i 6. XI. «81 i mv KURIR NOVO MESTO 10. nov. 1981 leto X. *št. 16 časopis kolektiva industrije motornih vozil Stroške transporta odločno zmanjšati Marsikaj smo ukrenili, da bi zmanjšali stroške transporta in dosegli lepe uspehe, vendar ni mesta za zadovoljstvo. Ogromno denarja odteka po nepotrebnem, ne da bi mogli na to vplivati. Ali so se vse družbene inštitucije vpregle v težak voz stabilizacije in krepitve izvoza? Še do nedavnega transportnim in ostalim manipulativnim stroškom z materialom nismo pripisovali takšnega pomena kot ga pravzaprav imajo v strukturi proizvodne cene. Že površne analize pa povedo, da stroški transporta z voznimi manipulacijami in stroški skladiščenja v javnih in drugih skladiščih povečujejo vrednost materiala za najmanj 15 odstotkov. Če k temu prištejemo še stroške za zavarovanje blaga na transportu in poškodbe, ki jih nihče ne krije, lahko mirno rečemo, da je v ceni materiala 20 % stroškov transporta in materialne manipulacije. Te stroške je praktično nemogoče točno opredeliti na tisti del stroškov, ki presegajo planirane stroške transporta. To so stroški, na katere lahko vplivamo in v nastali gospodarski situaciji moramo tudi odgovorno pokazati na tiste, zaradi katerih nastajajo. V aprilu je minilo eno leto odkar smo v IMV izročili namenu želežniško tovorno postajo. Stroški transporta materiala in gotovih izdelkov skozi mesto niso bili ravno majhni. Aktiviranje razkladalno nakladalne rampe na imevejski tovorni postaji je v veliki meri prispevalo k boljši organizaciji dela pri odpremi prikolic in pri razkladanju vagonskih pošiljk. Tudi odprema osebnih vozil za domači trg in izvoz poteka na naši tovorni postaji nemoteno. Na postaji so urejeni začasni odlagalni in manipulativni prostori, da bi na ta način nekako ublažili velik problem notranjega transporta, zaradi katerega ni mogoče dosledno uresničiti tehnološkega procesa na tovorni postaji. Planirali smo, da bomo skozi našo tovorno postajo v letu 1981 peljali v dovozu in odvozu material ter gotove izdelke za približno 6000 vagonov. Zaradi znanih težav bo v odpremi gotovih izdelkov število naloženih vagonov veliko manjše od predvidevanj v začetku leta. Lahko tudi ugotavljamo, da smo pri odpremi gotovih izdelkov v drugem polletju letošnjega leta uresničili ukrepe za zmanjšanje stroškov transporta in odpravili druge neplanirane stroške, ki so v veliki meri povečevali stroške poslovanja. Veliko bolj zaskrbljujoči pa so stroški, ki nastajajo pri dovozu carinskega blaga v kolekcijah za vozila R 4 in R 18. Pri carinjenju dajemo sedaj prednost uvoznemu materialu, ki pospešuje izvoz. Veliko tega materiala imamo že sedaj uskladiščenega v BTC, v naslednjih tednih pa bomo prejeli še več kakor sto vagonov kolekcij za vozila R 4 in R 18. Gre za carinsko blago, ki smo ga dolžni hraniti pod carinskim nadzorom. Za skladiščenje tega blaga je pooblaščen BTC TOZD skladišča v Novem mestu. Zaradi majhnih kapacitet so skladiščni prostori skoraj vse leto več ali manj zasedeni in odklanjajo nadaljnji sprejem carinskega blaga. Uvozne kolekcije moramo zato „skladiščiti11 na vagonih, dokler carinski postopek ni končan ali dokler se ne sproste kapacitete v BTC Novo mesto. Gospodarska situacija in veliko povečanje cen materiala in izdelkov nam še bolj otežkoča-ta sedanje stanje. Zaradi takšnega načina dela smo v letu 1981 že plačah več kot 2 milijardi S din davka. Carinarnico smo ponovno lepo zaprosili, da nam pod posebnimi pogoji v IMV odobri carinski prostor za skladiščenje blaga pod carinskim nadzorom (kolekcije za vozila R 4 in R 18), ki se nahajajo v zabojih in v razsutem stanju. Našo vlogo za določitev carinskega prostora smo podkrepili z dejstvi, da nam bo potem omogočeno ažurno razkladanje (Nadaljevanje na 2. str.) Vlak, naložen s kolekcijami za proizvodnjo osebnih vozil, čaka na odločitev. Železnica pa z vozovno zamudnino nič ne čaka. Postaja Novo mesto: takšen prostor za skladiščenje kolekcij bi se našel tudi v IMV. Odpadli bi nepotrebni stroški skladiščenja in transporta, pa še sitnosti s prevozom skozi mesto bi odpadle. Delo na tovorni postaji IMV je zaživelo. Vsakdanji prizor odprema gotovih izdelkov in drugega materiala za izvoz. Izvoz za vsako ceno Primanjkljaj deviznih rezerv in zunanjetrgovinski primanjkljaj se v Jugoslaviji še naprej nadaljuje kljub sprejetim stališčem in dogovorom za povečanje izvoza in za zmanjšanje uvoza. Dogovori, za katerimi ne stoje tudi odločna dejanja, seveda niso dovolj, preusmeritev jugoslovanskega gospodarstva, ki zaradi kratkoročnih koristi vse preveč teži na domači trg, pa je dolgotrajen proces, ki bo dal pozitivne rezultate šele čez nekaj let. Pri naših proizvajalcih in načrtovalcih je treba vzgojiti izvozno miselnost, ki ne sme biti kampanjska, ampak mora res stalno težiti za tem, da bomo naše izdelke izdelovali čimbolj kvalitetno, čimbolj poceni in bomo z njimi, ko bodo doseženi vsi ti pogoji za čim boljšo konkurenco na tujem trgu, tudi čimbolj zaslužili. Kajti zaslužek je še vedno osnovna naloga vsake proizvodnje in trgovine in tudi pogoj za nadaljnji razvoj naše družbe. Prav zato pa ne smemo napačno razumeti parole „Izvoz za vsako ceno”, ki jo tako pogosto slišimo to jesen. Parola le poudarja stanje, v katerem se nahaja jugoslovansko gospodarstvo, saj smo prisiljeni izvažati, ker potrebujemo devize za uvoz strojev in reprodukcijskega materiala, za nafto, za odplačevanje dolgov in za obresti od dolgov. Vse to že občutno bremeni našo blagajno. To torej ne pomeni, da moramo naše izdelke prodajati po smešno nizkih cenah, izvažati nekvalitetno blago ali pa, kar se tudi dogaja, (Nadaljevanje s 1. str.) materiala brez vozovnih zamudnin, spoštovanje uredbe ZIS o obveznem razkladalno nakladalnem roku za blago, ki se prevaža po železnici, in ne nazadnje, da bo s tem dan velik prispevek k zmanjšanju transportnih in skladiščnih stroškov, na katere sedaj v IMV ne moremo vplivati. Gospodarski položaj v Jugoslaviji je težak, kakšen je naš, nam je znano. Odgovornost za nastalo situacijo smo prevzeli na ta način, da bo vsak po svoji moči prispeval svoj delež za zmanjšanje stroškov poslovanja. Velikim stroškom in ceni materiala prištevamo torej še naš posebni davek birokraciji, ki močno bremeni ceno izdelovalnega materiala za izdelke, ki so pretežno namenjeni izvozu. A.D. nepošteno prevzemati trg drugim jugoslovanskim ali tujim proizvajalcem. Vse to mora nekdo plačati, najprej domači kupec in delavec — proizvajalec, medtem ko je samo po sebi umevno, da tako početje nima daljše perspektive in nam bolj škoduje kot pa koristi. Jugoslovansko gospodarstvo ima ogromne zmogljivosti — tako v opremi, ki je sorazmerno nova, kot v strokovnem kadru in delovni sili. S tem, kar razpolagamo danes, bi lahko proizvajali dvakrat več; zakaj temu ni tako, bodo morali pač odgovoriti tisti, ki so planirali naše gospodarstvo v zadnjih desetih letih. Jasno pa je, da so bile mnoge investicije nenačrtne, lo-kalistično usmerjene in megalomansko napihnjene. Jasno je tudi, da krivcev, pa naj jih iščemo ali ne, ne moremo kriviti za vse, saj je mnogim napačnim korakom kriva tudi težnja po čim hitrejšem dviganju osebnega standarda in naše nezasluženo lagodno življenje v zadnjih letih. Sipanje pepela na glavo in iskanje krivcev pa nam ne bo pomagalo iz sedanjih težav; koristno je le v toliko, v kolikor razkrinkava zavore in sistemske napake, ki še otežujejo današnje usmeritve in hitro akcijo. Res je, da je naše gospodarstvo, tako kot večina svetovnega gospodarstva, v krizi, vendar zato ne smemo zapadati v malodušje in prazno kritizerstvo. Težave so, mi pa, ki imamo materialne, moralne in družbene pogoje, jih bomo morali z doslednostjo in polnim angažiranjem pač premagati. Potrošniški način življenja bo treba zato ne-kolikanj spremeniti, delovne navade bo treba okrepiti in potruditi se bo treba, da bomo z manj sredstvi in z manjšo porabo energije dosegli boljšo kvaliteto tate. *n boljše proizvodne rezul-Le tako bomo na tujem trgu veljali toliko kot drugi in le tako bomo dosegli napredek našega družbenega in osebnega standarda. N. S. Tudi predsednik ŠD IMV Anton Jakše — Toto je prišel na svoj račun pri podelitvi priznanj. MODRI TELEPRINTER Odbor za spremljanje in izvajanje sanacije N. m., 14. seja DS TOZD Tovarna prikolic: Na predlog organizacijsko kadrovskega sektorja je delavski svet imenoval odbor za spremljanje in izvajanje sanacije in stabilizacije. Člani odbora so: Franc Zupančič, Albert Zorko, Jože Zadel, Jože Kulovec, Dušan Rešetič, Ivan Jaklič. Obenem so delegati delavskega sveta soglasno izvolili Tončko Hrastar za delegata Tovarne prikolic v organih banke za mandatno obdobje 1982-83. Sestanek 00 ZK proizvodnje V. N. m., sestanek 00 ZK proizvodnje V.: Ena od osrednjih točk dnevnega reda je bilo poročilo o cenah in sklepih seje sekretarjev zveze komunistov občine Novo mesto in 22. seje konference ZK Novo mesto, kjer so izrekli precej besed tudi o delu naših družbenopolitičnih organizacij. Prav tako so komunisti posvetili precej pozornosti proizvodnim težavam, vezanim na kronično pomanjkanje materiala, težavam z delovno silo, razhodom, uničevanju materiala. Komunisti so ugotovili, da je nujna tesnejša in usklajenejša povezava med proizvodnjami in da bi bilo potrebno zastoje v proizvodnji, katerim ne botruje pomanjkanje materiala, zreducirati na minimum. Pohvala sindikatu Komunisti proizvodnje II. so na svojem sestanku ocenili družbenoekonomske odnose v tozdu in analizirali uresničevanje planov sanacije in ukrepov. Komunisti so izrazili pohvalo za delo sindikata, ki je bil na tem področju močno dejaven. Izrekli pa so kritiko informiranju, in sicer delavskim svetom, ki naj bi pripravljali izčrpnejša gradiva, da bi s tem omogočili delegatom, da bi lažje in točneje posredovali informacije. Se enkrat-kako do materiala? „Kako do materiala — problem št. 1.” Ta naslov na prvi strani štirinajste številke Kurirja je pred nas vse zastavil vprašanje, s katerim se v 1MV zadnje čase ubada kar lepo število ljudi. Tistih v nabavnih službah in tistih za stroji, na tekočih trakovih. V omenjeni številki našega glasila smo bili seznanjeni predvsem z dobavo domačega materiala in delov. Tako smo na marsikatero vprašanje dobili odgovor, če ravno še vedno ne tistega bistvenega: kako do materiala. Zaposlene bi morda zanimala tudi problematika uvoznega materiala, saj so tu težave verjetno še večje kot pri domačem. Kdo iz uvoznega oddelka bi morda lahko dal odgovor na vprašanje, zakaj so bili nekateri deli uvožene opreme naročeni šele tedaj, ko bi jih pravzaprav že morali montirati v prikolice (n. pr. dimnike plinskih grelcev vode, centralno kurjavo, plinsko instalacijo). Vemo, da so to težka vprašanja predvsem zato, ker je nanje težko zadovoljivo odgovoriti oziroma najti opravičilo. Zato bi se v nadaljevanju raje dotaknil domačega materiala za prikolice. Materiala pač, ki ga montažerjem pošiljajo naše TOZD iz Črnomlja, Mirne, Šmaijete, Novega mesta, Šentjerneja, Suhorja. Kot vsi ostali se tudi te TOZD ubadajo s pomanjkanjem osnovnega repromateriala (vezane plošče, lepila, kovine itd.). To je več ali manj znano, zato o tem ne velja izgubljati besed. O zamujanju materiala smo tudi že pisali v Kurirju, zato bi sedaj spregovorili o problematiki, ki jo montažerji čutimo že Kmalu odbori za obveščanje Na področje obveščanja v združenem delu posegata dva nova zakona in sicer zakon o družbenem sistemu informiranja in zakon o javnem obveščanju. Zato je nujno, da se tudi organizacije in organi Zveze sindikatov (in prek njih tudi organizatorji obveščanja) aktivno vključijo v javno razpravo o teh dveh zakonih. Stališča so tudi podlaga za vključevanje sindikatov v javno razpravo o tem. Torej pričakujemo, da bodo predlagane rešitve ob prizadevanjih odbora RS ZSS za obveščanje in politično propagando našle ustrezno mesto v obeh novih zakonih. Kot prednostno nalogo pri podružbljanju sistema obveščanja v organizacijah združenega dela navajamo ustanovitev odborov za obveščanje. Odbori za obveščanje naj bodo organ, ki bo na ravni delovne organizacije (v sozdu se lahko dogovorijo za koordinacijski odbor za obveščanje, večji dislocirani obrati in večje temeljne organizacije lahko izvolijo svoje odbore, če menijo, da bo to v prid bolj učinkovitemu obveščanju) oblikoval in načrtoval politiko obveščanja in spremljal ter nadzoroval njeno izvajanje. Odbor za obveščanje sestavljajo delegati delavcev tozdov (se pravi delegati samoupravnih organov tozdov), delegati družbenopolitičnih organizacij na ravni delovne organizacije in delegati uredništva. Delegate delavcev izvolijo na predlog sindikata delavski sveti tozdov (to predlagamo kot začasno rešitev, dokler ne bo novi zakon o javnem obveščanju opredelil načina volitve delegatov). Celoten koordinacijski in volilni postopek za člane odbora vodi in usklajuje sindikat. Odbor za obveščanje ima svojega predsedni- ka, ki pa ne more biti odgovorni urednik glasila. Odbori za obveščanje naj bi kot družbeni organi opravljali tudi funkcijo izdajateljskih svetov za glasila. Ob poteku mandata izdajateljskim svetom torej ne bi več volili novih, ampak bi njihovo vlogo prevzeli odbori za obveščanje. V praksi se je pokazala težnja, da bi odbori za obveščanje postali izvršilni organi delavskega sveta delovne organizacije. Začasno, do sprejema nove- ga zakona o javnem obveščanju, je to možno. V sindikatih pa se bomo zavzemali, da v novem zakonu o javnem obveščanju odbor za obveščanje ne bo izvršilni organ delavskega sveta, temveč bo imel podoben status kot samoupravna delavska kontrola (neposredne volitve). Odbor za obveščanje predlaga delavskemu svetu, ki v delovni organizaciji odloča o sredstvih, finačni načrt obveščanja in ga seznanja z načinom porabe sredstev, predvidenih za obveščanje. Veselo razpoloženje v ekipi DSSS pri „štriku” vrsto leto. Gre za dostavo nekvalitetnih izdelkov oziroma za nekvalitetno dostavo izdelkov iz omenjenih temeljnih organizacij. Vzroke bodo gotovo najlaže pojasnili tovariši iz teh TOZD. Zadevo pa je vendarle treba omeniti zato, ker se število reklamacij ne zmanjšuje inje že nekaj let približno enako. Da te povzročajo vsakodnevno motenje proizvodnega procesa, ni potrebno posebej poudarjati. Od prevzemalcev materiala v Brežicah smo dobili naslednje podatke o številu reklamacij po TOZD v času od 1. 7. do 1. 10. 1981. TOZD (obrat) 1. Šentjernej 2. Suhor 3. Črnomelj 4. Šmaijeta 5. Mirna 6. Novo mesto 7. Semič št. reklamacij 51 46 42 29 20 14 9 Številke same so dovolj zgovorne. Vsak dan tri reklamacije je res preveč. Še bolj pa nas preseneča to, da se nekateri odgovorni celo hudujejo na nas zaradi pisanja reklamacij. Obenem pa ugotavljamo, da le-ti sploh ne poznajo organizacijskih predpisov št. 44007, 44008, 44025 in drugih, ki urejajo to vrsto poslovanja. Mogoče bomo ustanovili še kako komisijo za razreševanje reklamacij, saj bodo komisije za spremljanje izvajanja sanacije v takih primerih tako ali drugače nemočne. Upajmo, da bo ta članek vendarle koga zadel na pravo mesto in da bo storil vse, kar je v njegovi moči za izboljšanje dela. To bi bilo vsekakor koristneje, kot pa povpraševati po avtorju prispevka, kot je to storil minuli teden neki odgovorni tovariš. Pa še to! Ravno ob zaključevanju tega prispevka sem dobil še en nerazveseljiv podatek. Sedaj namreč vemo, zakaj ni potegov za prikolico G 640 CE, ki smo jo pričeli montirati danes, 23. 10. 1981. V Tovarni avtomobilov jih sploh še niso pričeli izdelovati, čeprav imajo ves potreben material na voljo. Namesto teh so nam ponudili druge, malo daljše. Jih bomo že v Brežicah odrezali po meri! ERNEST SEČEN TOZD TAP Brežice Pokal športnih iger IMV se seli Na 3. letnih športnih igrah IMV so prvo mesto osvojile DSSS, drugo mesto pa presenetljivo ekipa TOZD TAP Brežice, kije bila tudi najbolje organizirana. 17. oktober je potekal za člane naše delovne organizacije v športnem vzdušju, saj smo že tretjič organizirali letne športne igre IMV, ki so bile obeležene v počastitev občinskega praznika občine Novo mesto. Tekmovalni duh in napetost sta se vnela že veliko prej, pred tekmovanjem, saj so se nekatere ekipe pričele za to srečanje pripravljati že nekaj tednov prej. Tudi ugibanja, kdo bo letos najboljši, je bilo moč slišati na vsakem koraku. Letos so se pokazale spremembe organiziranosti in množičnosti v posameznih panogah. Poleg malega nogometa, za katerega lahko trdimo, daje ena najbolj popularnih športnorekreativnih zvrsti pri nas, je bilo tudi precej tekmovalnih ekip v kegljanju in namiznem tenisu. Zato so igrišča na Loki in ob športni dvorani Marof vrvela od igralcev pa tudi gledalcev, ki so spremljali zanimive boje in bodrili svoje ekipe. Nič manj zanimivo ni bilo na kegljišču Doma JLA, kjer je vsak podrti kegelj spremljalo navdušeno navijanje. Posebno zanimanje je v letošnjem letu vladalo za namizni tenis, kjer se je v tekmovanju zvrstilo kar 16 ekip. Posebno pozornost velja posvetiti zunanjim TOZD, predvsem TOZD TAP Brežice, saj se je pokazalo, da se z resnim in \V- A’ ii jM DIPLOMA mv_ ijopik (»3» n P».w«. WH, *trjk . fl&t, *.1?okkV« 198L -v f ■ _%■ 'f k te A ^ organiziranim delom da doseči zelo veliko. Zato je drugo mesto v skupni uvrstitvi TOZD TAP Brežice odraz njihovih stalnih prizadevanj in odnos vseh družbenopolitičnih in poslovodnih struktur v TOZD. Žal so tudi na letošnjem tekmovanju nekateri razočarali, predvsem pri organizaciji. Za slab primer nam prav gotovo služi TOZD Tehnoservis, ki se je prijavil v vseh disciplinah, sodeloval pa le v treh. S tem je porušil način in sistem tekmovanja in tudi okrnil potek iger. Zato bo v bodoče potrebno razmišljati o zrelejšem in resnejšem pristopu, saj je tudi v tej TOZD športna rekreacija sestavni del delavčevega vsakdanjika. Prav gotovo so bili najbolj razočarani predstavniki DSSS TA, ki so branili prvo mesto z lanskih športnih iger in so potihem upali na ponovno zmago. Velja pritrditi njihovim izjavam, da bi morali sistem iger nekoliko popraviti. Na koncu lahko ugotovimo, da so bile igre dobro in skrbno organizirane, da sta bila odnos in organizacija TOZD resnejša in boljša kot prejšnja leta; predvsem spodbuja in razveseljuje večja množičnost, saj se je iger udeležilo okrog 420 ljudi. V času zimske sezone se bodo panoge, ki prihajajo v poštev za tekmovanje v letnem obdobju, odvijale zgolj rekreativno in sicer v telovadnici osnovne šole Grm vsak torek in petek od 19.30 do 21.30 ure. Mi pa medtem že razmišljamo o drugem zimskem športnem dnevu, vendar o tem več kdaj drugič. REZULTATI III. ŠPORTNIH IGER IMV Mali nogomet: 1. TA Proizv. IV, 2. TA Proizv. V, 3. TA Suhor, 4. „Podgorje” Šentjernej, 5. TO Mirna, 6. TA skupne službe, 7. TA Proizv. II, 8. DSSS, 9. TO Črnomelj, 10. Commerce, 11. Tehnoservis, 12. TAP Brežice, 13. TA - Proizv. III/I, 14. TA Strelci prvi V počastitev občinskega praznika je občinska organizacija ZVRS Novo mesto v sodelovanju s strelsko družino Bršljin in novomeško garnizijo pripravila tekmovanje v streljanju z vojaško puško. ........ Na tekmovanju je nastopilo kar 52 ekip, med njimi je bila tudi ekipa naše delovne organizacije. Naša ekipa je zasedla 1. mesto v streljanju z vojaško puško za člane OZD. V ekipi so nastopili Tone Ancelj, Tone Repovž, Miro Miščevič, Drago Bon. Med najboljšimi strelci je bil Tone Pepovž z 89. krogi. ^______________________—-------------- Proizv. III/II, 15. Tovarna prikolic; odbojka: 1. TA skupne službe, 2. TAP Brežice, 3. DSSS, 4. TA Proizv. II, 5. Commerce, 6. Tovarna prikolic; namizni tenis: 1. DSSS, 2. TA Proizv. III, 3. TAP Brežice, 4. TA Proizv. V., 5. Tehnoservis, 6. TO Črnomelj, 7. Commerce, 8. „Podgorje” Šentjernej, 9. TA proizv. I. , 10 TA skupne službe, 11. TO Mirna, 12. TA Proizv. IV, 13. TA Suhor, 14. TA Proizv. II, 15. Tovarna prikolic, 16. TA Proizv. III; kegljanje: 1. TA Proizv. III, 2. TA Proizv. I. 3. Tovarna prikolic, 4. Tehnoservis, 5. TA Proizv. II. 6. TA Proizv. V, 7. TA Suhor, 8. TAP Brežice, 9. TO Mirna, 10. DSSS, 11. TA skupne službe, 12. TO Črnomelj, 13. Commerce;. streljanje: 1. TAP Brežice, 2. DSSS, 3. TO Mirna, 4. TA Proizv. V, 5. Tovarna prikolic, 6. Commerce, 7. Tehnoservis, 8. TA Proizv. III, 9. TA Proizv. II, 10. TA skupne službe; vlečenje vrvi: 1. TAP Brežice, 2. Tovarna prikolic, 3. TO Mirna, 4. TA Proizv. V, 5. TA Proizv. II, 6. DSSS, 7. TA skupne službe, 8. Commerce, 9. TA Proizv. III, 10 TA Suhor, 11. Tehnoservis; šah: 1. DSSS, 2. TA skupne službe, 3. TA Proizv. IV, 4. TA Proizv. II, 5. Tovarna prikolic, 6. TA Proizv. V, 7. Commerce. SKUPNA UVRSTITEV: 1. DSSS 102 točki 2. TAP Brežice 90 točk 3. TA — skupne službe 89 točk 4. Tovarna prikolic 67 točk 5. TA — proizv. V 66 točk 6. TO Mirna 58 točk 7. TA — proizv. II 56 točk 8. Commerce 51 točk 9. TA — proizv. IV 44 točk 10. TO Črnomelj 41 točk 11. TA - obrat Suhor 40 točk 12. Tehnoservis 39 točk 13. Podgoije Šentjernej 29 točk 14. TA - proizv. I 24 točk Pomožni sodnik „Doko” naravnava zastavico. Kot je videti s posnetka, so se odbojkaiji zavzeto borili za vsako točko. V moštvih je bila tudi mednarodna udeležba, žogica pa ie bila enako okrogla za vse. J Prehodni pokal v rokah zmagovalcev, za prihodnje leto pa so že napovedali za ponovno selitev. Bomo videli. Brežičani so potegnili pokal. Bolezen, ki jo moramo spoznati! MAREDIMO TUDI Ml KAJ V BOJU PROTI ALKOHOLIZMU Alkoholizem je bolezen, ki prizadene alkoholika, njegovo družino in okolico. Običaj, da se pije, je zelo razširjen. Pije se, ko se kdo rodi, ko se ženi, če kdo umre, ko se gradi hiša, ko se konča šola ali izpit, ko se gre v vojsko ali na delo v tujino. Ker običajno ne vemo, koliko alkohola popijemo, želimo s tem člankom spodbuditi razmišljanje o tem vedno žgočem problemu. Problematiko je izredno težko razreševati, zahteva ogromno volje, dela in naporov, zato prenekaterikrat raje zatisnemo oči in se problemu enostavno izognemo. V boju proti alkoholizmu je bil storjen korak naprej z zakonskimi predpisi, (prepoved točenja alkoholnih pijač pred 7. uro zju- traj in prepoved točenja teh pijač mladim in vinjenim osebam, povečanje stopnje prometnega davka za alkoholne pijače, poostreni kriteriji pri vinjenih voznikih itd., premalo pa je b’!o narejenega zaosveščanje ljudi. Po podatkih strokovnjakov, ki delajo na področju alkoholizma, je v Jugoslaviji 900.000 alkoholikov, v Sloveniji pa 80.000. V Sloveniji popijemo na leto 150 litrov vina na prebivalca. Statistična služba skupščine občine Novo mesto je izračunala, da smo v naši občini v preteklem letu popili 81,5 1 alkoholnih pijač na prebivalca. Alkoholikov je največ v starosti med 30. in 50. letom, torej tedaj, ko je človek za delo naj- Preprečimo nepotrebno škodo! Teden požarne varnosti ne sme biti in ni koledarsko omejen V zgodovini civilizacije se skozi vse epohe pojavlja eden glavnih problemov — varstvo pred požarom. Znani so primeri, ko so v katastrofalnih požarih izginjala cela mesta, od katerih nekatera sploh niso bila nikoli obnovljena. Posebno požari s katastrofalnimi posledicami so se pojavljali v srednjem veku. Razvoj industrije je prinesel nove probleme, tako da so požari začeli uničevati tudi industrijske objekte. Posebno velika materialna škoda nastane ob požaru na industrijskih objektih, vzroki za te požare pa so različni. Poleg odprtega plamena, žarečih predmetov, kemičnih reakcij, naravnih pojavov in tehničnih pomanjkljivosti je zelo pogost vzrok požara nepazljivost — malomarnost delovnih ljudi. Varnost pred požarom — naša vsakdanja skrb Nevarnost pred požarom je vsakdanji pojav, prisoten je povsod, na vseh področjih dela in življenja. Zato je naša vsakdanja naloga — naloga družbene samozaščite v cilju obvarovanje naše samoupravne družbe, boj za varstvo pred požarom v slehernemu izmed nas. Ne bi bili popolni, če se ne bi med tednom požarne varnosti spomnili nekaterih katastrofalnih požarov v letošnjem letu v Sloveniji. Ko je izbruhnil požar v Javnih skladiščih, so si požari sledi- li v industriji, kmetijstvu in drugod. Vse te požare je zakrivil tako imenovani človeški faktor, se pravi človekov neustrezen odnos do družbene imovine. Ko vsako leto označimo teden požarne varnosti, želimo s tem doseči podružbljanje požarne varnosti. To pomeni, naj bi vsi skrbeli za družbeno lastnino. Ogenj je sicer tudi človekov prijatelj, vendar pa se lahko zelo hitro spreobrne v največjega sovražnika. Teden požarne varnosti ne sme biti koledarsko omejen, temveč mora trajati vse leto, s tem pa tudi nenehna skrb za varstvo pred požarom. Človeka je strah, če samo pomisli, kakšno škodo bi lahko požar povzročil v naši proizvodnji. Če bi zagorelo v lakirnici, bi nastala škoda znašala več sto milijard, ogrožena bi bila človeška življenja in več tisoč delavcev pa bi ostalo brez dela. Samo pomislek na katastrofo nam mora utrniti misel na to, kako čuvamo naprave za gašenje, kako se do njih obnašamo in podobno. Če nas bo ta sestavek spodbudil samo malo k razmišljanju o naši odgovornosti do preprečevanja požarov, bomo s tem dosegli tudi boljšo požarno varnost v naši delovni organizaciji. bolj sposoben in ustvarjalen. Alkoholizem povzroča hitro staranje, invalidnost in zgodnjo smrt. Človek, zasvojen z alkoholom, umre povprečno 20 let prej kot nealkoholik, že med 50. in 55. letom. Njegova delovna doba je v povprečju 10 let krajša od delovne dobe nealkoholika. Zaradi posledic pitja in bolezenskih okvar, ki so posledica alkoholizma, so alkoholiki 2,5-krat več odsotni z dela kot ostali. Alkoholiki hitreje obolevajo za najrazličnejšimi boleznimi, njihovo zdravljenje je manj učinkovito in je dolgotrajnejše. Alkoholiki ogrožajo svoje družine, tako da otroci pogosto kažejo razne vedenjske motnje. Najmanj 40 odstotkov otrok alkoholikov podleže alkoholizmu. Če vprašamo ljudi, zakaj pijejo, nam ne bo nihče dal pravega odgovora. Pravi razlog je v tem, da alkohol deluje na možgane; takrat smo manj kritični do svojih problemov, se jim celo oddaljujemo, počutimo se pogumne, predvsem pa neodgovorne, vesele in razposajene. Zavedamo se, da je alkoholizem bolezen. Alkoholik ima že zjutraj težave. Značilno je jutranje bruhanje na tešče in tresenje rok, ob tem pa se pojavljajo še bolečine v želodcu; bolezen se stopnjuje z okvaro jeter, ledvic, debelega in tankega črevesa, srčne mišice, živčnega sistema, zobovja. Obrambna sposobnost organizma je precej zmanjšana. Psihične okvare se kažejo v tem, da alkoholik težje misli, se težje koncentrira, je zelo nemiren, v poznejšem stadiju ima halucinacije in velikokrat tudi epilepsijo (božjast). Ker število alkoholikov nezadržno narašča in je med njimi vedno več mladih, je potrebno delovati preventivno, izobraževati ljudi, spreminjati družbene vrednote in odnose do alkohola in njegovih zasvojencev. Le od vrednot okolja in njegove tolerantnosti je odvisno, koga bomo imeli za zmernega pivca in koga za alkoholika. Seveda je od tega tudi odvisno, kdaj in kako bomo ukrepali. Veliko vlogo v zdravljenju alkoholika ima ta njegova družina in delovna organizacija. Te vloge pa se v delovnih organizacijah, tudi v IMV, premalo zavedamo. Namesto da bi energično ukrepali, alkoholika toleriramo, s tem pa se ne zavedamo, da škodujemo le njemu in njegovi družini. Pustimo ga, da ne- zadržno propada, zaradi pogostih izostankov z dela in zaradi bolezni povzroča gospodarsko škodo v delovni organizaciji in družbi. Delavci, ki čezmerno pijejo, dosegajo slabše delovne rezultate, so pogosteje v bolniškem staleuž, vendar se jim še vedno dovoljuje, da se jim „plavi” ponedeljki ali drugi dnevi nadomestijo z dnevi dopusta. Da se s tem daje alkoholikom potuha, ni treba posebej poudarjati. Če pomislimo, da že ob tako nizkih osebnih dohodkih nekateri kar polovico dohodka zapijejo, si lahko mislimo, da najbolj trpijo alkoholikove družine. Kakšne so posledice takega pojava v alkoholikovi družini, pa ve socialna služba, na katero se velikokrat obračajo za pomoč prizadete žene in matere, da bi njihovim razpadajočim družinam po- magali. j^0 bomo brali ta članek o boju proti alkoholizmu, se vsaj enkrat zamislimo ob problemu, kije vsakodnevno med nami. Tudi zato, da bi že enkrat spremenili odnos do alkoholizma in storili kaj za njegovo preprečevanje. Vzgoja in prosvetljevanje delavcev, še bolj pa preddelavcev in vodij, večja disciplina, kontroliranje vinjenosti delavcev, kontroliranje izhodov in preprečevanje izostankov z dela nadomeščali” z dopusti, so naloge vseh nas: socialnih delavcev., kadrovskih služb, zdravnika v obratni ambulanti, sindikata, službe varstva pri delu, pravne službe, DPO, vodilnih in vodstvenih delavcev. Vsak s svojim vplivom, znanjem in položajem lahko pripomoremo k reševanju skupne problematike. Socialna delavka: LEKO VESELA Na sejmu v Vojvodini Na tradicionalni sejemski prireditvi mednarodnega pomena, letošnjem „Sejmu lova, ribolova in turizma*1 v Novem Sadu, je bilo veliko obiskovalcev, kar dokazuje, da ribolov, lov in turizem zavzemajo vse pomembnejše mesto v življenju delovnega človeka in njegovem prostem času. Ker se rekreacija te vrste odvija v naravi, večkrat daleč od kraja stanovanja, sta včasih potrebna avto prikolica ADRIA. IMV je letos na omenjenem sejmu znatno zmanjšala razstavni prostor, a se kljub temu (čeprav z minimalnim številom vzorcev) dostojno predstavila vojvodinski publiki pa tudi obiskovalcem iz drugih republik. Največ zanimanja so bile na VARIACIJE Ljubezen gre skozi želodec. Morda ima zato danes toliko moških rano na želodcu. Vrana vrani ne izkoplje oči. Danes ima sodobnejša sredstva za uničevanje konkurence. E. S. TOZD TAP Brežice našem razstavnem prostoru deležne prikolice, predvsem model 465, za katere so se zanimali predstavniki sindikalnih in turističnih organizacij in zasebni kupci. Veliko povpraševanja je bilo tudi po vozilih R—4 TLS in GTL. Pravi rezultati ponudbe se bodo pokazali šele po sejmu, ko bodo interesenti svoje želje uskladili v svojih družinskih krogih ali pa v delovnih organizacijah, kjer so zaposleni. Vsekakor menimo, da smo z udeležbo na sejmu turističnega značaja širši javnosti predstavili proizvodni program IMV in s tem okrepili ponudbo na domačem trgu. Za zanimivost s sejma štejemo tudi to, da je našo razstavo med drugimi obiskal tudi predsednik pokrajinskega izvršnega sveta Nikola Kmezič, ki si je z zanimanjem ogledal naše izdelke in se zanimal za delo in uspehe naše poslovalnice v Novem Sadu. Ininr VIDA KERIN TOZD Commerce ©IKURIR Dopisujte v naše skupno glasilo — to je boljše od jeze, češ da o vaši TOZD nič ne berete! ogledalo TOZD št. prisp. TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV 10 Proizvodnja I 11 Proizvodnja II 2 Proizvodnja lil 4 Proizvodnja IV 2 Proizvodnja V 2 Obrat Suhor 7 Kov. obrat Brežice - TOZD TOVARNA PRIKOLIC 7 TOZD TEHNOSERVIS 8 TOZD COMMERCE 20 DSSS 33 TOZD TAP Brežice 15 TOZD TO OKEN IN KOV.G Smarjeta 2 TOZD TOVARNA »PODGORJE« Šentjernej 1 TOZD TOVARNA OPREME Črnomelj 4 TOZD TOVARNA OPREME Mirna 5 TOZD ZIF Ljubljana 4 TOZD TOVARNA S OPR Beli Manastir - MALI LEKSIKON Stabilizacija Politična ekonomija: v današnjem gospodarskem položaju se vsak dan srečujemo s tem izrazom, ki pomeni stanje v procesu družbene reprodukcije, ko se le-ta odvija ob nespremenjenem (stabilnem) razvoju cen. Stabilizacijo je moč zasledovati z merili ekonomske politike, ki kreditno monetarno ekspanzijo (povpraše vanje) uskaljujejo z naraščajočimi blagovnimi fondi (ponudbo). Družbeno planiranje Politična ekonomija: pomeni planiranje v razmerah socialistične samoupravne in blagovne produkcije, ki seje pri nas razvilo po opuščanju centralističnega administrativnega planiranja in po pretvorbi državne lastnine v družbeno lastnino. Pomembne sestavine oz. mehanizmi družbenega planiranja so družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje ob načelih srečajočega in usklajenega ter kompleksnega (gospodarskega, pro- storskega in socialnega) planiranja. Družbeno dogovarjanje Samoupravljanje: oblika samoupravnega urejanja družbenih odnosov v združenem delu in na drugih področjih družbenega življenja. Z družbenim dogovorom organizacija združenega dela, zbornica in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, organi družbenopolitičnih skupnosti, sindikati in ostale družbenopolitične in družbene organizacije zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov s širšim skupnim pomenom, za subjekte dogovora ali splošnim družbenim pomenom. Družbeni dogovor: sklepanje v imenu udeležencev dogovora, ki ga speljejo njihovi pooblaščeni organi. Družbeni dogovor je obvezen za podpisnike, udeleženci dogovarjanja pa so med seboj enakopravni. Postopek dogovarjanja je javen. Izboljšati materialne osnove dela Sanacijski program TOZD TO Mirna Na zadnji seji delavskega sveta TOZD Tovarna opreme Mirna so delegati razpravljali o predlogu za analizo sanacijskega programa za njihovo temeljno organizacijo združenega dela. V skladu s prizadevanji za zagotovitev finančnih sredstev iz občinskega sklada skupnih rezerv, ki bi jih porabili kot prispevek za saniranje izgube v TOZD, so morali v TOZD pripraviti natančno opredelitev sanacijskega programa. Sanacijski program za TOZD Tovarna opreme Mirna vsebuje predvsem tehnološko sanacijo. Tu mislijo predvsem na izboljšanje materialne osnove dela s sredstvi, ki so trenutno na razpolago, kar pomeni namestitev že nabavljene opreme z minimalno obnovitvijo prostorov. Ostali problemi so zajeti v sanacijskem programu DO. Investicijska vlaganja v TOZD so načrtovana v dveh etapah; prva zajema strojno opremo za šivalnico in kovinski oddelek z minimalnimi adaptacijami. Vsa druga vlaganja so načrtovana v drugi fazi, ki naj bi omogočila izgradnjo nove šivalnice, sanitarij in obrata družbene prehrane ter namestitev manjkajoče strojne opreme za dvigalke, sklopke in nogice v kovinskem obratu. Realizacija prve faze se je že začela in bo predvidoma uresničena do konca letošnjega leta. Obenem so delegati delavskega sveta poslušali poročilo o poteku razgovorov ob obisku generalnega direktorja Marjana Simiča in njegovih sodelavcev na Mirni. Osrednje teme razgovora so bile: težave v temeljni organizaciji, težave, katere povzročajo nerešena razvojna vprašanja. Obenem je bila napravljena temeljita razčlenitev sanacijskega programa TOZD. Prisotni so ta obisk ocenili kot ploden in koristen. — v. Obvestilo Vezava stanovanjskega posojila Pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev v DO IMV Novo mesto v členih 86. in 87. predvideva možnost, da delavci stanovanjsko posojilo, pridobljeno v delovni organizaciji, vežejo na banki in tako pridobijo dodatna sredstva za reševanje svojih stanovanjskih problemov. Banka je pred leti možnost vezave posojila dopuščala, vendar po mnogih spremembah pogojev za vezavo sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj te oblike vezave ne dopušča več. To pomeni, da določbe 86. in 87. člena pravilnika o reševanju stanovanjskih zadev delavcev v DO IMV niso več v skladu z veljavnim pravilnikom o stanovanjskih posojilih občanov pri Ljubljanski banki, Temeljni dolenjski banki Novo mesto, zato možnost vezave stanovanjskega posojila ne pride več v poštev. \______________________________________y Razpis za posojila Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto je v Dolenjskem listu dne 22. 10. 1981 objavila razpis za posojila za nakup etažnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene gradnje in posojila za gradnjo zasebnih individualnih stanovanjskih hiš. Upravičenci do posojil so delavci organizacij združenega dela in drugih organizacij, ki izpolnjujejo naslednje pogoje za pridobitev posojila: 1. da so varčevali ali še namensko varčujejo pri banki za razrešitev svojega stanovanjskega vprašanja. Za namensko varčevanje po pogojih Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto šteje: — če je prosilec ali član njegove družine do dneva objave razpisa varčeval pri banki najmanj eno leto in privarčeval najmanj 5 odstotkov vrednosti standardnega stanovanja po predkupni ali kupoprodajni pogodbi oz. predračunske vrednosti standardne stanovanjske hiše; — če je prosilec ali član njegove družine do 31. 12. 1980 namensko vezal pri banki sredstva za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja najmanj 5 odstotkov vrednosti standardnega stanovanja po predkupni pogodbi ali kupoprodajni pogodbi oz. predračunske vrednosti standardne stanovanjske hiše; 2. da še ne prebivajo v stanovanjski hiši, za katero prosijo posojilo. Ostali pogoji so še: — da imajo do dneva objave tega razpisa zgrajeno stanovanjsko hišo najmanj do zaključene III. gradbene faze; — da gradijo stanovanjsko hišo v skladu z odobreno gradbeno—tehnično dokumentacijo; — da bodo stanovanjsko hišo dogradili in usposobili za vselitev najkasneje do 31. 12. 1983; — da bodo sprostili družbeno najemno stanovanje, v katerem prebivajo. Vloge za posojilo z vsemi potrebnimi dokazili je potrebno vložiti pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto, Novo mesto. Novi trg 6/II, soba št. 60. Rok za sprejemanje vlog je 20. november 1981. Vloge za posojila, ki bodo vložene po tem datumu, ne bodo obravnavane. Vse ostale informacije in enotne obrazce lahko zainteresirani dobite pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto. Klic na pomoč Nekulturni kadilci sodijo med najbolj brezobzirno skupino naših ljudi. Le s kakšno pravico si kadilec prižge svojo smrdečo cigareto v prisotnosti ljudi, ki ne kade! Pa še huje, s kakšno pravico prižigajo kadilci svoje cigarete — včasih drugo za drugo — v prisotnosti bolnikov, otrok in tistih, ki jim je cigaretni dim očitno škodljiv? Za to, da nekaj ljudi uživa, morajo nekadilci vdihavati cigaretni dim na sestankih, v lokalih, prometnih sredstvih in doma. E. S. TOZD TAP Brežice i ~~ kunr Dopisujte v pričakujemo novice in r prispevke tudi iz vaše ^ temeljne organizacije! ^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX> Zmagovalna ekipa TOZD TA — proizvodnje IV (lakirnica) v malem nogometu. J