Komentar tetina Spet bomo slavili! Letošnje leto je sploh en sam praznik. Resnično. Dobili smo novo ustavo, zvezno in republiško. Za nami je VII. Dngres Zveze komunistov Slovenije, ki je odločno začrtal delavčev l občanov jutrišnji dan. V naši, Šaleški dolini, pa smo si začrtali izvojno pot do leta 1980 ter sprejeli nov občinski statut - ustavo v lalem. Za nami pa so tudi, in to nadvse uspele, volitve prvih dele-itov. Pred nami pa sta dva velika praznika - 33-letnica ustanovitve Bvobodilne fronte slovenskega naroda ter mednarodni delavski pra-lik - 1. maj. V tem trenutku smo enotni in povezani, prav tako, kot so bili naši elavci, kmetje in delovna intelifejnca ter vsi napredni ljudje, združeni vseljudski organizaciji Osvobodilne fronte s Komunistično partijo I čelu pred več kot tremi desetletji, ko smo začeli z narodno osvo-odilno vojno in ljudsko revolucijo, da bi ustvarili pogoje za svobo-sn in vsestranski razvoj slovenskega naroda. Preveva nas praznični optimizem! In to resnično! Dosegli smo Dmemben napredek v razvoju naše samoupravne socialistične druž-B, vse bolj pa so, tudi zaradi okrepljene vloge in dejavnosti Zveze omunistov, vidni rezultati prizadevanj uresničevanja Pisma predse-liika Tita. Prazniki pa bodo zdaj nova priložnost za nas vse, za Slovne ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, pa za občane krajevnih skupnostih, da strnemo sile za uresničitev vseh tistih llog, ki so zapisane v dokumentih VII. kongresa Zveze komunistov lovenije in na katere opozarja tudi gradivo za bližnji X. kongres veze komunistov Jugoslavije. V tovarne bo vstopil zasluženi mir. Brnenje strojev bo za nekaj dni utihnilo. Delovni ljudje bomo za nekaj dni pozabili na svoje delo. Pozabili pa ne bomo na tiste narode, ki se še vedno borijo za svobodo. V teh dneh, ko slavimo mednarodni dan dela, bodo naše misli še bolj povezane z njimi. To tembolj, ker Slovenci slavimo dvojni praznik — slovenski narodni praznik ob obletnici Osvobodilne fronte in mednarodni delavski praznik. Bralcem Našega časa čestitamo ob 27. aprilu in 1. maju in jim želimo veliko novih delovnih uspehov ter veselega prazničnega razpoloženja! 26. april 1974 leto X št. 16 (225) cena 1,50 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks ♦ V VELENJU SPREJELI PRORAČUN_ Bogati z revnim proračunom Odborniki velenjske občine so se na zadnji seji, ko so sprejemali občinski proračun, znova srečali z istim, za njih nerešljivim vprašanjem. Gre za to, da sodi občina Velenje med najbolj razvite v Sloveniji, saj je po narodnem dohodku prva na Štajerskem. Pod republiškim povprečjem, in sicer na 51. mestu pa je po proračunski porabi. Do takšnega sila neugodnega razmeija je prišlo zavoljo tega, ker smo v Sloveniji iz leta v leto povečevali proračunsko potrošnjo. Na drugi strani pa smo jo omejevali v določenih odstotkih in pri tem nismo upoštevali razvoja posameznih občin, zlasti rasti prebivalstva, gospodarstva in splošnih potreb. V občini Velenje so v zadnjih dvajsetih letih podvojili število prebivalstva, močno pa so povečali gospodarsko rast. Neusklajeno določeno razmerje med gospodarsko razvitostjo in proračunsko potrošnjo je privedlo do tega, da ima letos občinski proračun na voljo le 22 milijonov dinarjev. Če primerjamo Celje, ki ima enkrat več prebivalcev od Velenja, občinski proračun pa kar za 53 milijonov večji, potem vidimo, da je Velenje bogata občina z revnim proračunom. V Velenju si pri zadovoljevanju skupnih potreb pomagajo z različnimi skladi. Najpomembnejši je vsekakor sklad za negospodarske naložbe, v katerega se stekajo sredstva krajevnega samoprispevka in združena sredstva delovnih organizacij. Pomembni pa so še skladi za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, za komunalno dejavnost, cestni in drugi. V vseh skladih je več denarja kot znašajo čista proračunska sredstva. V teh dneh pa v občini razpravljajo o družbenem dogovoru za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti Po predlogu naj bi imela temeljna izobraževalna skupnost letos 64,2 milijona din dohodka, kulturna skupnost 5,3 milijona, telesno kulturna skupnost 3,2 milijona, otroško varstvo 23 milijonov, pokojninsko zavarovanje 114 milijonov, zdravstveno varstvo 86,7 in zaposlovanje 1,6 milijonov dinarjev. Velenjski proračun, ki zajema 22 milijonov, so razdelili tako-le: 11 milijonov za delo državnih organov, 3,1 milijona din za socialno varstvo, 2,2 milijona za družbene organizacije in društva, 3,9 milijona za negospodarske naložbe, 280.000 za komunalo, 840.000 za gospodarske intervencije, 380.000 za zdravstveno varstvo, 300.000 za krajevne skupnosti itd. VELENJE Dražja voda in toplovodno ogrevanje • V PONEDELJEK PRVA SKUPNA SEJA SZDL potrdila možne kandidate Predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank je za ponedieljek 29. aprila sklical prvo skupno sejo zbora združenega dlela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora., Na tej skupni seji bodo izvolili več komisij, sklepali o začasmem poslovniku občinske skupščine, izvolili predsednika in podpredsednike občinske skupščine, predsednika in člane izvršnega sveta,' imenovali predstojnike temeljnih upravmih organov, izvolili delegata za prvo zasedanje zbora občinsske skupščine SR Slovenije, izvolili pooblaščene delegate zza sklepanje zakonskih zvez, glasovali o listi kandidatov za. člaane predsedstva SRS in za delegate v zvezni zbor skupšččine SFRJ in izvolili predsednike in namestnike v vse tri obččinske zbore. Na zadnji seji izvršnega odbora občinske konference SZDL „ Velenje so znova razpravljali o možnih kandidatih za občinski vrh. Za predsednika občinske skupščine so predlagali Nestla Žganka, podpredsedniška kandidata pa sta Hermi-na Groznik, učiteljica iz Velenja in Janez Miklavčič, strojni tehnik iz tovarne Gorenje. Predlagani kandidat za predsednika izvršnega sveta je Franjo Kljun, dipl. inž., sedanji direktor šoštanjske usnjame. Mandatar Kljun je izvršnemu odboru SZDL predložil listo članov izvršnega sveta. Predlagani kandidati so: Rudi Hudo-vernik, dipl. inž. sedanji načelnik oddelka za gospodarstvo (kot podpredsednik), Vlado Zakošek, ravnatelj osnovne šole Miha Pintar Toledo (kot podpredsednik), Maijan Marinšek, dipl. pravnik, kot sekretar, Ivan Fece, Ciril Grebenšek, Ivan Gaber, Ivan Kolar, dipl. inž., Ferdo Kukovec, Viktor Mazej in Drago Tratnik. Vsi člani, r^zen Grebenška, bi bili profesionalno zaposleni. V Šaleški dolini se naselja širijo, v njih pa prebiva vedno več ljudi. Lani so ponekod bili več dni brez vode. Zlasti pereče je v nadstropnih stanovanjih v Velenju, v Zagradu, na Gubčevi cesti, v stanovanjskih blokih ob Kidričevi in Šaleški cesti, na pokopališču Podkraj in drugje. Tudi industriji manjka vode, ker je tehnološki proces vezan na pitno vodo. Te pa v Šaleški dolini manjka. Komunalno obrtni center Velenje je izdelal načrt razvoja primarnih vodnogospodarskih objektov do leta 1980. Z njim naj bi v Šaleški dolini in na področju Šmartnega ob Paki v sedmih letih rešili pereče stanje z oskrbo pitne vode. Objekte, ki naj bi jih po tem načrtu naredili, bodo veljali 55,8 milijonov dinarjev, oziroma 8 milijonov na leto. Zaradi tega so se odborniki na zadnji seji občinske skupščine Velenje strinjali s • OBVESTILO BRALCEM Zaradi prazničnih dni bomo naslednjo številko Našega časa izdali 10. maja. Do takrat pa smo vam pripravili v današnji, ki je obsežnejša, obilo zanimivega branja. UREDNIŠTVO predloženim programom komunalno obrtnega centra in s predlogom, da zvišajo ceno vodarini za 0,70 din na kubični meter porabljene vode. Za široko potrošnjo bo znašala vodarina s kanalščino 2 dinarja, za industrijo in obrt pa 2,50 dinarja. Na ta način bodo del manjkajočih investicijskih sredstev pridobili s povečano vodarino. ZA 42 ODSTOTKOV DRAŽJE TOPLOVODNO OGREVANJE Odbornikom je podjetje za distribucijo toplote Toplovod Velenje predložilo spremembo cene toplovodnega ogrevanja. Podjetje Toplovod kupuje toplotno energijo na pragu termoelektrarne Šoštanj. Lani seje za 26 odstotkov podražil premog in sicer z veljavnostjo od 1. januarja dalje. Tudi termoelek- ■ Priče smo novim uspehom in delovnim zmagam. Z ustanovitvijo sč novih krajevnih skupnosti na mestnem področju Velenja smo unoupravo kar najbolj približali občanom in tako ustvarili pogoje za izmah osnovnih celic naše družbe - krajevnih skupnosti. Oblikovale temeljnih organizacij združenega dela že kaže prve uspehe. Hitro l odločno se spreminjata položaj in vloga delovnega človeka v zdru-snem delu, prav tako pa tudi občana v naši družbi. Veliki uspehi so vidni tudi v Šaleški dolini. Prav zdaj gradimo ikordno število družbenih najemnih stanovanj, pospešeno rešujemo robleme v šolstvu, varstvu, zdravstvu in na drugih področjih. Širši izmah dosegajo procesi sodelovanja in povezovanja gospodarstva, rav tako pa tudi drugih področij. Ob letošnjem praznovanju obletnice ustanovitve Osvobodilne onte slovenskega naroda ter mednarodnega delavskega praznika no zagotovo, bolj kot kdajkoli doslej odločeni, da okrepimo vlogo j položaj delavca v naši družbi. Ustvarjalna prizadevanja naših delov-ih ljudi vse bolj krepijo našo samoupravno socialistično skupnost, sa naša hotenja pa so usmerjena v izpopolnitev in razvoj sistema, v Iterem bodo delavci v celoti upravljali družbena sredstva in razpola-ili s sadovi svojega dela. Smo sredi zgodovinskega obdobja. Po vsej naši domovini. Prizade-imo si, da bi čimprej uresničili Titovo vizijo, izrečeno pred letom ni na I. Zboru federacije: „Mislim, da lahko z vso upravičenostjo itrdim, da proizvajalci in vsi delovni ljudje še nikoli v zgodovini niso ili bliže uresničitvi vizije klasikov marksizma o razpolaganju z rezul-iti svojega dela in o svoji vodilni vlogi pri vodenju celotne politike ružbe!" To Titovo vizijo smo zapisali v ustave in statute, zdaj pa je a nas vseh, da te revolucionarne spremembe v bazi naše družbe, pa v roizvodnih odnosih in v vsej nadstavbi, čimprej uresničimo. Te dni, ko znova pregledujemo rezultate opravljenega dela in ko se ogovarjamo o prihodnjih nalogah, se vse bolj zavedamo, da bomo ihko uresničili vse načrte, če bomo živeli v miru in v sožitju. Zato, ljub prazničnemu razpoloženju, znova jasno in odločno poudarjalo, da je ozemlje naše Socialistične federativne republike Jugoslavije edotakljivo in da bomo branili vsak košček naše socialistične omovine. trama je z veljavnostjo za nazaj zvišala Toplovodu cene. Ta pa od potrošnikov ne more za nazaj uveljaviti razlike, zaradi tega je lani toplovodno podjetje imelo 1,550.000 dinarjev izgube. Rudnik je lani decembra znova vložil zahtevo za 40 odstotno povečanje cen lignitu. Spremenjene cene, ki jih bo uveljavila tudi termoelektrarna, bodo veljale od 1. januarja letos. Posledica teh podražitev bo zvišanje stroškov za toplotno energijo na pragu termoelektrarne kar za 83 odstotkov. Odbornikom je MMBHBRMHMmramHHH direktorica Toplovoda Vali Žo-har raztolmačila, da 42-odstot-na podražitev ni pretirana, saj se potrošniki, ki so priključeni na toplovodno omrežje že sedaj grejejo ceneje kot tisti, ki morajo kuriti s premogom. Navedla je primerjavo, koliko stane 1 gi-gakalorija v individualnih kotlarnah pri kurjavi, brez dela in ostalih stroškov. Tisti, ki kurijo z velenjskim lignitom so le za dva dinarja na boljšem od onih, ki so priključeni na toplovodno ogrevanje. PRAZNIČNI MLAJI - V Zavodnjah so postavili za praznične dni kar štiri visoke mlaje Posebej za »Naš čas« piše Vlado Barabaš OPERACIJSKI POSEG PROTI MOŽGANSKI KAPI - Na Švedskem so zdravniki razvili posebno tehniko s pomočjo katere lahko preprečijo možgansko kap. Smrtnonosno izlivanje krvi v možgane ali zamašenje arterije s trombomom se pojavlja pri posebnih vrstah bolnikov. Zato strokovnjaki Karolinške bolnišnice s svojevrstnim izumom, neke vrste merilcem pretakanja Jcrvi, preprečijo najhujšo katastrofo - izliv krvi v možgane. Italijanska vlada vztraja pri svojih uradno izraženih iieden-tističnih pretenzijah po delu suverenega jugoslovanskega ozemlja. To povsem prepričljivo in nedvoumno dokazuje zadnja italijanska nota, ki nosi datum 16. april. Dan pred tem je predsednik republike tovariš Tito v pogovoru z družbeno-političnimi delavci Sarajeva spregovoril tudi o odnosih z Italijo in jasno poudaril: „Želimo dobre in normalne odnose s sosednjo državo, vendar nikomur ne dopuščamo, da si lasti suverene dele SFRJ". S tem je tovariš Tito Rimu odpri vrata za rešitev krize, ki je nastala izključno po italijanski krivdi, in tako je Titove besede razumela tudi večina italijanske demokratične javnosti. Govor predsednika Tita v Sarajevu je potrdil neizpodbitno resnico, da je Jugoslavija znova, kdove kolikokrat že pokazala dobro voljo, željo in pripravljenost, da z Italijo živi v miru na podlagi medsebojnega spoštovanja, nevmešavanja in enakopravnosti. Zato je zadnja italijanska nota še bolj nesprejemljiva, kajti italijansko zunanje ministrstvo ne le, da ni umaknilo aspiracij po jugoslovanskem ozemlju, kaže celo, da ne dopušča niti možnost, da bi kaj takega kmalu storilo. Toda italijanska diplomacija je teorijo o italijanskem ozemlju takoimeno-vane cone B neuresničenega Svobodnega tržaškega ozemlja" navidez zamenjala s samovoljnimi pravniškimi konstrukcijami, z dvoličnim tolmačenjem sicer preciznih mednarodnih pravnih dokumentov in s tezami o domnevni podaljšani suverenosti Italije nad celotnim Svobodnim tržaškim ozemljem. V takšnih stališčih rimske vlade ni težko razkriti prizadevanj, da se prikrijejo aspiracije po integralnem delu jugoslovanskega ozemlja. Toda ugotovimo lahko, da so tudi povsem pravni argumenti na jugoslovanski strani močnejši kot pa na italijanski. „ Jasno je, da Rim — kot kaže zadnja nota - z ničemer noče prispevati k odpravi krize, ki jo je sam povzročil. Toda jasno je tudi nekaj drugega. Napočil je trenutek resnice, ki se mu vlada premiera Rumorja ne more izogniti. Voditelj italijanskih neofašistov Almirante je namreč v Trstu izjavil, da gre največ zaslug za uradne italijanske pre-tenzije do jugoslovanskega ozemlja prav na račun odločilnega vpliva italijanskih neofašistov na Rumorjev kabinet. Torej se za vladno politiko zares skrivajo neofašistične sile in potemtakem so bila povsem na mestu jugoslovanska odločna opozorila, da se v notah italijanske vlade skrivajo fašistična sanjarjenja o prisvajanju tujih ozemelj. Petintrideseta povojna italijanska vlada je torej v svojo uradno politiko - sodeč po Almirantejevih besedah - sprejela fašistične teze. Tega do trenutka, ko to pišemo, Rumorjev kabinet še ni zanikal. Zaradi tega mora italijanska vlada (če hoče, da ji bo kdorkoli verjel) javno, uradno, brez kakršnihkoli slepomišenj, nedorečenosti in skrivanj za namišljenimi pravnimi tezami: — umakniti svoje ozemeljske pretenzije do Jugoslavije; — prenehati s samovoljnim in netočnim tolmačenjem mednarodnih pravnih dokumentov (mirovne pogodbe in memoranduma o soglasju); - končati svojo dvqlično politično prakso (da namreč z besedami priznava nedotakljivost evropskih meja, dejansko pa ukrepa prav nasprotno); - dokončno priznati že dvajset let trajajočo stvarnost, ki je ne morejo spremeniti nikakršna pogajanja in nobeni pritiski. To ni nikakršen ultimat, pač pa zgolj nakazovanje poti za odpravo zaostritve, kije vjugoslovansko-italijanskih odnosih nastala po krivdi Rumorjeve vlade. Dokler pa rimska vlada tega ne bo storila, smo lahko prepričani, da za njeno politiko in za njenimi uradnimi pretenzijami po jugoslovanskem ozemlju stojijo „sodobni italijanski črnosrajčniki", neofa-šisti> ki so jim popolnoma tuja vsa načela normalnega mednarodnega političnega obnašanja, načela miru in sporazumevanja med narodi; skratka ljudje, ki si na vse kriplje prizadevajo onemogočiti napredne težnje za ureditev sodobnega sveta, ki ne morejo pozabiti idej .,svojega" Benita Mussoli-nija, po katerega poteh zdaj stopa kolovodja italijanskih neofašistov Almirante. ZADNjE DNI PO SVETU..« • Golan v plamenih Potem ko so na izraelsko-egiptovski črti premirja po dolgih razgovorih dosegli razmik med silami obeh strani in ko s tega področja že precej časa ne poročajo o nobenih incidentih, pa divjajo na golanski fronti med Sirci in Izraelci boji že več kot štirideset dni. Tako stanje vzbuja v krogih vseh miroljubnih sil veliko zaskrbljenost kljub temu, da so se sicer minuli teden v VVashing-tonu prvič že sestali predstavniki ene in druge strani, da bi začeli pogovore o razmiku. Ta razmik, ki ga Sirijci ocenjujejo zgolj kot tehnični predpogoj za nadaljevanje mirovnih razgovorov, bo, kot vse kaže, težje doseči od tistega na Sinaju, zakaj obe strani za zdaj vztrajata na svojem, razlike med stališči pa so precejšnje. Nekaj upanja na boljše čase obeta sicer napovedani prihod ameriškega zunanjega ministra dr. Henryja Kissin-gerja, ki naj bi pomagal doseči kompromisno rešitev, toda čudežev vendarle ni mogoče pričakovati. Bilo bi zares škoda, če bi se spopad na Golanu, kjer sodelujejo v bojih na obeh straneh tudi tanki, oklepniki, letala in topovi, razmahnil do te mere, da bi postalo kakršnokoli razpravljanje o razmiku nemogoče, kajti očitno je, da miru na Bližnjem vzhodu nikakor ne bo mogoče doseči zgolj z razgovori med Egipčani in Izraelci (v kar sicer prvi ne pristajajo), marveč morajo biti pri tem udeleženi vsi, kar pomeni seveda tudi Palestinci. Ob tem velja opozoriti, da so v Izraelu po odstopu ministrske predsednice Golde Meir izvolili na tajnem zasedanjem centralnega komiteja vladajoče laburistične stranke novega kandidata za sestavo vlade, ministra Jacika Rabina. Kako bo njegova vlada ukrepala v bodočih mirovnih pogajanjih je težko reči, ni pa odveč pripomniti, da napovedujejo opazovalci nekoliko bolj trda stališča Tel Aviva. • Francija pred volitvami Medtem pa se v Franciji pripravljajo na predsedniške volitve, ki bodo 5. maja. Kdo bo novi francoski predsednik je še vedno stvar ugibanja, pri čemer pa se večina strinja, daje med množico dvanajstih (!) kandidatov izbor mogoč v bistvu le med tremi: Chabanom Delma-som, Francoisom Mitterran-dom in Giscard d'Estain-gom. Za zdaj nobeden izmed te trojice nima odločilne prednosti med volilci, pa se zato nekateri nagibljejo k mnenju, da bodo morali v skladu s francoskimi volilnimi zakoni volilci počakati na odgovor do 19. maja, ko bo drugi krog volitev. V dosedanji predvolilni kampanji ni bilo presenečenja. Nobeden izmed kandidatov, ki jih je topot zares neobičajno mnogo (med katerimi pa jih velika večina nima niti najmanjše možnosti, da zmaga), ni postregel z novostjo ali vsebinsko spremembo svojega predvolilnega programa. Kdo bo naslednik nedavno umrlega Georgesa Pompi-douja bo tako znano šele nekaj ur po končanih volitvah in nikakor ne prej. • Tretji teden na Vzhodni reki Šesto izredno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku je prešlo v svoj tretji teden. Doslej je v veliki dvorani sporočila svoje poglede na zamotano paleto problemov surovin ter razvoja večina izmed prisotnih dežel-članic, ki so se prijavile k razpravi. S tem, da se splošna razprava nagiblje h koncu, se začenja tudi tisto odločilno obdobje, ko naj bi dokončno formulirali sklepe, pri čemer se srečujejo predvsem z naslednjo dilemo: ali naj bodo ti sicer za vse sprejemljivi (ali vsaj za veliko večino), pa zato tudi hudo splošni in premalo akcijsko konkretni, ali pa naj bodo ostrejši, konkretnejši - pa čeprav se zaradi tega utegne z njimi ne strinjati pomemben del svetovnega parlamenta? Dilema seveda ni zgolj akademska, zakaj zadira pravzaprav v bistvo tega, kar I se sedaj že tri tedne dogajaj ob newyorški Vzhodni reki. I Osnutka dveh resolucij, ki so| jih predložili člani skupine j 77 držav v razvoju, še vedno I krožita med delegacijami,! toda dokončnih odgovorov] še ni. Stališča so si slejkoprej še j vedno hudo različna, pa če- [ prav je mogoče najti tudi | stične točke. Vsekakor bodo naslednji | dnevi dovolj otipljivo poka-[ zali, kaj si lahko obetamo od I izrednega zasedanja, ki je I bilo v krogih dežel v razvoju j pričakovano z neprikritim j upanjem - pa čeprav tudi z I zavestjo, da v desetletjih in I stoletjih nakopičenih pro-l blemov razvoja ne bo mogo-" če odpraviti prek noči. ŠTIPENDIRANJE - Na pobudo delavcev Majdanpeka in Bora je bila ustanovna skupščina Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in delavskih otrok. Doslej se je včlanilo 9.465 delovnih kolektivov in več kot 18.600 posameznikov iz vse države. Ti so že vložili 191 milijonov dinarjev. Titov sklad je enoten za vso državo, medtem ko se bodo sredstva oblikovala po republikah in pokrajinah. Merila za podeljevanje štipendij so enotna. POKROVITELJSTVO Predsednik republike Josip Broz Tito je prevzel pokroviteljstvo nad jubilejnimi XX. igrami bratstva in enotnosti, ki bodo od 25. do 30 junija letos v Celju. Obstaja celo možnost, da se bo predsednik Tito tudi osebno udeležil jubilejnih iger, na katerih bodo sodelovali mladi športniki, pesniki, glasbeniki in drugi iz Vinkov-cev, Zrenjanina, Titograda, Tuzle, Ohrida in Celja. ODGOVOR - Ob koncu svojega obiska v BiH se je predsednik Tito v Sarajevu sestal s tamkajšnjimi družbenopolitičnimi delavci in ob tej priložnosti v daljšem govoru pojasnil jugoslovanska stališča do italijanskega pohlepa po delu našega ozemlja. Pri tem je poudaril, da se o mejah nimamo kaj pogovarjati, da ne smemo nikomur popuščati in tudi ne smemo dajati nobenih koncesij. KANDIDATI - Republiška kandidacijska konferenca SZDL je določila za kandidata za člana predsedstva SFRJ in SRS Edvarda Kardelja. Za predsednika predsedstva SRS je predlagan Sergej Kraigher, za predsednika skupščine SRS dr. Marjan Bre-celj, za predsednika IS skupščine SRS pa inž. Andrej Marine. SOTOČJE - Pripravljen je načrt za ureditev sotočja Save do leta 2000. Za popolno ureditev sotočja, ki je dolgo 900 kilometrov, bo treba do leta 2000 vlagati vsako leto približno milijardo 890 milijonov dinarjev. Načrt med drugim predvideva gradnjo 33 bazenov za elektrogospodarstvo, 37 zaprtih kaset za ureditev namakanja, razna dela, ki naj zagotovijo varno plovbo, gradnjo hidroelektrarne, ureditev več ribnikov in podob- .IN DOMOVINI ZDRAVILO - Prihodnji mesec bodo najbrž že podpisali pogodbo o uvozu zdravila proti raku „ftorafur" iz Sovjetske zveze. Gre za enega novejših prepara-tov-citostatikov, ki ugodno delujejo pri več vrstah raka na želodcu. Sovjetsko podjetje Med-eksport je že prodalo nekaterim našim farmacevtskim tovarnam za 2,3 milijona dolarjev blaga. CENE - Predstavniki zveznega izvršnega sveta ter republiških in pokrajinskih izvršnih svetov so podpisali dogovor o izvajanju letošnje politike cen. S tem dogovorom je določeno, da je treba negativni vpliv nenormalno visokega povečanja tujih cen razporediti na vso družbo. Breme ekonomskih težav, ki so nastale v zadnjem času, naj bi tako čutili vsi: Občani, delovne organizacije in družbeno-politične skupnosti. Določeno je tudi, da se do konca leta lahko povečajo cene za največ 11,1 odstotka v primerjavi s cenami iz lanskega decembra. Zivljenski stroški naj I bi se na sploh povečali za 8,81 odstotka. DENAR - Nekaj več kot 2001 direktorjev, profesorjev, zdravili-1 kov, trgovskih potnikov, nogo I metašev in dva trenerja prvoii-l gaških ekip iz petih beograjskih | občin, bo moralo vrniti svojimi blagajnam 4,6 milijona dinarjev. [ Za toliko so prekoračili lanske | maksimalno dovoljene zaslužke,! predvidene z družbenim dogovo-1 rom (največ 7.863 dinarjev na| mesec). MANDAT - Petnajsta volilna I konferenca ZK Vojvodine je s I potrditvijo političnih ocen, kil jih vsebujejo partijski dokumen-l ti, sprejela sklepe, ki določajo) osnovne smeri idejnopolitične | dejavnosti komunistov v tej po-1 krajini v prihodnjem obdobju. I Soglasno so sprejeli tudi predlog, I naj bi X. kongresu ZKS poslali I pismo z zahtevo, naj tovariša! Tita izvolijo za predsednika ZKJ J brez omejenega mandata. KOZMONAVT SATALOV V JUGOSLAVIJI - General major Vladimir Aleksandrovič šatalov, kozmonavt in dvakratni heroj Sovjetske zveze, je te dni na obisku v Jugoslaviji kot gost zveze inženirjev in tehnikov, Ljudske tehnike in astro na vtske ter raketne zveze. Kozmonavt Šatalov je trikrat poletel v vsemirje, zdaj pa vodi priprave sovjetskih kozmo-navtov. Pri nas se je Vladimir Šatalov sestal s številnimi strokovnjaki in obiskal več mest. Na fotografiji se sprehaja po starem delu Zagreba. GRADNJA CESTE SARAJEVO - ZENICA - V ročnem razvojnem načrtu SR Bosne in Hercegovine je pre videna zgraditev in obnovitev vseh starih cest. V tej republi se zavedajo, da se lahko navzven odprejo le z dobrim cestnil omrežjem. Najpomembnejša cesta, ki so jo že začeli gradil je avtocesta med Sarajevom in zienico. Cesta bo dolga ( kilometrov in vodi ob dolini reke Bosne. Graditelji obijubjj jo, da bodo cesto zgradili do konca leta. NAŠ ČAAS David Jazbin šek Ivan Lesnik Franc Delopst „SIGMA" -ŽALEC SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN GRADBENA MONTAŽA se spreminja V Topolšico, kraj, ki postaja vse bolj zdraviliško in letoviško nan daleč naokoli, nas pot pripelje po lepi slikoviti dolini obdani z toeh strani z gozdnatim svetom. To prijazno dolinico ob Toplici spira strmo pobočje — zaselek Lom , kjer je 54 hiš s 174 prebival-l Hiše so po tem strmem pobočju raztresene precej narazen druga d druge in obiskovalcu se prvi hip zdi, da bodo zdaj zdaj zgrmele v olino. Življenje ljudi na Lomu je ze-trdo. Dolga leta so gledali v olino pod sabo na lepe asfalti-ane ceste. Tudi sami so si želeli esto. Ne asfaltirano, ampak tj takšno, da bodo tudi do rojih domačij lahko prišli z vtomobilom; da jim ne bo tre-a več prenašati tega kar potre-ujejo za življenje v rokah, na ■menih ali prevažati na garah. Složno so zavihali rokave, zagrabili za krampe ter se zagnali jr spopad z naravo. Delo še zdaleč ni bilo lahko. Ker'je teren telo skalnat, so jim pogostokrat odpovedali krampi in pomagati » si morali z razstrelivom ali Irugimi stroji. Več let so gradili cesto, ki je za njih zdaj resnično pravo okno v svet. Glavna dela (o končali lani. Morajo jo le še posuti s peskom in prek nje napeljati betonske kanalnike. redili cesto1 že so se lotili druge prav tako zelo zahtevne in težke naloge. 27. aprila lani, torej pred letom dni so pričeli priprave za gradnjo vodovoda. Ker gredo dela že h koncu, smo se prejšni teden odpravili med te prijazne ljudi. Njihovi obrazi so v teh dneh zagoreli od sonca, ki se mu izpostavljajo pri delu, njihove roke, vajene težkega dela pa so te dni žuljave; zaradi skalnatega terena, ki so mu ponekod kos le s kompresorjem in želje, da bi v njihova stanovanja čimprej stekla dobra pitna voda. Delajo vsi. Mladi in stari, pa tudi tisti Lomčani, ki imajo že kakšno leto čez sedemdeseto, „Na lomu ni nobenega izvira vode,',,nam je ob prihodu dejal predsednik gradbenega odbora David Jazbinšek. Zato smo že leta in leta odvisni od vode, ki jo nastrežemo s streh v vodnjake, ki smo si jih morali v ta namen skopati. Zaradi bolj redkih padavin v zadnjih letih, je pomanjkanje vode postajalo vse bolj občutno. V izgradnjo vodovoda so nas silili tudi higienski razlogi, saj je ozračje iz dneva v dan bolj onesnaženo, to potrjuje tudi bakteriološki izvid vode na Lomu. Najprej smo želeli vodovod vleči s Slemena. V tem primeru bi vodo dobili vsi. Tudi gospodinjstva na vrhu Loma. Vendar se v to akcijo zaradi ogromnih stroškov, ki bi pri tem nastali, nismo spustili. Na privolitev uprave bolniške enote v Topolšici smo sklenili, da bomo vodo vlekli iz njihovega rezervoarja, kar je bilo za nas edino sprejemljivo glede finančnih stroškov. Takoj smo se lotili zbiranja sredstev. Na zboru občanov februarja lani smo sprejeli sklep, da bomo referendumska sredstva, 100.000 dinarjev, ki so bila namenjena za adaptacijo prosvetnega doma v Topolšici, porabili za vodovod. Konec leta smo dobili še osem starih milijonov iz občinskega sklada Življenje na Lomu • ZAKLJUČNA PREDSTAVA NAŠE BESEDE 74 _:_* V Šmartnem ob Paki Rozalija Penšek ki so nam pomagali kopati vodovod." Odpravili smo se skoraj po tri kilometre dolgi terasi vodovoda, ki gre po cesti, naprej ter se ustavili pri KARLU LUKAN-CU: „Prav zdaj sem zaradi suše brez vode. Ponjo se vozim zdaj, ko imamo cesto, s fičotom v Strmino. Cesto smo si gradili od leta 1954 naprej. Gradnja je zaradi skalnatega terena zelo po- NOVO NA TRGU . PRVI TRAJNO GOREČI KOTEL NA TRDO IN TEKOČE GORIVO - specialno prirejeno kurišče za zgorevanje vseh vrst domačih goriv im odpadkov - g čestita ob 1. maju in se priporoča DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA 1. MAJ -MEDNARODNI PRAZNIK DELA TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ MLADINSKA KNJIGA Velenje IZDELOVALNICA GUMIRANEGA PAPIRJA VELENJE Ob mednarodnem prazniku dela — 1. maju želimo vsem lovnim ljudem in poslovnim prijateljem nove delovne dos _ ke želi ob 1. maju — mednarodnem dnevu dela mnogo delovnih uspehov. GALIP - ŠOŠTANJ Iz zanimivega programa nudimo: - moderno izvedene kop. kadi, razno embalažo, moderne gumbe in okrasno okovje Poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem iskreno čestitamo ob prazniku dela - 1 maju Za prvomajske praznike obiščite gostinske obrate GOSTINSKEGA PODJETJA „KA JU HO V DOM" 1. ŠOŠTANJ STRNIMO NAPORE ZA LEPŠI JUTRIŠNJI DAN! Delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo za slovem praznik 27. april in mednarodni delavski praznik 1. maj SKUPŠČINA OBČINE VELENJE OBČINSKA KONFERENCA Si OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA Zl OBČINSKO ZDRUŽENJE ZB OBČINSKA KONFERENCA Zl NAŠ f GIP »VEGRAD« Velenje v Članom kolektiva, i I občanom in delovnim i ljudem velenjske občine ■ • želimo prijetno i 1praznovanje in čestitamo ob 1. maju — mednarodnem dnevu dela URAR - ZLATAR PIREČNIK Velenje, Celjska cesta 37 Želim prijetno praznovanje in čestitam! VETLOBNI NAPISI EKLAME VETLOBNA TELESA inko Dobnik, ing. oštanj, Tekavčeva 1 Čestitam za praznik dela in priporočam svoje usluge! :RIZERSKO - KOZMETIČNI SALON MUJADŽIČ VE-.ENJE Cenjenim strankam želi srečne prvomajske praznike in se iriporoča za obisk Slaščičarna VIOVH Šoštanj Čestitamo za 1. maj in priporočamo svoje slaščičarske zdelke! APETNIK DlCEHNER 'elenje, Prešernova 7 se priporoča in čestita ob 1. maju! Cvetličarna I RIS Velenje se priporoča in želi prijetno praznovanje :rizerskii salon IVI CA - VI KI CA felenje. Celjska cesta 14 Priporočamo se za obisk in čestitamo ob 1. maju • 15. JUNIJA BO NA GRAŠKI GORI - GORI JURIŠEV ZBOR SLOVENSKIH PIONIRJEV, NAJVEČJA PRIREDITEV OTROK PRI NAS V TEM LETU:_ Gora jurišev bo znova oživela Pred petimi leti, 1969 leta so slovenski pionirji prvikrat prehodili legendarno pot XIV. divizije od Suhoija do Mozirskih planin. Pohoda po 12 slovenskih in 14 hrvaških občinah, kjer je vodila leta 1944 pot borce Štirinajste, se je udeležilo okrog 30.000 pionirjev iz obeh bratskih republik, zaključna prireditev pa je bila v Velenju. Letos, ko potekajo tri desetletja od slavnega pohoda XIV. divizije na Štajersko, bodo mladi znova krenili na pot, da bi se naposled 15. junija zbrali na Graški gori - Gori jurišev na zboru slovenskih pionirjev, ki bo največja otroška prireditev pri nas v letošnjem letu. Glavni gostitelj slovenskih in hrvaških pioniijev in drugih gostov bo občina Velenje, v priprave pa sta se vključili tudi občini Mozirje in Slovenj Gradec, ki sta s predstavniki zastopani tudi v osrednjem organizacijskem zboru in v posameznih komisijah. Osrednjemu odboru predseduje Janez Vinkler iz Ljubljane, podpredsednik pa je Martin Primožič, predsednik občinske konference SZDL Velenje. Organizacijo zbora slovenskih in hrvaških pionirjev na Graški gori so podprle Občinska skupščina Velenje in vse družbeno politične organizacije, pričakujejo pa podobno pomoč in razumevanje tudi temeljnih organizacij združenega dela in vseh drugih. Veliko dobre volje za pomoč kažejo tudi prebivalci partizanske vasice Plešivec, ki so pripravljeni storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi se mladi sredi junija na Graški gori kar najbolj počutili. Udeleženci zbora pionijjev bodo šli na Graško goro iz dveh smeri; iz Mislinjske doline bodo krenili na pot pionirji iz Štajerske in Koroške, drugi pa iz Velenja. Pešačili bodo najmanj uro, in sicer v kolonah, na čelu kolon pa bodo pionirski prapori, zastave in harmonikarji. Slavje na Graški gori se bo začelo ob enajstih, glavni govornik pa bo Viktor Avbelj - Rudi. Na začetku slovesnosti bo uprizorjen partizanski napad na Graško goro, na slavnostni prostor pa bo prikorakala v spremstvu borcev Pionirska XIV. divizija, sestavljena iz pionirjev iz občin iz Slovenije in Hrvaške, kjer se je pred tremi desetletji prebijala Štirinajsta divizija na Štajersko. Predstavniki Pionirske XIV. divizije bodo predali prapor zadnjemu komandantu XIV. divizije Tonetu Vidmarju - Luki in mu predali dnevnik, ki ga bodo pisali med pohodom. Raport pa bodo predali tudi pionirji, ki bodo predali kurirčkovo pošto Predsedniku Titu za njegov 82 rojstni dan. V polurnem kulturnem programu bodo sodelovali združeni šolski pevski zbori, 2 godbi na pihala, moški pevski zbor in recitatoiji. Slavje in program bo izzvenel v veliki želji vseh pionirjev za mir v svetu. Zato bodo na Graški gori spustili tudi pisa- ne balone s parolami o željah mladih za mir, spustili pa bodo tudi golobe — simbole miru. Po kulturnem programu in zborovanju se bodo zbrali pionirji ob tabornih ognjih, kjer bodo formirali posamezne partizanske enote. Ob tabornih ognjih se bo, po partizanskem kosilu, ki ga bo pripravila JLA, začel program, ki ga bo obeležilo igranje fanfar, dviganje za- stav in prižiganje ognjev. Priložnostni program bodo pripravili ob tabornih ognjih udeleženci zbora sami, borci pa jim bodo pripovedovali o revolucionarni poti posameznih partizanskih enot. Sledil bo tudi krajši zabavni program. Predvidoma ob četrti uri popoldan pa bo več tisoč udeležencev velikega zbora pionirjev začelo zapuščati Graško goro - Goro Jurišev. V četrtek, 18. aprila so učenci osnovne šole Gustav Šilih Velenje skupaj s podružnično šolo v Paki priredili prisrčen sprejem kurirčkovi pošti s pozdravi predsedniku Titu za njegov rojstni dan. Na slovestnosti pri spomeniku padlega kurirja v Paki, ki so se je poleg učencev in učiteljev omenjenih šol, udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij velenjske in slovenjgraške občine, je spregovoril preddsednik občinskega odbora ZZB NOV Filip Lesnjak. Kurirčkovo pošto, ki so jo v Pako prinesli pionirji osnovne šole na Kozjaku, so pioniiji Gustava Šiliha sprejeli z obljubo, dajo bodo varno ponesli naprej do prve javke. Na Rudarskem šolskem centru Velenje so bile v petek, 19. aprila volitve v samoupravne organe OZD RŠC, svete TOZD in v komisije delavske kontrole OZD, TOZD in delovne skupnosti skupnih služb. Od 2109 volilcev jih je volilo 1966 ali 93 odstotkov, med njimi prvič tudi vsi učenci. _ *t VELIKA PRIPRAVLJENOST DELOVNIH LJUDI IN MLADIH ZA SPREJEM V ZK: Letos že okrog 100 novih članov ZK Naši delovni ljudje kažejo vse večjo pripravljenost za sprejem v Zvezo komunistov. Ta pripravljenost, posebej še delavcev iz neposredne proizvodnje in mladine, da se lotijo razreševanja vseh problemov in nalog, pred katerimi je v tem trenutku vsa naša samoupravna socialistična skupnost, je še posebej izstopala v času priprav na VII. kongres Zveze komunistov Slovenije in na X. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Tudi v Šaleški dolini smo priče takšnemu razpoloženju in pripravljenosti. Lani so v občini Velenje sprejeli v Zvezo komunistov okrog 400 novih članov, kar je med drugim tudi odraz velikega zaupanja v avantgardo delavskega- razreda. Vse pa kaže, da bo letos število novospre-jetih komunistov še večje. Mno- MlRO HUDOVERNIK TESARSTVO VELENJE Ob prazniku dela iskreno čestitam! žični sprejemi novih članov v Zvezo komunistov so bili doslej že na Gimnaziji Velenje, na organizaciji ZK Velenje - teren ter na organizaciji prosvetnih delavcev, kjer so skupaj sprejeli v ZK 44 novih članov. Zadnji petek pa so sprejeli v Zvezo komunistov 45 novih članov tudi na organizaciji ZK Rudarskega šolskega centra Velenje. Med novosprejetimi člani so dijaki poklicnih in srednjih šol, mladi delavci iz neposredne proizvodnje ter mlajši prosvetni delavci. Na sprejem novih članov se pripravljajo zdaj tudi komunisti v TGO Gorenje Velenje, na Rudarsko elektro energetskem kombinatu Velenje ter še v vrsti drugih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. Istočasno pa poteka ustanav- ljanje novih organizacij ZK. Te so v zadnjih tednih že ustanovili v Gostinskem podjetju Paka Velenje, v Kleparstvu — vodovod Šoštanj, v Izdelovalnici gumira-nega papirja Velenje ter v Vzgojno varstveni ustanovi Velenje. V Škalah pri Velenju pa je začel delovati v okviru tamkajšnje krajevne skupnosti stalni aktiv članov ZK. Ustanovitev organizacije ZK pripravljajo tudi v okviru temeljne organizacije združenega dela Pošta Velenje ter še v nekaterih drugih temeljnih organizacijah združenega dela v Šaleški dolini, koder komunisti dozdaj niso bili povezani. Računajo, da bodo še letos delovale v prav vseh temeljnih organizacijah združenega dela organizacije Zveze komunistov. š ČA5S NAS ROMAN Ko je v preteklem letu reprezentanca Italije premagala nacionalno moštvo trikratnega svetovnega prvaka Brazilijo 2:0, je predsednik Brazilske konfederacije športov Joan Avelans, veselo vzkliknil: - Bravo, izgubili smo' Odlično, sijajno! Presenečenim novinarjem je takoj razložil, zakaj je tako vesel ob porazu svoje reprezentance: - V športu, posebno v nogometu je najslabše, če misliš, da si nepremagljiv. Občutek premoči je prav tako nevaren kot kompleks manjvrednosti. Zato je potrebno, da nogometaši od časa do časa doživijo hladen tuš poraza. Poraz proti Italiji riam bo bolj koristil kot pa, če bi srečanje prepričljivo dobili. Državna reprezentanca Brazilije redkokdaj izgubi tekmo in strah pred porazom zelo obremenjuje naše nogometaše. Strah pred porazom mora izginiti in zato morajo naši nogometaši poraz tudi doživeti. Avelansovo navdušenje nad porazom je še bolj razumljivo, če pogledamo statistiko. Brazilija povprečno izgubi samo vsako petindvajseto tekmo . . . Brazilija prihaja na deseto svetovno prvenstvo z aureolo trikratnega svetovnega prvaka. Toda strokovnjaki jih tokrat postavljajo šele na tretje mesto, za Nemčijo in Nizozemsko. In zakaj? Vsi južni Amerikanci in tako tudi igrajo vedno slabše v Evropj na domačih tleh, pred svoji peramentnimi navijači in po toplim podnebjem. Poleg Brazilija v zadnjih letih izgi kaj nogometnih velemojstre, bili hrbtenica nacionalnega! in najzaslužnejši za odliči tate. Posebno se to pozna igri napada, iz katerega so| kralj nogometa Pele, Tosta prenehal igrati lansko leto za ... V Nemčiji nas bodo prav 'o izzivali in nekateri igrali pro-m grobo .. . opozarja Žagalo. -vse moramo biti pripravljeni. Ne imo se pustiti izzivati. Naše geslo - pokazati našo igro v vsej njeni (ti in moči! Ce nam bo to uspe- POTREBUJETE LJUBEZEN POTREBUJETE LJUBEZEN? 1. Kaj menite, da je skrivnost dobrega spanja? a) pozabiti na skrbi b) spanje z mirno osebo c) se fizično močno utruditi 2. Kako se je najlažje izogniti prepiru? a) s pomočjo diplomacije b) z energičnim nastopom c) odvisno od sobesednika 3. Kateri način za preganjanje dolgega časa na potovanju je najboljši? a) klepetanje s simpatičnim sopotnikom 9 b) branje zabavne knjige 8 c) spanje 7 4. Kako bi lahko obogateli? a) Odvisno od sreče b) z brezobzirnostjo c) z vnovčenjem svojih kvalitet 5. Kdaj se začne staranje? a) takrat, ko prenehate z neumnostmi b) s strahom pred ogledalom c) ko se počutite stari 6. Kakšna je po vašem karakterna oseba a) oseba, ki se nikoli ne laže b) oseba, ki redkokdaj govori o sebi c) oseba, ki rada nudi pomoč drugim 7. Kdo je simpatičen? a) oseba, ki se vedno obnaša povsem naravno b) oseba, ki misli prav tako kot vi c) oseba, ki ima zelo razvit smisel za humor 8. Kdaj ste najbolj žalostni? a) ko doživite neuspeh na delu (v šoli b) ko ste brez prijateljev 8 c) ko ste brez ljubezni 9 Zberite: 25 do 29 točk — ne potrebujete veliko ljubezni. Sami ste prepričani, da je seks nekaj naravnega. V ljubezni vas veliko bolj privlači prijateljstvo, zaradi iskrenosti in nekoristoljub-nosti, na kateri je osnovano. 30 do 34 točk - potrebujete več temperamentnosti in junaštva. Strah vas je pred resnejšimi zvezami. Ne pozabite, tisoč majhnih plamenčkov greje slabše kot en sam velik plamen. 35 do 39 točk — brez ljubezni ne morete živeti. Ljubezen diktira vaše življenje in zaradi nje ste se pripravljeni tudi žrtvovati. Ljubezen vas privlači in pohvalite se lahko, da znate iz nje izvleči največje zadovoljstvo. feliko vprašanje pa je, če so da-nje sposobnosti reprezentance lilije enakovredne tistim pred mi leti? Nas Jugoslovane to še i, •,, y— --------7--pebno zanima, ker se bo s sre- škodbe očesa, Jerson, kije, jem naše reprezentance in repre-lgrati zaradi poškodbe kolen tance Brazilije 13. junija na tem, ko sta iz obrambe izpa ldstadionu v Frankfurtu začelo raldo in Bnto zaradi slabe ieto svetovno prvenstvo Je do-Vsi, ki so imeli priložnost 1 j, ee ves svet trdi, da imamo za novo reprezentanco Brazilij igo prav toliko možnosti kot da ni vec tisto, kar je bila.' izilci? lektor Brazilije Mario Žagal optimist. - Vem, da si vsi želijo pq svetovnega prvaka, toda ve ga tudi bojijo! V Nemčiji 1 težko delo in velike preišku da verjamem v naš uspeh. Žagalo je pred kratkimi imena 22 nogometašev, ki L stopili na svetovnem prvenstl prvimi bodo Eneas, osemn član „Portugeza", ki so že preimenovali v „malega| Ademir de Guia, enaintridef zvezda ,,Palmeirasa", ki so 1 biscitom vrnili v reprezenta jači Mirandinija iz ,,Sao Paol di Pereira iz „Palmeirasa" inl ,,Kruzeirosa" ... Da se tudil liji nogometaš ne rojeva čezl trjuje dejstvo, da je iz ekipef stadionu „Acteka" v Meksl štirimi leti v finalu sveL prvenstva premagala Italijo! Mario Žagalo znova poklic -- zastavo" vse nogometaše, ri IPRAVLJENO ZA SVE-štete petorice (Pele, Tostao, NOfiOMFTMrt PP Evetelado in Brito) ... To t PR" meni, da so tudi v Braziliji 1 IN5).1 ~ v Muenchenu za- gometaši - redkost. - Po medicinskih testih prezentance izpadel tudi naš ičujejo priprave za svetovno pi&?*no prvenstvo. Tudi na- Carios Alberto", - je žalostn reprezentanca se je začela čil Žagalo. - Izguba Pelea, raJno pripravljati, saj JO na Jersona in Carlosa Alberta U lenstvu čaka veliko preptek, bo vpliva na mlade igralce. se bo hotela kar najbolje vili smo nov sistem igre, k „„ „„„„„ j„ varja današnji sestavi. To je flt!- Ozreti ne smemo, da cija 4-4-2. Ni težko zaklju ■ nogometaši igrajo v skupini imajo v rokah ključe do ipaj z Brazilci, ki so kar tri- štirje igralci iz srednje linije, it zapovrstjo osvojili svetovni vati bodo morali tudi na sn lov _ Na fotografiji je la. rena m v prvi liniji napada. 5,a"J* Jc t"" aldo in RiveUino sta odlična ' 23 svetovno nogometno njima se bo pridružil še enstvo. §i|iB|i|§|| Modna kreatorka Staša - Seveda. Poigraval se je, sproščen duševno in telesno. Tako je dobro čutila, da besede ne prihajajo iz njegove duše in je vztrajala: - Si zares prepričan? Se ne bi bal? S hudomušnim pogledom ji je bedasto odgovoril: - Bal česa? Ves dialog se je vračal besedo za besedo. - Si predstavljaš, kakšni so bili najini dnevi? Ni rekla najine noči, pač pa dnevi, kot bi imela namen vse življenje preživeti v postelji. - Počasi bi se privadila. - Cesa? - Naju dveh. Gisele pa je bila v senci poleg njega, zrla v isto cesto pred seboj, v isto drevje, pred njo so se prikazovali isti kažipoti in potem spet izginili v temi. Mikalo,ga je, da bi jo prijel za roko, pa si ni upal. GEORGES SIMENON popoldanski prizor. Predvsem pa ni vedela za njegove odnose z Andrejo, čeprav je verjetno že slišala za nekatere druge zgodbice. Pa vendar se je ravno teh dvanajst kilometrov počutil tako blizu nje, tako navezan nanjo. Skoraj bi ji dejal: -Potrebujem te, Gisele. Potreba, da jo čuti ob sebi. Potreba, da mu zaupa. - Ko pomislim, koliko let sem izgubila zaradi tebe. To ni bil glas njegove žene, bil je Andrejin, nekoliko hripav, prihajal je z dna grla. Očitala mu je, da je pri šestnajstih letih odšel iz vasi in se šel učit obrti drugam. Odšel je v Pariz in tam delal v neki garaži, dokler ga niso poklicali v vojsko. Zanjo se ni nikdar zmenil. Zanj ni bila nič drugega kot prevelika punca, ki je živela na gradu in katere oče je bil heroj. Vzvišeno, hladno dekle. Kip. — Čemu se smeješ? Nenadoma se je za volanom zasmejal, zarežal. — Spomnil sem se filma. — Se ti je zdel dober? — Kot vsi filmi. Kip, ki je prav smešno oživel in ki ga je vprašal, zazrt nekam daleč: še vedno silno suho in njene blede prsi so bile upadle. Kako bi razložil drugim, da jo ljubi, ko pa tega ni bil zmožen razložiti niti njej? - Lahko noč, Tony. — Lahko noč, Gisele. Utrnila je svetilko na nočni omarici, bila je na njeni strani. Zjutraj je vstajala prva in pozimi je bil tedaj še mrak. Kaj ni za hip oklevala, preden je prekinila stik? Zadržala je dih. Klik? TRETJE POGLAVJE Ni bil živčen temperament; v Poitiersu so to dokazali številni testi. Najprej ga je pregledal jetniški zdravnik, potem psihiater, potem pa tista čudna ženska s ciganskimi očmi, doktor psiholog^, ki se mu je včasih zdela komična, spet drugič pa precej grozljiva. Vsi skupaj so se najbolj čudili njegovi umirjenosti, celo očitali so mu to: nekdo na porotnem sodišču, glavni odvetnik ali zastopnik v civilu, bo to umirjenost imenoval za cinizem ali agresivnost. Res se je v večini prime- Nekega dne bo to priznal profesorju Bigotu, ki ga je raje obiskoval v celici kot v jetniški bolnišnici. Čeprav mu je stražnik vedno prinesel stol, je redno sedel na rob postelje. — Če prav razumem, ste svojo ženo ljubili? Tony je razširil roke in od sile bedasto odgovoril: -Da. -Pač pa le stika niste našli z njo .. . Nikdar ni niti posumil, da bi bilo lahko življenje tako komplicirano. Kaj je psihiater pravzaprav razumel pod besedo stik? Živela sta kot vsi drugi, ne? — Zakaj po Marianne nista imela drugih otrok? — Ne vem. — Si jih nista več želela? Nasprotno! Sam bi si jih želel šest, želel bi si jih dvanajst, polno hišo, kot v Italiji. Gisele je govorila o treh, o dveh dečkih in deklici, in z ničemer se jih nista izogibala. — Šte imeli pogoste spolne odnose z ženo? — Predvsem v začetku. Bil je odkrit, prav ničesar ni skrival. Vživel se je v igro in navdušeno poskušal razumeti tako kot njegovi zaporedni sogovorniki. — Med njeno nosečnostjo je bilo vsekakor obdobje, ko ... — Ste se tedaj navadili obiskovati druge ženske? — Do tega bi prišlo tako ali drugače. — Je to potreba? — Ne vem. Takšni so vsi moški, ne? Profesor Bigot je imel kakšnih petdeset let, odraslega sina, ki je študiral v Parizu, njegova hči pa se je pred kratkim poročila s hematologom in mu je pomagala pri laboratorijskem delu. Psihiater je bil zanemarjen, obleke so visele na njem; zmečkane, pogosto so jfai.toanjkali gumbi. Nepre-staJ»;*vje usefcaval,>kot bi imeln&hod,. Kako le bi razjasnil vožnjo sredi noči? Zgodilo se ni nič posebnega. Z Gisele ni spregovoril več ko dvanajst besed. V tistem trenutku je bil prepričan, da ne ve ničesar, da ne ve za - Povej mi, Tony. Če bi bila prosta? Vsakdo je vedel, da je Nicolas bolan in da ne bo dočakal starosti, toda da bi o tem razpravljali že zdaj! Naredil se je, kot bi ne slišal. - Bi se ti tudi osvobodil? Lokomotiva je besno za- piskala. - Kaj praviš? - Vprašam te, če bi se tedaj .. . Kaj bi ji le odgovoril, če v množici, ki je prihajala s postaje in prečkala trg, ne bi prepoznal Nicolasa? Ko sta prišla domov, je bila v pritličju luč. Sestri Molard vsekakor nista pozabili pogledati na uro, svoje šivanje sta umaknili in bili pripravljeni, da odideta; navajeni sta bili, da ležeta ob devetih, včasih celo prej. - Avto zapeljam v garažo. Izstopila je in obšla hišo, da bi vstopila skozi kuhinjo, on pa je zapeljal tovornjak v skladišče mehaničnih pošasti, ki so bile rumene in živordeče barve. Ko je prišel do hiše, sta gospodični prestopili vhodni prag. - Lahko noč, Tony. - Lahko noč. Gisele je pogledala okrog sebe, da se prepriča, če je vse v redu. - Bi kaj spil? Nisi lačen? - Hvala. Kasneje se bo vprašal, če ni v tem trenutku pričakovala kakšne kretnje ali besede. Ali je možno, da bi intuitivno občutila grožnjo, ki je visela nad njima? Ko sta se vračala-iz kina, je ponavadi takoj odšla gor in prisluhnila, če Marianne spi. - Vem, da je smešno, mu je priznala nekega večera. To se mi zgodi le izven doma. Kadar sem tu, se mi zdi, da jo varujem. Popravila se je: - Da jo varujeva. Kakor hitro pa se oddaljim, se mi zazdi tako nemočna! In zareš ae je sklonila nad hčerko, vznemirjena, dokler ni začutila njenega pravilnega dihanja. Sam ni našel besedice. Kot vsak večer sta se drug ob drugem slekla. Odkar je bila Gisela mati, je imela boke, sicer pa je bilo njeno telo rov obvladal in je dogodkom raje oprezno sledil, kot pa da bi jih pospeševal. Kajti tistih štirinajst dni v Sables-d'01onne niso bili srečni? Srečni in nekoliko žalostni, zakaj njegove trenutne vznemirjenosti niso ostale prikrite ženi in hčerki. Živeli so tako kot večina letoviščarjev; zajtrkovali so na terasi. Marianne že v rdečih kopalkah, ob devetih pa so se vsi trije odpravili na plažo. Dva dneva sta bila dovolj in že so bile tu navade, obredi, v jedilnici Črnih sten so spoznali sosede, se nasmihali staremu gospodu in stari gospe pri mizi nasproti njihove, ki sta ljubeznivo kimala Marianne; deklici je bila posebno všeč gospodova brada. — Če še malo nagne glavo, bo brado pomočil v krožnik z juho. Vsak večer ga je skrivaj opazovala, prepričana, da se bo njena želja uresničila. Isti ljudje, zjutraj in popoldne, so se zleknili pod sončniki okrog njih: plavola-sa gospa, ki si je počasi natrla hrbet z oljem, legla na trebuh, snela naramnice kopalk in zatem ves dan ni prenehala z branjem; naokoli so se podili slabo vzgojeni otroci Parižanov, Marianne kazali jezik in jo v vodi tunka-li. . . . Gisele se skoraj ni mogla privaditi brezdelju in je pletla svetlomodro jopico, ki jo bo imela njuna hči ob začetku šole. Njene ustnice so se molče premikale, medtem ko je štela vrstice. Kaj se ni ideja za njihove počitnice v Sables izkazala za odlično slepilo? Igral se je z Marianne, jo učil plavati in jo držal pod brado, ženo je tudi "poskušal naučiti, toda kakor hitro je izgubila tla pod nogami, je skoraj ponorela, mahala z rokami okoli sebe in se obešala nanj. Ko jO je enkrat oblil nenaden val, je imel občutek, da v njenem pogledu bere strah. Ne strah pred moljem. Strah pred njim. Ure in ure se je kazal mirnega, sproščenega, se igral z žogo in se z Marianne sprehajal do konca nasipa. Zvezde se ne rojevajo t noč Spodnje perilo Spodnje perilo je na]< novnejši del naše garderol Res. da je skrito pod obleki} vendar pa je od njega v vel meri odvisen zunanji izgle Še posebno to velja zdaj,' pomladnih in poletnih dne ko postanejo oblačila tanj! in lahkotnejša. Zato je na tem področju moda skrbela za razveseljive spri membe. Morda je naj] membnejša razlika v tem, sodobno spodnje perilo ovira gibanja, temveč doj šča in celo skrbi za to, daj telo prožno, da koža dihai podobno. Za zunanji vi« pa je najbolj pomembno, je perilo dovolj veliko, da; kakor ni pretesno, kar se da skriti pod nobeno ■ ko, ,-■ , ; Zelo priljubljeni so pos ".•.kompleti nedrčka in vfpjh tenki lahki in oprfi Hlačke so ozke, nedrček je nepodložen in ud ob« Tudi paleta barv se je pc stiila. posebno razveseljivajj barva polti. Schubert, 284etna ta iz Hamburga, ki je iaj že drugič angažirana tuli pri filmu v Rimu. Znana : postala predvsem po kratki ljubezenski dogodivščini z ~ Tiardom Burtonom, s ka-erim sta se spoznala in sre-a ob snemanju filma njebradec". Vraževerne Švicarke JZERN - Tisoče Švicark je po !*i izjavah v življenju že bilo so-z nadnaravnim in nedoumlji-, To izhaja iz ankete luzernskega ' uta za iraziskovanje javnega t odstotkov anketiranih Švi-se je po laastni izjavi že soočilo ki, ža j katere niso našle na-razlage. MHnoge Svicarke so go-o čisto (določenih primerih v družini alti med znanci, pred-o jasnowidnosti in prenosu . Štiri oodstotke anketiranih ni, da je že srečalo mrtve osebe, itere pa sod videle celo zle du- wmmmmammmmmmmmmmmtamam FELJTON • Se dolgo potem, ko |e 7. maja 1945 nacistična NemCIia že kapitulirala, so na naših tleh še vedno divjali hudi boji, ki so se končali šele 15. maja VOJNAPO KONČANI VOJI^I Milojevič, topničar iz Druge baterije. ,,Tako in tako smo ostali brez granat. Če bi se vojna nadaljevala še nekaj dni, bi nas morali premestiti v intendantski bataljon." Niso jih premestili k intendantom, pač pa v pehote. „Iz Krapine prodira velika kolona ustašev," je prišlo sporočilo iz štaba brigade. „Treba jih je zaustaviti in razbiti za vsako ceno." In tako so morali topničarji, ki so bili edina večja enota v bližini, zamenjati topove za puške ter se spopasti z usta-ši. Aleksander Milojevič je skupaj s tovariši iz svoje posadke živel že dva dni pri neki družini v hiši na robu naselja. Domačini so jih prosili, naj bodo obzirni z bolnikom, ki da nepremično leži že poldrugo leto v prehodni sobi. Zato so bili topničarji ves čas tiho kot miške in kadar so ravno morali v sobo, kjer so spali, so hodili pazljivo, po p'stih. Bolnik, ki je ležal v sobi, skozi katero so morali vsaj dvakrat dnevno, je imel oči skoraj ves čas zaprte. Ko je prišlo povelje za odhod, so topničarji pograbili puške in odkorakali proti Krapini. Aleksander Milojevič je bil že sto metrov od hiše, ko je nenadoma opazil, da je pozabil na postelji torbico. Obrnil se je in stekel ponjo. Bila je še vedno v hiši. Vzel jo je in odšel iz hiše. Hitro je dohitel kolono, ampak ves čas mu nekaj ni dalo miru. Razmišljal je, kaj ni v redu, ko se mu je nenadoma posvetilo. V izbi, skozi katero je stekel v svojo sobo, ni bilo več bolnika na postelji! Zakaj? Kje je? Povedal je komandirju, kaj je videl in ta se je naglo odločil. S tremi borci je stekel nazaj k hiši. „Kje je bolnik, ki je nepremično ležal poldrugo leto? " je zavpil komandir baterije in ostro pogledal žensko, ki je prestrašeno bolščala v topničarje. Po nekaj minutah navzkrižnega spraševanja, je ženska nehote pogledala pod strop. „Za menoj!" je poveljeval komandir in se pognal proti stopnicam, ki so vodile na podstrešje. „Bolnik" je sestavljal zadnje dele puškomitraljeza! Še nekaj trenutkov in s podstrehe bi se oglasili streli. Kolona topničarjev, ki je bila samo tristo metrov proč, bi bila imeniten cilj za svinčenke ustaške strojnice! »STRELJANJE KOT NA POROKI" Čado Lazič, komisar bataljona 18. slovenske brigade, je zamišljeno hodil po vrtu hiše, v kateri je bil štab bataljona. V Slovenski Bistrici so bili že dva dni in v tera času so se malce odpočili od nenehnih maršev, slabe hrane, bojevanja. „Nenadoma je povsod okoli mene zaropotalo. Oglasili so se revolverji, mitraljezi, puške," seje spominjal kasneje. V trenutku se je znašel v štabu bataljona. „Kaj je? Čemu streljanje? " V odgovor mu je komandant bataljona pokazal listek, ki gaje pravkar prinesel kurir iz štaba brigade. „Nemčija je kapitulirala!" je pisalo na njem. Streljanje v mestu se ni in ni hotelo poleči. „Bilo je tako kot na dobri predvojni poroki bogatašev, je rekel kasneje Čedo, ko se je spominjal svojega zadnjega dneva vojne. 25.000 NEMCEV JE DVIGNILO ROKE 9. maja 1945 je 2. slovenska udarna brigada „Ljube Šercerja" 14. udarne divizije marširala proti Velikovcu. Pred tem so napadli Nemce v Dravogradu, jih vrgli prek reke in pri tem osvobodili iz ujetniškega taborišča 120 sovjetskih in 43 angleških vojakov in oficirjev. Kmalu zatem pa je prišel ukaz, da se morajo prebiti v Velikovec. Brigada je dobila natančno določeno maršruto: Sinča Ves-Dobrla Ves -Velikovec. V Velikovcu bi morali zasesti položaje in se vkopati ter počakati na nemške, četniške in ustaške enote, ki so se umikale na zahod. Pohod je bil utrudljiv. Izčrpani od bojev zadnjih dni so se borci komajda še premikali. Po skorajda neprehodnih stezah Pece so se morali prebijati z vsem orožjem in opremo. V Sinča Vesi so jih prebivalci navdušeno pozdravili in to je vlilo utrujenim borcem nov polet. Nemcev ni bilo nikjer. Le od časa do časa.je pripeljal po cesti nemški tovornjak, naložen z najrazličnejšo opremo. V slabih dveh urah so tako zajeli šest tovornjakov. Komandant brigade je ukazal Cirilu Godcu, komandantu tretjega bataljona, naj vkrca svoje borce na tovornjake in jih po cesti prepelje do Velikovca. Ker med borci tretjega bataljona ni bilo dovolj voznikov, so sijih „ sposodili" med ujetimi nemci. Tako je tretji bataljon 2. brigade postal nenadoma motoriziran - prvič in zadnjič v drugi svetovni vojni. Ko so se pripeljali v Velikovec, so dobili novo povelje. Bataljon se mora čimprej prebiti do Mostiča in tam zasesti položaje. Spotoma so razbili nekaj manjših skupin Nemcev in čet-nikov. V Mostič so prispeli zvečer. Po en vod jz vsake izmed treh čet je ostal na straži, ostali pa so v trenutku zaspali kot ubiti Malce pred zoro je Ciril Godec skočil s postelje v hiši, kjer je bil štab bataljona. Zunaj se je slišalo streljanje. ,,Kaj se dogaja? "je vprašal stražarja. „Ne vem natanko, streljajo. Slišal sem tovornjake. Kaže da so prišli Nemci." Res so bili Nemci in bataljon, ki je še pred nekaj minutami spal kot ubit, je že odgovarjal na sovražnikov ogenj. Godec se je splazil do prvega puškomitraljeza „Nemci? " „Da, Nemci. Veliko jih je," je odvrnil mitraljezec, ne da bi za hip prenehal streljati. „Kot listja in trave jih je." ' Noč se je umikala dnevu. r i ._ ■mdh anmu humor Brez besed Križanka VODORAVNO: 1. slovenski pisatelj, Fran („Trojka"), 7. razje-danje na zemeljskem površju, 9. mongolski poglavar, 10. del obleke, cona, 11. arabski žrebec, 12. gradnja za prometno premagovanje naravnih ovir, 13. nagib, pobuda za kaj, 15. šunka, 18. grška črka, 20. skandinavski novci, 21. slovenski viotijusl, Igor, 2 3. Ivan Bratko, 24: kadir se t nori, 26. sol ali ester solitrtie kisline. NAVPIČNO: 1. znamenita zbirka, sto novel Boccaccia, 2. grška muza ljubezenskega pesništva, 3. glas, zvok, 4. Emil Zatopek, 5. gozd z lipami, lipje, 6. starogrški junak pred Trojo, Ajant, 8. nemški filozof in filolog, Georg, 12. naprava za metanje min, 14. avtomobilska oznaka za Titograd, 16. operni spev, 17. avtonomna pokrajina v LR Kitajski, 19. oblika kisik;, z značilnim ostrim vonjem, 22. reka na Peloponezu, 25. kratica za Naše razglede. I 2 3 4 5 e 1 i V'' •• N 9 it ,r 13 i K1 w | * 17 18 19 • • • • 20 21 22 23 1 24 Nepalci se hranijo samo dvakrat na dan. Prvi obrok zaužijejo ob deveti uri zjutraj in je sestavljen iz čaja ali mleka z vsemi dodatki pekočih začimb, drugega pa ob sedmi uri zvečer. Jedilniki v hotelu zaob-segajo vsaj štiri strani z najrazličnejšo hrano. Vendar so si bila za okus Evropejca vsa jedila podobna in ločiti jih nisi mogle niti po okusu, niti po barvi, ker je zaradi česna, popra, paprike, čebule, hrena, feferonov, oliv in podobnih začimb vse enako: pekoče, razžirajoče in uničujoče. Tako smo po šestdnevnem hranjenju z eksotičnimi jedili stopali k obrežju „svete reke" Bagmati bledi kot svečeniki zaradi hudih prebavnih motenj.-Ustavili smo se na mostu, od koder smo imeli lep razgled po reki, ki se je vila lenobno po svoji široki strugi. Voda je bila motna in vzbujala je strah. Iz brega reke so štrlele v vodo kamnite štirioglate ploščadi na katerih so ležali mrtveci in čakali na sežig. Nekateri so imeli venec iz rumenih krizantem obešen okrog vratu, drugi so ležali oviti v eno samo cunjo. Denar je imel tudi tu glavno vlogo. Premožnejši žalujoči so svojemu pokojniku kupili drva, jih zložili na ploščadi in ga položili v sredo grmade. Nato so zakurili in dodajali drva, dokler ni od umrlega ostal še samo pepel katerega so nato stresli v „sveto" reko. Raznotera kadila, ki so jih pri tem uporabljali niso pregnala duha po neprijetnem ožganem mesu. Brez joka in podobnih izbruhov žalosti so opravljali ta obred, ki meje tako nehote spominjal na otroška leta, ko smo mehanično drezali v žerjavico ip ugotavljali, koliko je že pečen krompir iz sosedovih njiv. Reveže* niso sežigali, ker niso imeli denaija za drva^ ampak so jih'kit takp vrgli v vodo; kjer so bili „dobra'' tirani vodnim prebivalcem. Ob misli, da so nas v hotelu večkrat postregli z ribami sem se zgrozila, ker sem se šele ta hip zavedla, da je tudi tista moja riba „pojedla" že nekaj nepalskih ljudi. Moja specialiteta - sladkovodne ribe bodo odslej le še kot daljni spomin živele v mojem želodcu. Strašni običaj, kije obstajal še do nedavnega je po tisočletni tradiciji terjal, da se je ob smrti moža morala z njim sežgati tudi živa žena. Ta običaj je sedaj z zakonom prepovedan, vendar ni izključeno, da ga v daljnih hribovskih predelih še ne izvajajo. Znanec, ki je bil pred nekaj leti v Nepalu je tak običaj - sežig še videl na dvorišču neke hiše v stranski ulici. Zapustili smo turobno prizorišče in se odpeljali v kraj Boudhnath, od Kathmandu-ja oddaljen dve milji, kjer stoji ogromno svetišče Budha, dokaj čudne oblike. Sredi strnjene vasi se dviga visoka kupola - belo pobarvana polkrogla na kateri se ponosno dviga stolp z dvoje strogih Budinih oči, jci so narisane tako in zato, da kontrolirajo vse štiri strani neba. Od vrha stolpa do spodnjega dela svetišča je; napeljanih več vrvic na katerih so obešene raznobarvne zastavice. V začetku sem mislila, da so to nekakšne „zastave sveta" in šele kasneje so me podučili, da je na vsaki zastavici zapisanih nešteto molitev in služijo pravzaprav molitvenim mlinom, ki so v spodnjem delu zidu vgrajeni tako, da se z dotikom zavrtijo. Vsak vrtljaj molitvenega mlina pa pomeni toliko kot bi izgovorili stotisoče molitev, ki so zapisane na omenjenih zastavicah. , Nekaj časa sem-gledala ljudi, ko so stopali ob zidu in z zamaknjenostjo rahlo zavrteli tu pa tam kakšen mlin. In radovednost je tudi mene napotila, da sem jih nekaj kar krepko zavrtela in tako utešila svojo „gorečnost". To budistično svetišče je pravzaprav tibetansko, saj se pride v zimskem času na tisoče Tibetancev klanjati Budi in vrtet bakrene valje. V bližini Boudhnatha imajo sirotišnico za brezdomce, pohabljence, slepce in podobne reveže. Vsekakor velik napredek v primerjavi z Indijo, kjer se taki siromaki bijejo z življenjem in smrtjo samo z beraško palico. V Nepalu so slabe govorice proti kralju z zakonom strogo prepovedane. Ko smo vprašali nepaiskega vodiča, koliko časa poteka delovni dan Nepalca je povedal: „Pri nas je prosti dan sobota in ne nedelja. Z delom začnemo šele ob deseti uri zjutraj in traja do šestih popoldan zato, da ostane ljudem zjutraj in zvečer dovolj časa za ljubezen." Vsekakor zanimivo, še bolj pa dejstvo, da v vseh dneh bivanja v Nepalu nismo videli niti enega zaljubljenega parčka (niti stiska roke) ne na ulici, ne v hotelu, ne na trgu, z eno besedo nikjer! Človek bi kaj takega v tako primitivni deželi pravzaprav ne pričakoval, če ne zaradi drugega že zaradi množice otrok, ki so tu. TEKST IN FOTO: LIZA Svetišče Buda v kraju Boudhnath z bakrenimi valji - molitvenimi mlini v spodnjem delu zidu • SREBRNA PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE Herman Mrak Jože Jerič Jože Svetina Ljuban Naraks Posebna žirija pri Občinski konferenci Socialistične zveze delovnih ljudi Slovenj Gradec je sklenila, da bo ob letošnjem 27. aprilu - obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda podelila 6 Priznanj Osvobodilne fronte, in sicer 5 občanom ter občinski organizaciji Rdečega križa Slovenj Gradec. Priznanja Osvobodilne fronte prejmejo letos v Slovenj Gradcu: MILAN RAZDEVŠEK, Pravnik, upravitelj Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Bil je aktivni udeleženec NOB. Priznanje Osvobodilne fronte pa prejema za posebne zasluge v dneh revolucije ter za zavzeto delo pri izgradnji socialistične domovine. Zraven drugih družbeno političnih dolžnosti je bil tudi poslanec socialno zdravstvenega zbora Skupščine SR Slovenije. Pomembne zasluge pa ima tudi za razvoj slovenjgraške Splošne bolnišnice. IVAN LAKOŠEK, upokojenec iz Slovenj Gradca. Ima pomembne zasluge iz časov ljudske revolucije ter za zavzeto delo pri izgradnji socialistične domovine. Kot aktivist in borec NOB se je takoj po osvoboditvi vključil v akcijo ustanavljanje kmetijskih obdelovalnih zadrug. Bil pa je tudi predsednik občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenj Gradec. VINKO HAJTNIK, delavec, zaposlen v Obrtnem in instalacijskem podjetju instalater" Prevalje, doma iz Pa-meč. Je predsednik krajevne organizacije SZDL Pameče. Kot mlad aktivist dobi Vinko Hajt-nik Priznanje Osvobodilne fronte za požrtvovalno, aktivno in ustvarjalno delo pri razvijanju in krepitvi krajevne samouprave. VIKTOR SKRIVARNIK, upokojenec iz Starega trga. Ima pomembne zasluge iz časov NOB. Kot borca so ga zajeli okupatorji in ga odpeljali v Dachau, kjer je dočakal osvoboditev. Po vojni se je aktivno vključil v delo kulturno prosvetnih društev ter sodeloval na številnih partizanskih mitingih in prireditvah v občini in drugod. Že nekaj časa pa je zdaj predsednik Sekcije interniran-cev in izseljencev pri Občinskem zboru ZZB NOV Slovenj Gradec. TONE TURIČNIK, profesor na Ekonomski šolskem centru Slovenj Gradec, Priznanje Osvobodilne fronl prejme za aktivno in ustvarjalni delo na področju organiziranosti in dejavnosti družbeno* političnih organizacij, prosvei in kulture. Ima posebne zaslui tudi pri organiziranju lokali radijske postaje v Slovenj Grad-cu, saj je bil med ustanovitelji Kaže pa tudi izreden posluh zi delo z mladimi in je mentor šol- " skega glasila „Mladi ekoni> jr mist", ki je prejelo leta 1970 r nagrado revije ,>1" - „Zlatop" ptico". OBČINSKI ODBOR RDEČE GA KRIŽA SLOVENJ GF DEC pa prejme letos Prizna Osvobodilne fronte za posebni zasluge pri organiziranju prosto-l voljnih krvodajalskih akcij tei[ za organiziranje vrste drugih humanih in solidarnostnih akcij v| Mislinjski dolini. NAS ČAS • V VELENJU Prvomajsko slavje Tudi v Šaleški dolini bomo z več priložnostnimi slovesnostmi proslavili mednarodni delavski praznik — 1. maj. Na večer pred prazni-<• kom bo na Titovem trgu promenadni koncert Rudar ske godbe, sledil pa bo ognjemet. Na velenjskem gradu pa bo zagorel kres. 30 aprila zvečer bodo zakuril velik kres tudi na Lubeli na< Škalami, ob kresu pa se bo do zbrali prebivalci Škal borci in mladina. 1. maja bo pri Andreje vem domu na Slemeni osrednja slovesnost ot 70-letnici Planinskega dru štva Šoštanj. Pokrovitelj slavja je Tovarn: usnja Šoštanj. Do planinske po stojanke na Slemenu bodo n praznik dela odšli tudi šoštanjsk usnjarji s člani družin in tan proslavili svoj praznik tako, ko so ga delavci praznovali pred de setletji. # "Prispevki za spomenik > v Trbovljah Tudi organizacije Zveze sindikatov Slovenije bodo prispevale del potrebnih sredstev za postavitev spo menika ob 50-letnici zloma Orjune junija letos v Trbovljah. Občinski sindikalni svet Velenje je za spomenik v Trbovljah prispeval 10.500 din, občinski sindikalni sveti iz koroških občin pa so prispevali naslednje zneske: Dravograd 1.400 din, Radlje ob Dravi 2.100 din, Ravne na Koroškem 6.300 din in Slovenj Gradec 2.800 din. • OBČINA MOZIRJE Šest priznanj Osvobodilne fronte OSREDNJA PROSLAVA DNEVA OF Mirko Žolnir Ivan Tajnik AVGUST KRIŽNIK, upokoje nec v Nazatjih, priznanje prejme za dolgoletno družbeno delo v organizacijah in društvih. • SLOVENJ GRADEC STANKO MIKLAVC, upokojenec iz Ljubnega ob Savinji, priznanje prejme za požrtvovalno delo v krajevni samoupravi. OSVALD ŠVERC, lesno - industrijski tehnik v Glin Nazaije, priznanje prejme za dolgoletno družbenopolitično delo. Osrednja proslava slovenskega praznika ob dnevu Osvobodilne fronte bo v petek, 26. aprila ob 18. uri v Domu kulture Velenje. Priložnostni govor na tej svečani prireditvi bo imel član izvršnega odbora občinske konference SZDL Vlado Za-košek. Pevci mešanega mladinskega zbora gimnazije Celje in dekliškega zbora gimnazije Velenje pa bodo izvedli kulturni spored. V imenu žirije za podelitev priznanj OF, bo prizanja podelil Stane Ravljen, član izvršnega odbora SZDL in predsednik žirije. Letošnja priznanja Osvobodilne fronte bodo v velenjski občini prejeli JOŽE JERIČ, rudar iz velenjskega rudnika, za aktivno večletno delo v družbenopolitičnih organizacijah Pesja, MIRKO ŽOLNAR, dipl. ekonomist iz REK, za aktivno delo v planinskem društvu Velenje, IVAN TAJNIK, uslužbenec, za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah Gorenja, HERMAN MRAK, delavec v TEŠ, za aktivno delo v krajevni organizaciji SZDL Lokovica, JOŽE SVETINA, učitelj, za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah Zavodnje in LJUBAN NARAKS, novinar, za aktivno večletno delo v družbenopolitičnih organizacijah občine Velenje. IVAN GLOJEK, kmet iz Šmart-nega ob Dravi, priznanje prejme za utrjevanje ljudske oblasti in uvajanje sodobnega kmetovanja. EDI HERMAN, ekonomski tehnik v Glin Nazaije, priznanje prejme za dolgoletno družbenopolitično delo v občini. VINKO KNAPIČ, čuvaj lovsker ga rezervata iz Luč, priznanje prejme za požrtvovalno delo v krajevni samoupravni in družbenopolitičnih organizacijah. MUTA OB DRAVI Množični taborniški tek Taborniki Mute so pokazali, da lahko tudi v majhnem kraju pripravijo tako reliko prireditev, kakršen je bil 14. tradicionalni taborniški tek. Iz 26 različnih krajev je preteklo nedeljo prišlo v Muto 612 tekmovalcev. Gra-lišče nad Muto je zaživelo. Uvrstilo se je 7 štartov. V conkurenci starejših pionir-ev in mladincev je štartalo reč kot 100 tekmovalcev. )b 12. uri so na Braniku, 8 rilometrov oddaljeni hribov-ki vasici blizu avstrijske me-e, štartali člani na 7. spo-ninskem teku NOB. Med njimi so bili atleti - veterani. Taborniški tek na Muti pa ROKOMET Vse tri ligaške ekipe, Šoštanj v I. zvezni ligi, Slovenj Gradec in okometašice Gorenja v Slovenki ligi so v preteklem kolu bile ispešne. Soštanjčani so v borbi za ob-itanek v II. zvezni ligi v derby rečanju s Sevnico bili uspešni in »svojili dve dragoceni točki z re-ultatom 22:20 (13:11). V igri, q je v začetnih minutah bila inakovredna so domačini v IS. ninuti' vodili z 8:6. Z dobrimi itreli Štefana Kaca in iznajdlive-;a Hajska so prednost obdržali lo odmora. V nadaljevanju so Sevničani onalu izenačili na 14:14 in nato e pri rezultatu 16:16. V tem deti igre pa se je izkazal domači Tatar Hudorin, ki je nekajkrat ispešno obranil nevarne strele la gol. Tako so Soštanjčani po-lovno povedli z dvema goloma ni bil zgolj športna manifestacija, pač pa tudi proslava dneva tabornikov, proslava meseca mladosti. Učenci kulturni spored. Nastopile * pa so tudi učenke šole Radlje. Zbranim je spregovoril član centralnega komiteja ZKS Ludvik Jerčič. Zmaga rokometašev razlike in to uspeli obdržati do konca. Zasluženo zmago. Šoštanjča-nov je pozdravilo več kot 1200 gledalcev. Gole so dosegli: Štefan Kac 9, Hajsek 5, Stvarnik 3, Vačovnik 2, Metličar 2 in Prašnikar enega. Lestvica: Slovan 14 Celje 14 Mehanikal4 Indust. 14 Mladost Varteks Zenica Šoštanj Premium 14 Sevnica 14 Metalac 14 Split 14 14 14 14 14 12 0 11 1 9 1 8 1 7 1 70 60 5 0 4 1 2 1 2 293: 2 271: 4 271: 5 241: 6 244: 7 262: 8 272: 9 241: 9 255: 9 245: 4 0 10 222 4 0 10 201: 218 24 213 23 228 19 262 17 235 15 261 14 258 12 276 10 273 9 263 9 260 8 245 8 Rokometaši Slovenj Gradca so tudi tekmo s Poletom iz Mur- 300 tekačev na krosu ske Sobote morali odigrati v Šoštanju. S hitro igro so že v prvem delu dosegli vodstvo s sedmimi goli razlike 15:8. Tudi v nadaljevanju so razpoloženi napadalci Pogorevčnik, Pori in Potušek polnili mrežo Sobočanov in zabeležili visoko zmago z rezultatom 28:15 (15:8). Rokometašice Gorenja so se morale v Šmartnem pri Litiji precej potruditi da so premagale domačo ekipo Usnjar s 15:13 (8:4). V prvem polčasu so bile Ve-lenjčanske boljše in so vodile z 8:4. V drugem delu pa so domačinke izenačile na 10:10. Vendar so izkušenejše Velenj-čanke uspele zmagati. Največ golov so deosegle: Vrdoljakova 7, Zavolovškova 3, ter I. Verdev in B. Verdev po 2. V nedeljo igrajo Gorenjpanke v Črnomlju z domačinkami. Atletski klub Velenje je priredil množično tekmovanje v krosu za Slane ŠŠD osnovnih in srednjih šol velenjske občine. Sodelovalo je 116 tekmovalcev iz Šoštanja, Šmartnega ob Paki, Mislinje in Velenja. Najboljši med številnimi nastopajočimi so bili mlajši pionirji 300 n: 1. Andrej Knez (OŠ GŠ Vel.) 56,0. 2. Zoran Forneci (AA) 59,0, I. Igor Bahor (G. Š.), 59,7, 4. Tomo Conkarš (G. Š.) 60.0, 5. Božo Ipegel (G. Š.) 1:01,2; starejši pionirji 800 m: 1. Franci Sevčnikar MPT) 3:37,0, 2. Jože Slatinšek (MPT) 3:39,0, 3. Branko Beg (B. loeck) 3:41,1, 4. Slavko Miklavžina (MPT) 3:42,2, 5. Franc Lemež MPT) 3:48,5; mladinci 1500 m: 1. Ivan Lampret (AK Vel.) 5:41,4, !. Jože Vivod (GŠ Vel.) 6:01,0, 3. Marjan Hudej (Gimn.) 6:01,6, 4. Uojz Sovič (Gimn.) 6:10,0, 5. Štefan Paterner (G. Š.) 6:38,6; mlajše »onirke 200 m: 1. Romana Vrčkovnik (MPT) 42,2, 2. Suzana Dvor-lik (B. Roeck) 42,5, 3. Biserka Vogler (MPŠ) 43,0, 4. Zdenka Slatin-ek (MPT) 43,2, 5. Tatjana Krevelj (G. S.) 44,8; starejše pionirke 400 n: 1. Sonja Remenih (B. Letonje) 1:48,2, 2. AnitaBizjak (AK Vel.) 1:48,9, 3. Tatjana Koželj (AA) 1: 51,2, 4. Marija Stakne (B. Letonje) 1:52,3, 5. Blaženka Jeraj (B. Letonje) 1:54,3 mladinke 1000 m: 1. Indreja Šverc 4:04,2, 2. Renata Zupančič 4:07,2, 3. Metka Meh 1:25,9, 4. Mateja Šlajner 4:46,0, 5. Metoda Lipnik (vse gimnazija) NOGOMET Nogometaši brez točk Tokrat sta Šmartno v SNL in Rudar v SCNL ostala brez točk. Šmarčani so doma izgubili s Koprom z rezultatom 1:0, Rudar pa v Rakičanu z domačimi 2:1. Več kot 1000 gledalcev je bilo v Šmartnem ob Paki nezadovoljnih, saj so domačini izgubili tekmo. V enakovredni tekmi so domačini zapravili nekaj lepih priložnosti za zadetek. Koprčani so bili iznajdljivejši in dosegli gol v 78. minuti. Velenjčani se tudi tokrat niso izkazali. Po vodstvu domačinov so izenačili rezultat na 1:1, Vendar so nekaj minut pred koncem tekme dobili še en gol in tako ostali praznili rok. Rudar je tako s 15. točkami sedmi na lestvici. jubljanska banka rodaja naslednja rabljena osnovna sredstva: - železna blagajna - ojačevalec -pisalni stroj „LIBELA" - računski stroji „NISA" - vogalna predelna stena - karnise - stalaža z:a shrambo - mala omarica - stoli - mize PODRUŽNICA VELENJE Interesenti si lahko ogledajo osnovna sredstva v odseku splošnih poslov naše podružnice na Rudarski 3, v Velenju, dne 29. in 30. aprila 1974 od 8. do 10. ure. V tem času so na voljo tudi ustrezne informacije. Prednost pri nakupu imajo delovne organizacije. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE sporoča, da bo zaradi še vedno velikega interesa občanov ponovno organizirala začetni in nadaljevalni TEČAJ ŠIVANJA IN KROJENJA Tečaj bo organiziran v sodelovanju s tovarno šivalnih strojev „BAGAT", pričel pa se bo v ponedeljek, 6. maja 1974 ob 8,00 in T5,00 uri. Prijave sprejemamo do začetka tečaja. 1 KINO REDNI KINO VELENJE Petek, 26. 4. ob 17.30 angleški barvni film - grozljivka POSLEDNJI DRAKULA. Režija: Roy Ward Baker. Igrajo: Christopher Lee, Dennis Waterman, Jenny Hanley. Sobota, 27. 4. ob 17.30 in 19.30, angleški barvni film - grozljivka POSLEDNJI DRAKULA. Nedelja, 28. 4. ob 17.30 in 19.30 angleški barvni film - grozljivka POSLEDNJI DRAKULA. Torek, 30. 4. ob 17.30 in 19.30, angleški barvni zgodovinski film MAR IA STUART. Režija: Charles Jarrott. Igrajo: Vannessa Redgrave, Trevor Howaid, Patrik McGoohan. Sreda, 1. maja odpadejo vse predstave. Četrtek, 2. maja ob 17.30, ameriški barvni western KRVAVI LOV. Petek, 3. maja ob 17.30 ameriški barvni western RDEČE SONCE. Režija: Terence Young. Igrajo: Charles Bronson, Alain Delon, Uršula And-ress, Toshiro Mifune. Sobota, 4. maja ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni vvestern RDEČE SONCE. Nedelja, 5. maja ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni westem RDEČE SONCE. Torek, 7. 5. ob 17.30 in 19.30, ameriški barvni film ROMEO IN JULIJA. Režija: Frank Cofireli. Igrajo: Olivia Hussey, Leonard Whiting. Sreda, 8.5 ob 17.30 in 19.30, francoski barvni kriminalni Sreda, 8. 5. ob 17.30 in 19.30, francoski barvni kriminalni Marc Cassot. Četrtek, 9. 5. ob 17.30 in 19.30, francoski barvni kriminalni film PORAZ MORILCA. Petek, 10. 5. ob 17.30 danska barvna komedija OLSENOVA TOLPA. Režija: Erik Ballina. Igrajo: Ove Sprogoe, Morten Grunvvald, Kristen Walther. Sobota, 11. 5. ob 17.30 in 19.30, danska barvna komedija OLSENOVA TOLPA. Nedelja, 12.5. ob 17.30 in 19.30, danska barvna komedija OLSENOVA TOLPA. KINOGLEDALIŠČE VELENJE Petek, 26. 4. ob 20. uri prvi slovenski umetniški film NA SVOJI ZEMLJI. Ponedeljek, 29. 4. ob 20. uri angleški barvni zgodovinski film MA-RIA STUART. Režija: Charles Jarrott. Igrajo: Vanessa Redgrave, Trevor Hovvard, Patrik McGoohan. Ponedeljek, 6. 5. ob 20. uri, ameriški barvni film ROMEO IN JULIJA. Režija: Frank Cofireli. Igrajo: Olivia Hussey, Leonard Whiting. Petek, 10. 5., repriza ameriškega barvnega filma V VRTINCU. Predstava bo ob 20. uri. KOMPLETNO SPALNICO svetle barve, staro 1 leto, prodam zaradi selitve. Informacije dobite na telefon 85 431 in 85 432. Popravek razpisa javnega natečaja f V razpisu javnega natečaja za oddajo stavbnih zemljišč v soseski „Go-rica" (Salek-Bevče), ki je bil objavljen v ,,Našem času" dne 12. 4. 1974 je nastala naslednja napaka: pod zap. št. I - 1. se parcelna št 152 pravilno glasi 156. Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč Razpis učnih mest in štipendij Gradbeno industrijsko podjetje „VEGRAD" iz Velenja bo tudi letos izobraževalo nove učence in sicer za naslednje stroke: - ZIDARJEV -TESARJEV MIZARJA SLIKOPLESKARJEV STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV OBRATNIH ELEKTRIKARJEV AVTOMEHANIKOV 15 10 2 4 5 3 4 Prijavijo se lahko le kandidati s končano osnovno šolo, ki naj prošnji priložijo še zdravniško spričevalo ter izpisek iz rojstne matične knjige. Spričevalo o konačni osnovni šoli je treba poslati takoj po zaključku pouka. Prav tako bo podjetje v šolskem letu 1974/75 podeljevalo določeno število štipendij na srednjih, višjih ter visokih šolah in sicer: NA FAGG (GRADB. ODD.) NA EKONOMSKI FAKULTETI NA VIŠJI VARNOSTNI ŠOLI NA SREDNJI GRADB. TEH. ŠOLI NA EKONOMSKI SRED. ŠOLI NA STROJNI TEH. ŠOLI 2 2 1 4 3 1 Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite na posebnem obrazcu 1,66 ..Prošnja za štipendijo", ki ga dobite v papirnicah. Podrobnejše informacije glede izobraževanja za poklic kakor tudi glede štipendiranja lahko dobite v oddelku za informiranje in splošne zadeve GIP ..Vegrad" Velenje, Prešernova 9 a. Obvestilo potrošnikom pitne vode Zaradi pomanjkanja pitne vode v sušnih mesecih v letu 1973 smo intenzvino delali, da zajamemo dodatne količine pitne vode iz triadnih plasti pri Hrastovcu do sušnega obdobja v letu 1974. Vsled višje sile (vdor triadne vode v jamo Škale) pa ne moremo uresničiti tega programa. Ker pa je letos nastalo sušno obdobje že v mesecu aprilu, ki je sicer znan po obilnih padavinah in tudi pozimi ni bilo padavin, ki bi ustvarjale zaloge vode, smo prisiljeni za vse dneve v delavnikih omejiti porabo pitne vode. V smislu 42. člena Odloka o splošnih pogojih za uporabo vode iz javnih vodovodov (Uradno glasilo SO Velenje, št. 5/69) za vse dneve v delavnikih PREPOVEDUJEMO: -ŠKROPLJENJE ZELENIC IN VRTOV, ŠKROPLJENJE CEST, - PRANJE AVTOMOBILOV, - POLNJENJE KOPALNIH BAZENOV. Kršitelje bomo prijavili sodniku za prekrške. Tudi v gospodinjski in industrijski potrošnji priporočamo skrajno varčevanje. V kolikor bo pitne vode še primanjkovalo, jo bomo pri-morani v delavnikih za nekaj ur zapirati. Prosimo občane, da v interesu potrošnikov, ki to pomanjkanje najbolj čutijo, z razumevanjem upoštevajo to prepoved, dovoljujemo pa večjo porabo vode ob nedeljah. Zato prosimo, da odlagajo vsa dela kot zalivanje vrtov, pranje avtomobilov ipd. na nedeljo. Prosta poraba pitne vode ob nedeljah je od 00 do 24,00 ure. O spremembah vas bomo obveščali preko časopisa „NAŠ ČAS". KOC Velenje se pospešeno pripravlja na zajetje pitne vode, ki jo bo dobil iz jaška Škale kot nadomestilo za izgubljeno voc(o v triadnih plasteh. To vodo bomo spef]ali v omrežje predvidoma koncem maja 1974. Obenem pa imamo v programu za leto 1974 zajetje še drugih virov pitne vode tako, da bomo do jeseni t.l. oskrbeli dovolj pitne vode. _ KOC VELENJE Obveščamo vas, da bomo 1. maja 1974 odprli Bife s kmečkim turizmom v Skornem pri Pirečniku. Bife bo odprt vsako soboto in nedeljo, ob praznikih ter po naročilu. Oddajali bomo tudi prenočišča! Bife Pirečnik vas vabi in se priporoča za obisk. uštvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon (063) 85-087 - Glavni in odgovorni ik Ljubam Naraks - Redakcija Liza Podpečan - Kuhar, Stane Vovk, Rudi Ževart in Stane Žula tnični ureednik: Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal do 1. ja 1973 — Zdaj pa izide vsak petek - Cena je 1,5 dinaija - Letna naročnina je 72 dinarjev. - Za inozemstvo 120 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SKD Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk ZP LD LJUDSKA PRAVICA - Grafična priprava ČZP Dolenjski list Novo mesto - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 18. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. ČAS 11 1. maj je bil razglašen za'mednarodni praznik dela leta 1889, torej pred 85 leti. Na prvem kongresu II. Internacionale so se za to odločili v spomin na prve majske dni leta 1866, ko je bilo v Chicagu v spopadih ubitih in ranjenih okrog 200 ljudi. Na Slovenskem je bilo prvo praznovanje mednarodnega delavskega praznika 1890. Tudi naš delavski razred je začel gledati v boljšo bodočnost. Prizadevati si je začel, da tudi sam začne uresničevati hotenja, za katera se je boril svetovni pro-letariat, ki je leto za letom javno in odločno manifestiral svoja revolucionarna hotenja, pa tudi prvo vizijo novega, delavčevega jutrišnjega dne. Nov delavčev jutrišnji dan, kakršnega so si zamišljali naši proletarci še pred pol stoletja, že dolgo ni več vizija. Vgradili smo ga pred tremi desetletji v temelje naše nove socialistične skupnosti, še posebej pa smo ga poudarili v delavskih ustavnih dopolnilih in v novih ustavah. Prvomajski prazniki postajajo pri nas tako vse bolj manifestacija dejanske moči in vloge delavcev in njihovih hotenj, hkrati pa so tudi priložnost za pregled doseženih uspehov ter za dogovor o novih nalogah sedanje etape graditve naše samoupravne socialistične družbe. Gre za oblikovanje take samoupravne družbe, v kateri bodo postali delovnCljudje v združenem delu resnični gospodarji svoje usode. Ob prvem maju znova in znova poudarjamo geslo „Delu čast in oblast". Zato smo se odločili, da v praznični številki predstavimo nekaj slik iz življenja enega od tisočev delavcev Šaleške doline, iz življenja starega knapa Baltazarja Mevca, kakor jih je napisal novembra 1972. leta velenjski dopisnik RTV Ljubljana, novinar Marijan Lipovšek: čno opavo". To je bilo na „gezenku", še- pri Rudolf šahtu. Najprej sem prišel na udarniško številko s tem Hriberšekom, na Klančnikovo številko. Tam sem postal že po prvih treh mesecih udarnik. Nato sem delal do maja 1948, ko sem že šel na izkop novega jaška Preloge. Tam sem pa delal vseskozi, dokler ni bil jašek zgrajen. No, potem je sledilo drugo delo — montaža jaškov, pa vzdržba vseh teh naprav, začele so se še investicijske vzdržbe, pa predor proti staremu jašku in vzdrževanje vseh naprav okrog bazenov za črpalke in druga dela." Po štirih letih dela v velenjskem rudniku je postal Baltazar Mevc 10 krat udarnik, sicer pa si je prvo udarniško značko prislužil že tri mesece po tem, ko je bil začel kopati lignit v ftedrih Šaleške doline. Že štiriindvajset let, ob delavnikih, nedeljah in praznikih, se srečuje z jamo, s črnim podzemljem, pa čeprav je prvi dan, 8. februarja 1948 mislil, da ne bo vzdržal niti en sam šiht. Vajen svežega zraka in dela na prostem se je že kar takoj znašel na delovišču, kjer je bilo kar 35 stopinj vročine. Na tihem sije mislil, da bi bilo najbolje, da bi jamo kar takoj zapustil. Pa seje premislil - in vzdržal. Potem je vseskozi ostal zvest podjetju, kjer je začel delati. Težko je delo rudarjev, prrvi. Sam tegobe in napore rudarskega dela še kar dobro skriva. Ja, modruje, včasih smo bili knapje spoštovani, naše delo so resnično upoštevali in cenili. Dandanes malokdo pomisli, kaj se pravi delati globoko pod zemljo. Kuverta rudarjev, vsaj veienjskih, je sicer tudi zdaj malo debelejša od kuvert drugih, vendar pa ni prostih sobot. Nedelj in praznikov skoraj ne poznajo. Šaleška dolina sije nadela praznično podobo. Bila je sobota, 7. oktobra. Hkrati z občinskim praznikom so slavili velenjski rudarji pomembno delovno zmago. V Pesju so dogradili nov izvozni nadkop. Na slovesnost so prišli tudi številni gostje, saj je nova naprava pomembna za vse naše gospodarstvo in družbo, saj omogoča nadaljnje povečanje proizvodnje lignita, po katerem je še zmeraj veliko povpraševanje. Vsi so pričakovali, kdo od gostov bo prerezal vrvico tega novega izvoznega nadkopa. Ugibanj je bilo kaj kmalu konec. Predsednik centralnega delavskega sveta Rudnika lignita Velenje, Karel Šilih, je iz množice praznično oblečenih' rudarjev povabil Baltazarja Mevca. Videti je bilo, daje povabljenec vznemirjen. A le za trenutek. Ponosno in vzravnano je stopil proti novemu izvoznemu jašku. Napočil je trenutek, ki se ga bo ta že sivolasi šaleški rudar še dolgo spominjal, z njim vred pa vsi velenjski knapje. V navadi je, da začetek ali konec gradnje pomembnejšega objekta obeleži „reprezentant" delovne organizacije, skupščine oziroma kakega drugega organa ali organizacije. Praksa doslej, nasploh, je bila taka, da si posamezniki, predvsem „reprezentanti" pogostokrat prilaščajo zasluge za dosežke, ali pa jim te zasluge pripisujejo drugi. Pri tem največkrat, hote ali nehote, pozabljajo, kdo je resnično omogočil uresničitev načrtov. Tisti, ki ustvaijajo sredstva, ki delajo, so bili do zdaj večinoma pozabljeni, potisnjeni v stran. Na Rudniku lignita Velenje so se odločili, da bodo ob dograditvi novega izvoznega nadkopa Pesje, objekta izredno pomembnega za nadaljnji razvoj delovne organizacije, prekinili prakso „slamnatih reprezentantov". Dogovorili so se takole: resnično bomo veseli, če bodo prišli na naše slavje visoki gostje, ki smo jih vabili. Vendar pa mora izročiti namenu nov izvozni nadkop na vsak način eden izmed tistih, ki imajo največ zaslug za njegovo zgraditev. O tem, kdo naj bo počaščen, niso dolgo razmišljali. Kaj hitro so se odločili. Izbrali so starega rudarja, ki je sodeloval pri gradnji več pomembnih objektov velenjskega premogovnika. Pred leti je bil tudi med graditelji izvoznega jaška Preloge. In zadnje leto je bil Baltazar Mevc, ki si je prislužil tudi več odlikovanj in priznanj, med tistimi, ki so gradili nov izvozni nadkop Pesje. Temu izredno discipliniranemu, vestnemu in vzornemu delavcu gre torej čast, da bo objekt izročil namenu! Baltazar Mevc se je rodil v Ravnah pri Šoštanju. Doma na kmetiji je bilo kar osem otrok in ko je pred štiriindvajsetimi leti razmišljal, kje naj se zaposli, kje si naj poišče boljši kos kruha, kot bi mu ga lahko nudila domača kmetija, se je odločil ža delo v bližnjem premogovniku, z „Pričel sem na rudniku 1948. leta, 8. februarja sem naredil prvi šiht. Bil sem dan na „ro- Zadnje veliko delo je bila gradnja novega izvoznega nadkopa Pesje. „No zdaj, ko seje začelo odpiranje tega jaška Pesje, je bila zraven tudi naša skupina kopačev jaška, da smo postavili tam prve trakove, postavili vso mehanizacijo, skrbeli za vzdržbo trakov, delali smo na pripravah za odkope. Tako smo bili vseskozi povezani z jamsko gradnjo. Za vse, kar je bilo potrebno storiti, je bila naša remontna skupina v pomoč. In to skozi od izkopa do končne izgradnje, do kompletne montaže in vsega." Baltazar Mevc je že dalj časa vodja skupine za vzdrževanje jaškov. Ta skupina je med drugim gradila tudi glavno raziskovalno progo v zahodnem delu jame Preloge. Pred dnevi pa je sodeloval tudi pri nameščanju novega presipnega jaška Družmiije. Takrat je bil Baltazar najgloblje v podzemlju. Kar 460 metrov globoko se je spustil. In kakšen je zdaj njegov običajni delovni dan: ,JDelo, ki ga zdaj opravljam, to so naši redni pregledi jaška. Zjutraj najprej pregledamo vse naprave vodilnic po jašku, da se lahko varno prevažajo rudarji na delo in z dela. Po zvezne in strojne naprave, potem pa skipe in vsa druga rčmontna dela, ki pridejo. In vse, kar.je treba popravljati po jaških in pri izvozu. Vzdržujemo tudi druge jaške. Stari jašek, Glinškov jašek je tu, pa zračni jašek in Rudolf šaht. Torej vse te jaške vzdržuje naša skupina. Ob nedeljah in praznikih pa pridejo na vrsto največja dela, veliki remonti za nas. Takrat menjamo vodilnice, pride do menjave skipa, do menjave kletke ali vrvi — vse to. To se lahko dela samo ob nedeljah, oziroma v drugih dneh, ko ne delamo. Tako naša ekipa nedelj in praznikov ne pozna. Skoraj. Tako nekako bi rekel!" Skoraj četrt stoletja dolgo ustvarjanje Baltazarja Mevca je kot kamen vgrajeno v mozaik dosežkov in razvoji velenjskega premogovnika in Šaleške doline. Z nasmeškom na licu zgovorno pripoveduje o izgradnji novega jaška Preloge, ki pomeni prelomnico v razvoju velenjskega premogovnika, pa o začetku gradnje novega Velenja. In o tem, kako so se včasih rudarjem pri delu pridružili tudi tisti iz uprave. Mimogrede pove še, da je bil član obratnega delavskega sveta in centralnega delavskega sveta-rudnika. Veste, nadaljuje, če sami res ne bi odločali o vseh važnejših stvareh, ne bi bili uspehi takšni, kot so. Velenjski rudarji dosti razmišljamo o tem, kako bi še bolje delali. Kar se odločimo in sklenemo — mora držati! Srečanj ž novinarji, kot kaže, ni vajen. O tem ga sicer nisem spraševal, a se mi je vsaj tako dozdevalo. Nervozo si je med pomenkom v obratni pisarni tešil s cigaretami, verjetno zato, da bi mu beseda vendarle kar najbolj stekla. Baltazar Mevc in njegov tovariš Franc Gluk sta zdaj še edina „aktivna" graditelja novega jaška Preloge. Nekaj rudarjev je zbolelo zaradi težkega dela in vročine v jami. Upokojili so jih. Zato je bil presenečen, hkrati pa tudi vesel, da so se spomnili njega, moža iz stare garde velenjskih rudarjev, ki so mu bili sporočili, da bo slovesno odprl nov izvozni nadkop Pesje. „Seveda, ko sem izvedel, da sem izbran za to, da bom prerezal trak in da bom odprl ta novi objekt, sem bi presenečen. Spraševal sem se, zakaj so izbrali prav mene. A vendar — počutil sem se počaščenega, da bom odprl ta objekt, ki je velikega pomena in ki bo pomemben tudi v bodoče za naš rudnik. In zakaj so se odločili zame? Tako vsaj mislim, da so priznali, da sem še eden najstarejših izmed tistih, ki smo bili na izkopu jaška Preloge in ki smo sodelovali pri izkopu jaška Pesje. Tako so dali priznanje staremu knapu. Je pa tudi najbolj prav, da seje dalo tistemu, ki objekt zgradi in ki ga pozneje tudi upravlja, tisto čast in oblast, daje lahko objekt odprl!" Velenjski rudar, ki se v tej oddaji srečujemo z njim, je v življenju dosegel tisto, kar si je najbolj želel. Ustvaril si je družino. Mevčeva otroka sta že pri kruhu. Sin, ki se je izučil za orodjaija, je zdaj pri vojakih. Hčerka pa dela, podobno kot veliko drugih otrok in žena iz rudarskih družin, v tovarni Gorenje. V Šoštanju si je Baltazar postavil svojo hišo. Zdaj je njegova edina, pa tudi toliko večja želja, da ga ne bi prehitro izdalo zdravje. Kar čudi se, kako je mogoče, da mu težko in naporno delo v šaleškem podzemlju ni pustilo večjih tegob. Včasih, tako premišljuje sam zase, je bil prepričan, da se z dela v jami ne bo več vrnil. Nesreča tam doli ne počiva. Najhuje je bilo med gradnjo predora iz novega v stari jašek, ko je skupino rudarjev, v kateri je delal, zasulo. Zlomilo je 40 metrov proge tako, da so rudaiji ostali na „ortu" — delovišču, a so se pozneje po srečnem naključju rešili. Podobno kot drugi rudarji tudi Mevc ni nikoli pomislil nase, če je bilo treba reševati soto-variše. Vsako življenje, ki so ga iztrgali podzemlju, je bilo dragoceno, predragoceno. Resničnemu delu, pravi, moramo vrniti čast in oblast. Zato je bil zadnji čas, da smo sprejeli delavska ustavna dopolnila. Nadalje meni, da bi morali ta dopolnila čimprej in povsod tudi uveljaviti. - Rudarstvu in rudarjem se mora vrniti nekdanja veljava. Poglejte, pravi, pri nas smo se vseskozi zavedali, da mora biti kopanje lignita ek nomsko opravičljivo. Zato je produktivnost v lenjskih rudarjev na evropski ravni. Kljub težk mu jamskemu delu smo bili in smo še zmerc sposobni, če primerjamo cene pri nas s cenami v Zahodni Evropi, konkurenčno kopati naš šaleški premog. Že dalj časa pa nas zato toliko bolj preseneča nerazumljiv in včasih celo krivičen odnos nekaterih do lignita oziroma do premogovništva nasploh. Z omalovažujočim stališčem do rudarstva odbijamo od tega stanu še tiste redke, ki bi se sicer odločili za ta težki poklic. Velenjski knapi hočemo biti enakopravni člani naše skupnosti, saj smo sposobni prispevati za skupne potrebe najmanj toliko, kot drugi delavci in njihove organizacije-združenega dela. Hočemo enakopravno odločati o nadaljnjem razvoju gospodarstva in o zadovoljevanju naših skupnih potreb. • Tako je pribil Baltazar Mevc ob koncu pogovora tisto soboto, ko sva se srečala. Vedel sem. Jutri, v nedeljo, bo zanj običajni delovni dan. Voščil sem mu: SREČNO! Želel sem, da bi mu ta pozdrav ostal izpolnjen še na mnoga zdrava leta vnaprej! MARIJAN LIPOVŠEK Lani 2.29( prostovoljnih krvodajalcev Na transfuzijski postaji Splošne bolniš Slovenj Gradec je v letu 1973 darovale skupaj kar 2.290 prostovoljnih krvodaja iz Mislinjske, Dravske, Mežiške in Šali doline. Največ prostovoljnih krvodajalcev je v preteklem letu iz občine Slovenj Gra in sicer 1.350. Iz občine Ravne na K škem je bilo lani 346 prostovoljnih k dajalcev, iz Dravograda 338 in iz občine lenje 256. Za vzgle drugim „Rada sem delala, ko sem bila mlada. I tako tudi sedaj, čeprav sem 100-odst invalid." Tako nam je dejala 73-l< Aleksandra Čuček, invalidska upokojei ko smo se pred dnevi za trenutek ustavil njej ob zelenicah na Prešernovi cesti-9. K temu, da je že stara in obnemogla, je vze roke prejšnji teden motiko in začela pn pavati zelenice, ki so jih pohodili tisti (k kokrat smo te besede že zapisali!? ), ki jii prav malo mar, če je okrog njih svinjak lepo urejena okolica s cvetjem in okras grmičevjem. „ Vsakega kregam, ki tepta travo. Pa pravijo, da sem sitna. Drugi so pa s takšni, da se jih beseda sploh ne prime, bi dopovedala živini. Njo naženeš pa je m je še dejala 73-letna Aleksandra. Obljubil tudi, da bo prekopala vse uničene zelen kljub temu, da je invalid, da je roke inn ne ubogajo več tako kot tiste objestneže vandaliste, ki se spravljajo na to kar je 1 narejeno s tisoč in tisoč udarniškimi un ki se sprašujejo, češ zakaj morajo biti i niče ponekod obdane z nizko žično ogi Zato dragi nevedneži(? ), ker se vas ] vzgojne besede sploh ne primejo! AKTUALNA NOVICA m KOUPIb ZA SAMOUPRAVNI j SPORAZUM VELENJE, 23. aprila - Prejšnji mi zaposleni v organizacijah združenega Gorenje Velenje, Gorenje — Sever, — Muta, Gorenje — Lesna, Gorenje -in Gorenje — Elrad sprejeli samoupra razum o združevanju v sestavljeno oi cijo združenega dela GORENJE, ŽENA PODJETJA, VELENJE. Samoi ni sporazum, ki so ga sprejeli pred leti so zdaj dopolnili z določbami novih ter v njem še bolj poudarili položaj in delovnega človeka v združenem delu. Danes pa so pooblaščeni predi organizacij združenega dela Gorenja iz lenja, Subotice, Mute, Šoštanja, Gradca in Gornje Radgone podpisali upravni sporazum o združevanju v se: no organizacijo združenega dela GOf Združena podjetja, s sedežem v Velenji načelu bo vsaka organizacija združenega sama odgovorna za izvrševanje in plači obveznosti, skupni organ upravljanja delavski svet združenih podjetij. NAŠ J Velenjski lignit dražji Naši premogovniki so se že nekaj mesecev srečevali s teža-ker stare cene niso omogočale kritje vseh stroškov, iv tako pa tudi ne uresničevanje za letos sprejetih investi-jskih programov. Zvezni izvršni svet je zato dovolil vsem mogovnikom, da do 50 % zvišajo cene premogu, to je za o, kot je bilo predhodno dogovorjeno na publiškem komiteju za tržišče in cene. Rudarsko elektro energetski kombinat Velenje je podražil ilenjski lignit s 15. aprilom, odločali pa so se za maksi-lalno dovoljeno zvišanje cen, to je za 50 %, saj bodo lahko ■esničili naloge, ki izhajajo iz letos sprejetega delovnega ičrta. Nove cene za velenjski lignit so naslednje: »si 196,20 din jcke 181,50 din eh 139,50 din nh 132,60 din Irob 130,30 din. Zaenkrat na Rudarsko elektro energetskem kombinatu blenje še niso določili novih cen za energetski premog, to je lignit, ki ga pošiljajo Termoelektrarni Šoštanj in Toplarni obljana. # DANES PODPISUJEJO POOBLAŠČENCI DRUŽBENI DOGOVOR IN SAMOUPRAVNI SPORAZUM _ Malo časa za javno razpravo V ponedeljek, 22. aprila, sta sklicala Občinska skupščina Velenje in Občinski sindikalni svet Velenje v Domu kulture Velenje posvetovanje predstavnikov samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti skupnih služb iz Šaleške doline. Pogovarjali so se o financiranju skupne in splošne porabe v občini v letu 1974. Na posvetovanju, ki ga je vodil tajnik Občinskega sindikalnega sveta Velenje, Franjo Maž-gon, je najprej spregovoril o osnovnih značilnostih občinskega proračuna ter finančnih načrtov samoupravnih interesnih skupnosti član Štaba za koordinacijo samoupravnega dogovarjanja za splošno in skupno porabo, Ivan Fece. Zatem pa so predstavniki posameznih samoupravnih interesnih skupnosti obrazložili predloge samoupravnih sporazumov o programih temeljnih samoupravnih skupnosti za leto 1974 ter o združevanju sredstev za njihovo uresničitev. Po zadnjih podatkih, ki so bili posredovani na ponedeljkovem posvetovanju, bodo potrebna za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti za letošnje leto naslednja sredstva: temeljna izobraževalna skupnost 29,025.000 din skupnost otroškega varstva 3,213.392 din temeljna kulturna skupnost 5,324.238 din temeljna telesno kulturna skupnost 3,194,543 din začasna skupnost zdravstvenega varstva Ravne na Koroškem 86,774,654 din »GOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE RA" tELENJE RAZGLAŠA s sezonski zaposlitvi od 10. 6. do 20. 9. 1974 v Kitniškem domu PIRAN (UHARICO SKRBNIKA-EKONOMA iljen je zakonski par. ijave pošljite na upravo T. P. „ERA", Velenje, Jenkova 6 [4. 5. 1974. Že prve dni po okupaciji so začeli Nemci izseljevati zavedne, poštene in napredne ljudi, predvsem delovno inteligenco. Takšno delo okupatorja je bilo zadosten povod, da je tudi večina tistih ljudi, ki so bili doslej neaktivni, spregledala in začeli so se postopoma vključevati v narodnoosvobodilno gibanje. Po zaslugi domačih izdajalcev so bili v prvi polovici leta 1942 vsi dotedanji odbori Osvobodilne fronte izdani, prav tako pa tudi sodelavci. Sledile so množične aretacije naših najzaved-nejših ljudi. Nekateri od teh so se pravočasno umaknili v gozdove in se > VSAK MESEC OD 12. DO 16. V MESECU ORGANIZIRA BLAGOVNICA V SODELOVANJU Z DRUGIM ENOTAMI V PASAŽI BLAGOVNCE MALI SEJEM RAZPRODAJE GOSPODINJSKIH STROJEV RADI0F0NIJ IN OPREME t skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije 114,797.928 din skupnost zaposlovanja za znanost 1,670.349 din 7,560.000 din Za potrebe proračuna Skupščine občine Velenje pa bo treba v letu 1974 združiti 22,000,000 din Udeleženci posvetovanja, žal vsi povabljeni niso prišli v kulturni dom, so predvsem poudarili, da je za javno razpravo o združenem dogovoru o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo ter o samoupravnem sporazumu o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za samoupravne interesne skupnosti v letu 1974 malo časa, saj je mo- rala biti zaključena v četrtek, 25. aprila. Zato so poudarili nujnost, da se pravočasno pripravijo predlogi družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov za leto 1975 tako, da bi jih pooblaščeni predstavniki podpisali že v oktobru 1974. Danes pa, pooblaščeni predstavniki družbeno političnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ter samoupravnih organov temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti skupnih služb v dvorani Skupščine občine Velenje podpisujejo družbeni dogovor o splošni porabi v letošnjem letu ter samoupravne sporazume o programih samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1974 ter o združevanju sredstev za njihovo uresničitev. Podpisovanje se je začelo ob 7. uri. . ISKRA SPOMINA Aktivni udeleženec NOB ROK KLEMENŠEK, upokojenec iz Ljubnega pripoveduje: „Od 11.4. 1943 sem bil aktivni udeleženec NOB in sicer najprej kot borec I. koroške čete, nato politični aktivist na terenu Solčava-Jezersko in kasneje v Podjunski dolini. Od avgusta 1944 sem bil pomočnik politkomisarja v III. bataljonu Vzhodnokoroškega odreda in kasneje z enako funkcijo v II. bataljonu XIII. udarne brigade Mirka Bračiča. priključili partizanom. Po množičnem streljanju talcev v Celju in Mariboru so Nemi ponovno pričeli z izseljevanjem. Med temi je bilo tudi mnogo otrok. Te otroke so v Celju odvzeli materam in jih nato odpeljali v razna otroška taborišča po Nemčiji, matere pa v koncentracijsko taborišče Auschvvitz. Na fašistični teror so ljudje odgo-vaijali tako, da so se še bolj oprijeli OF kot voditeljice osvobodilnega gibanja s komunistično partijo na čelu, za vojsko sposobni fantje in možje pa so se pričeli vse bolj aktivno vključevati v partizanske enote, ki so se tako iz dneva v dan večale iz četic v čete, bataljone, brigade. Bil sem rajonski sekretar za ustanavljanje odborov OF, agitacije in politično delo. V začetku septembra 1943 je bil na mojo pobudo ustanovljen petčlanski odbor Osvobodilne fronte, sestavljen iz gozdnih delavcev. Imeli so deljene sektoije za gospodarstvo, propagando, obveščanje in povezavo z mladinskimi odbori. Delo je bilo težko, ker je imel okupator svoje mreže razpredene vsepovsod. Kljub temu so nas ljudje toplo sprejemali, saj so se zavedali, da bijemo boj za osvoboditev slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov. Naloga političnih aktivistov je med drugim bila tudi ta, da v OF razen starejših vključujemo tudi mladino. Skupaj s tovarišem Stane-tom Mavričem, ki je bil takrat sekretar Okrožnega komiteja SKOJ-a za Za 1. maj — oživljena tradicija Osrednja proslava letošnjega 1. maja bo ob 11. uri, združena s svečanostjo ob 70-letnici ustanovitve Planinskega društva Šoštanj pri Andrejevem domu na Slemenu. Rok Klemenšek Koroško sva pričela z organiziranjem mladine. Sredi leta 1943 je bila v Matkovem kotu ustanovljena mladinska organizacija. Samo nekoliko kasneje je bila ustanovljena druga mladinska organizacija v Robanovem kotj. Člani obeh mladinskih organizacij so bili jeseni 1943 sprejeti v SKOJ. To je bilo skupaj osem skojevk. Septembra 1943 je bil ustanovljen v Podolševi še en SKOJ-evski aktiv. Junija 1944 se je večje število mladink združilo v vaški aktiv SKOJ-a za Solčavo. Konec julija 1944 pa je bil v Solčavi ustanovljen še drugi odbor Osvobodilne fronte, ki je imel v svojem okviru že tudi civilno sodišče. Trdno smo bili prepričani v našo skupno zmago in to nam je dajalo poleta ne glede na žrtve, ki smo jih že imeli in ki so bile še pred nami. Še danes imam v ušesih stavek iz isma, ki sem ga pisal ob odhodu: rsi odpotujemo daleč na Koroško čez Dravo, da oznanimo tudi Korošcem, ki so za Celovcem, da se bliža dan svobode in združitve vseh Slovencev. Še v časih, ko delavski praznik 1. maj ni bil povsem legaliziran, so ga delavske množice po vsem svetu proslavljale na najrazličnejše načine - bodisi z ilegalnimi proslavami ali povorkami, pri nas pa ponavadi s shodi in masovnimi izleti v naravo, še najraje na markantnejše točke naših lepih planin in gora. Tradicija ter sla po naravi in gozdovih, ki so plju-.ča našega sveta, je proslavljanje 1. maja pri nas močno prisotno še posebej v vrstah delavcev, ki delajo dneve in tedne ter mesece in leta med hrumečimi stroji ali ob tekočem traku in miselnem delu v pisarni. Zato ni čudno, da je današnji stehnizirani in že napol avtomatizirani človek tembolj začel ceniti hojo v gore in sploh v naravo, kjer se pljuča nadihajo svežega zraka in spočije oko ter zbistri um ob pogledu na zeleno okolje naše tu in tam deloma še neokrnjene narave. Ohranjene so številne fotografije iz predvojnih dni, ko so zasavski ru-darji množično odhajali na Kum, Mrzlico in Kal, kjer so se srečevali z naprednimi delavci in mladino Savinjske doline. Velenjski rudarji in šoštanj ski usnjarji so skupaj z napredno miselno mladino predvojnih dni obiskovali Mozirske planine, Smrekovec in Kozjak. In tako je bilo tudi spet po vojni, ko so pridne delavske roke poleg trdega dela v tovarnah udarniško obnavljale porušene planinske domove in gradile nove planinske postojanke, v katerih so se ob nedeljah in praznikih pove-selili in sprostili. Tudi velenjski rudarji in planinci so po vojni obnovili dom na Kozjaku, do katerega so pred leti speljali še novo cesto, ki služi tako planincem, kakor okoliškim kmetom za povezavo z dolino. Šoštanjski usnjarji in planinci so si namesto Smrekovca v stari Jugoslaviji, katerega požgane temelje so prepustili planincem iz Črne, zgradili nov dom na Slemenu. Ob lepi vijugasti gorski cesti, ki je do Za-vodenj že asfaltirana in preko prelaza Sleme-Šentvid, povezuje štajerski Šoštanj s Črno na Koroškem, so v letih 1951/52 gradili za tiste čase moderno planinsko postojanko .s prelepim razgledom po okoliških planinah in Savinjski dolini. Vsekakor je največ zaslug za postavitev tega doma imel kolektiv Tovarne usnja in takratni direktor ter dolgoletni predsednik Planinskega društva Šoštanj, prvoborec tovariš Andrej Stegnar, po katerem so dom tudi poimenovali V letih rienehnega razvoja, še posebno avtomobilizma, je bilo nujno potrebno pri Andrejevem domu zgraditi še depedanso z večjo zmogljivostjo prenočišč. V bližini med vojno porušenega Šentvida pa si je tudi kolektiv termoelektrarne Šoštanj zgradil svoj manjši dom, ki ga ravnokar obnavljajo in upajo, da bo 1. maja že sprejel prve obiskovalce. Andrejev dom na Slemenu, ki je bil nekaj časa zaprt zaradi nujnih adaptacijskih del, bo 1. maja gostitelj več sto delavcev in planincev, ki se bodo udeležili prvomajske proslave. Dom je v upravljanje prevzel kolektiv tovarne usnja Šoštanj in na Planinskega društva Šoštanj, ki slavi letos 70-letnico svojega obstoja, pripravil tudi skupen program proslavljanja 1. maja, ki bo ob 11. uri pred Andrejevim domom. Da bi se lahko čimveč ljudi udeležilo proslave, bo 1. maja ob 9. do 10. ure brezplačen avtobusni prevoz z Glavnega trga na Sleme. Ze na predvečer bodo taborniki odreda Pustega gradu iz Šoštanja na jasi pred domom pripravili taborni ogenj s krajšim kulturnim programom. V samem domu pa bo zvečer za razvedrilo in zabavo planinski ples. Na dan 1. maja bo pri programu sodelovala godba na pihala Zarja, pevski zbor Tovarne usnja in recitatorjl Ob tej priložnosti bo tudi krajši govor o pomenu 1. maja, spregovoril pa bo tudi predstavnik Planinske zveze Slovenije, ki bo šo-štanjskim planincem podelil plaketo in priznanja. Vsekakor bo to veličastna delavska in planinska manifestacija, kakršne že dolgo ni bilo v naši dolini Po kulturnem programu bo piknik, za ples in dobro voljo na prostem pa bo igral instrumentalni ansambel Ritem. Pokroviteljstvo nad to osrednjo prvomajsko proslavo, združeno s 70-letmeo PD Šoštanj, je z velikim razumevanjem prevzel kolektiv Tovarne usnja Šoštanj. Upajmo, da se bo tega srečanja udeležil tudi naš častni predsednik tovariš Andrej Stegnar, ki živi sedaj v Ljubljani. Kolektiv Tovarne usnja in PD Šoštanj vabita vse delovne ljudi, da se v čimvečjem številu udeleže veličastne prvomajske proslave pri Andrejevem domu na Slemenu. V. KOJC ♦ PREDSEDNIKI OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV OB PRAZNIKU DELA TEODOR JELEN Okolje smo hitreje menjali kot zavest Vse dobro smo si še ob lanskem prvomajskem praznovanju zaželeli drug drugemu in vsem skupaj. Ob spominih na preteklost in sedanjost smo ob 1. maju stalno poudarjali in želeli nam vsem lepšo prihodnost, kot sojo imeli naši predhodniki. Zvrhan koš prvomajskih želja lahko še naštejemo, vendar bi se rad ob letošnjem delavskem prazniku dotaknil naše notranjosti, naše zavesti, ki je še vedno preveč razdvojena. Ob ta problem pa bi rad navezal tudi stabilizacijo političnih in gospodarskih razmer. Iz leta v leto ugotavljamo, da smo dosegli take in drugačne uspehe, zgradili to, uresničili drugo itd. Pa vendar si ob tem upam trditi, da smo hitreje menjali naše okolje, kot našo zavest. Vse prevečkrat smo v načelu sicer širokogrudni ustvarjalci novega, individualno ali skupinsko pa tudi prevečkrat le potrošniki uspešnega. Ali niso prav naša stabilizacijska prizadevanja odraz te razdvojenosti? V načelu vsi sprejemamo enotne sklepe, ki bi naj pomagali k hitrejšemu razvoju, v praksi pa iščemo poti, kako jih bomo obšli, ker je to trenutno bolj donosno. Stabilizacija gospodarstva je tako nenadejano odvisna od naše morale, od naše odgovornosti, od preobrazbe naše miselnosti in od naše doslednosti. Doslednost pa je beseda, kije bil^ zadnje čase mno- gokrat izrečena, pa vendar marsikdaj neuresničena. Bržkone je eden izmed vzrokov tudi v tem, ker si doslednost vsak po svoje predstavlja. Veliki naslovi v časopisih in argumentirane besede po radiu in televiziji nas svarijo pred investicijsko nedisciplino, ki že spominja na anarhično divjanje, na nemogoč porast življenjskih stroškov, cen, itd. Seveda ob vsem tem govorimo tudi o odgovornosti, o sankcijah in o političnih pritiskih, kijih bodo občutili tisti posamezniki ali skupine, ki ne bodo spoštovali norm, sprejetih v naših najvišjih predstavniških in političnih telesih. O vseh teh anomalijah je tekla tudi razprava na VII. kongresu Zveze komunistov Slovenije in prav je, da se ob taki priložnosti, kot je 1. maj opozori tudi na vlogo delavca — samoupravljalca in da se mu ob tem da tudi večja pooblastila. Nova ustava SFRJ in SRS delavskemu razredu ta pooblastila daje, zadnje volitve temeljnih delegacij pa so za prvi konkreten korak. Bitki za popolno osvoboditev delavskega razreda in za drugačno družbeno stvarnost, ki se bo zavestno odrekla nasilju in izkoriščanju, še ne vidimo konca niti v svetovnem merilu, pa tudi ne pri nas. Pri nas se ta bitka bije v uresničevanju družbe- nega koncepta samoupravljanja in v nastajanju novih socialisti nih odnosov med ljudmi. Kot vsa revolucionarna borba i skega razreda zadnjih 100 let tudi naša današnja borba za sa upravljanje potrjuje spoznanje, da proces spreminjanja sveta, 1 samoupravljanje tudi je, ne priznava avtomatizmov, temv| samo zavestno množično akcijo in prakso. Ta praksa pa pri postavlja zavest posameznika, razreda in množic nenehned spoznanju današnjih možnosti in spoznanju potrebnega ravnai in spoznavanja predpostavk in preteklosti, na katerih teme naše današnje delovanje in zavest o posledicah, ki jih to delo nje ustvarja za prihodnost. In tako si želim ob letošnjem 1. maju, da bi vsi skupaj b prisluhnili željam po redu in disciplini. Marsikje bomo lah zasledili odmev naših želja. Tam, kjer pa na ta poziv ne odziva, pa bo potrebno s trdo roko delavskega razreda vzpos viti red in stabilizacijo. Tako, kot za vse organe sindikatov, ti za Občinski sindikalni svet Velenje tu ni dileme. Naj ob 1. maju 1974 nazdravim vsem delovnim ljudi občine Velenje in jim zaželim v imenu Občinskega sindikalni sveta Velenje prijetno praznovanje. FRANC GORNJAK Na začetku novega obdobja S sprejetjem nove ustave, tako zvezne kot republiške, se je zaključil krog razprav o vseh pomembnih družbeno ekonomskih odnosih, to je o novih kvalitetah v naši socialistični skupnosti. Pomembno vlogo je dobil delovni človek v združenem delu, saj je nova ustava ustvarila pogoje za dejansko vključevanje delovnega človeka v vsa področja kjer dela, živi in ustvarja. Če pogledamo samo, kakšen je položaj delavca v združenem delu, lahko ugotavljamo, da smo na začetku novega obdobja, v katerem bo delovni človek dejansko odločil o vseh rezultatih svojega dela (delitev dohodka, delitev osebnih dohodkov, samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o skupni in splošni porabi je ob tem zelo pomemben korak), nadalje o gospodarjenju z družbenimi sredstvi, o pogojih dela, o načinu poslovanja — skratka o vsem, kar se v organizacijah združenega dela dogaja. vorna naloga, ki smo si jo zadali, posebno pa je velika odgovornost na vseh družbeno političnih organizacijah, da to v čimkrajšem času izpeljemo in ustvarimo to, kar smo v ustavi zapisali. Z letošnjimi volitvami smo na vseh ravneh uresničili načelo delegatskih odnosov. Sama politična dejavnost, katere nosilca sta bila Zveza sindikatov in Socialistična zveza ob sodelovanju Zveze komunistov, je v vseh fazah priprav na volitve in ob samih volitvah dosegla takšno širino in demokratičnost, ki nam T zagotavlja, da so izvoljene delegacije zares najboljše, da bodo znale zastopati interese delavcev kakor tudi interese širše družbeno politične skupnosti. Velike naloge pa nas čakajo pri izobraževanju in usposabljanju delegatov. Skupaj z Delavsko univerzo Slovenj Gradec bo pripravila komisija za izobraževanje pri Občinskem sindikalnem svetu Slovenj Gradec program izobraževanja in usposabljanja delegatov za opravljanje pomembne in odgovorne naloge, ki je pred njimi. Hkrati s pripravami na volitve je tekla v sindikatih razprava o „sindikalni listi". Po tehtnih in vsebinskih dopolnilih in spreminjevalnih predlogih je bila v mesecu marcu,tudi sprejeta. S tem pa je sindikat prevzel obvezo, da v sleherni temeljni organizaciji združenega dela dobi „sindikalna lista" svoje mesto v internih aktih že v letošnjem letu. Tu bo potrebno še veliko sodelovanje na področju občine, regije kot tudi znotraj posameznih dejavnosti, kjer bodo določbe »sindikalne liste" , vnašali tudi v samoupravne sporazume. Z ustanovitvijo temeljne te-lesnokulturne skupnosti in z družbenim dogovorom o financiranju telesne kulture so podani tudi pogoji za razmah rekreacije, kateri smo doslej posvetili le malo pozornosti. Zraven že ustaljenih in tradicionalnih delavskih športnih iger na področju občine, v regiji in panogah je potrebno razširiti še druge oblike, kakor razna „trim" tekmovanja, kolesarjenje, plavanje in smučanje itd. Z večjimi finančnimi sredstvi in predvsem s pravilnim pristopom lahko dosežemo na tem področju velike rezultate, ki se morajo odražati predvsem v množičnosti, saj je krepitev telesne in psihične sposobnosti človeka tudi pomemben dejavnik pri delu na delovnem mestu, kakor tudi za uveljavljanje koncepta vse-ljudske obrambe. V zvezi z reorganizacijo sindikatov so te dni konference sindikatov po panogah, prav tako pa v vseh osnovnih organizacijah sindikata ustanavljajo aktive mladih delavcev. Ob prazniku dela - 1. maju, ki ga vsi delovni ljudje praznujemo kot delavski praznik, lahko še enkrat izpričamo svojo revolucionarnost, enotnost in solidarnost ob pomembnih delovnih zmagah s pogledom na še boljši jutri, ki ga gradimo v naši samouprani socižistični skupnosti bratskih jugoslovanskih narodov in narodnosti. Vsem delovnim ljudem v občini Slovenj Gradec pa v imenu Občinskega sindikalnega sveta Slovenj Gradec najlepše želje ob prazniku dela - 1. maju! HUBERT HERČEK ZA LEPŠI JUTRIŠNJI DA Kakšna sta v tem trenutku vloga in položaja sindikata v združenem delu? „Položaj in vloga sindikata v združenem delu sta v tem trenutku zelo pomembna. Zelo pomembna sta zajadi tega, ker se delavci organizirani v sindikat kot najširšo organizacijo delavcev prizadevajo za uresničevanje socialistični samoupravnih odnosov in odločilno vlogo delavcev pri upravljanju družbene reprodukcije, za uresničevanje interesov in samoupravnih pravic delavcev na vseh področjih dela in življenja, za zagotavljanja enakopravnosti delavcev pri združevanju dela in sredstev, pridobivanju in delitvi dohodka in. pri odločanju skupnih meril za delitev po rezultatih dela. Pomembne so naloge, ki jih imamo pri samoupravnem povezovanju in združevanju različnih področij družbenega dela, razvijanju proizvajalnih sil družbe in večanju produktivnosti dela, samoupravnem usklajevanju posamičnih, skupnih in splošnih družbenih interesov. Pridobivanje višje izobrazbe in usposobljenosti delavcev je ena od izredno konkretnih nalog, ki bo nedvomno opredeljevala vlogo in pomen sindikatov v združenem delu. Enako lahko opredelimo tudi skrb za delovanje delegatskega sistema in delovanje sistema informiranja. Vse te naloge so na eni strani dolgoročnega značaja, na drugi strani pa zelo konkretne. Iz teh nalog bodo morali izhajati naši dolgoročni in tudi konkretni akcijski programi." Katere so konkretne naloge vašega občinskega sindikalnega sveta in osnovnih organizacij sindikata? „Če govorimo o konkretnih nalogah, potem ne moremo v nobenem primeru mimo stvari o katerih je tekla beseda v okviru prvega vprašanja. Vse naloge sindikatov, ki jih opredeljuje ustava, so torej konkretne in jih HELENA POLENIK - JELKA HM Helena Polenik — Jelka je te dni .dopolnila 60 let. Poznajo jo po vsej Mislinjski dolini, pa tudi na Koroškem, kot aktivistko, partizanko in prizadevno družbeno-poli-tično delavko. Odločili smo se, da predstavimo eno od tistih naših žena, ki so že od svojih mladih let našle svoje mesto tudi v družbeno-političnem delu. S tem so svojim gospodinjskim, materinskim in poklicnim dolžnostim že zelo zgodaj dodale še četrto, verjetno najmanj hvaležno področje. Helena Polenik, v Mislinjski dolini jo bolj poznajo kot Jelko, je eden najstarejših aktivistov v občini Slovenj Gradec. Že zelo zgodaj se je vključila v napredno delavsko gibanje in je že več kot tri desetletja članica Zveze komunistov. Zato tudi ni slučaj, daje bila kot aktivistka vključena v narodnoosvobodilno gibanje že leta 1941. Vseskozi doslej, pa tudi še dandanes, je bila povezana z dogajanjem v okolju, kjer živi in dela. Vseskozi doslej je ostala skromna in delavna, pa čeprav je doživela v življenju prenekatero neprijetnost. Pred tremi leti pa je številnim državnim odlikovanjem in drugim odličjem priključila še novo — za svoje nesebično delo je dobila Srebrno priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Za dolgoletno politično delo Helene Polenik so značilna štiri obdobja. Delo v stari Jugoslaviji, leta ljudske revolucije, aktivnost po osvoboditvi in zdajšnje delo je potrebno realizirati. Verjetno je težko reči katera od njih je hajboij aktualna. Vse so zelo aktualne. Morda bi veljalo postaviti v ospredje delovanje delegatskega sistema in družbeno dogovarjanje ter samoupravno sporazumevanje. Izpostaviti je potrebno tudi to, da se moramo kar najhitreje organizirati tako. da bomo lahko s svojo organizacijo ter oblikami in metodami dela zagotavljali to kar zapisali v ustavnih doku in samoupravnih aktih in temeljnih organizacija ženega dela." Vaša osebna poslani nom sindikata, oziroi lovnim ljudem! „Vsem članom sindil delovnim ljudem v naši bi v tem trenutku zaži največ delovnih uspehov alizaciji načel in princi smo jih sprejeli. Preprič; da v največji meri od na zavisi, kako se bodo v dnevnem delu in življenj zirala ustavna načela. J lepši dan zavisi predvsem samih. Vsa naša snovan mišljanja in delo mora p v smeri povečanja naših vodnih sposobnosti, več nomičnosti in produk ter samoupravne organizi in tvornosti v vseh sredin « - v družbeno-političnih organizacijah in skupnosti. Pri tem je treba omeniti, da je bila Jelka tudi odbornica Skupščine občine Slovenj Gradec zadnjega sklica. Z iznajdljivostjo in ob pomoči sodelavcev je Helena Polenik izvrševala številne naloge, kakršne je dobila. Seveda pa samo iznajdljivost, posebej še v letih narodnoosvobodilnega boja, ne bi bila dovolj, če ne bi imela še zvrhano mero drznosti in poguma ter če ne bi bila pripravljena prav na vse. Helena Polenik izhaja iz delavske družine. Po končani osnovni šoli je bila nekaj časa doma, nato pa je delala pri več zasebnikih. Pred vojno jo je pot zanesla na planinsko postojanko na Krem-žarici, kjer se je zaposlila. V odporniško gibanje se je vključila že takoj prvo leto, vzdrževala pa je povezavo med Mariborom in Celjem. To delo je opravljala vse do vstopa v NOV aprila 1944. leta. Kot vneta zagovornica revolucionarnega duha je Jelka zelo uspešno delovala na terenu, zato so jo kmalu potem, ko se je pridružila partizanom, vključili v Okrajni odbor Oa bodilne fronte Dravograd, pa še v Okrožni odbor Osvol dilne fronte Dravograd. Vodst Osvobodilne fronte pa ji je i upalo tudi pomembno delo« ženami, saj je bila izvoljena i sekretarko Okrožnega odboi AFŽ Dravograd. Bila pa je I članica okrožnega vodstva munistične partije. Vse te dol nosti je opravljala do osvol« ditve. Aktivno delo Jelke pa z zri go partizanskega orožja že zij leč ni končano. Preobširen bil seznam vseh dolžnosti, ki jih■ opravljala ta predana žena.f aktivistka v teh letih. Vendar! jih je treba nekaj najpomembi ših tudi našteti. Bila je predaj niča okrajnega sindikalnega i ta, pri čemer je delala predvsi pri organiziranju in ustanavljal sindikatov, bila je odbori Glavnega odbora AFŽ Slove« in Zadružne zveze. Ob ustan J vi ■ organizacije Zveze združi borcev NOV je bila dalj časaf niča okrajnega odbora Z NOV, prav tako pa tudi član občinskega odbora ZZB N( Dvakrat pa so jo občani izvi tudi za občinsko odbornico. Helena Polenik - Jelka Trobelj pri Slovenj Gradcu ni li, pred vojno, v času revolp ter pri graditvi in utrjevanjun socialistične samoupravne sk nosti ni ostala na pol p Obljube, ki jo je dala Komu] stični partiji in Osvoboc fronti, ni nikoli pozabila! 1 STANDARD ZAPOSLENIH Venčeslav Svoljšak V Selu gradi IVegrad nov obrat (Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje pripisuje v 5m razvojnem programu do leta 1980, ki je usklajen s ijeročnim razvojnim načrtom velenjske občine, velik idarek razvoju gradbene industrije. Da bi kolektiv, ki je 5S enakovreden konkurent vsem gradbenim podjetjem v ivi tako glede obsega in rezultatov poslovanja kot tudi le opravljenih del, čim bolj uspešno uresničil zastavljene je, so lani po temeljiti preučitvi takratnega stanja in Evojnih usmeritev ustanovili dve temeljni organizaciji zdru-nega dela (gradbena industrija in gradbena operativa) in noupravno skupnost skupnih služb. TOZD gradbena indu-ija sestavljata dve delovni enoti Selo in Oljka. Venčeslav Svoljšak, v .d. direktorja TOZD gradbena indu-i je povedal, da imajo v Selu naslednje obrate: peskolom, icijo, betonarno, vemont in betonsko galanterijo. iopt je nov obrat, v katerem bodo začeli proizvodnjo z njo hale, ki jo prav zdaj gradijo. Delovna enota Oljka ;ma obrat kamnolom TUFa v Gorenju ter apnenico v )ri. Vegradu so se odločili, da bodo v letih 1973/74 vložili sredstva za izgradnjo oziroma obnovo omenjenih obra- obrata betonarna in apnenica so kupih letos novo be-narno z zmogljivostjo 50 kubičnih metrov gotovega be-aa na uro. Skupaj z že obstoječimi zmogljivostmi bodo iko tako proizvedli na uro skoraj 90 kjn. betona. S tem do zadovoljili vse svoje potrebe po betonu, pa tudi zahte-zunanjih kupcev. Edini problem, ki nastaja s proizvodnjo bement, ki ga našem trgu primanjkuje. Obrat betonske galanterije bo poleg stare proizvodnje (tonskih zidakov in cevi, jamskih lokov idr.) vključeval U nov program — proizvodnjo teraco armiranobetonskih mtažnih stopnic in okenskih polic. Kot je poudaril dipl. L Venčeslav Svoljšak bo Vegrad prvo podjetje v Jugosla-i, kjer bo nova proizvodnja potekala na indrusfrijski način, leto bodo izdelali 50 tisoč tekočih metrov stopnic in Kiskih polic, kar bo pokrilo 50 odstotkov slovenskih treb po teh izdelkih. Zaradi velikoserijske industrijske »zvoi Inje bodo ti Vegradovi proizvodi cenejši od sedanjih, ph izdelujejo na obrtniški način. Redna proizvodnja v tem ratu bo predvidoma stekla konec maja. V obratu vemont, kjer bo proizvodnja stekla predvidoma tja, bodo izdelovali armiranobetonske in prednapeto-ionske elemente za sestavo industrijskih hal, telovadnic, Dvin, športnih hal, skladišč itd. Ti objekti oziroma kon-iikcije se odlikujejo po izredno lepem arhitektonskem iz-iu, hitri in poceni izgradnji ter veliki prilagodljivosti glede pona in namembnosti uporabe. DE OLJKA Potem ko se je Oljka sredi lanskega leta pripojila k Vegra-so v zvezi s sanacijskim programom obnovili kamnolom obratu apnenica, kjer lahko proizvedejo danes že 60 k.m. nih apnenčevih agregatov ter 55 ton apna na dan. V kamnu TUF pa proizvajajo drobljenec, ki služi za dodatek v trgi cementa. Na dan ga proizvedejo 700 ton. Prašnikar, vodja poslovne enote Oljka pa je sprego-tudi o teževah, ki jih imajo. Zaradi širjenja obratov i preseljevati posamezne družine kar je povezano s prestroga. Tako jih bo preselitev kmeta Polaka v >ri, ki mu gradijo novo hišo z gospodarskim poslopjem, i kar 85 starih milijonov, oleg teh in drugih stroškov, ki nastajajo v zvezi s enjem industrije v Gorenju ter urbanizacijo Smartnega ob d pa Vegrad ni gluh za potrebe krajevne skupnosti Šmart-ob Paki. Že letos bo finančno pomagal pri asfaltiranju le Šmartno - Podgora. V četrtek, 4. aprila je bila v tovarni gospodinjske opreme Gorenje volilna konferenca osnovnih organizacij sindikata. Konference seje udeležilo 180 delegatov iz vseh desetih temeljnih organizacij združenega dela TGO Gorenje. Med gosti so bili predstavniki podjetja Varstroj Lendava, tovarne Gorenje Muta in predstavnik Obč. sind. sveta Velenje. Po obširnih poročilih, ki so zajela dejavnost sindikalne organizacije v zadnjih treh letih, so se številni člani oglasili k razpravi. Največ skrbi so v zadnjih letih posvetih osebnemu in družbenemu standardu zaposlenih. Lani se je 183 družin vselilo v nov stanovanjski blok v Velenju. Letos bosta vseljiva dva bloka s 177 stanovanji, načrtu jejo pa še nadaljnih 178 stano vanj. V tovarni skrbijo za stan dard človeka v okolju, v kate rem dela in živi. Torej se zave dajo, da morajo delati dobro Zato mislijo na jutrišnji dan Poudarjeno je bilo, da v združi tvah ne iščejo enostranskih koristi, temveč morajo stremeti k temu, da bi imeli delavci Gorenja in delavci priključenih podjetij večje koristi. Pri sindikatu že vrsto let uspešno deluje tudi blagajna vzajemne pomoči. Trenutno koristi posojilo te blagajne kar 1610 članov. Na konferenci so sprejeli spo- razum o novi organizaciji dela sindikata v Gorenju. Osnovne organizacije sindikata imajo organizirane v vsaki temeljni organizaciji združenega dela. Te imajo tudi svoje izvršne odbore. Po pet delegatov iz vsa- ke TOZD bo tvorilo konferenco organizacije sindikata na ravni podjetja. Konferenca je stalni odbor, ki ima svoje predsedstvo s 13 člani. Za predsednika je bil izvoljen Valter Cimperc, podpredsednik je Harold Kamer, tajnik pa Miro Travner. Izvolili so odbor blagajne vzajemne pomoči, odbor za rekreacijo in šport ter odbor za kulturo. V 5vet sindikata združenega podjetja Gorenja so izvolili tri člane. Delegati na volilni konferenci sindikata Gorenja VII. KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE - NOVA SPODBUDA Nemudoma akcijske programe V zadnjih dneh so se začeli v okviru vseh organizacijskih oblik Zveze komunistov prvi razgovori o pripravi akcijskih programov za uresničevanje vseh tistih nalog, ki izhajajo iz dokumentov VII. kongresa Zveze komunistov Slovenije. Podrobneje se bodo dogovorili o izdelavi teh akcijskih programov na seminaiju, ki ga bo pripravil komite občinske konference ZK Velenje za sekretaije organizacij, oddelkov in aktivov ZK iz Šaleške doline. Enotno mnenje komunistov in delovnih ljudi iz naše občine je, da je določil zadnji delovni dogovor slovenskih komunistov dokaj jasne naloge, ki so pred Zvezo komunistov in pred vsemi naprednimi silami naše družbe v tem trenutku, zaradi česar je potrebna in nujna takojšnja akcija. Uresničitev teh nalog pa bo odvisna posebej še od usposobljenosti komunistov, da premagujejo odpore in da z organiziranimi akcijami pristo- pijo k uresničevanju posameznih nalog. Zato bo v prihodnje usposabljanje komunistov v središču pozornosti. Tega se zavedajo tudi v Velenju. Zadnji ponedeljek je tako že začel z delom prvi oddelek politične šole, po prvomajskih praznikih pa bo steklo tudi delo drugega oddelka. V politično šolo bodo skupaj vključili okrog 100 članov ZK, predvsem novospre-jetih. Pripravljajo pa tudi še druge oblike izobraževanja in usposabljanja komunistov. V RUDARSKEM ŠOLSKEM CENTRU RDEČE KNJIŽICE Na rudarskem šolskem centru Velenje je bila v petek, 19. aprila prisrčna slovestnost, na kateri so slovesno podelili članske izkaznice 45 komunistom, ki so jih pred tem v osnovnih organizacijah sprejeli v zvezo komunistov. Na svečanosti je spregovoril sekretar sveta ZK na RŠC Peter Robida. Prikazal je kratek raz- Jaf AŠ ČAS voj zgodovinski partije oziroma zveze komunistov ter spregovoril o njeni vlogi in pomenu in liku komunista. Zatem so se sekretarji posameznih osnovnih organizacij podelili izkaznice ter spominska knjižna darila novim komunistom, od tega 22 mladim učencem. Novim komunistom je ob sprejemu čestital tudi politični sekretar občinskega komiteja ZK Franjo Koru'na ter jim zaželel, da bi kot komunisti na šoli in izven nje čimbolj plodno in uspešno delali. S tem sprejemom je na rudarskem šolskem centru zdaj že 224 komunistov. Medtem pa v organizaciji mladih komunistov že tečejo priprave za sprejem novih komunistov za dan mladosti. KDAJ OBREŽNI ZID V Paki ob cesti Velenje-Slovenj Gradec stojita hiši dveh Francev: -Vetriha in Vovka, takšnih ali podobnih hiš je v kraju, kije približno dva kilometra oddaljen od Velenja, še več. Res pa je, da menda drugi nimajo tako hudih problemov s Pako, kot ti dve družini Hiši sta namreč stisnjeni med cesto in reko, ki zlasti ob hudih nalivih pokaže ostre zobe. In te je že večkrat. Nazadnje ob lanskih poplavah, ko se je kot za šalo razlila prek korita in odrezala od sveta omenjeni domačiji Ko smo pred nedavnim obiskali upokojenega rudarja Franca Vovka na domu, smo zvedeli, da je že lepo število pisem poslal na vodno skupnost NIVO Celje s prošnjo, da bi napravili obrežni zid, vendar po osmih letih moledovanja še ni naletel na odprta ušesa. „Samo obljubljajo, nikogar pa ni, ki bi te obljube uresničil," je dejal. V zadnjem pismu, ki ga je dobil, ga vodna skupnost seznanja, da so takoj po lanskih poplavah opravili čiščenje korita ob zgradbah, da je v gradnji prag, ki bo preprečeval stalno zapiranje korita. In naprej: Za dokončno rešitev bi bilo treba nujno zgraditi tudi obrežni zid kot predvideva projekt, izdelan leta 1970. Za to pa v tem letu nimamo denarja. Zato vodna skupnost predlaga, da je potrebno ponovno sklicati vse ..zainteresirane", da bi se dogovorili o sofinanciranju deL Sestanek naj bi sklicali na kraju samem skupščina občine Velenje (? ). In če do razprave na kraju samem ne bo prišlo, če vodna skupnost tudi prihodnje leto ne bo imela denarja, bo družinama še naprej grozila vodna stihija. Še naprej bo ogroženo zidovje dveh hiš, s tem pa tudi življenje dveh družin. • Prve seje vseh zborov občinskih skupščin V ponedeljek, 29. aprila, bodo po vsej Sloveniji prve seje delegatov zborov združenega dela, zborov krajevnih skupnosti in družbeno političnih zborov občinskih skupščin. Zasedale bodo tudi občinske skupščine v Slovenj Gradcu, Dravogradu in na Ravnah na Koroškem. Na sejah bodo izvolili predsednike in podpredsednike občinskih skupščin, predsednike in člane občinskih izvršnih svetov, izvolili delegate za 1. zasedanje Skupščine SR Slovenije ter glasovali o listah kandidatov za člane Predsedstva SR Slovenije ter za delegate »r Zvezni zbor Skupščine SFRJ. • Obisk mladih iz Gornjega Milanovca 1. maja prispe v središče Mislinjske doline na obisk skupina 20 mladincev iz pobratene občine Gornji Milanovac. Mladi, ki jih je povabilo občinsko vodstvo Zveze mladine, bodo preživeli v Slovenj Gradcu in na Koroškem tri dni, bodo pa gostje družin iz Slovenj Gradca. • Danes referendum v Novi opremi V Tovarni oblazinjenega pohištva „Nova oprema" Slovenj Gradec je danes referendum, na katerem zaposleni odločajo o vključitvi v Združeno podjetje Gozdarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec. Zaposlenim želijo zagotoviti večjo socialno varnost, prav tako pa tudi hitrejši razvoj te temeljne organizacije združenega dela. To pa bodo, ob uspe-1 lem izidu glasovanja, dosegli z vključitvijo v GLIS Slovenj Gradec. Računajo na občutno povečanje vrednosti proizvodnje, prav tako pa tudi na odprtje več deset novih delovnih mest. • Mozirski pionirji pričakujejo Kurirčkovo pošto V občini Moziije se pionirji vseh šol pripravljajo na sprejem ..Kurirčfcove po-j šte", ki jo bodo 26. aprila sprejeli pri Gozdni šoli v Lokah. Po proslavi v osnovni šoli Moziije bodo pionirji vložili v torbo pismo z najboljšimi željami predsedniku Titu za njegov in njihov praznik in s Kurirčkovo pošto krenili 29. aprila v Lepo njivo, kjer bo miting. Kurirčkova pošta bo potovala s kurirji nato še v Šmihel, v Žekovec, kjer jo prejeli rečiški kuriiji in jo v Odovcih predali svo-« jim sovrstnikom iz Ljubne-ga. Po krajšem mitingu v Radmirju nadaljuje Kurirčkova pošta svojo pot še v Gornji grad, v Novi Štifti pa jo predajo kurirji 7. miga na Črnivcu kurirjem občine Kamnik. • Folkloristi dobili prostore Šaleška folklorna skupina je po treh letih vendarle dobila prepotrene prostore. Kulturna skupnost Velenje je namreč pred nedavnim kupila od Vegrada kletne prostore na Prešernovi cesti. Tako je po dolgem času vendarle rešen problem bodočega vzdrževala in ohranjanja dragocenih narodnih noš, ki so jih imeli'doslej spravljene v vlažnih prostorih v kulturnem domu. Poleg prostora za garderobo, v katerem je zdaj 200 narodnih noš iz Slovenije ter drugih republik in pokrajin, je tudi klubski prostor ter pralnica. Pri opremi prostorov so pomagali tudi RLV, Gorenje in Vegrad. • VOLILNA KONFERENCA OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA GORENJE t jMBMBMBnriir^iflfBflM II III lillllill I l«l IMIlMiiHn IIII ill I II il III HI III HMIII HI«BlltllTWrmm PRVOMAJSKI MOZAIK ŽELJA IN HOTEN ■■i ■■iiiiMiiimi«iiB»»iiaMii«»imwnT»ra»mwiTi» mmiimuiii iiiai mmirnii«—«innm.......m............ wmmw ■iiim—n im n i.....................h —h.....m.....II MU m iiiw ii mm .jih«jimj •• f Tf*-ri|—T"rnt Pilt«"'It DT "">■! II M.||'I l'MI>n"WmEtainul ■■■m !■! i——i ii i ii ^■■iiininiiii iiiimrn— MAKS MOTALN, rudar kopač : „Prvi maj bom s svojimi sodelavci proslavil z delovno zmago v pravem pomenu besede. Naše delo je takšno, da z njim največ do-prinesemo ob praznikih ali drugih prostih dneh, saj opravljamo razna vzdrževalna dela. Tudi za te praznične dneve imamo že določeno nalogo in prizadevali si bomo, dajo bomo uspešno opravili. Žena in otroci pa bodo prvomajske praznike preživeli pri sorodnikih." KARLA KOLENC, delavka GLIN Nazarje: „Danes delavci res lahko praznujejo svoj praznik. Ponosna sem, da živim v domovini, kjer imajo resnično delavci vso svobodo in sami krojijo svoj jutrišnji dan. V naši 'samoupravni družbi so tudi ženske popolnoma enakopravne z moškimi in enakopravno z njimi odločajo o vsem in tako skupno z njimi nosijo breme dolžnosti in pravic." ANTONIJA RAZDEVŠEK, strojepiska: „Obiskujem večerno šolo in me po praznikih čakajo izpiti. Zato bom morala proste dni izkoristiti za učenje. Spomnila pa se bom tudi dogodkov izpred več desetletij, ko so se morali delavci z orožjem boriti za svoje pravice in pri tem svoj pravičen boj plačali s krvjo. Moja največja prvomajska želja je, da bi bilo čimveč humanosti in razumevanja med ljudmi." MELITA VOVK, maturantka velenjske gimnazije: „Me-sec maj je mesec mladosti. Tudi jaz sem del tisočih, ki so se rodili v svobodi, tisočih, ki odraščajo in se srečujejo s prvimi uspehi in neuspehi. Pred mano je matura. Pravijo, da je to zrelostni izpit," po katerem stopiš v pravo življenje - tisto „ve-liko". V tem življenju bi rada čimbolj koristila družbi, se vedno borila za pravičnost in enakopravnost. Moj vzor je tovariš TITO. Zaupa mladim in njegovo zaupanje moramo upravičiti, nadaye-vati njegovo delo in ohraniti svobodo. Da bodo tudi naši nasledniki vedeli, kaj je mladost — mladost v svobodi. Ob prvem maju, prazniku delovnih ljudi pa bi rada stisnila roko vsem, ki se trudijo, da bi s svojim delom ustvarili pogoje za lepše in srečnejše življenje." RUDI J ANIC, šofer: „Kot vsi drugi si tudi jaz želim, da bi mednarodni praznik dela še naprej praznovali v svobodi in miru. Prav tako je moja velika želja t da bi tudi drugi narodi sveta, ki so še zatirani, izbojevali takšne pravice kot jih imamo mi. Sicer pa bom praznik izkoristil za počitek, za kakšen dan pa se bom odpravil tudi na krajši izlet na okoliške hribe." IVAN JAKOP, rudar: „Včasih smo prvi maj praznovali v čisto drugačnih okoliščinah kot danes. Pred vojno še zdaleč ni bila tako velika skrb posvečena delavcem kot danes, ko živimo v svobodi in miru, v bratstvu in enotnosti. Niso bili redki dnevi, ko nismo imeli dela. Zato je bil tudi zaslužek slab, da smo se komaj preživljali. Danes pa je čisto drugače. Delo je za vsakega, le če hoče delati. Delavci smo sami gospodarji svojega dela." VIKTOR KOLAR, skladiščnik GLIN Nazarje: „Že ime Praznik dela me navdušuje, ker vem, da ga praznuje lahko samo delavski razred. Zadnje čase pogrešam tistega vzdušja ob prvem maju kakršno je bilo značilno včasih, ko smo se nanj pripravljali že mesec dni prej. Ob prvem maju se spomnim tudi na vse tiste delavce, ki so brezposelni ali pa so še vedno izkoriščani in jim želim, da bi si tudi oni lahko izborili to kar smo si mi, to je svobodno, samoupravno družbo, kjer je vsak enak med enakimi." TONE JUG, natakar: „Prvi maj je praznik vsega delavskega razreda, s katerim izražamo svojo napredno miselnost in privrženost samoupravnemu socialističnemu razvoju ter miru med narodi ne glede na njihovo družbeno in socialno razliko. Ob tem mednarodnem prazniku dela ter prazniku solidarnosti si želimo, da bi se vsi delavci sveta rešili izkoriščanja in slavili svoj praznik srečni, zadovoljni, svobodni, zavedajoč se, da niso izkoriščani." MIRO SITER, strojni tehnik j „Na ta pomemben dan se vednof spominjamo mračnih dogodko v Chicagu leta 1886, ko je delavcev, ki so s stavko opozor na težke delovne pogoje, pa " pod streli izkoriščevalskega ra reda. Prav tako se v teh dneh, 1 slavimo tudi obletnico ustano vitve OF, spominjamo naše revo lucionarne borbe in srečni smo da lahko te sadove v sreči, svo bodi in miru uživamo. Prav ; je naša odgovornost zelo velika: da vse te pravice, mir, svobodq branimo z orožjem, če bo tn ba." KAREL PUNGARTNIK, strugar: „Menim, da 1. maju, mednarodnemu prazniku dela posvečamo danes premalo pozornosti. Premalo je proslav, prireditev, na katerih bi na manifestativen način obeležili ta zgodovinski dan. Podobno kot prejšnje leta, bom tudi letošnji praznik dela preživel zelo slovesno. Že navsezgodaj bo naša godba Zarja zaigrala budnico, zatem pa se bomo odpravili na otvoritev Andrejevega doma na Slemenu." EVA LEDERER, kuharica: „Izbrala sem si takšen poklic, ki ne pozna praznikov. Letos bom imela na dan praznovanja prvič po štirih letih prosto. S kolektivom bomo odšli na enodnevni izlet najbrž v Belo krajino. Naslednji dan, drugega pa bom morala spet na delo." TILKA APLINC. pri ka tobačnih „Prvi maj praznujen stari in mladi. Sama s veselim teh prazničn 2 družino bom i rojstni kraj k stari i Prepričana sem, da! mo imeli zelo lep tos še nismo bili VILMA TRUNKL, učenka: ,.Seveda vem. Prvi maj je mednarodni praznik dela. Tudi mi bomo imeli kar precej prostih dni. Pet skupaj z nedeljo. Preživela jih bom pri teti na kmetiji. K njej na deželo grem zelo rada, ker ima konje in potem mi dovoli, da včasih tudi jaham. Kakšen dan se bom morala tudi učiti, ker bo čez dober mesec že konec šolskega leta." RAFAEL KOLAR, upokojenec: „Po prvi svetovni vojni smo praznovali prvi maj z velikim pompom. Z Rudnika smo odšli v sprevodu proti Šoštanju z zastavo socialdemokratske stranke. Nekateri so imeli na prsih tudi nageljne. V Družmirju so nam prišli nasproti šoštanjski delavci in potem smo skupaj šli v mesto, kjer smo nato imeli zborovanje. Teh zborovanj je bilo kasneje vedno manj, ker so jih oblasti prepovedale. Navsezadnje prvi maj ni bil več dela prosti dan. Mi pa smo se na dan še vedno sestajali po skupinah in praznovali. Danes je drugače, saj je 1. maj praznik dela, ki ga lahko vsak praznuje." ANTON KOLENC, te lec: ,JPrvi maj tudi podobno kot drugim veliko pomeni. To je i narodni praznik delai ki je izraz hotenj in pi delavskega razreda, nji je za nas še toliko jega pomena, ker znujemo neposredno sprejetju nove ustave, I zgodovinskega pomeni delavski razred.' darinka kropivšek, učenka 4. rezreda: „Prvi maj je praznik dela, ld ga praznujejo vsi delavci. Takrat ne gredo na delo, ampak so doma ali pa gredo na izlete. Vsi se želijo od napornega dela čimbo-lje odpočiti ter za nekaj dni pozabiti na delo. Praznika naših očetov in mamic se otroci zelo veselimo."