Prari prijatelji Ijudstva v drž. zboru. Zadnjie smo v političnem ogledu ob kiatkem naznanili, da je vlada državnemu zboru že predložila postavo, vsled ktere se razpiše posojilo za 80 milijonov v srebru, naiodna banka bi pa za toliko izdala bankovcev, s kterimi se hoče pomagati trgovini in obrtniji, borzi ia pa da se zgotovijo nektere železnice. — To je stvar, ki sega v mosnjo Tseh, ki davke plačujejo. Vsako posojilo se namreč mora povrniti, iu dokler ni povrnjeno, se morajo obresti alj činži plačevati. Obresti pa pridejo na račun tistib, ki davke plačujejo. S pomnoženim papirnatim denarjem se množi tudi ažijo srebra in odlaša čas uravnanja vrednosti med papirjem in srebrom. Slednjič je se pomisliti, da se bo vsled te ndržavne pomoči" zopet začel ,,svindel" na borzi; kajti borzni apekulanti, ki sede med ustavaki v državnem zboru, ter ima vsak zmed njih večji kup akcij kakor je letošnjega ,,Go8podarja", ti ljudje že komaj čakajo trenotka, da drž. zbor postavo sklene, vsled ktere se da na akcije 70 procentov gotovine dobiti. Akcije, ki so zdaj skoro brez vse vrednosti, bodo namah zopet poskočile tem visje, ker postava sicer dovoljuje, na nje — po odbitib 30% — dati gotovine, nikjer pa ni rečeno, kako da se bo po- pravila zguba, če zastavljene akcije maboma zopet padejo. Zvedenci pa tudi prerokujejo, da ne bo s to pripomočjo nič pomagano; kajti polom je ravno zarad tega prišel, ker niso akcije mnogih bank d e j a n s k e vrednosti ^ imele, ampak le navidezno, sleparsko vrednost. Če torej tudi vsled ^državne pomoči" začasno na borzi poskočijo, ne morejo dolgo navidezne cene obdržati, in bodo zopet padle ter pride drug, še hujši polom, in namesto gotovine ostane v državni blagajnici papir propalib akcij, na katere se je denar bil posodil. Iz vsega je tedaj očitno, de je poeojilo b o rznim akcij a m v pomoč nevarno, ob enem pa tudi škodljivo, ker gladi pot novitn borznim sleparijam, in slednjič prav nepotrebno, ker ogromna večina tistih, ki davke plačujejo, ne igra z borznimi akcijami, nima ne deleža ne koristi iz dunajskib bank. Ti resni premisliki napotili so poslance naše pravne stranke, *) da so v imenu ljudstva in njegovih koristi povzdignili glas in predložili državnemu zboru predlog, da se naj — preden ee od vlade namenjenih 80 milijonov posojila dovoli — izbere poseben odbor 15 udov iz vse zbornice, ki naj na tanko pozveduje vzroke, iz kterili prav za prav izvira denarstveni in narodno-gospo- •) Imena teh ljudskih prijateljev so: Lienbacher (Solnograd), grot H ohenvart (Kranjsko), Petrino (Bukovina), grof Barbo (Kranjsko), Karlon (nem Stajersko), Greuter (Tirolsko), Fischer (gornje-Avstrijsko), dr. Graf (Tirolsko), di Pauli (Tirolsko), Hormuzaki (Bukovina), grof Brandis (gornje-Avstrijsko), žl. Sternbach (Tirolsko), Schrems (gornje-Avstrijsko), Harrant (dolenje-Avstrijsko), dr. Valusi (Goriško), dr. Vltezič (Istrijansko), Weinhandel (nem. Štajersko), Jungbauer (nem. Pemsko), Zeilberger (gomje-Avstrijsko), Giovanelli (Tirolsko), Barnfeind (nom. Stajersko), Gudenus (nem. Stajersko), Weiss-Starkenfels (gornje Avstrijsko), Rainer (nem. Stajersko), Neumayer (Solnograsko), M. Herman (slov. Stajorsko). darski polom, ter še le potem nasvetuje pomočke, kako v okom priti hudim nasledkom in zabraniti v prihodnje enake vzroke. — To je edino pametno in ljudatvu na korist, ne pa na vrat na nos dovoljevati in borzi v žrelo metati inilijone iz ljudskega žepa. In kako se vede nam nasprotna nemškutarska stranka, na kteri sta Seidl in Brandstatter? Ona iina pod vodstvora dra. Herbsta v odboru, ki pretresuje postavo glede 80 milijonov, večino, in glej, že v prvi odborovi seji s p r ej e 1 a je predlog, da se glasuje za državno pomoč! Edini grof Hobenwart je v odboru nasprotno glasoval. Brestel, nekdanji fiuančni minister, je samo proti temu bil, da se borzi na noge pomaga, češ, da po njegovi misli ni pomočka, ki bi zamogel odstraniti borzino denarno stisko, da se k večjemu le pomagati da trgovini in obrtniji — po našib mislib pa po drugem potu, ne po novem državnem posojilu. Dr. Herbst, duša ustavakov in mešetar sedanje vlade, je pa v odboru naravnoč rekel, da sicer navadno za take denarne stiske državna pomoč ni, da jo pa zdaj vendar zagovarja, ker si tu lastna moč ne more pomagati. — Tako se je potem odbor z vsemi — proti enemu glasu — za državno poinoč izrekel, in menda bo tudi nemško - ustavaška večina zboraice z a to glasovala in s tem — nov davek državljanom na glavo nakopala! In tako gre že 12 let sem. Po umctni volilni postavi imajo nemški liberalci večino; ta večina je kriva premnogib nepotrebnih davščin, je zakrivila denarni polom, ker je s sleparskimi akcijami politiko delala in svoje privržence odškodovala, —zdaj jo pa še slovenski nemškutarji pii volitvab podpirajo, ter pošiljajo v državni zbor Seidlna, Brandstatterja, (skoro so se Scbniderscbitza zadeli!) Schaffeija, Suppana itd.! — Nespametnim Slovencem, ki take ljudi volijo, pač že veljajo besede: ,,Kogar Bog pogubiti boče, ga — zaslepi".