tudi odločni katoličani, tirjamo, da v sedanji Jugoslaviji zavladajo pravičnejši odnosi mect vlado in katoliško Cerkvijo kot so sedanji, ko se mora tamkajšnji episkopat pritoževati nad krivicami, ki jim je izpostavljena katoliška Cerkev. Te krivice skuša sicer časopisje omalovaževati, a mi katoličani moramo že verjeti učeči Cerkvi v Jugoslaviji, ki je stvarno in mirno sestavila pismo za vernike. Dokler se tam ne bo vlada pošteno in pravično poravnala s Cerkvijo, kar je naša iskrena želja in za kar tudi molimo k Bogu, pač nihče ne more pričakovati, da bodo slovenski katoliški duhovniki na Primorskem to odobravati, kar katoliški škofje v Jugoslaviji obsojajo; saj »smo vsi eno telo v Kristusu« (Rim. 1215) »in če en ud trpi, trpe z njim vsi udje, in če je en ud v časti, se vesele z njim vsi udje«. (I. Kor. 12-26.) f Gospod Pisk 2e eno leto gospoda Piska ni več med nami; bil je v tri-buških hribih ubit 28. oktobra 1944. Ni bil g. Anton le upokojen župnik, ki je opravljal službo duhovnega pomočnika v Kanalu, ampak je bil značilna in priljubljena osebnost poznan daleč na okrog po vseh jduhovnijah ob Soči in v Gorah. Sam pa je tudi globoko poznal ljudstvo, med katerim je živel. Otroci, mladež, gospodar in gospodinja, za vse se je zanimal, za vsakega je našel primerno besedo, ki je šla iz srca v srce. Bil je potrpežljiv vzgojitelj šolske mladine. »Lepo uči otroke, uči jih tudi slovensko pisati in brati —; pozna se v cer- kvi, da ni več g. Piska«. To so ljudski glasovi o vzgojnem delu g. Antona. Osebno skromen in ponižen je pa znal biti tudi družaben, gostoljuben in zdravo šaljiv. Iz njegove globoke kulture uma in srca je potekala njegova ljubezen do slovenske domovine in naroda, ki ga je vroče ljubil v Bogu. Vsled te kulture pa je tudi hitro spoznal blodnje našega časa in je svaril pred njimi. Koliko je imel vspe-liov ne vemo. Vemo pa to, da nikomur ni hudega storil. Imel je premehko in preobčutljivo srce za bol svojega bližnjega. Bodočnost bo odkrila zakaj je bil na smrt obsojen; ima namreč tudi prelita kri svoj glas, s katerim kliče k Bogu. Se bo že o- glasila ob svojem času v vesti ljudi. Saj ni nič tako skrito, da bi ne postalo očito. Kolikor smo ga poznali mu moremo dati le to spričevalo, da je bil zgleden, pobožen in vrl duhovnik, mož na svojem mestu. Zapiši, Gospod, svojega zvestega služabnika v knjigo življenja! DOPISI Šsmpets' pri Gorici. Z? r.oči na 17. t. m. so predrzni tatovi vdrti v župnišče. fPotea drugega so odnesti dva sre6rna Redba. Eden je Bit prava umetnina, težah in pozlačen Slabit se je o tj največjlR prazni Rib. ‘Vsi obsojajo to bogo-sRrunstvo, Ri so ga zmožni te brezbožne ži. — ‘O cerRvi se vedno bo tj mogočno oglaša noš cerRveni mošRi zbor. Stari pevci se od oseb strani vračajo domov, mlajši jim po pomagajo. Kaho prijetna nam je služba božja ob tepem petju. — STudi po-Ropališče se vedno bolj obnavlja, sRrbni groboRop je že uredit poti. Zefeti bi si še lep Rriž sredi po-Ropatišča. — Sle samo Sempetercem marveč tudi tujcem bi bito zelo u-streženo, aRo bi Roj Rmatu razširili cesto ob poRopatišču in bi prišli pešci do svoje poti. Sr o met je ve-UR in čtoveR je v nevarnosti, da ga mimo švigajoči avti ne potisnejo v jareR, ob dežju le o a gotovo obrizgajo z bratom, Ro se jim ne moreš umaRniti. —- SCo postaja noč vedno bolj dolga, si žefimo obilnejše cestne razsuetfjave. Sla trgu nam je vojsRa odnesla prav potrebno sveti/Ro. I Gorica. V) nedeljo 14. oRtobra je priredilo šRofijsRo vodstvo SJla-rijinib družb sRupen sbod oseb SJl. D. iz gorišRe oRofice pri šol-sRib sestrab v zavodu Slotre ‘Dume. Družbenic se je nabralo vetiRo število, še več nego smo pričaRovafi, saj vemo, RaRo pogubna so bita preteRta teta za SJlarijine družbenice, Ri so bile postavljene na rešeto presRušnje u zvestobi. SJlnogo jib je veter odnesel. So so bite pleve. ‘Dog z njimi in SJlarija, da bi vsaj dušo rešite, Ro niso znate rešiti časti SJlarijinib otroR Dosti pa jib je te ostato dobrib in zvestib. Se so se v nedeljo zbrale R sRupnem sbodu 6 zavodovi Rapelt in potem v dvorani. Su so združite pošteno zabavo s poučno besedo, taRo da jib je gotovo tudi SJlarija bita vesefa. So do/gib ietib prisiljenega mofRa je gorišRa SJl. D. prviRrat nastopita na odru s četo vrsto pesmi svojega deRlišRega zbora in neRaj samospevi. Sudi vrtec se je lepo postavil z mičnim prizor-čRom: „Detajmo, detajmo zlata Ro-tesa..." Stavna točRa aRademije pa je bita šafoigra: „ ‘Kaznovana ničemurnost“. Čeprav neizRušene so se deRteta vendar lepo postavite in nam pripravite prijetno zabavo. Želimo te, da bi SJl. D, še naprej vršita svoje taRo bogoljubno delo med našimi dehteti v Sorici in da bi se še bolj priljubita, posebno pri m!a/šib. Velike Žablje. Dne 16. oRt. I. I. je preminula 74 letna SJlarija ‘Orlovec, roj. Črnigoj. Sestra dvib dubovniRov in mati štirib ‘Bogu posvečenih oseb, med njimi znanega nabožnega pisatelja jezuita S. ‘Venceslava ‘Vrtovec, je ostvarita v sebi vzor verne sfovensRe matere: vzgojiteljice svojib otroR za Doga in za narod, RrščansRe junaRinje v trpjfenju, resno težeče za višjo popolnost in združitev s svojim Dogom Dotgib 24 tet je prenašata v dubu pristnega mučenišlva strašno bolezen, Ri ji ni dovoljevala ne oddiha ne spanja. ‘Vse svoje trpljenje, telesno in dubovno, je vefiRodušno darovala Dogu po raznih namenih. Zavedata se je, Raj je apostolat trpljenja, saj :e hotela biti duša-za-doščevatRa. K pogostem sv. obhajilu, Raterega ji je duhovnih prinašat na dom, je črpata moči in utehe. Dila Nevem v koliko se Batujci velikih dobrot tega svojega rojaka še spominjajo. Vsekakor ne bo odveč, če se tukaj spomnimo na kaj romantično življenje tega moža. Rojen je bil v Batujah leta 1662. Oče mu je bil Jurij, mati pa Marina, oba kmeta. Otroka so starši poslali v go-riške jezuitske šole. Leta 1682. 'pa je v deželi izbruhnila grozovita kuga |in šole so zapili. Mladenič je skrivaj zbežal domov in mati ga je dalje časa skrivala v praznem vinskem sodu, da bi ga deželni nadzorniki zoper kugo, ki so jih bile vse ceste polne, ne dobili. Pozneje ga je voznik, ki je blago pre-peljaval od nas v Gradec vzel s seboj in zapeljal do Gradca. Tu je nadaljeval svoje šolanje in ga tudi z uspehom dovršil. Nato je postal hišni učitelj pri nekem nemškem polkovniku. Ta ga je tako vzljubil, da mu je po prerani smrti svojih otrok izročil vse svoje premoženje, Od tu je prešel v službo k kne- IMuhnliko likov Iz naše |ireleklos!i BOŠTJAN pl. LIPOVŽ, BATUJSKI DHBROTMIK zu Sclmarzenbergu kot dvorni tajnik. Kot tak je deloval do leta 1700. Tega leta je napredoval za knežjega svetnika in nadglavarja vseh knežjih posestev na Češkem, kjer je deloval do svoje smrti dne 13 avgusta 1724. Boštjan pl. Lipovž se ni nikoli poročil. Zaročen je sicer bil z neko plemkinjo. Ta pa je pred poroko skrivaj pisala v Batuje po podatke o njegovem pokolenju. Ko je dobila odgovor, da je kmetskega pokolenja, ni sicer zato razdrla zaroke, ljubila ga je pač iskreno. Vendar ko je naš Lipovž zato zvedel je pretrgal z njo vse zveze in se zarekel, da ostane samec do smrti. Besedo je tudi držal. Domov je redko prišel. Leta 1693 je bil povzdignjen radi svojih zaslug v plemenitaški stan. Tedaj je dodal svojemu priimku še dostavek ,.von Liebenhaus" in se tako pozneje tudi podpisoval. Zanimivo je, da si je izbral za svoj grb pod krono lipov cvet in nad njim goloba z oljkovo vejico v kljunu. Najbrž je tolmačil svoj priimek Lipovž na ta način. Njegovo plemstvo pa je z njim tudi izumrlo, kajti njegov dedič in nečak, tudi Boštjan z imenom, ki je tedaj živel na Dunaju, te pravice ni imel. Pa pustimo te marnje in poglejmo, kako je mož postal dobrotnik svojih rojakov. V svoji oporoki je namreč določil 6000 florintov za bodočega duhovnika pri cerkvi sv, Ane v Batujah, črniškemu župniku pa 200 florintov zato, da bo pomagal pri ustanovitvi tega beneficija in pregovoril starešine batujske, da bodo ta legat sprejeli in dobro upravljali, dokler ne bo novi duhovnik imenovan. Nadalje je mož zapustil še 2000 florintov za razširitev cerkve ter za novo šolo in učitelja. V ostalem pa v svoji oporoki nadrobno določa dolžnosti bene-ficijata in učitelja ter nakup in popravilo hiš. Patronatske pravice podeljuje svojim sorodnikom. Žal, da je Jožef II. vse te ustanove združil v verski zalog in nakazal iz njega beneficijatu novo plačo. Razvoj batujske župnije pa je šel svojo pot do današnjega stanja, vendar brez našega dobrotnika bi ne bilo njenega začetka. Njegov spomin je ovekovečen v batujski cerkvi, kjer beremo z zlatimi črkami na črnem marmorju tole: „Ta cerkev je postavljena na čast in slavo božjo z denarjem gospoda najplemenitejšega Boštjana Lipovža, višjega glavarja vojvodstva v Kromovlu in svetnika visokega kneza Schwarzen-berga pod vodstvom preč. gospoda Iv, Ant. Nussi-ja leta 1726. je žena močne vere in izrednih kreposti. STlaj mirno počiva v ‘Bogu. Sorodnikom naše globoko šožatje. Idrija. SPreteklo nedeljo se je pri udarniškemu detu v gozdu zgodita velika nesreča. ‘Ubito je rudarja Dvana Čar. Hifsreča je napravita na ljudi tesnoben vi is, Ki ga niti nad vse svečan pogreb ni moget zabrisati. Gorica. V samostanski kapeli Sester božje Previdnosti (bol- j nica v ulici Pavia) je bila 16, t. m. ! izredna slovesnost. Vpričo pred. nadškofa je 25 mladih redovnic obljubilo Bogu popolno uboštvo, vedno devištvo in pokorščino. Pomenljiv obred, ki so mu priso-stvali tudi okrevajoči bolniki, je mnoge ganil do solz. Redovna družba Sester božje Previdnosti ima v Evropi in Južni Ameriki preko 120 družin in črež 1500 redovnic, ki z materinsko požrtvovalnostjo oskrbujejo bolnišnice, sirotišča itd. Med redovnicami je tudi črez 100 primorskih SlO' venk. V goriški bolnici vodijo redovnice tudi bolničarsko šolo za de^ kleta svetnega stanu. Gojenke j dobijo po drugem tečaju diplomo poklicnih bolničark. Po tretjem tečaju pa postanejo zaščitne sestre, pooblaščene voditi Zdravstvene domove, ki jih bo , gotovo vedno več v deželi. —• ! Pouk se začne s 1. novembrom, i Mesečna pristojbina za hrano, j stanovanje in pouk znaša letos 400 L. Škoda, da jc ta poklic, ki prinaša tako idealno zaposlitev in zagotovljen kruli, med našimi .dekleti premalo zanimanja. „SPustite župnijo dvajset let brez dufiovnika in ljudje bodo motiti živa ti". • (Sv. Janez rVianney). Iz tiskovne konferenze Šola za gluhoneme: Kakor poroča ZVU se bo v Gorici znova otvorila šola za gluhoneme v nekdanji gluhonemnici. Šola bo kakor nekdaj za slovenske in italijanske dečke. Kdaj se bo zavod odprl, bo pravočasno javljeno. Slovenščina na uradih: Na vprašanje, kako to da nekateri u-radi v Gorici zavračajo vloge v slovenskem jeziku, so odgovorili, da slovenščina in italijanščina sta enakopravna jezika in da se zato vloge smejo staviti povsod v obeli jezikih. Slovenski jezik se j srne govoriti tudi na sodiščih in nobena vloga stavljena v slovenščini sc ne bo zavrnila. Samo zapisniki na sodiščih sc morajo sestavljati v italijanščini, ker gredo v Trst na višjo oblast. Toliko na znanje tistim, ki še vedno uradujejo v italijanščini. Slovenske ljudske šole se niš£enia krvi pa Je spe mlad in jesen. (Kdor ni prijatelj čajev, se lahko posluži iztisnjenih sokov, samo slednjih v manjši količini. Vendar pa za sok ni vsaka rastlina pripravna). Za čaje vzemi naprimer (zjutraj in zvečer) eno šalico tri do šest vrst sledečih rastlin: Dolgi trpotec, pelin, cikorija (ali divji radič), koromač, žajbelj, cvet črnega trna, lavženlrože, mleček, rman, mečehce ali sirotke, be/.gov ir* listje, lipov cvet, trobentice, koprive žgočem orehovi listi, brinjevo brstje ali jagode, šl. janževe rože; Posebna kura z brinjeuimi jagodami: Začni s šliiimi zrnci in vsak dan eno več do dvanajst, potem /. pet nozaj do štiri (priporoča župnik Knajp). čištenje krvi z grozdjem traja Itidošesf tednov. Začni s 1 oziroma t kg in nadaljuj dnevno več do 1 oziroma do 5 kg in sicer v treh delih dnevno in sicer zjutraj, pred kosilom in pred večerjo. Ne uživaj olupkov i.< semena! V obliki sokov so priporočljive sledeče: Z vplivom na želodec in {revesje -kislo zelje, rman, brnjeve jagode, preselca, čebula, Česnik, /. vplivom na jelrn - žgoče koprive, mleček, ledkvica, vodna preša. Na odvajanje sefa vplivajo. - žgoče koprive, peteršilj, raba (skraba, pi-rjejca), redkev, brinje, preselca. Na pljuSa vplivajo - lapuh, plučnik, dolgi trpotec, brinje in preselca. Odgovorni urednik Msgr. ALOJZIJ N0UliKs Tiskano z dovoljenjem R. I. S.