Let« 1877. 89 Državni zakonik za kraljevine jn dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXII. — Izdan in razposlan dne 11. julija 1877. »4. Iln/.glus trgovinskega ininisterstva od 21. junija 1877, da je država pridobila c. kr. priv. Braunau-Strasswalchensko železnico. Ker je na podlogi postave od 7. aprila 1877 (Drž. zak. št. 25) in vsled kupne pogodbe od 19. maja 1877 železnocestna proga od Bravnave v Strass_ walclien (Steindorf), vpisana v železnocestno knjigo c. kr. deželnega sodišča v Linči, z vso nepremično in premično priteklino vred dne 31. maja t. 1. prešla na c. kr. državno upravo, v imenu katere za zdaj c. kr. po cesarici Elizabeti slovoča železnica vožnjo železnocestno upravlja, izgubila so po le tem določila najvišjega dopustnega pisma od 4. maja 1872 (Drž. zak. Št. 69) svojo moč. Cliliimecky s. r. 55. Ukaz pravosodnega m in ist erst v a od 0. julija 1877, da se Rateniška občina odkaznje pod okoliš Podebradskega okrajnega sodišča na Češkem. Na podlogi postave od 11. junija 1868 (Drž. zak. št. 59) odločuje se liate-niška občina iz okoliša Kurimskega okrajnega sodišča ter odkazuje pod Pode-bradsko okrajno sodišče. Ta ukaz pride v moč L dne septembra 1877. («laser s. r. 26 ( Rlovenisch.) 50. Ukaz pravosodnega ministerstva od 6. julija 1877, da se občina Krimlovska odkazuje pod okoliš okrajnega sodišča v Kostelci nad črnimi lesi. Na podlogi postav od 11. junija 1868 (Drž. zak. Št. 59) in 26. aprila 1873 (Drž. zak. Št. 62) odločuje se občina Krimlovska iz okoliša Kurimskega okrajnega sodišča in iz okoliša Kutnogorskega okrožnega sodišča ter odkazuje pod okrajno sodišče v Kostelci nad Črnimi lesi, oziroma pod Praško deželno sodišče. Ta ukaz pride v moč 1. dne oktobra 1877. Glaser s. r. 57. Postava od 6. julija 1877, o premembi v odmerjanji davka od narejanja cukra v takih fabrikah, ki frišno repo se stiskanjem podelujejo. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö: §• 1. Lestvica (škala) za izmero izdelne vzmožnosti stiskalnic (preš) v cukrarnicah, postavljena s členom II lit. a) postave od 18. oktobra 1865 o davku od cukra iz bele pese narejanega (Drž. zak. od 1. 1865, št. 105), preklicuje se. §. 2. Za cukrarsko dobo 1877/78 uredi se lestvica za izmero izdclovavnosti stiskalnic sokovnik ukazoma po dogovoru s kralj, ogerskim finančnim minister-stvom ter se razglasi najpozneje do zadnjega dne julija 1877. Potrošnina od cukrarskega dela se v poprečnem znesku po novi lestvici določi pri cukrarnici, katera frišno belo peso s stiskalnicami podeluje, ako to podjetnik najpozneje 14 dni predno se začne doba izdelovanju cukra, pismeno zaprosi pri finančnem oblastvu prve stopinje. V vsakem drugem slučaji naj so v takšni cukrarnici množina pese, od katere bode plačati davek, nahaja s tem, da se pesa za cuker namenjena neposredstveno zvaga po dotičnih določilih razpisa finančnega ministerstva od 7. septembra 1850 (Drž. zak. 1850, št. 344). §• 4. Ta postava pride v moč tist dan, katerega se razglasi; zvršiti jo, naročeno je finančnemu ministru. V Laksenburgu, dne 6. julija 1877. Franc Jožef s. r. Auersperg s. r. I*retis s. r. 5S Razpis finančnega ministerstva od 9. julija 1877, s katerim se postavlja nova lestvica za izmerjanje izdelovavnosti stiskalnic v cukrarnicah peso podelujočih. Na podlogi postave od 6. julija 1877 (Drž. zak. št. 57) ustanovlja se dogovorno s kralj, ogerskim finančnim ministerstvom za dobo cukrarskega dela 1877/78 naslednja lestvica (skala) v izmerjanje izdelovavnosti stiskalnic v listih cukrarnicah, katere frišno peso po stiskanji podelujejo . I. Računu pesne kaše, kolikor je je pri vsakokratnem stiskaji, naj se poleg višine naklada v podlogo jemljo dolgostne in Širinske mere ali stiskalnih plehov ali, kjer se rabijo lese, stiskalnih ploskev med drogi, odbijaje po 5 centimetrov v dolgosti in širokosti, in pri tem je po 1790 kubičnih centimetrov šteti za enako enemu kilogramu pesne kaše. v II. Število stiskajev na dan določa se: A. Pri hidravličnih stiskalnicah, ki jih para ali voda goni, 1. ako imata po dve samo eno sesalko (pumpo), ter se v delu čredita in hleboma nakladata, po naslednji lestvici: Lest- P r i n a k 1 a d n i v i Š i n i 95 94 93 92 91 90 89 88 87 86 85 84 83 82 81 80 79 78 77 76 75 74 73 + * tci i 1 a V sak- 2.500 108 110 111 112 113 114 115 117 119 120 121 122 124 126 127 128 130 131 132 133 135 137 138 > 2.350 110 111 112 113 114 115 117 119 121 122 123 124 126 128 129 130 131 132 133 135 137 139 140 c u 2.209 112 113 114 115 116 117 119 121 122 123 124 126 128 130 131 132 133 134 135 137 139 140 142 s c OJ 2.115 113 114 116 117 118 119 121 122 124 125 126 128 130 131 132 133 135 136 137 139 140 142 143 -3 O a 1.980 115 116 118 119 120 121 122 124 126 127 128 130 131 133 134 135 137 138 139 140 i42 144 145 »co > 1.848 117 118 119 121 122 123 124 126 128 129 130 131 133 135 136 137 139 140 141 142 144 146 147 O s« u 1.764 119 120 121 122 123 124 126 128 130 131 132 133 135 137 138 139 140 141 142 144 146 148 149 O* 1.638 121 122 123 124 125 126 128 130 131 132 133 135 137 139 140 141 142 143 145 146 148 149 150 1 521 122 123 124 126 127 128 130 131 132 133 135 137 139 140 141 142 144 145 146 148 149 151 152 1.443 124 125 126 128 129 130 131 133 134 135 137 139 140 142 143 144 146 147 148 149 151 153 154 1.332 126 127 128 130 131 132 133 135 136 137 139 140 142 144 145 146 148 149 150 151 153 155 156 • vica. o d c e n t i m e t r o T 72 71 70 69 68 67 66 65 • 64 63 62 61 60 59 58 57 56 55 54 53 52 51 50 49 48 47 d a n jil' s 1 i s L a j e v 139 140 141 143 144 146 148 149 150 151 153 155 156 157 158 160 161 162 164 166 167 168 169 171 172 173 141 142 143 144 146 148 149 150 151 153 155 157 158 159 160 161 162 164 166 167 169 170 171 172 173 175 143 144 145 146 148 149 151 152 153 155 156 158 159 160 162 163 164 166 168 169 171 172 173 174 175 176 144 146 147 148 149 151 153 154 155 157 158 160 161 163 164 165 166 167 169 171 172 173 175 176 177 178 146 148 149 150 151 153 155 156 157 158 160 162 163 165 166 167 168 169 171 173 174 175 176 177 178 180 148 149 150 151 153 155 157 158 159 160 162 164 165 166 167 168 169 171 173 175 176 177 178 179 180 182 150 151 152 153 155 157 158 159 160 162 164 166 167 168 169 170 171 173 174 176 177 179 180 181 182 184 151 153 154 155 157 158 160 161 162 164 166 167 168 169 171 172 173 175 176 178 179 181 182 183 184 185 153 155 156 156 158 160 162 163 164 166 167 169 170 172 173 174 175 176 178 180 181 183 184 185 186 187 155 167 158 159 160 162 164 165 166 167 169 171 172 173 175 176 177 178 180 182 183 184 185 186 187 189 157 158 159 160 162 164 166 167 168 169 171 173 171 175 176 177 178 180 182 184 185 186 187 188 189 191 2. po tej lestvici, prištevaje po petnajst (15) odstotkov — pri stiskalnicah, pri katerih imata vselej po dve eno samo sesalko, ter se v delu čredita in se na enkrat nakladata ali napolnjujeta; 3. po isti lestvici, prištevaje po pet in dvajset (25) odtstotkov — pri stiskalnicah, katerih vsaka ima svojo sesalko, ter se hleboma naklada; 4. po isti lestvici, prištevaje po štirideset (40) odstotkov — pri stiskalnicah, katerih vsaka ima svojo sesalko, ter se na enkrat napolnjuje ; 5. pri stiskalnicah, pri katerih imata vselej po dve več kakor eno sesalko, al1 pa tudi samo po eno sesalko, ki pa lahko vse h krati delajo, po isti izmeri, kakor pri stiskalnicah, katerih vsaka ima svojo sesalko (3 in 4). Kjer se stiskalnice po napovedi cukrarnice hleboma napolnjujejo, nakladne mize ne smejo biti premične. Tudi morajo one najmanj za 16 centimetrov višje biti od stiskalne plošče, kjer najnižje stoji. Dalje ne sme noben tiskalni pleli imeti ročaja, ako je napovedano, da se bodo stiskalnice hleboma nakladale. B. Pri hidravličnih stiskalnicah, ki jih goni človeška roka ali živalska moč, naj se število vsakdanjih tiskatev (tiskajev) odmerja z devedeset odstotki tistega števila, ki bi se našlo po zgornjih določilih (1 do 5). III. Ako se pri merjenji nakladne višine ali pri merjenji dolgosti ali širine stiskalnih plohov kake stiskalnice, oziroma stiskalnih ploskev med drogi, podado drobci (lomi) centimetra, ne jemljö se v račun. Ako se dalje površina stiskalnih plehov ali — kjer se rabijo lese — stiskalne ploskve ne vjemlje na tanko s katero na zgornji lestvici s kvadratnimi centimetri izraženih površin, naj se računu števila vsakdanjih tiskatev za podlogo vzame tista površina, ki je najbližja res vračunljivi površini, n. pr. površina od 2115 kvadratnih centimetrov, kadar vračunljiva površina ima v resnici 2116 kvadratnih centimetrov. Kadar se pa primeri, daje res vračunljiva površina stiskalnih plehov, oziroma stiskalne ploskve enako daleč od ene in druge površine, med kateri pade, in ki na lestvici stojita neposredstveno ena za drugo, naj se število vsakdanjih tiskatev izračuni po manjši površini. ■•retis s. r. 59. Razpis finančnega ministcrstva od 9. julija 1877, o poprečnem plačevanji potrošnine od cukra v cukrarnicah po difuziji delajočih za dobo cukrarsko leta 1877/78. Dogovorno s kr. ogerskim finančnim ministerstvom dovoljuje se na podlogi postave o davku od pesnega cukra, dane 18. oktobra 1865 (Drž. zak. št. 105) pod naslednjimi uveti, da se davek od cukra v tistih cukrarnicah, ki sok iz frišnih pes po tako imenovani difuziji dobivajo, in katerih difuzijsko orodje ne dela posamič, temuč je po baterijah med sabo zvezano, sme tudi v prvi prihodnji cukrarski dobi 1877/78 na zaprosbo podjetnikov poprečno (v pavšalu) opravljati po vzmožnosti delovnih naprav in po času, dokler te naprave služijo. 1. Vzmožnost ali izdelovavnost se računi in izmerja tako-le : a) Pri difuzijskih baterijah, ki imevajo vsaka po devet (9) ali več difuzijskih posod s srednjo prostornino od 25 hektolitrov najmanj, meri se za vsak dan (24 ur) in vsak hektoliter skupne prostornine difuzijskih posod, najdene z vlito vodo, šeststo petdeset (650) kilogramov frišne pese. b) Pri difuzijskih baterijah, imajočih po devet (9) ali več difuzijskih posod, katerih srednja prostornina je manjša od 25 hektolitrov, rabi se isto merilo (a) vendar s prištevkom, ki znese dvanajst (12) kilogramov frišne pese za vsak hektoliter, za katerega je srednja prostornina difuzijskih posod nižja od 25 hektolitrov. Drobci (lomi) hektolitra, ki se podadč v srednji prostornini difuzijskih posod, jemljč se za cel hektoliter, kadar gre za določitev tega prištevka (priklada). Ako ima torej baterija n. pr. 9 difuzijskih posod od srednje prostornine po 19-24 hektolitrov, izmeri se za en dan in za vsak hektoliter skupne prostornine od 173*16 hektolitrov 710 kilogramov frišne pese. c) Pri difuzijskih baterijah, ki imajo manj kot 9 difuzijskih posod, meri se izdelovavnost po zgornjih določilih takč, kakor bi baterija štela 9 posod enake srednje prostornine, kakoršno imajo res rabljene. Ako bi torej n. pr. baterija imela 8 difuzijskih posod s srednjo prostornino od 22-25 hektolitrov, uporabila bi se na prostornino od 22-25 X 9 = 200-25 hektolitrov mera od 674 kilogramov frišne pese na dan in hektoliter. Ako je razen difuzijskih posod, namenjenih v rabo za to dobo, za katero je opravljena poprcčnina, v cukrarniei še kaj drugih takšnih posod, treba jih je za vso to dobo imeti pod uradno zapiro takč, da ne bodo v nikakoršni zvezi z onimi posodami. 2. Vsak podjetnik, ki ima cukrarnico te vrste, mora, želeč davek poprečno plačevati, pri oblastvu prve stopinje najpozneje do 1. dne avgusta 1877 vpoložitj pismeno izrecilo, da hoče pod postavljenimi uveti davek poprečno plačevati, in 14 dni pred začetim delom zadnji čas podati kazalo fabriških priprav in popis dotičnih prostorov. 3. V vseh drugih ozirih podpadajo cukrarnice po difuziji delajoče, ki davek v poprečnini opravljajo, oziroma njih podjetniki in ravnatelji istim postavnim določilom, katera veljajo za cukrarnice pesni sok s pomočjo stiskalnic dobivajoče, oziroma njih podjetnike in ravnatelje ob poprečnem plačevanji davka. I*retis s. r.