JEta?®p®ia©sy© f>® &®aa3wa0 i(j)j zvezde ve zlate, Oj zvezde ve ljube, Ko vaša luč z neba Prijazno mi migljii, Se v sercu obudi Spomin na lcpe dni, Ki kdaj mi tckli so V domovji sprelepo. Pa to minulo je, To zginilo je vse, Pustiti mladolet Sein moral kranjski svet, Na tujem dosti dni Že kranjski sin živi, In Bog ve, če še kdaj V svoj rojstni pride kraj ? Doma se veselil Doma sem srečen bil, Al' tukaj mi serce Od sreče nič ne ve, — Med tujci tuj živim, Po domu hrepenim, Ko dete hrepeni Po ljubi materi! Oj serčno še enkrat Bi dom svoj videl rad, Enkrat še staršem jaz Bi gledal rad v obraz Moje drobno serce Želi od dne do dne: Bog daj, da kmali spet Jaz gledam kranjski svet! Josip Cimperman.