SLOVENKA
LETNIK V.
ŠTEV. 6.
STENOGRAFIJA IN SLOVENKE.
FRANJO KLEMENČIČ. TRST.
Lani je priobčila »Slovenka« na strani
04. s. zanimiv članek pod naslovom »Ženske
kot stenografinje«. Na koncu tega članka
je bila izražena želja, »da bi se tudi Slo-
venke zavzele za to vele važno umetnost.«
O izrazu »umetnost« bi se dalo sicer pre-
pirati. Tolike časti menda stenografija ne
zaslužuje. Dober stenograf mora biti seveda
vsestranski izobražen ; zlasti jezik, v kate-
rem stenografila, mora imeti docela v svoji
oblasti, a »umetnik« še radi tega pač ni.
Stenografija je in ostane — ročnost. Vkljub
temu pa je gori navedena želja popolnoma
opravičena, saj dandanes pač ne treba več
dokazovati velike važnosti stenografije.
Da čutijo tudi Slovenci potrebo te
»umetnosti«, dokazuje že samo dejstvo, da
sta Nestorju slovenske stenografije, prof.
Bezenšku, v razmerno kratki dobi sledila
na to polje dva pisatelja, in sicer prof.
F. Magdič*) leta 1898., a lani ozir. letos
prof. Fr. Novak z dvema precej debelima
knjigama. (Slov. stenografija, I. del: ko-
respodenčno pismo. V Ljubljani, Kleinmayr
it Bamberg 1900. Cena 3 K. in IL del:
debatno pismo, v Ljubljani 1901., cena
2 K 50 st.) Prvi del ima 84 tiskanih in
68 litografiranih strani, drugi del pa 64-1-28.
Že, ako primerjamo obseg Magdičeve knjige
z obsegom Novakovih dveh, moramo skle-
pati na napredek. In zares nam je podal
Magdič le kratko navodilo, bolj za take, ka-
terim jeGabelsbergerjevsestav n.pr.nemški,
že znan, dočim imamo v Novakovih knji-
gah obširno in popolno znanstve no
delo, h kateremu se zamore stenograf za-
teči v vseh potrebah.
Ne strinjalo bi se z namenom teh
vrstic, ako bi hotel obširno ocenjevati No-
vakovo stenografijo ; naj omen;m le toliko,
da so jo domači strokovnjaki natančno
pregledali ter se izrazili o njej zelo laskavo
(n. pr. prof. Mijo Vamberger v »Ljublj.
Zvonu«), a da jo hvalijo tudi tujci.
Približali smo se torej za precejšen
korak izpolnitvi želje, izražene v lanski
»Slovenki«. Saj imamo sedaj na razpolago
znanstveno, popolno stenografijo, o kateri
bi bilo le želeti, da se je poprimejo vsi, ki
se bavijo s to stroko, tudi tisti, ki so se
že učili po Bezenškovi ali Magdičevi knjigi.
To ni nemogoče, ker je razlika v pisavi
teh treh učiteljev neznatna, dočim je Nova-
kova vsekako najbolj praktična in dosledno
izvedena do konca, t. j. do komornega
pisma, s katerim lahko sledimo i najhitrej-
šim govorom.
Velikega pomena bi bilo, ako se po-
primejo vsi slov. stenografi Novakovih načel
in začnejo rabiti njegove okrajšave ; le
tako je mogoče, da napravimo konec zme-
šnjavi, ki vlada v tem oziru mej nami
sedaj, ko zamore le redkokteri stenograf
citati pismo svojega druga. Le na ta način
pridemo do edinstva in s časom morda do
vseslovenskega stenografskega društva, ki
bi bilo nekak »forum« v stenografskih
stvareh, in do stenografiranega glasila.
Da je tako »sodišče« v stenografskih
stvareh potrebno, izhaja že iz tega, da je
stenografija navezana na jezik, ki je pa
živ organizem ter se neprestano razvija.
Tudi stenografija torej ne more biti nikak-
*) »Slovenska stenografija.« (Sostav Gabelsberger-
jev). Priredil : F. Magdič, profesor v p. Zagreb, 1898.
Tisk in litografija Jul. Hühna v Zagrebu. Str. 32-J-32.
'37

šen petrefakt, nego je podvržena razvitku
in napredku.
Toda bojim se, da vsa ta izvajanja
bore malo zanimajo cenjene čitateljice s Slo-
venke« ; zato hočem kreniti drugam.
Vedno več Slovenk prihaja žalibog v
položaj, da morajo same misliti na svojo
prihodnjost, na svoj vsakdanji kruh. Za
slabo plačano delo v tovarnah marsiktera
že zaradi svoje telesne nesposobnosti ni
pripravna. Umetnice, ki bi se smele z nado
na uspehe posvetiti godbi, slikarstvu, odru
itd., so kaj redko sejane, ne glede na
gmotne žrtve, ki so neobhodno združene
s stremljenjem po umetniški karijeri. Uči-
teljice, poštne in brzojavne uradnice tudi
ne morejo biti vse. Kaj torej preostaja
izobraženim Slovenkam, ki so vsled kake
nesreče postavljene na lastne, šibke noge
in ki vendar, že iz fizičnih vzrokov, ne
morejo — nositi malte ? Zasebne službe :
odvetniške in notarske pisarne, trgovinski
komptoarji itd.
In zares štejemo dandanes več in več
gospic, ki so se predrznile v takih službah
delati gospodom — konkurenco. Nazori o
svobodni konkurenci so različni ter bi se
ri. pr. jaz ne upal zagovarjati načelno
take svobode. Ali v tem slučaju sem me-
nenja, da bi konkurenca bila le koristna
za oba spola. Mladi možje bi bili primo-
rani, poprijeti se resnejših in težavnejših
nalog', nego je problematično vegitiranje
v zasebnih pisarnah. Take žlužbe bi pač
že sedaj lahko namesto moških oprav-
ljale ženske, dočim bi se prvi morali
v večji meri posvečati aktivnejšim stro
kam, n. pr. trgovini in obrti, kjer nas
čaka ogromno dela,, ako hočemo ustaviti
povodenj tujinstva ter narodu zagotoviti
obstanek.*)
*) Sploh bi se naša možka mladina naj večkrat
spomnila pripovedke, ki nam jo je sporočil Aristotel o
svojem prijatelju in učencu Heraklitu s Ponta. Ko so
namreč nekoč prijatelji iskali tega grškega modrijana,
našli so ga v neki   kovačnici ter  se zavzeli,  da tako
Služba navadne pisarice v zasebnih
uradih pa seveda tudi ni »z rožicami na-
stlana«. Že z gmotnega stališča ne. V tem
oziru je bilo v lanski »Slovenki« citati več
prav zanimivih dopisov, iz katerih je izha-
jalo, da zaslužek, ki ga dandanes dovolju- ,
jejo nekateri slovenski odvetniki in notarji,
trgovci itd. svojim uslužbenkam, nikakor
ne zadostuje, da bi se dotičnica mogla za-
dostno hraniti in primerno oblačiti, kamoli
da bi ji še kaj ostalo v nabavo knjig, v
razvedrilo in za stare dni. So gospodje na
Slovenskem, ki svoji uradnici »princi-
pijelno« ne plačajo več nego 50 kron na
mesec . . . Kaj hočete proti   »načelom« ?!
Ako bi se pa Slovenke pravočasno
začele zanimati za stenografijo — potem
bi se podoba kmalu obrnila. Dobri steno-
grafi, zlasti ako so zmožni več jezikov, so
še vedno mnogo zahtevano blago na de-
lavskem trgu slovenskem.
Ze lani je pisala »Slovenka«, da je
stenografija »poklic, povsem pripraven za
ženske ter odgovarjajoč njih lastnostim in
nagonom. Lahka roka, gibčnost in urno
pojmovanje jih usposobljajo kakor nalašč
za delo, ki zahteva nekako nežnost in do-
vzetnost.« In to je živa resnica! Pozabiti
seveda ne smemo, da je prvi pogoj dobre
stenografinje : popolno znanje jezika in pa
—¦ obča naobrazba.
slaven filozof trati svoj čas s tem, da opazuje ubogega,
zaničevanega rokodelca pri njegovem delu. Modrijan pa
jih je pozval bliže, rekoč : »Le vstopite, tudi tukaj bi-
vajo bogovi !«
Nauk, ki ga lahko crpimo iz te pripovedke, je
jasen. Današnja vzgoja, ki temelji na proučavanju kla-
siških grško-rimljanskih starin, nam je vzela vsak smi-
sel za vrednost rokodelstva in mehaničnega dela sploh.
Dandanes se zdi mnogim nadutežem, da bi ponižali
svoje sinove, ako bi jih dali učit se rokodelstva. Rajši
naj postanejo gospodje-pisarji s plačo 30—40 gld. na
mesec ! No, jasniti se je začelo tudi že tukaj. Grof
Lev Tolstoj odloži semtertje svoje zlato pero — da za-
krpa par čevljev ! Sreča bi bila za človeštvo, da imamo
mnogo takih modernih Heraklitov, ki bi nam sklicali
iz rokodelnic : Le vstopite, tudi tukaj bivajo bogovi !
138
Polagal bi torej Slovenkam na srce,
da si nabavijo krasno Novakovo stenogra-
fijo ter da predelajo vsaj I. del, ki za na-
vadne potrebe v pisarnah zadostuje. Pre-
pričan sem, da bo vsaka Slovenka, kateri
se omili korespondenčna stenografija, z
veseljem segla tudi po drugem delu ter
postala, po primerni vaji, tudi sposobna
za debatno pisavo.
Toda neke težave ne smemo o tem
prezreti. Že prof. Vamberger je v recen-
ziji Novakove stenografije opozoril na tež-
koče, ki bi jih našli samouki o proučeva-
nju teh knjig. Za samouke bosta ti knjigi
--- to je i moje menenje — preobširni in
scmtertje pretežki.
Kaj bi se dalo tu storiti, kako popu-
larizirati to prepotrebno »ročnost« ?
Najboljše bi pač bilo, če bi nam prof.
Novak podal v krajši obliki preglednejšo
knjigo za samouke. Nihče drug bi ne mo-
gel te naloge tako lepo izvršiti kakor on
sam. Tu nastaja seveda drugo važno vpra-
šanje — glede financ. Dokler ne bodo
pokriti stroški za prvi dve knjigi, težko
da bi mogli dobiti novo priročno steno-
grafijo. Zato pa naj bi vsi, katerim dopu-
ščajo razmere, takoj segli po teh knjigah,
katerim je cena, (neglede na velikanski
trud pisateljev) že z ozirom na preciznost
litografiranega dela zares nizka.
Pa še nekaj druga bi se dalo storiti,
in to takoj, ne da bi čakali nove knjige.
Ako bi nam dovolil g. prof. Novak in bi
se oglasilo dovolj udeleženk, naročnic »Slo-
venke«, bi lahko prinašali po Novakovi
stenografiji sestavljena »učna pisma« kot
prilogo »Slovenke« . . .
Vsako tako pismo bi imelo poleg te-
oretičnega dela tudi praktične vaje, t. j.
naloge, katere bi morale dotične naročnice
vsakikrat napraviti ter pošiljati uredništvu
»Slovenke« v pregled in popravljanje. Na
ta način bi bile dotičnice prisiljene, dovr
siti pričeto učenje ter si pridobiti za slu-
čaj potrebe sredstvo za boljše gmotne raz-
mere v bodočnosti. Tako širijo znanje ste-
nografije med narodom tudi Nemci.
Stroški, ki bi bili združeni s tako pri-
logo, bi bili neznatni : izvečine poštnina.
Odvisna bi bila cena seveda od števila
udeleženk.
Na vsak način bi želel slišati o tem
predlogu tudi druga menenja, predvsem
ga. prof. Novaka samega, katerega tem
potom uljudno prosim, da se blagovoli
oglasiti o predmetu, ako mogoče, že v prih.
»Slovenki.«
TUJE OČI. ZOFKA KVEDER. PRAGA.
Mal, ukusno urejen budoair.
Vanda, jako krasna a bleda, bolehna brunetka,
— 24 let stara ; njen mož Leo, v sredini tridesetih.
Vanda kleči na tleh in jemlje iz velike škatlje
male otroške nogavice, čepice, rdeče cipelice iz sanjana,
nekaj polomljenih igrač; vsako stvar strastno   poljublja
in tiho ihti: Ravno danes je pol leta! Moj
Bog! Moj mali ubogi Danko! V teh cipe-
licah je pred par meseci še tekal okrog",
obhojene so, oblika njegovih malih nogic
se še pozna ! In te nogavice, na prstih je
še mala luknjica ! Ah, ti, ti ! Kako male
rožaste prsteke je imel ! . . . In v to tro-
bentico je tolikokrat piskal pred mojimi
vrati . .. Mam' odpri, mam' odpri! In nje-
gove mehke rokice so škrabljale po vra-
tih ... In nikdar več ga ne vidim, nikdar
več mi ne uide v sami srajčici iz postelje.
Ah !.. .
Leo vstopi, osupel : Vanda, ti zopet pla-
ces, umiri se! (Dvigne jo k sebi) Ne tako obu-
pavati ! Vanda, moja Vanda !
Vanda: Danes je pol leta!
Leo : Vem. Bil sem zunaj. Nesel sem
mu rož, vse polno rož. Tako rad je imel
cvetlice.
Vanda : In mene nisi vzel s seboj !
Leo : Ti se moraš čuvati, Vanda ! Tako
si zopet bleda. Ali se ne moreš nekoliko
umiriti, polagoma pozabiti.
139
Vanda : Pozabiti ? ! Nikoli ! Ha, ha !
Danka pozabiti ! Glej, kadar pogledam to
njegovo malo zapuščino, mi je tako nepo-
pisno težko v srcu ! Ti ne veš ! Ti me ne
razumeš! Glej ta kožušek je imel, ko je
bil zadnjikrat z menoj na šetnji. Vidiš, tu
so lise. Kupila sem mu sladčic in on se je
zamazal. Jezila sem se na njega. In sedaj,
sedaj . . . (Pritisne kožušek na obraz in bolestno zaihti.)
Leo : Kaj naj storim s teboj ! Rekel
sem ti že tolikrat, da se uničiš, ako se ne
bodeš nič premagovala. Ah, moj Bog, kaj
naj počnem ! Ti si že bolna, in meni je
tako grozno ! V kake skrbi me pehaš !
Kako naj ti pomagam ! Kaj me nič več
ne ljubiš? Ali še veš? Pred tremi leti sem
ti bil jaz še vse in edino na svetu, kar ti
je bilo drago. In zdaj nisem nič, vse tvoje
srce je vzel Danko seboj v grob. Vanda,
zakaj me več ne ljnbiš?
Vanda: Ah, ne Leo, ne! Bolj te lju-
bim, kakor prej, verjemi mi, tako neskončno
bolj ! Ali moja ljubezen je tako boleča !
Kadar te pogledam, vselej se spomnim
tudi njega, našega Danka. Naš sin je bil,
naš otrok ! Tvoj in moj ! Tvoje oči je imel,
Leo, samo še lepie, čistejše !
Leo ginjen : In tvoje lase Vanda ! Temne
mehke in tople. In zobke, kakor biseri !
Kako se je smejal! Njegov glas! Srce mi
je zatrepetalo, kadar sem ga slišal. In
kadar mi je brskal s prsti po bradi in
gladil po licu. Vedno je hotel imeti moje
naočnike, a njegov nosek je bil tako smešno
mal in stekla so mu pokrila skoro polo-
vico lic !.. .
Vanda srečno : Afa, da, da ! In tvoj ci-
linder je nekoč nataknil. Se veš ? Pozabil
si ga na divanu in on si ga je del na
glavo. Skoro mu je šel še preko ramen.
Ha, ha ! Ah, kako je bil dražesten ! . . .
Včeraj sem srečala njegovo pestunjo Lizo
v parku in zjokala sem se. Kako je bilo
krasno prej, kadar sem se z njo sestala na uli-
ci in mi je naš Danko že od daleč klical :
Mam', tu sem! Tu sva z Lizo, mam'!
Leo : Pustiva spomine. Nezdravo je, se
jim toliko prepuščati.
Vanda : Jaz ne morem drugače : Vedno
mislim nanj, po dnevu in po noči, povsod,
kjer sem. Vedno čutim : Danka ni ! Danka
ni ! Zakaj je umrl, ti, Leo ! Jaz sem ga
imela tako rada. Jaz ne morem živeti brez
njegovega smeha. Koga naj poljubljam, koga
naj objemam, koga naj pritiskam  na-se ? !
Leo : In jaz, Vanda ?
Vanda: Ti, ti si moj mož! Tisi velik,
ali jaz bi hotela nekaj malega, drobnega,
kar se mora negovati in ščititi, nositi, ču-
vati, nekaj, kar me potrebuje. Leo, Leo,
otroka hočem, tako malo, plašno, nevedno
dušico ! Moj Bog, saj me ne razumeš ! Saj
me ne razumeš, kaj mi je bil Danko . . .
Moj otrok! . . . Kadar sem ga pogledala,
kadar sem se ga dotaknila, čutila sem :
moj je, moj! Odgojim ga, vse mu dam.
vso dušo, vse najlepše ! Nekaj krasnega
vstvarim iz njega ! Saj ti ne veš, kaj je to,
otroka odgojiti, svoje srce vsaditi vanj,
svojo dušo vcepiti v njegovo !
Leo : Danko je bil tudi moj sin, Vanda.
Vanda : Oče, da, da ! Ali mati, moj
Bog, mati, saj ne veš, kaj je to !...
Leo: Vanda, me ljubiš?
Vanda: Ljubim.
Leo : Zelo ?
Vanda : Zelo, ah ! Zdaj imam samo še
tebe !
Leo: Hočeš me imeti? Hočeš? Bolj,
kakor doslej, vsega z najskritejšim čust-
vom, ki se giblje v meni, Vanda ?
Vanda: Kaj ti je? Hočem. Kaj nisi
moj, ves, ves moj!
Leo primakne nizki stolček, vsede se k njenim
nogam in držeč jo za roko govori z globokim čustvom :
Kaj ne Vanda, ti si bila še otrok, ko si
postala moja žena pred tremi leti ? Jaz to
vem, vidiš. Nič nisi vedela o življenju,
odgojili so te daleč od sveta, kakor dra-
goceno cvetlico pod steklom. In zdaj po-
znaš življenje, kaj ne. Jaz sem zdravnik, in
ti z menoj vidiš vsak dan življenje, nesrečo
140
in žalost in zmote in vse, vse, kar vzne-
mirja dušo. In ljudi poznaš in njihova srca.
In razumeš jih in ne obsojaš. Midva sva
se ljubila in srečna sva bila, a Vanda ti
mi še nisi tako blizu, kakor bi rad, jaz . . .
Ali, Vanda, lahko govorim, lahko g-ovorim
tako odkrito, kakor še nikdar nisem ?
Smem ?
Vanda : Da, Leo ! Toda kaj ti je ?
Bojim se, tako mi je čudno.
Leo : Ne boj se ! In prosim te, bodi
dobra, jako dobra ! Tako potrebujem tvoje
dobrote. In potem bo morda še vse dobro
in srečna bova, kolikor je še mogoče se-
daj, ko Danka ni . . . Vanda, ti me nisi
nikdar vprašala, kako je bilo moje življe-
nje prej, ko te še nisem poznal.
Vanda : Zakaj ? ! Meni je dovelj seda-
njost, da sedaj vse delim s teboj, to mi
zadostuje. Do tvoje preteklosti nimam pra-
vice. In ti si bil dober, jaz vem.
Leo: In vendar... Reci mi, Vanda,
ti tvojo mater spoštuješ, ti veruješ, da je
dobra, da ni zmožna slabega dejanja?
Vanda:, Kako moreš vprašati tako?
Moja mati je svetnica! Od mojega rojstva
je bolna, ti to veš. Na zemlji ni za me
blažjega bitja od nje.
Leo : Tudi jaz to vem in zato mi je v
neopisno tolažbo, da ti morem reči, vse
kar ti sedaj povem, je vedela tvoja mati
prej, predno sem se ti približal, predno ti
je jeden moj pogled odkril mojo ljubezen.
Sam sem ji povedal vse, in ona mi je
rekla, da smem molčati proti tebi. Morda
ni bilo prav, tudi tvoji materi je bilo že
žal, zakaj ti nisva vsega zaupala. Ali ti si
bila tako nepristopna, tako občutljiva, in
življenje ti je bilo tuje, kakor zapečateno
pismo. Mislil sem. pozneje ji povem, po-
zneje. Potem je prišel Danko in zopet sem
molčal. Odpusti mi, Vanda, tako prav po-
polnoma srečen ta tri leta nisem bil . . .
Predno sem tebe poznal, ljubil sem jeden-
krat mlado služkinjo, ki je stanovala v
tisti hiši, kakor jaz.
Vanda : Ti ? ti si ... ?
Leo : Da, jaz sem jo ljubil. Mlad seni
bil, in ona je bila mlada, in imela sva se
rada. — Vanda, moja zlata, edina Vanda,
ne obračaj oči od mene ! To, kar si mi ti,
mi ona druga ni bila nikdar. Bila je pri-
prosto dekle in njena duša mi je bila tuja,
kakor moja njej. Ljubila je samo moj lepi
obraz, in morda sem jo jaz ljubil ravno
tako . . . Imela sva sina . . .
Vanda : Sina ? ! . . .
Leo ji poljublja roke: Vanda, prosim te,
poslušaj me ! Vanda ! . . .
Vanda se mu iztrga : Pusti me ! In tako
si me goljufal ? ! . .. Njo si pustil in vzel
mene?! In jaz sem bila kriva tvojega
greha ! Njo si pustil z otrokom ! . . . Sedaj
razumem, zakaj si se tako hicro umiril
zaradi Dankove smrti! . . . Ti ničesar ne
čutiš ! Kak oče si !.. . Moj Danko ! . . .
Leo : Vanda, ti govoriš tako, ti ? ! .
Poslušaj  me ! (Oklene se njenih rok.) Moraš me
poslušati ! . . . Tvoja mati je vedela in ni
me obsojala ! Tebe mi je dala, svojo je-
dinko !... Vanda !
Vanda : Moja mati ... ? O moj Bog !
Pripoveduj !
Leo : Pred petimi leti je to bilo. Jaz
sem bil takrat že zdravnik in moja praksa
ni bila slaba. Premišljal sem, kaj naj sto-
rim. Naj si jo vzamem za ženo, ali kaj ?
Moraš vedeti, da sem zapazil mnogo slabih
lastnostij na njej, ko se mi je polegla prva
strast. Poslal sem jo k neki moji daljni
sorodnici, da se česa nauči. Imela je tudi
dete pri sebi. Ali najedenkrat mi je pisala,
da ne ostane na deželi pri moji teti, da ji
je dolg čas, da brez mesta ne more živeti.
Naj dam dete drugam, ona pa pride nazaj
v mesto in si poišče službe, da se ji ne
ljubi učiti se nepotrebnih stvari in da ji
jaz nimam ničesar ukazovati, da je prosta
in dela lahko, kar hoče. Moja sorodnica je
bila tako dobra, da je obdržala dete, in
ona je prišla nazaj v mesto. Poiskala sije
sama službo in mi prav jasno kazala, da
141
sem ji precej ravnodušen in da je zado-
voljna, če plačujem za dete in ji dam zdaj
in zdaj kaj denarja za kako obleko. Misel,
da bi jo vzel za ženo, sem pustil takoj, ko
je odšla od moje sorodnice, in se poslej
nisem brigal mnogo več zanjo, posebno,
ko sem čul, da nisem bil jaz niti prvi niti
zadnji, ki je našel milost pred njenimi
očmi. Že čez dobrega pol leta je ljubko-
vala z različnimi vojaki, in predno je minulo
leto, mi je pisala, da se hoče omožiti z ne-
kim mizarjem. Rekla mi je, da mi nišesar
ne očita, da mi je hvaležna, da sem tako
dobro mislil z njo, in da ona ni nikdar
mislila niti želela, da postane moja žena.
»Jaz sem in ostanem to, kar sem ; če bi
bila tvoja žena, bi se mi ljudje samo sme-
jali, in ti me tako že davno več nimaš rad«,
mi je pisala. Moral sem priznati, da ima
prav. Po svoji možitvi je zahtevala, da ji
izročim najinega otroka in da njej sami
plačujem za oskrbo, češ, da ona neče, da
bi se samo mož gulil za vsakdanji kruh.
Ker do otroka itak nimam nobene pravice,
sem moral njeni želji seveda vstreči, četudi
ne rad, ker sem bil prepričan, da bi bilo
detetu bolje pri moji sorodnici, — katera
ga je rada imela, kakor, da je njen, —
nego pri njegovi materi. In potem sem
spoznal tebe, in dalje ti yeš . . . Tvoji ma-
teri sem povedal vse, in ona je pametna
žena, ni mi nikdar zamerila vedno. Ona
pozna življenje ... In zdaj Vanda, reci mi...
Vanda : Boli me nekoliko, ali jaz te
imam vsejedno rada ... Leo !... Moj Leo !...
Meni je težko le iz neke sebičnosti, da ni
bilo vse, vse tvoje srce moje, vsa tvoja
ljubezen! . . . (Tiho ihti). Poljubi me, Leo !
Leo: Smem? , . . Ah, ti, t: moja! Kako
te ljubim ! Kako sem tvoj ! . . . Kakor, da
sem te še-le sedaj prav osvojil, da si še-le
sedaj postala moja! . . . Vanda!
Vanda: In . . . in . . . reci ... ali živi?
Leo: Kdo, Vanda ?
Vanda tiho : Otrok.
Leo: Da, živi, in jaz sem mislil . . .
Vanda se razjoče: Živi?! . . . Ah ! . . , In
naš Danko, . . . naš Danko . . .
Leo : Bodi dobra Vanda ! Prosim te !...
Zelo dobra moraš biti !
Vanda : Saj sem, Leo ! . . . Ali meni
je tako hudo !
Leo sede k njej '. Vanda, ali bi hotela
ti ?.. . Ah bi te smel nekaj prositi ? . . .
Morda . . . Vidiš . . . Vanda, morda bi bila
tudi ti nekoliko srečna. Ali bi g-a mogla
imeti nekoliko rada? . . .
Vanda : Tvojega ... ?
Leo : . . . sina, da . . . Bi mogla ?
Vanda po daljšem molku : O da !
Leo jo objame in poljublja : Ah, ti ! . .,.    Ti
angelj ! . . . Kako  sem  srečen ! . . .   Moja
Vanda !   Moja   jedina,   moja   Vanda ! . . .
Vzela bi ga k sébi ...
Vanda : Da.
Leo : In klicala bi ga Danko.
Vanda : Ah, da, da !.. . Danko bi ga
klicala ...
Leo: Ga boš imela rada?
Vanda : Zelo, zelo. Naš Danko bo . . .
Saj je tvoj . . . Koliko je star ?
Leo : Pet let.
Vanda: Že pet let ! ... Je jako velik?
Leo : O da. In pozna te.
Vanda : Pozna ?
Leo : Pokazal sem te. Včasih grem ž
njim šetat. Jako si mu všeč . . . »Klasna!«
ti je dejal, »r« tako nerazločno  izgovarja.
Vanda : Ah, in zakaj mi nisi rekel
prej ? ! . . . Tako bi ga rada videla . . .
(Tiho.) In njegova mati? ... Bi ga pustila?
Leo : O da, rada. Sedaj ima že tri
druge, dva dečka in deklico.
Vanda s solzami : Dva dečka in deklico...
Kako je srečna ! . . . Ali so vsi zdravi ?
Leo : Vsi. Ne bodi žalostna, Vanda !
Ti . . .
Vanda s smehom : Vidiš saj že nisem
več žalostna. Smejem se. In . . . kake lase
pa ima ta . . . tvoj . . . naš ... novi Danko?
Leo : Zlate.
142
Vanda : Ah, zlate, kakor ti ! In modre
oči, kaj ne ?
Leo: Ne . . . Oči ima sive.
Vanda: Sive ? ! . . . Ni mogoče !
Leo: Da sive . . . Ali kaj ti je? Moj
Bog ! ... Vanda !
Vanda se vrže na tla, zarije glavo v one snij-
čice, oblekice  in  igrače  na  tepihu in krčevito plače :
Sive oči ! . . . To ni Danko ! . . . Ah, zakaj
je umrl ravno naš, naš Danko! .. . Moj in
tvoj ! . . . Moj Bog ! . . . Danko ! . . . Ne ne,
samo ti si moj, samo ti !.. . Nikogar ne-
čem, nikogp.r! . . . Samo ti si Danko, nihče,
nihče drugi! . . .
Leo: Vanda! Vandal... Umiri se!
Vse bo še dobro. Tako te bode rad imel.
Tudi tebe!... Kaj me nimaš nič rada?!...
Kaj ga nečeš ? ! . . .
Vanda : Nečem, nečem ! . . . Nečem ga
videti ! . . . On ni moj ! . . . Nečem ga! . . .
Pusti me! . . . Saj me nimaš rad, k njemu
pojdi!... Pusti me, samo Danka imam!...
Oni . . . drugi ... ni moj ... ni naš . . .
Tuje oči ima ! . . . Samo Danko je naš! . . .
Ah, Danko! . . . In,naš Danko je mrtev 1
Naš Danko ! . . . Moj  in tvoj . . . naš ! . . .
(Onesvesti se.)
Leo : In naš Danko je mrtev ! . . . O.
Vanda !
PESMI G. GOLARJA. CELJE.
Polonica.
Skoz bele meglice
na daljnem obzorju
se jutranje solnce blesti,
črez cvetno livado
po rožicah poljskih
Polonica lepa hiti.
Je rosna livada,
so rožice solzne, —
oi, krilce bo tvoje mokro —
poljubile cvetke
bi rade sestrico,
razgali nožico drobno !
Rosna šuma je zelena .
Rosna šuma je zelena,
solnce z žarki jo zlati,
sveže listje, mah smaragdni
v pestrih bojah se iskri.
Čista šuma je zelena,
čisla kot devojčica ;
ker zamé ne mara draga,
šuma mi je ljubica.
Njene ustne -   gozdne cvetk
so opojne in sladke,
nje poljubljam, dokler sobice
ne zaide za gOrč.
Pisane poljane . . .
Pisane poljane,
s cvetjem posejane,
v nje so šmarni križi
in zlatice vtkane.
Šmarni križ za trakom
znak je dobre sreče,
to petice šmarne
rado nase vleče.
A zlatica zlata —
kaj naj ti pomeni ?
Zlati so cekini —
v torbo, hop, jih detli !
Pesem.
Kot nebesnega svoda vedrina
se tvoje mi srčece zdi —
ni meglice na nebesu čistem,
in žalosti v srčecu ni.
Zlato jutro . . . Ze selnce se dvi;
in zora škrlatna rdi —
klije v srcu ti mlada ljubezen,
in raj se v očeh ti blesti.
Kostanj je ozelenel . .
Kostanj je ozelenel,
kostanj belo zacvetel,
kos je gnjezdo nanj pripel.
Zdaj od jutra do noči,
kos na njem drobi, žgoli,
radosti le zame ni.
V gori bor je davi stal,
a vihar je privihral,
ločil ga od rodnih tal.
143
ŽENA KOT VZGOJITELJICA.
PRIREDILA NADA. TRST.
»Pet' ljubeznjivost tvojo in le-
poto, poklic je moj in samo opravilo«
— tako je pel še pred pol vekom naš
veliki Prešeren. Čednosti, o katerih govori
v nekem sonetu in katere je pridejal kot
protiutež Petrarkovim poezijam, pa so tako
nejasne, da res ne vemo, kakšen je bil v
bistvu našega pesnika ideal. Opravičeno je
vsekako menenje, da bi se tudi Prešernu
zdelo nekako onečaščenje ženskega vzora,
ako bi kdo izrazil misel, da je žena nekaj
več kakor posoda ljubeznjivosti in lepote,
da je n. pr. tudi ona obvezana sodelovati
v napredek obče prosvete. Prešernu je še
bila žena le svećenica lepote, h kateri se
je zatekal, kedar je »viharila jeza sreče«, da
da bi se mu »nebo zvedri'o krog njegove
barke«. In vendar je Prešeren naš največji
duh ! A o prosvetnem poslanstvu žene se
mu še ni niti sanjalo.
Še le v naši dobi se je začelo prizna-
vati to misijo žene, spoznavati, da je žena
po svojem namenu, po svoji fizični poseb-
nosti pozvana, da izvršuje neke posebne
naloge, katere bi lahko imenovali skupno:
poklic žene kot vzgojiteljice.
Se le vek strojev je odprl ženam oči
o strašni socijalni bedi. Spoznale so kot
žalostno resnico in občutile kot težko krivdo,
da ne morejo ničesar storiti proti temu sto-
glavemu zlu, da je zamorejo le obžalovati.
In tedaj so si žene začele prizadevati, da
dokažejo svetu, kako so tudi one sposobne
za velike naloge, katere so doslej reševali
le možje. V to svrho so naglašale bolj
relativno enakost duševnih moči, dotiej
nepriznano, in enakost dolžnosti in pravic
obeh spolov, nego pa načelno razliko in
ž njo združene drugačne socijalne naloge
žen. Tako je nastal nazor, da hoče žensko
gibanje odtujiti ženo njenemu naravnemu
poklicu, ker da isto krivo umeva žensko
naravo. Narobe pa je res, da so zahteve
ženstva ravno zato vedno večje, ker isto
vedno globlje spoznava svoj naravni poklic.
Ako hočemo prav ceniti ženo kot
vzgojiteljico, moramo preiskati žensko na-
ravo v njenem temelju.
Duševno življenje žene reagira v prvi
vrsti.na vse, kar je osebnega, indivi-
dualnega. Take zunanje utiske sprejema
žena hitreje in lažje, isti stopajo z njeno
dušo v finejšo in mnogovrstnejšo dotiko.
Žena umeva neposredno, brez umstvenega
prevdarjanja, razmere v njih posebnostih
in individualne pogoje posameznih oseb ;
ona čuti natanko posebni kolorit, v kate-
rem se izražajo take notranje razmere, dočim
jih more mož mnogokrat spoznati le s
pomočjo logičnega sklepanja. Žena išče,
zavedno ali nezavedno, osebnost, indivi-
dualnost v vseh duševnih proizvodih, na
polju vsakdanjega življenja, v umetnosti in
vedi, ter jo spoznava iz navidezno neznat-
nih, redkih znamenj. V svojem krogu je
torej žena sprejemljiva za mnogolične, vse-
stranske utiske, ker svoja opazovanja manj
generalizira, ter iz istih ne izvaja občih
pravil, ki bi omejevafti prejemljivost za
nove utiske. Seveda je s to dobro lastnost-
jo združena tudi druga — slaba : manjša
produktivnost, kar se kaže n. pr. jasno na
književnem polju. Res je sicer, da ima
dandanes literatura v ženstvu izvečine le
uživateljice — čitateljice, a le malo stvar-
jajočih umetnic, a vendar se dan za dne-
vom širi tudi krog poslednjih. Ako pa
primerjamo pisatelje in pisateljice, najdemo
pri obeh značilno razliko. Moč žene kot
pisateljice leži v prihološko finem karak-
teriziranju in v podrobnem nijansiranju du-
ševnega razpoloženja ; v mnogoličnosti iz-
najdbe in v sili ustvarjanja pa navpdno
zaostaja žena za možem. Izjeme, ki pa,
kakor znano, le potrjujejo pravilo, imamo
seveda tudi tukaj. Prepričana sem, da bi
nekatere naših mladih pisateljic, da so
imele primerno vsestransko vzgojo in če
bi se  mogle  pisateljevanju posvetiti  kot
144
poklicu, brez utrudljivih skrbi za vsakdanji
kruh, lahko stopile na stran našim prvim
moškim pisateljem . . .
Tudi v navadnem življenju in delova-
nju žen spoznavamo njih težnjo po oseb-
nosti, tudi tu upliva zunanji svet nepo-
sredno na njih čustvovanje, tudi tu vidimo
njih zmožnosti, živeti v drugih in za druge.
Tz njih čustvovanja izvira njihova požrt-
vovalnost, ki je v ženah nerazmerno
bolj razvita nego v moških, a jim je tudi,
vsaj tako se trdi, mnogo lažja.
V najjasnejši luči se nam kaže ta po-
žrtvovalnost v materinski ljubezni.
Ako se oziramo po silah, ki najbolj pospe-
šujejo človeško prosveto, moramo priznati
med njimi materinski ljubezni prvo lavo-
riko. Dokler bedi velika večina ženstva s
to ljubeznijo v srcu nad srečo rodbin ter
jih varuje razpada, ne smemo obupati, da
se ugodno reši tako težko socijalno vpra-
šanje.
Ljubezen neveste do ženina, sestre do
brata, prijateljev, domovine, vse to so
krasni darovi človeške duše, a združeni so
s posvetno radostjo in mnogokrat s samo-
pašnim ego'zmom ; ljubezen matere pa je
najčistejša, najbolj nesebična lastnost člo-
veškega srca, v njej se očituje takorekoč
božji duh, ki vlada na zemlji.
So tudi slabe matere, ki zanemarjajo
svoje otroke ter jih pustijo propasti, ali te
so, hvala Bog.i, redke. Redno pa skrbi
tudi v neomikanih narodih mati z ljubez-
nijo za svojega otroka ; saj ne more dru-
gače, saj ji je prijazno smehljanje nedolž-
nega otroka največja slast na svetu. Mati
misli s skrbjo tudi na odrasle svoje otroke,
žrtvuje jim mir, razvedrovanje in zdravje,
ne da bi se brigala za plačilo in hvaležnost.
Ako jo otrok zapusti, pozabi, ako ji je
dejanski nehvaležen, ona mu odpušča, ter
ga spremlja z molitvijo in blagoslovom.
Mati ne vpraša niti po tem, da li bo
otrok dosegel svoj namen, saj vidimo da
mnogokrat ljubi bolehne, slabotne otroke
še bolj nego zdrave. Taki »otroci bolečin«
postanejo čestokrat središče družine, skrivna
vez, ki združuje roditelje in deco ob do-
mačem og'njišču ter jih varuje pred praz-
nimi zabavami zunaj hiše. Tako je pripo-
mogla materina ljubezen, da tudi taki otroci
izvršujejo svoj namen ter uplivajo v svojem
krogu blagonosno.
In kedar je taka dobra mati zatisnila
za vedno oči, postane nje grob svetišče, ob
katerem plavajo vera, upanje in ljubezen
nad zapuščeno družino, ki se tamkaj zbira,
da moli. Duša materina pa živi in deluje
dalje, kot gonilna in blažilna moč, v srcih
soproga in otrok . . .
Toda ta instinktivna materinska lju-
bezen, ki hoče, pač menda brez izjeme,
svojim otrokom vselej le najboljše, ne po-
godi vedno pravih sredstev, s katerimi bi
mogla doseči srečo zaroda. Kako bo tudi
vedela najti vselej pravo pot do sreče svo-
jih otrok, ko je povsem — vsaj v nižjih
slojih — tako zelo zaostala za priviligira-
nim moškim spolom.
S tem se povraćamo k prejšnji trditvi,
da je žensko gibanje posledica globljega
spoznavanja naravnega poklica žene. Opra-
vičili pa smo s tem tudi naše skromno pri-
zadevanje, da širimo i mi luč spoznanja v
vrstah slovenskega ženstva ter mu kažemo
pot, kako naj umeva in izvršuje svoj na-
ravni poklic.
*        *
Vsa umetnost vzgojevanja obstoji v tem,
da rabimo sredstva, ki odgovarjajo indi-
vidualnim lastnostim in starosti gojenca.
V to svrho pa je potrebno fino opazovanje,
o katerem smo gori govorili, tisto spozna-
vanje notranjega življenja po navidezno
neznatnih zunanjostih, ki je temeljni znak
ženskega srca. Le tedaj je mogoče stalno
uplivati na dušo otrokovo, ki se nam v
svojem razvijanju kaže vedno z novih strani,
ako zamoremo že enkrat sklenjeno sodbo
vedno zopet spremeniti po individualnih
pogojih.  Nikjer ne  more  postopanje  po
145
istem nepremičnem pravilu več škoditi, nego
na polju vzgoje. Seveda je pa dolžnost žene,
da se za svoj poklic vestno pripravi ter
stori vse, da bo zamogla na tem polju, ki
je njena prava domena, uveljaviti ves svoj
blagodejni upliv.
Kakor že navedeno, ima mati kot vzgo-
jiteljica veliko moč nad človeško družbo :
v nravnem, duševnem in telesnem oziru.
Noben drug poklic ne more tako odločilno
uplivati na kakovost človeštva kakor poklic
matere. Nekdo je otroka primerjal meh-
kemu vosku ; umetnica, ki iz tega voska
ustvarja »podobo božjo«, je mati. Utisi
mladosti odločujejo mnogokrat za vse živ-
ljenje ; mati je provzročiteljica teh prvih
utisov ; ona je središče otroškega čustvo-
vanja, ona je otroku nezmotljiva avtoriteta.
Omenila sem že, da je tolika oblast
v rokah žene, ki je ne zna rabiti, ki je
premajhna za svojo vzvišeno nalogo, ne-
varno orožje, ki postane mnogokrat osode-
polno za vso bodočnost otroka. Koliko
krasnih kali usahne v- tej dobi, ker ni ni-
kogar, ki bi jih gojil, koliko jih nespretna
roka se silo zaduši, koliko otook oropajo
nevedne matere bogatih zakladov, ki so
bili skriti v mladih dušah, ker jih ne umejo
ceniti in uporabiti !
Žalibog pa se ženstvo še vse premalo
zaveda te svoje odgovornosti. Mnogim ma-
teram je, izvečine pač vsled neugodnih
socijalnih razmer, prva skrb gospodinjstvo,
potem še le pride na vrsto vzgoja otrok, a
mnogim se zdijo tudi prazne zabave, važnejše
— nego pa vsestranska skrb za otroke.
Spoznanje velikega pomena, ki ga ima
naravni poklic žene kot matere, ni priro-
jeno, še manj pa je prirojena moč, s katero
bi mati vselej dosledno po tem spoznanju
ravnala; vse to pač ni instinktivno, ampak
more biti le posledica razvite inteligence,
volje, katero je utrdila vzgoja. Vzgoja pa
še niti v najvišjih krogih ni dosegla one
vzorne popolnosti, ki jo moramo želeti za
vse ženstvo.
Že pri majhnem otroku je za vestno
izpolnjevanje materinskih dolžnosti potrebna
vsestranska izobrazba, kajti razmerje med
materjo in detetom je v tej dobi tako
mnogostransko, tako tesno, da si ne mo-
remo misliti, da bi nedostatki v izobrazbi
matere mogli ostati, nevede in nehote, brez
slabih posledic za bodočega človeka.
Kedar pa otrok dorašča, zahteva od
svoje matere vedno več in več ; le tedaj
bo ji možno vzgajati ga, ako je primerno
izobražena. To velja zlasti glede sinov. Oče
mora navadno vse vzgojevanje prepustiti
materi ; njega kličejo vsakdanje skrbi za
zaslužek drugam ; po cele dneve se ne
more posvetiti družini. In vendar je domača
vzgoja neobhodno dopolnilo šole, katera
zaslužuje ime vzgojevališča le — pogojno.
Vsled velikega števila otrok v posameznih
razredih, vsled ogromnega učnega gradiva,
ki ga morajo učitelji premagati, jim ob
najboljši volji ni mogoče, paziti na indivu-
dualnost otroka ter na temelju iste ustvar-
jati značaje. Šola se mora omejiti na to,
da poda mladim glavam snovi, katero potem
posameznik po nagnenju in sposobnosti
samostojno porabi za se, ali pa tudi ne.
Oziri na individualne posebnosti dečka, ki
so odločilne za volitev bodočega poklica,
za srečo v možki dobi, za delo v prid člo-
veštva, ne pridejo o tem skoraj nič v
poštev. Le izobražena mati, ki je opazovala
ves razvitek otroka, zamore spoznati nje-
govo individualnost in vedeti, kako je mo-
goče v otroku vzbuditi zanimanje ter raz-
kriti njegove sposobnosti.
Pa tudi v drugem oziru mora mati
dopolnjevati šolsko vzgojo dečka. V šoli,
v občevanju dečkov med seboj velja, du-
ševno in telesno, pravica močnejšega ; isto
izvršujejo brezobzirno ! Opažati je med
dečki nekako surovost, nekak egoizem.
Etične zavednosti, ki bi se kazala v spo-
štovanju slabejšega, šola ne dosega. Brez-
obzirnost postaja bolj in bolj znak današnjega
možkega  sveta  ter  dokazuje baš  to,  da
146
današnje matere v tem oziru niso kos svoji
nalogi.
A dandanes velja pregovor, da že
»jajce več k 3 putka ve.« Zato zamore mati
le redkokdaj slediti duševnemu razvijanju
svojega sina. Kedar je prestopil n. pr.
meje višje gimnazije, težko da bi mu mati
še mogla biti avtoriteta. Mnogokrat je čut,
ki ga ima sin nasproti materi, nekaka zmes
iz prepričanja o svoji višji duševni moči
in iz pomilovanja materine nevednosti, nje-
nih slabosti. Mnogokrat ji ne more priznati
upliva na svoje ukrepe, da-si bi še tako
potreboval dobrega sveta.
Ni čuda, da potem marsikteri mož, ki
je videl v svoji materi slabotno, omahljivo
bitje, v poznejšem življenju odreka svoje
spoštovanje vsemu ženstvu, da postane
brezobziren in brez vsake notranje opore
v občevanju z ženami ter pride do prepri-
čanja, da mu je za pot skozi življenje do-
volj dobra tudi družica, ki stoji duševno
globoko pod njim.
S tem pa seveda nočemo reči, da bi
naj mati znala pomagati sinu pri izdelo-
vanju grških nalog, da bi mu pomagala
prevajati Homerja in Tacita ali pa iskati
logaritme. Da si vzdrži avtoriteto, zadostuje,
če se je navadila misliti, spoznavati zvezo
med vzroki in posledicami, ter si pridobila
neko samostojnost duha. Neobhodno potreb
no pa je, da mati razume javno življenje, da
pozna ideje, za katere ima iti v boj pri-
hodnje pokolenje, da ji niso tuja vprašanja,
katera bode mlada generacija imela rešiti,
gospodarski in duševni pogoji, pod kate-
rimi bo ista živela. Kajti materi pripada
naloga, da najde zvezo med individualnostjo
otroka in med potrebami poznejšega živ-
ljenja ; poznati mora torej vse ustrojstvo
javnosti, da otroku lahko najde mesta, ki
bo v življenju najbolj odgovarjalo njegovim
lastnostim.
Kar smo rekli o vzgoji dečkov, isto
velja glede vzgoje hčera, morda še v po-
večani meri. Hči je izročena navadno dalj
časa uplivu matere ; tega upliva v terri
slučaju ne dopolnjuje v isti meri, kakor
pri dečku, vzgoja v življenju, v svetu;
raz ven tega je že zaradi enakosti spolov
razmerje med materjo in hčerjo razsežnejše,
mnogoličnejše. Mati ima v prvi vrsti po-
magati na rešenju vprašanja o vzgoji dek-
let, te najvažnejše točke v modernem žen-
skem pokretu. Priznavam, da treba precej
samozatajevanja, da si pusti mati, ki čuti
svojo duševno pomanjkljivost, v tem oziru
vzrasti hčer takorekoč nad glavo, a ta
žrtva je nujna potreba nove dobe. Uprav
tragično je gledati dandanes boj v srcu
marsiktere mlade deklice, ki je sooznala
ničnost, praznoto, nesmiselnost svojeg'a živ-
ljenja, iz katerega si želi do svobodnejšega
uporabljanja svojih duševnih sil, a jo drži
ozkosrčna mati v železnih okopih . . .
Kolikor več terja javno življenje od
sodelovanja žen — mater, kolikor globlje iste
posmatrajo svoj poklic, kolikor več so se
navadile zahtevati od samih sebe, toliko
temeljiteje bodo čutile dolžnost, da vzgojijo
svoje hčerke tako, da bodo iste lahko za-
doščale svojemu naravnemu poklicu.
Toda specijelno o vzgoji deklet mislim
spregovoriti nekaj besed prihodnjič. Za
sedaj še hočem omejiti na konsekvence iz
gornjih izvajanj.
Da bo žena, mati, mogla izvrševati
svoj naravni poklic kot vzgojiteljica svojih
otrok, je torej pred vsem potrebno, da ji
dajo merodajni činitelji priliko, da se na
izvrševanje tega poklica vestno pripravi :
torej več i n t e m e 1 j i t e j š e i z o b r a z b e !
To je prva zahteva, ki jo mora staviti
sodobna žena.
Druga zahteva moderne žene pa je ta,
da se ji zagotovi tudi pravno stališče,
ki bo primerno veliki odgovornosti, katero
je materi naložil sam Bog. Današnje pravno
razmerje žene nasproti zakonskemu možu,
nasproti otrokom, je v mnogih državah
takšno, da je nevredno visoke vloge, ki jo
ima žena vršiti v prid človeštva. Še le,
!47
kedar bo Žena duševno dorasia in kedar
nastane tudi pravno polnoletna, pričakujte
od nje vestnejšega izpolnjevanja njenega
namena !
Toda ne samo ob domačem ognjišču
je torišče žene. Bolj in bolj prodira misel,
da ima žena na vseh poljih človeškega
življenja vršiti svojo vzgojevalno nalogo.
Na vseh poljih zahtevamo za ženo popolno
svobodo razvijanja. Mnogo socijalnih pro-
blemov se bo rešilo še le tedaj, kedar se
jih bo lotila ženska požrtvovalnost, ženski
nravni idealizem, ženski »takt«, nje živi čut
za osebne, individualne potrebe. V pode-
ljevanju zakladov prosvete in nravnosti
posameznikom, v vzgojevanju celih slojev
mora dobiti nesebična ženska duša širje
polje delavnosti!
Pred vsem pa v šoli. Prepričana sem,
da bi naša šolska vzgoja bila dandanes na
vse drugačni stopinji, da se je pustilo sode-
lovati tukaj odločilno i ženske. Žena bi imela
več srca za male sužnje, katerim se v šolskih
klopeh zabija v glavo le nepregledna mno-
žica znanstvenih drobtin, ki mnogokrat
nimajo drugega pomena, nego da tvorijo
»balast« možganom. To učenje na pamet
brez koristi in smisla, to priseganje na
razne »priznane« metode bi dandanes ne
cvetelo tako bujno in nam bi ne trebalo
tožiti o nervozni mladini, da je imel v šoli
moški pedantizem protiutež v ženskem in-
dividualizmu.
Moderna žena zahteva torej, da dobi
več upliva zlasti na dekliško, osnovno in
višjo šolo. Poznejši veki bodo morda strmeli,
da je v naši dobi bila vzgoja deklet, zlasti
nižjih stanov, skoro izključno poverjena
moškim. Dekle vzgajati za življenje, utrditi
mu nravno moč proti vsem nevarnostim
poznejšega življenja, zamore le ženska !
Zlasti v ljudskih šolah, katerih gojenke ne
najdejo doma, v krogu pametnih roditeljev,
potrebnega dopolnila šolski vzgoji, je ne-
obhodno potrebna učiteljica s svojo last-
nostjo,  da se lahko  uglobi  v posamezne
individualnosti ter poišče povsod pripravnih
sredstev. Kolika dobrota za priprosto dekle,
ako ima nad seboj vzgojiteljico, h kateri
lahko vzdigne svoje oči kot vzoru, kateri
se lahko zaupa, ker vé, da ji ista hoče po-
magati !
Nadaljno polje javnega življenja, ki se
mora še v večji meri odpreti ženstvu, je
polje socijalne pomoči. Tukaj je žena
najprej razbila železno ograjo in tu si je
priborila prva priznanja i v moških vrstah.
Na tem polju se smemo tudi Slovenke
že ponašati z uspehi. Naš dični »Zavod
Sv. Nikolaja« si je v kratki dobi svojega
obstanka pridobil vsestranske simpatije.
Vsi domači listi, vseh političnih ntjaris,
prinašajo o njegovem delovanju obširna
poročila, ugledne smotre ga urejajo med
važne socijalne pridobitve, oblasti same mu
ne odrekajo velike važnosti... Bilo bi le
želeti, da ta prepotrebni zavod, kakor je
nekdo lani predlagal v tem listu, razširi
svoje delovanje na vse slovenske zemlje,
da osnuje povsod podružnice ter da se
okrog tega okostja kristalizira mogočna
vseslovenska ženska organizacija.
Meni je docela nepojmljivo, kako je
mogel slavni odbor »Zavoda sv. Nikolaja«
preko tega velevažnega in izvedljivega
predloga preiti na dnevni red, še manj pa
razumem, da se na občnem zboru, ki je
bil nedavno, ni nihče spomnil omenjenih
misli ter ni predlagal debate o tem vpra-
šanju.
V Ljubljani so osnovali »krščansko
žensko zvezo«; drugo: »splošno slovensko
žensko društvo« je tudi že v povojih.*) »Ženska
zveza« se naslanja, kakor kaže ime in
kakor je sklepati po poročilih, na katoliško
narodno stranko ; drugemu društvu bodo
kumovali napredni Slovenci. Obe društvi
se mi zdita koristni, vsako bo delovalo
blagonosno po svoje : dramilo bo zaspane
*) Pravila so že potrjena. Op. ur.
148
Slovenke. Prepričana sem. da bo prvo in
drugo odgovarjalo svojemu namenu. S1 o-
vensko bo prvo in drugo, le nekaj se
bojim, da ne bo nijedno: žensko društvo
namreč ne.*) Jaz ne pripadam ni jedni ime-
novanih strank, marveč sem pripadnica
onega modernega ženskega gibanja, ki baje,
kakor se je govorilo na shodu »krščanske
ženske zveze«, pri vsem, kar je dobrega
na njem, nima na sebi nič pozitivno krščan-
skega, ako ne celo nekaj krščanstvu ne-
prijaznega (poslednji oceni moram v imenu
znank zbranih krog »Slovenke«, že ugo-
varjati — toda o tem prihodnjič.) Kot
nepristranska opazovalka torej usojam si
izreči to-le sodbo :
Slovenke ne pridejo do boljše bodoč-
nosti ne pod znamenjem napredne misli,
ne pod znamenjem izključnega krščanstva.
Ni jedna teh idej ne more premagati pred-
sodkov, ki nam delajo ovire povsod, kjer
hočemo zboljšati svojo in svojih naslednic
usodo. Le pod znamenjem dejanske
ljubezni do bližnjega je zmaga.
Na polju humanitete. kjer je ženstvo do-
seglo že velike uspehe, so primerna tla. da
položimo nanja temelj rešitvi ženskega
vprašanja na Slovenskem. A na tem polju
ne treba nikake delitve v več ali manj
politično navdahnjene frakcije, tu smo lahko
združene, tu moramo biti združene, ako
hočemo kaj doseči. In hoc signo vinces !
To je moje nemerodavno prepričanje. Za
to pa mi je žal, da je umestn' predlog
glede »Zavoda sv. Nikolaja* ostal glas
vpijočega v puščavi.
Toda dovolj za danes. Prihodnjič zopet
kaj, če mi dovoli ga. urednica in če ljube-
znjive čitateljice ne bodo protestirale proti
moji gostobesednosti.
*) Ta sodba se nam zdi vsekako prenagljena.
1'očakajmo, pa sodimo po delili! Op. ur.
ZADREGA. TEHOMIL.
Ti po trgu. jaz na oknu,
ah kako je to lepo !
Ti na okno, jaz raz okno —
in pogledi se vjerno.
Zarudi se lice tvoje
in povesiš v tla oko :
v silni, silni si zadregi;
deklica, zakaj tako ?
SRBKINJE IN BOLGARkE.*) PRIOBČIL
DR. J. T.
V zgodovini srbskega naroda se blišče
kakor jasni meteori posamezne junakinje.
Slavno znana je Ljubica, soproga Miloševa,
ki je v bojih za osvoboditev obvarovala
srbski narod in svojega soproga poraza in
zato nemara zopetnega podjarmljenja. Ko
so se namreč Srbi po Takovskem uporu
(1815.) v Ljubički bitki že umikali in jih
je Caja-paša hudo stiskal ter je knezu
Milošu že upadal pogum, stopila je Lju-
bica, ki je spremljala svojega soproga v
boju, z golim mečem pred plašljivce in je
zaklicala svojemu obupajočemu soprogu :
„Maraš li priti pod moj predpasnik ?« Ta
nastop je navdušil može — sram jih je
tudi bilo — in bojevali so se junaško, da
bi popravili svojo malodušnost.
Sploh je Srbkinja pogumna, pa tudi
strastna, kakor kažejo mnogi zgledi. V
nekem takem slučaju je šlo rajnkemu kra-
lju Milanu skoraj za življenje. Ko je nam-
reč 22. okt. 1882. kralj Milan, vrnivši se
s potovanja, šel po navadi v stolno cerkev
k zahvalni maši, stopila je izza stebra
vdova Jelena Markovićeva, koje mož je bil
1, 1877. l<ot upornik ustreljen, ter je ustre-
lila s samokresom v kralja, ali ga ni zadela.
v *) To karakteristiko sem posnel, deloma doslovno,
])0 zanimivih in, kolikor je nestrokovnjaku mogoče pre-
sojati, objektivnih podatkih v 1'nilaiiftovi »Rundschau«,
7. zv. Ker je ta časopis slovenskim bralkam menda
manj pristopen, jim upam s tem malo ustreči. Ce se to
upanje vresniči, ]>rinesem še tamošnjo označbo Rumunk,
(irkinj in Turkinj.
149
Zlasti rade ovijajo srbske narodne
pravljice in pesmi svoje poetične vence
okrog sivega zidovja starih gradov, ohra-
njenih in razpadlih. Sezidanje velikega,
zdaj razrušenega grada na hribu blizu
Ripanja (južno od Belgrada) pripisuje na-
rodna pripovedka „prokleti" Jerini, soprogi
krutega Brankoviča. Druga pripovedka
proslavlja gospo Jelo, soprogo Prijezde,
Skalaškega graščaka, ker je združena z
možem skočila čez obzidje gradu v Moravo,
da bi ne prišla živa Turkom v roke; grad
se je bil dolgo ustavljal Turčinu z junaško
obrambo, ali sovražniki so drli zdaj po
podzemskem hodniku vanj.
Srbkinja ljubi svojo domovino goreče
in navdaja jo izrazit narodni ponos ; zato
še dandanes nosijo mnoge žene tudi iz
najboljših krogov slikovito, dragoceno, a
tudi drago narodno nošo : na glavi ozko,
čepici podobno pokrivalo, nakičeno s ce-
kimi ali biseri ; nadalje posebne vrste
jopič iz baržuna ali atlasa, ki je na prsih
odprt in ima obsežne rokave, ki se zlasti
od komolca navzdol razširjajo ; pod tem
jopičem se nosi kot nekak „fish" — svilena
ruta ; tudi krilo je svilnato.
Pripovedke in pregovori označujejo
duh narodov. Po srbski narodni pripovedki
je živela v turški dobi blizu sela Djep, ne
daleč od Dupljanskega mosta (v južnem
kotu Srbije) mati s svojo hčerjo. Hčerka
pere ob Moravi perilo ; kar ji zakliče mati,
naj hitro beži, češ Turki prihajajo. Hčerka
pa se je na tihem veselila, da postane
Turkova ljuba, in je ostala. Razjarjena mati
prekolne deklico in okolico : naj se izpre-
menita v kamen — to so tudi zgodi ! Res
se še vidi tam skalnat lik, iz daljave po-
doben dekletu; ljudstvo ga imenuje: dek-
letov („momin") kamen.
V gnevu se Srbkinja malo briga za to,
da s krepkimi in zabeljenimi izrazi krši
etiketo. Jeziček ji teče ko mlinsko vreteno
in na vse strani prše psovke in zmerjavice,
ki jih ne dobiš — natisnjenih ! . . . To je
že tako . . . Kar nevarna pa je ljubosumna
Srbkinja. Strupeno zaseganje, ki se mu
često pridruži tudi delovanje nohtov in
pesti, preganja neusmiljeno obtoženca ali
obtoženko. Če je grešnik zakonski mož
— kako se mu zabeli vsaka žlica njego-
vega obeda! Gorje pa ženskemu bitju, ki
je krivo ljubosumnosti !
Ljubosumna postane Srbkinja hitro ;
saj ima visoko mnenje o svoji lepoti in to
navadno po pravici. Mlade so lepe, tudi
še v poznejših letih vidiš Srbkinje prav
postavne. V mladosti je Srbkinja skoraj
vedno vitke rasti, pozneje se je rada prime
malo razkošna debelost. Pri kmeticah se
to sicer skoraj nikdar ne primeri, ker
opravljajo najtežja dela. Kljub južnemu
značaju dobiš mnogo Srbkinj z najlepšo
belo poltjo ; seveda je brunetk mnogo. —
Na človeka, ki je zrasel na severu, delajo
te žene poseben, pa prijeten vtis z buj-
nimi, izvečine črnimi, pa tudi rujavimi
lasmi, s temnimi zgovornimi očmi, ki jih
obsenčavajo goste obrvi, s pravilnim obra-
zom in živahnim temperamentom.*)
Kot gospodinja in mati je Srbkinja
kar vzorna. Iznenadi nas lep red in čednost
v vsem gospodinjstvu. Srbkinja-mati je
zelo brižna za uspešen razvoj svojih malčkov
in gorje mu, ki bi kakemu razposajenemu
paglavčku skrivil las !
Ena malih napak Srbkinje je — kakor
tudi inih sosester — nagnjenost k onim
ženskim prepirčkom, neizogibnim intrigam,
ki jih moški imenujejo zaničljivo „ženska
posla" . . . Izrecno pa se mora pohvaliti
njih gostoljubnost v najboljšem pomenu
besede.
Srbi so na glasu kot najponosnejši
izmed Jugoslovanov. Ta ponos se morebiti
razteza bolj na ženske kakor na moške,
kajti niti v Belgradu, niti v Nišu niti dru-
god ne gredo srbska dekleta za dekle v
*) Žal, da ne morem tu pokazati podobe krasne
Srbkinje — po fotografiji — ki jo ima moj izvirnik.
150
službo. Ženske služkinje so vseskozi ino-
rodke. Ta ponos se prilično prevrže v
trmo in upornost proti — soprogu. Zato
ločitev zakonov ni redka.
Živa fantazija in nedostatek pouka rodi
zlasti pri ženskah nižjih slojev praznover-
nost, ki jo razne „babe", ciganke itd. vrlo
izkoriščajo.
Stališče srbske žene v hiši je različno
po socialnem stanju hišnega gospodarja in
po rodu. V višjih in srednjih slojih ima
žena veljavo kakor v Evropi v obče. Pri
kmetih nosi žena večino bremen ; v so-
glasju s tem je običaj, da se tuintam kupi*)
deklica, ki so si jo starisi zbrali za ženo
sinu, često še le napol doraslemu; redkeje
jo v medsebojnem sporazumljenju ljubimec
— ukrade („otmica").
II. Bolgarke, dasi tudi Skovanke, se
vendar v svojem tipu razlikujejo bistveno
od Srbkinj. Bolgarke imajo bolj inteligentne
ko lepe obraze ; ponašajo pa se kakor
Srbkinje z bujnimi lasmi, ne dičijo jih samo
polne kite in goste obrvi, ampak včasih
tudi temna senčica — pod nosom in nežne
kocin^ice na spodnjem delu — ušesec.
V družabnih in etičnih nazorih se
skladajo Srbkinje in Bolgarke ; le redkeje
se udajajo zadnje zabavljanju in manj trdno
se drže starih šeg. Po osvobojenju se je
razširila pod vplivom došlih tujk prava in
— to pristavimo mi — lažieleganca ; dan-
danes že skoraj ni mestne gospe, ki bi ce
še oblačila v narodno nošo. Po nekod se
nosijo tudi po turško, pa brez pajčolana.
*) Kolikor je nam znano, ta trditev, vsaj glede
kraljevine Srbije, ne stoji. Avtor je menda mislil na
darove, ki jih o poi oki daje ženin, oziroma njegovi ro-
ditelji, nevesti. To je morda še ostanek nekdanjega ku-
povanja.
V stari Srbiji, n. pr. na Kosovem pa zares ..ku-
puje" mladenič deklico t. j. on daje denar za nevestino
pripremo, balo. Ta ..cena" znaša sedaj — po sporazumu
z vladiko — 500 turš. grošev za dekle. Nekdaj je
znašala ta „cena" mnogo več, za lepo dekle 1000 do
2000 grošev. Prim. ,,IVuča i život na Kosovu", Brani-
slav Nušić, „Kolo" I, 9, Op. ur.
— Raznovrstnejša, pestrejša in zato sliko-
vitejša je noša krasotic na deželi. Barve
menjavajo zelo, v tej pokrajini je kratko
krilo črno, tam snežnobelo, tam temno-
modro, drugje zeleno ali rumeno itd. Po-
leg tega krila nosijo še brezrokaven jopič
in bogato okrašen predpasnik. Pasove imajo
zelo široke, iz usnja ali drugega blaga,
često s srebrom vdelane. Na glavi nosijo
rute, deklice so navadno gologlave. Tudi
turško pokrivalo se vidi ob mejah. Razen
nakit se naobesi okrog vratu in drugod,
da kar cinglja : srebern, zlat, denar, korali,
steklene krogljice itd. Prav izvirne so me-
dene zapestnice kmetic v okolici Sredca :
„oblika in velikost tega nakita spominja
na predhistorične najdbe." Uhani in prstani
se nosijo povsod.
„Veljava žene v hiši je sploh večja
kakor pri vseh ostalih orientalskih naro-
dih." Bolgarka je pomočnica svojemu možu ;
njena naloga je skrb za hišo, otroke, ži-
vino, jed in obleko. Največja hvala se ji
izkaže, če se prizna, da je dobra gospo-
dinja. —
Nenavaden je samostojen in siguren
nastop žen iz nekaterih krajev Bolgarije
in Macedonije. Ker so možje kot vrtnarji,
zidarji, tesarji, pastirji itd. često več let z
doma, gospodarijo doma žene. Nasproti
tujcem se vedejo kmetice naravno in ne-
boječe. Vse so resne, delavne postave, ki"
jim skrb za gospodinjstvo ne pripušča se
udajati lenobi. Le v pretežno turških krajih
pride žena lahko v zadrego, je molčečna
in se prikaže malokedaj.
Zanimive so potomke (najbrž) starih
Pečenegov, torej nebolgarke, zlasti okrog
Varne. „Svezi, rudečelični obrazki z očmi,
ki dajo jasno spoznati ogenj prikrite strast-
nosti, gibčnost teh malih osebic ... to
dela te naše božje sestre prav mikavne.
Kakor govori ustno sporočilo, imajo —
prav mehka srca." Vkljub raznim oprav-
kom veljajo kot manj pridne kakor Bol-
garke. Tudi gledajo baje manj na snago.
151
„ Kakor Grkinje ob Črnem morju imajo
navado, da mečejo nesnago, če jih nikdo
ne vidi, le za nekaj hiš dalje, ako mogoče
pred vrata kake dobre — prijateljice."
Pri vseh krščanskih narodih na Bal-
kanskem polotoku nahajamo žene junaki-
nje. Narodne pesmi pojo o hrabrih haj-
dukinjah.
SLOVENSKA KUHINJSKA ŠOLA V
TRSTU. LEDA. TRST.
Pred nekoliko meseci sem čitala v
„Edinosti" poziv, naj se oglasijo gospodje,
ki bi hoteli jemati hrano v „Zavodu sv.
Nikolaja" ter s tem omogočiti šolo, v ka-
teri bi se gojenke imenovanega zavoda
učile kuhati.
Ne vem, koliko gospodov se je ogla-
silo, vsekako pa premalo, kajti o slovenski
kuhinjski šoli v Trstu ni še danes ne duha
ne sluha. In vendar bi bila taka šola po-
trebna za gojenke „zavoda sv. Nikolaja",
a koristna tudi za naše, izvečine neože-
njene, mlade uradnike.
Kar se tiče potrebe glede služkinj, o
tem pač ne treba izgubljati besed, kajti
prepričana sem, da med cenjenimi čitate-
Ijicami in čitatelji ni nikogar, ki bi mi pri-
šel z naravnost neverjetnim ugovorom, da
bi potem naše služkinje zahtevale
večjo plačo ter bi bile tržaške slovenske
gospodinje le na škodi, ako se uresniči
misel o kuhinjski šoli. Kdor bi se tega
bal, imel bo še vedno na razpolago tudi
takih deklet, ki ne znajo druga, nego pri-
našati vodo, pomivati lonce, snažiti sobe
in kar je drugih takih potrebnih „ved".
Zaradi samega sebe pa vendar ne more
nihče hoteti, da bi zastal ves napredek
naših deklet, ki imajo vendar tudi ta na-
men, da postanejo kdaj žene, čeprav ne
uradnikov, marveč le delavcev, torej male
gospodinje in — matere.
S tem ugovorom, ki sem ga slišala z
neke strani, bavila sem se za to obširnejše,
da pokažem, kako „čudne" nazore lahko
najdemo v krogih naše „inteligencije", —
če se gre za žensko vprašanje.
Domišljam si, da tehtnega razloga
proti kuhinjski šoli ne more podati nihče,
razlogi pa, kakor je gornji, se obsojajo
sami po sebi. Pač pa imamo razlogov do-
volj za kuhinjsko šolo.
Koristi, ki bi iz iste izvirale za naša
dekleta, sem že v kratkem omenila. Vpra-
šanje glede plače, katerega se omenjeni
nasprotnik kuhinjske šole tako boji, igra
seveda tudi važno ulogo. A kakor sem že
rekla, ne bo nihče nobene slovenske go-
spodinje silil, da vzame v službo izučeno
kuharico, ako je ne potrebuje. Razven tega
pa sem čula, da so dekleta iz „Zavoda"
bolj iskana v italijanskih in nemških rod-
binah, nego pa v slovenskih (zakaj — to
vedi sam Bog !) ter smemo biti z narodno-
gospodarskega stališča le veseli, ako naše
služkinje pri tujcih več služijo, nego dose-
daj, in pomnožijo ' narodno premoženje in
blagostanje ! Milijonarka pa menda tudi po
kuhinjski šoli ne postane nobena gojenka
„zavoda sv. Nikolaja!"
Kar se tiče gospodov, samcev, ki
morajo sedaj obedovati in večerjati v dra-
gih hotelih in restavracijah, pa tudi ni
težko dokazati, da bi bilo i za njih ugod-
nejše, da imajo hrano v zasebni hiši, ali
v našem slučaju v „zavodu". Če druga ne,
vsaj cenejšo hrano bi imeli ob isti, ako ne
boljši kakovosti. Kajti prepričana sem, da
bi „zavod sv. Nikolaja" ne iskal druge
koristi nego to, podati svojim gojenkam
priliko, da se kaj nauče. Kuhinjska šola
bi ne bila nikakšno spekulativno podjetje,
ki bi gledalo na to, da izmozga iz svojih
odjemalcev kolikor več dobička.
Glede kakovosti hrane pač ne treba
omenjati, da bi stala kuhinja pod vodstvom
vešče in vestne voditeljice ter da se ne
treba prestrašiti besede „sola". Vsako ekspe-
rimentiranje s p. n. želodci je pač izključeno!
152
Druga velika korist, ne le gmotna,
marveč tudi fizična in moralna, pa bi bila
za posetnike in odjemalce te kuhinjske
šole v tem, da bi isti ne bili primorani,
da pri kosilu in večerji pijejo alkoholične
pijače ter si morajo marsikdaj na račun
pijače pritrgati na hrani, ki je vsekako
važnejša od prve.
Naglašati moram, da nisem temperano*
lerica niti abstinentinja, da-si sem pre-
pričana, da je alkohol strup ter opravi-
čena le raba istega kot zdravilo. Razmere
so nanesle tako, da ne morem izvajati
konsekvencij iz svojega prepričanja, kate-
rega pa nočem nikomur usiljevati. Le radi
popolnosti naj v kratkem naštejem mene-
nja strokovnjakov o uživanju alkohola.
Zdravniki pravijo, da je veselost ob
čaši vina posledica — akutnega zastrup-
ljenja. Kdor trajno uživa alkohol, zboli za
raznimi kroničnimi katari v grlu, v želodcu
ali čevih, ali pa na srčnih boleznih. Hujši
še je upliv alkohola na možgane. Poskusi
na živalih so dokazali, da že malo alko-
hola srednje jakosti zadostuje, da vidno
spremeni celice živčevja v možganih. Isto
se godi pač tudi s človeškimi možgani.
Alkohol ustavlja delovanje nekih najfinej-
ših delov v možganih, in sicer onih delov,
kateri so baje sedež razuma.
To je menda res ; saj pravi že stari
pregovor : „in vino veritas — v vinu je
resnica". Gotovo je, da bi marsikdo mno-
gočesa trezen nikomur ne zaupal, kar
prerad pripoveduje v pijanosti. Pijan člo-
vek se ne briga za posledice svojih de-
janj ; vse skrbi zbežijo pred alkoholom,
vse bolečine, duševne in telesne, zginejo,
a žal, le za nekaj časa, dokler traja omam-
ljenost živčevja. „Veselosti" spremljavalka
je živahna domišljija, a žnjo se vzbudi tudi
spolni nagon. Za to vidimo, da proslavljajo
pesniki vseh narodov vino, ki jih navdu-
šuje, da pevajo nesmrtne pesmi — vidimo
pa tudi, da vzdihuje mnogo nesrečnežev
po ječah, ki so se v pijanosti pregrešili
proti človeški časti in lastni vesti. Zločini
proti nravnosti so iz večine posledica —
pijanosti !
Toda prepričana sem, da je vse to
tistim, katerih se tiče, že znano ; manj
znano je morda dejstvo, da se moti,
kdor misli, da je alkohol sredstvo proti
telesni utrujenosti. Poskusi vangležki vojski,
v vojski Zjedinjenih držav in v raznih
mornaricah so pokazali, da so vojaki pre-
stajali velike napore najlažje takrat, k e-
d a r niso uživali niti kapljice
a 1 k o h o 1 a, razume se : o dobri hrani.
Se nekaj! Statistika pravi, da "živijo
ljudje, ki se popolnoma vzdržujejo opojnih
pijač, povprečeno prilično dalje od onih,
ki ljubijo sladko vince itd. Neke angležke
zavarovalnice so zato znižale abstinentom
zavarovalne premije za io—i5°/o- No, za-
varovalnice tega menda ne delajo iz go-
lega navdušenja do abstimentov, marveč
znajo računiti !
Nesporno je tudi dejstvo, da upliva
uživanje alkohola iz navade, ne da bi
moral dotičnik biti za to že popolnoma
udan pijančevanju, na značaj, ki se vsled
alkohola spremeni, in ne baš ugodno. Člo-
vek postane top, zgubi vsaki smisel za
kake višje interese, vsako sočutje do bli-
žnjikov, postane brutalen in sebičen ter
često nravno popolnoma propade. Eno
vrsto zločinov sem že omenila ; a statistiki
trde, da je 70—8o°/0 vseh zločinov pripi-
sati alkoholizmu !
Tudi duševne bolezni so žalostna po-
sledica pijančevanja; 4<-,0/o umnobolnih mo-
ških so žrtve alkohola.
Alkoholizem pa upliva neugodno tudi
na potomstvo. Ako kje, velja tukaj rek,
da se grehi starišev maščujejo naotrokih.
Neki francozki zdravnik je opazoval 12 let
20 rodbin, od katerih je bilo 10 udano
pijančevanju, 10 pa treznih. Prva skupina
je imela v tej dobi 57 otrok, od katerih
je bilo le 10, torej 17 72°/o docela zdravih;
druga, trezna skupina daje imela 61 otrok,
153
od katerih je bilo in ostalo 50 t. j. 82"/,,
zdravih. Omeniti še treba, da je 25 otrok
prve skupine umrlo že nekaj mesecev po
rojstvu, ostali so bili božjastni, nepravilno
zraščeni, tudi pritlikavci in popolni bebci.
Iz druge skupine je umrlo le 5 otrok kmalu
po rojstvu, 2 sta imela neznatne pogreške
v rasti, 4 pa so dobili v poznejši dobi
živčne bolezni. — Razlika je torej veli-
kanska !
Iz teh kratkih podatkov pač izhaja,
da je novodobna „lete" — vir pozabljenja
— jako nevarno sredstvo, zlasti za to,
ker si, kakor sem gori rekla, marsikdo
pritrguje na hrani, da more zadostiti
tej nesrečni mestni modi, ki zahteva, da
se mora z jedjo uživati tudi alkohol.
Arabska beseda „alkohol" pomenja
baje „najčistejše, najfinejše bistvo" stvari.
To dandanes, žalibog, ni več resnica. Od-
kadar smo tako srečni, da smemo uživati
dobrote „vinske klavzule", se nam je vedno
bati, da sprejme naše telo razven „aethyl-
oxydhydrata" (alkohola) še mnogo drugih
več ali manj nedolžnih — strupov. Kdor
pa se je udal i žganju, njemu pa že itak
zadostuje „fuzel" — drugega strupa mu
ne treba.
Sicer pa sem čitala nedavno, o pri-
liki mednar. kongresa proti alkoholizmu,
ki se je vršil na Dunaju, v nekem humo-
rističnem listu dokaz, da človek postane
lahko „trotel" tudi pri vodi ; — zato pu-
stimo to „učeno" predavanje, pa se povr-
nimo h — kuhinjski šoli. Ako je kdo dobil
iz navedenga prepričanje, da pomeni vsaj
materijalno škodo, če se ga sili k uži-
vanju alkohola, to mi zadostuje. Dotičnik
je z menoj vred prepričan, da bi bila ku-
hinjska šola „zavoda sv. Nikolaja" koristna
tudi za naše gospode uradnike, ki ne po-
znajo idilične sreče ob domačem ognjišču.
To prepričanje sem hotela razširiti, da se
otme pozabnosti misel o slovenski kuhinjski
šoli v Trstu, ki bi vsekako dobro došla i
našim dekletom, i moškim — abstinentom,
pa tudi takim, ki bi hoteli včasih kupico
pristnega vinčka . . .
Bila bi hvaležna, če še kdo izprego-
vori kaj o tem vprašanju v naši dragi
„Slovenki". Saj bi se dalo povedati še
marsikaj „za", morda tudi kaj „proti" ? Raz-
pravljati bi se moralo vsekako tudi o
ustrojstvu te šole. Jaz sem prepričana, da
bi bilo najbolje, če bi bil „zavod" v to
svrho združen s kakšno boljšo gostilno .. .
Kaj mislite ve, cenjene čitateljice?
PROSTITUCIJA. IVANKA. TRST.
Za merilo kulturne stopnje človeške
družbe nam ne smejo in ne morejo služiti
samo tehnične iznajdbe in znanstvene pri-
dobitve, ker so to le nekaka zunanja zna
menja razvitka in napredka človeškega
razuma, ki družabni red mnogo bolj iz-
preminjajo neg'o li z b o 1 j š a v a j o. Tako
nahajamo n. pr. v XIX. in XX. veku, ko
slavita tehnika in znanost največje svoje
zmage, še polno barbarskih odnošajev, kri-
vic in nasilstev, in to pri narodih, ki so
na glasu kot najbolj civilizovani.
Ako abstrahiramo od verskega mo-
menta, tiči glavni smoter človeške družbe
v njeni č 1 o v e č an s k i popolnosti, ne pa
morda v popolnosti njenih vsakojakih pro-
izvodov. Zato moremo nje resnično kulturno
stopnjo soditi le po njenem etičnem stališču.
Ako motrimo nravstvene razmere so-
dobne 'človeške družbe ter jih primerjamo
z onimi prošlih vekov, moramo reči, daje
človeštvo napredovalo tudi v svojem glav-
nem smotru — v svoji nravstveni po-
polnosti. Ob enem pa moramo spoznati, da
se je ta napredek izvršil mnogokje le na-
videzno, po obliki; po svojem bistvu pa je
nravstvenost precej jednaka nravstvenosti
prošlih generacij.
Kljub vsemu zunanjemu blesku in zu-
nanji civilizaciji je nravstvena stopnja so-
dobne družbe še jako nizka. Le spomnimo
154
se še svežih dejstev, ki pričajo o — blago-
nosnem kulturnem delovanju civilizovanih
evropskih držav in ki so : vojna v južni
Afriki, maščevanje na Kitajskem, zatiranje
slabejših narodov po močnejših vsepovsod
ter tlačenje in uničevanje delavskega ljudstva
po kapitalizmu. Vse to so uničevalne priče
toliko hvalisane sodobne kulture. Nič pa
popolnosti te kulture ne diskredituje bolj
kakor — prostitucija, pred vsem regle-
mentirana prostitucija.
Prostitucija pomenja v današnjem smislu
besede samoprodajo ženskih oseb k spol-
nemu občevanju v obliki obrti, bodisi
že skupno v hišah sramote ali pa samo-
stojno, posamezno. V resnici pa spada k
prostituciji vsako spolno občevanje, kate-
remu manjka pogoj nravnosti in človeškega
dostojanstva.
Glavni vzrok vsake prostitucije in pred
vsem »obrtne* — o kateri edini bodi tu
govora — je nedvomno kriva vzgoja moš-
kih in ženskih. Mnogi trdijo sicer, da je
edini povzročitelj prostitucije sodobni kapi-
talizem, a to je docela krivo ali vsaj čisto
enostransko stališče, kar sledi Že iz tega,
da je prostitucija bila tudi — pred kapita-
lizmom. Res je sicer, da je revščina velika
pospeševateljica prostitucije — z ženske
strani namreč -'- ter da najde ista največ
žrtev v vrstah služkinj, natakaric ter ne-
posedujočega ženstva sploh. A tu ne pride
toliko v poštev kapitalizem, ampak mnogo
več moški egoizem sploh, k i ž e n s tv o
na vse načine ovirana potu do
strokovne izobrazbe in do do-
stojne samostojne eksistence ter
jih odriva od vsake boljše službe. Dalje je
tudi res, da je najti v sramotnih hišah in
vseh drugih oblikah obrtne prostitucije
veliko število žensk iz posedujočih, meščan-
skih krogov.
Vzgoja, ali bolje zistem vzgoje je to-
rej pred vsem vzrok prostitucije. Matere
same so po veliki večini brez vsake res-
nične naobrazbe ter jim manjka   vsak po-
jem o vzgoji v moralnem, higijeniškem,
naravoznanskem in ekonomskem oziru, kar
se posebno usodno kaže pri moški mladini.
Njej se dovoljuje spolno občevanje pred
zakonom, navaja se jo na škodljivo hra-
njenje duše in telesa ter pred vsem k pre-
ziranju in zapostavljanju žen-
skega spola in gospodova nju nad
njim. Svoje stori na moški vzgoji tudi
vojaščina — prostitucija se smatra kot ne-
kak privilegij vojaštva — in pa semtertje
brezvestni zdravniki, ki stavijo redno spolno
občevanje za neobhodno potrebo človeškega
organizma. Ta zistem moške vzgoje ne-
odoljivo prižene posedujoče in proletarske
moške v naročje prostituciji. Kmalu pa
jim ista ne zadostuje več, - - začne se lov
na poštena nepokvarjena dekleta, katera s
pomočjo zvijač in laži oskrunjajo in potem
prepuščajo obrtni prostituciji.
V opravičenje nemoralnega življenja
mlajših moških se često navaja okolnost,
da ob sedanjih družabnih razmerah mož v
svojih mladih letih nima dovolj gmotnih
sredstev za vzdrževanje družine. Ta iz-
govor pa ne drži, kajti s tistimi svotami,
katere zapravijo moški s prostitutkami in
drugimi razkošnostmi, bi lahko izhajala
cela družina ob priprostem in praktičnem
gospodarstvu, to pa tem bolj, ker se po-
služujejo tega izgovora navadno premno-
žejši lahkoživci, katerim je vsak izgovor
dober, da le morejo nadaljevati svoje ne-
nravno samsko življenje.
Istotako kriva je ženska vzgoja. Mesto
da bi se dekle vzgajalo k samostojnosti v
pridobivanju eksistenčnih sredstev in k
samostojnosti v značaju t. j. k resnemu in
delavnemu življenju, vzgaja se jo le k ne-
čimernosti in puhlosti ter k popolni od-
visnosti od moških. Dresira se jo v »pristno
ženski« prijenljivosti in pokorščini in tako
gladi pot moški pohotnosti.
*    *
Prostitucija je izrodek obče družabne
pokvarjenosti,   priča  njene   nepopolnosti.
155
Prostitucija bije v obraz vsem naravnim
zakonom in vsakemu čutu človeškega do-
stojanstva. Protinaravna je v svojih pogojih
in svojem bistvu ter strašna, razdirajoča in
uničujoča v svojih posledicah.
Predpogoj prostitucije — v vsaki
obliki — je ali popolna nravna propalost
ali pa nenormalnost duševnega in fizičnega
stanja pri obeh činiteljih t. j. pri prostitutki
in prostituirancu. Tako abnormalno stanje
se navadno ustvarja na umeten način : z
alkoholom, nikotinom, s čitanjem nenravnih
brošur, z obscennimi slikami in lascivnimi
predstavami in pogovori itd. Predpogoj
reglementirane prostitucije pa je, v popol-
nem pomenu besede, tudi telesna sužnost
ženskih; ista je sramotnejša za'človeštvo in
bolj zločinska kakor katerakoli druga suž-
nost. In še več. Pogoj obrtne prostitucije
v sedanjem obsegu in obliki je dobesedno
trgovanje z dekleti. Neverjetno
grozne so vesti o tem poglavju v črni
knjigi prostitucije. Tako obstoj: mej neka-
terimi evropskimi državami, mej katerimi
zavzema prosvitljena Nemčija prvo mesto,
(njej vredno slede : Italija, Ruska, Avstro-
Ogrska, Španjska, Rumunska itd.) in mej
angleškimi naselbinami v Indiji redna
trgovina z dekleti. Središče tc trgovine je
Bombay, kjer imajo brezvestni »trgovci«
svoj poseben klub. Zlasti živahen promet
z dekleti se vrši tudi preko Hamburga v
Rusijo in iz Rusije, Avstro-Ogrske, Svice,
Nemčije, Italije in od drugod v južno Ame-
riko, pred vsem v Rio de Janeiro, Monte-
video, Buenos Ayres itd. Celi transporti
deklet se pošiljajo sem in tja po železnicah
in parobrodih. »Trgovci« imajo vedno na
razpolago krivih potnih listov, katerih nihče
ne preiskuje. Istotako imajo za poštni,
brzojavni m telefonični promet svoj tajen
jezik ter signalizirajo dekleta kot »pre-
proge«, sškatljice z biseri«, vreče s »krom-
pirjem!: itd. Ta »trgovska« gospoda ima
celo borze za svoje »blago«, n. pr. v Lon-
donu, Rigi, Odesi. Kot sredstvo za dobavo
vedno »sveže robe« še vpórablja vse mo-
goče zvijače in brezvestnosti ; mnogi last-
niki ženitnih posredovalnic so zastopniki
trgovcev z dekleti. V Turčiji, Egiptu, ne-
katerih balkanskih državah, v Rusiji, na
Holandskem in celo v Belgiji, dalje v
New-Yorku i. dr. dobivajo policijski organi
od agentov in trgovcev z dekleti velike
svote v svrho, da se obrnejo v stran in
zatisnejo oči kadar so oni na »delu«.
Edino na ta način je mogoče, da ta naj-
sramotnejša trgovina tako bujno cvete —
v prosvitljenim dvajsetem veku ! — V Ci-
kagu se nahajajo najrazupitejše sramotne
hiše v bližini magistrata (v Trstu tudi!)
ter justičnih in policijskih oblasti. V južni
Ameriki je policija docela podkupljena ter
se navadno postavi v obrambo zločinskih
agentov in trg'ovcev s človeškim mesom.
Dekleta, ki so jih z zvijačo in raznimi
lažnjivimi obljubami zvabili v tujino, zakle-
nejo o prihodu v sobe ter ondi izpostavijo
najbrutalnejši pohotnosti. Neko cesto v
Buenos Ayresu, Calle Lavalle, kjer gine
do 2 200 evropejskih žensk, ki so bile ve-
činoma ugrabljene in z zvijačo odpeljane
iz domovine, imenuje ljudstvo le »Cesta
krvi in solza« (»Calle Sangré y Lagrimo<0
Te nesrečnice navadno umrjo že po par
letih strašnih duševnih in telesnih muk.
Po statistiki o narodnosti je mej temi
ženskami 4o°/0 Poljakinj! 15% Rusinj, ii°/o
Italijank, Avstro-ogerski narodi pa pri-
spevajo z io°/0.
Pa poglejmo, kako je ta čedna trgo-
vina »v malem« razvita doma v Avstro-
ogrski. Skoro ga ne najdemo večjega
mesta, kjer bi ne bilo reglementirane pro-
stitucije*). Glavni ognjišči najgnusnejše in
najnižje prostitucije v Avstriji pa sta menda
T r s t in P u 1 j.
Srce se krči v človeku, če pomislimo
koliko tisoč nesrečnic hira in gine duševno
in telesno   v puljskih  in tržaških brlogih
* Pred par leti se je tudi bela Ljubljana spo-
polnila s tako »moderno« ustanovo. Žalosten napredek!
156
sramote in zločinstva. In — nežne rodo-
ljubke, ne zatisnite oči in ušes! — te ne-
srečne žrtve so po ogromni večini slo-
venske krvi. to so bivše slovenske služ-
kinje, natakarice in delavke. Kje je naše
človekoljubje in kje naše rodoljubje, da
se ne zganemo v rešitev teh revic, ki
tvorijo del našega maloštevilnega naroda?
Pa kaj govoriti o človekoljubni po-
moči in rodoljubni rešitvi, saj je v Trstu
in Pulju slovenski moški naraščaj v častnem
številu zastopan med tistimi, ki polnijo
sramotne hiše ter se pridno udeležujejo na
prostituiranju svojih rojakinj in — samih
sebe. Žal, da se dotičniki niti ne zavedajo
ogromne moralne in fizične škode, ki jo
s svojim nenravnim življenjem povzročajo ne
le sebi, marveč vsemu slovenskemu narodu !
Protinaravno je dalje bivstvo prosti-
tucije. Ista obstoji v zadoščanju spolnemu
nagonu na surov, živalski način, ki skruni
in uničuje človeško dostojanstvo ter ubija
dušo in telo. Naravni namen spolnega na-
gona je ohranjenje človeške družbe. Spolni
nagon je sila, iz katere ima izvirati oni
veliki, mogočni, skrivnostni čut, ki s svetimi
vezmi veže ženo z možem in ki ga ime-
nujemo ljubezen. Ljubezen je edina, ki
spolni nagon povzdigne v človeka dostojen
čut in zvišuje njega namen ; ljubezen edina
opravičuje in dovoljuje spolno občevanje
mej možem in ženo — a ljubezen mora
biti vsikdar etičen čut. Prostitucija pa
ponižuje spolni nagon v bestijalno strast,
ki ne pozna druzega pogoja kakor svoje
živalsko poželjenje in nima druzega na-
mena nego svojo slast in živalsko uživanje.
Protinaravnost in nizkotnost takega spol-
nega občenja pa še posebno otežujejo oko-
liščine in pogoji, pod katerimi se godi in
in katere smo gori razmotrili.
Sedaj pa si na kratko oglejmo še
posledice prostitucije. O tej priliki mo-
ramo pred vsem opomniti, da se te posle-
dice dotikajo vse družbe in ne prostitui-
rancev samih.
Fizična škoda, ki jo povzroča prosti-
tucija, je naravnost grozna. Tako sodijo
vsa nravstvena društva, a tudi druge kor-
poracije, sosebno ženske, kar nam pričajo
prošnje, ki jih od leta 1895. stavi »Zveza
nemških ženskih društev«. To nam potr-
jujejo tudi soglasna izkustva velikih znan-
stvenikov in higijenikov, kakor : prof.
Ribbing. prof. Forel, dr. Pelman, prof.
Fournier, prof. Ricord, dr. Schwarz, prof.
Schröder, prof. Herzen, prof. Flesch, prof.
Nöggerath i. dr. in glasom katerih je od
99°/0 mladih mož, ki pred zakonom žive
nenravno, celih 8o"/0 bolnih na tej ali
oni podeljivi spolni bolezni ! To grozno
razmerje pa še bolj otežuje okolnost, da
so venerične bolezni le težko, a največkrat
neozdravljive ter ti možje, ako se poroče,
okužijo tudi svoje žene in preneso
svojo bolezen na svoje eventuelne otroke.
Dokazano je. da venerane bolezni še po
10, 20 in več letih povzroče slepoto, norost
in blaznost ter druge bolezni, kakor tudi
ponesrečene ali mrtve porode. Cesto se i
v potomstvu pokaži jo najtežje bolezni kot
posledice venerično bolnih roditeljev. Tako
se fizična propast prenaša od pokolenja na
pokolenje. Kar pa se tiče prostitutk samih,
pa je itak znano, da v večini umirajo v onih
žalostnih bolniških oddelkih, katere polni z
muškim in ženskim spolom prostitucija, ali pa
gnijo po kleteh in zaduhlih zakotnih stano-
vanjih.
Že iz teh površnih podatkov je raz-
vidno, kako ogromna in strašna je fizična
škoda, ki jo povzroča vsej družbi prosti-
tucija. Nič manjša ni tudi moralna škoda.
Z reglementiranjem so dale države prosti-
tuciji nekak nimbus javne veljavnosti in
upravičenosti ter tako uslužno prišle na-
sproti moški pohotnosti in ugladile pot
nenravni razvajenosti obeh spolov. Noto-
rično dejstvo je, da se z upeljanjem reglc-
mentirane prostitucije nikdar in nikjer in
v nobenem oziru ni koristilo javni morali,
da se z njo nikdar in nikjer ni  odpravilo
157
ali vsaj omejilo dotične vagantne svobodne
obrti na ulici, marveč se je ista vselej le
pomnožila. To je tudi popolnoma logično;
z\regiementiranjt-m zatirati prostitucijo-je
pač isto kakor z Belcebubom hudiča izga-
njati. Sramotne hiše so neprestano javno
pohujšanje  ter ognjišča  pohotnih strasti.
Mnogi  moški,  ki bi se  sicer nikdar ne
udali  nenravnemu življenju,  propadajo  o
prvi priliki in izkušnjavi. Udajo se prosti-
tuciji v vseh možnih oblikah in navadno ne
mislijo več na ženitev. Ženske uvidijo, kako
negotova  jim je  ženitev, vidijo,  kako se
sramoti in zaničuje ženska, ki je brez pre-
moženja ; kmalo se naveličajo služb, v ka-
terih se jih istotako ponižuje in prezira in
v katerih ne zaslužijo  niti za najnujnejše
potrebe, vera v sé in   vse  dobro — ako
so jo sploh kdaj imele — izgubi se jim in
udajo se prvemu najboljšemu, ki jih sreča
na cesti, s prihodnjim korakom pa že pre-
stopijo prag obrtne prostitucije. Reglemen-
tiran?, prostitucija na je slab  vzgled  tudi
ženstvu posedujočih krogov ter ga potrja
v vseh slabih instinktih.  Prepričanje,  da
ženska ni za drugo na svetu, nego v za-
bavo in veselje moškim, da vsa nje vred-
nost obstoji v njeni telesnosti, se  v .senci
reglementirane prostitucije bohotno razvija
in čuditi se ne smemo,  ako  pri  ženstvu
posedujočih   krogov  ne   najdemo   mnogo
druzega, razun smisla za  negovanje zuna-
njosti. Končno se dama višjih  krogov, ki
si  mej   moškimi  svoje  kategorije dan za
dnevom izbira nove ljubimce ter goji svojo
pohotnost na rafiniran način  in če je ože-
njena, stokrat prelamlja zakonsko zvestobo,
bistveno prav nič ne razločuje od  regle-
mentirane in pocestne prostitutke. Istotako
ni nobenega razločka mej  dosluženo  pro-
stitutko, ki prodaja svojo hčer ter živi od
njenega greha, in mej  ono  visoko  damo,
ki da  svojo  hčer  svojemu zadnjemu lju-
bimcu v zakon. Tako iz nezvestih  soprog
nastajajo slabe matere in od  teh izhajajo
zopet nove nemoralne generacije.
Bodi dokazovanja dovolj. Vsak zdrav
razum mora uvideti, da je prostitucija ne-
sreča in sramota za vse človeštvo. S tem
pa nikakor ne smem zaključiti teh vrstic.
Ni dovolj, da spoznamo zlo, treba misliti
tudi na lek.
Zakonodajstvo, ki bi moglo z radikal-
nimi sredstvi najhitreje in najuspešneje na-
stopiti proti obrtni prostituciji ter zabraniti
vsaj   sramotno  in  zločinsko  trgovanje   z
dekleti, se jako počasi in le  nerado  bavi
s tem predmetom. V tej zadevi se oblasti
najraje delajo gluhe in slepe ter so vesele,
če jih nihče ne dreza. In da jih nihče
ne dreza, se imajo zahvaliti le okol-
nosti, da  so  žene   v  javnosti  brez-
pravne, ker imajo vso  politično   oblast
v rokah moški. Vse,   kar  se je  dosedaj
dobrega doseglo v omejitev prostitucije, je
zasluga žen, ki se že po vsem svetu   gib-
ljejo in organizirajo v to svrho. Kolikega
pomena je sosebno v tem  oziru politično
pravo žen, dokazuje okolnost, da so Ame-
ričanke v New-Yorku, Kanzasu, Koloradi,
Arizoni, Wyomingu in Idahi, kjer imajo žen-
ske volilno pravico, dosegle velevažno po-
višanje takozvane  varstvene dobe deklet
na 18 let. V Ameriki je dalje za povzdigo
obče nravnosti nevtrudno na delu priljub-
ljena pisateljica Helen Gardener iz Ne\v-
Yorka ter razne ženske zveze in društva.
Tudi v Evropi je ženstvo stopilo v boj
proti  prostituciji.   Ustanovila so se  v  ta
namen razna društva na Angleškem, Fran-
coskem, Nemškem, a tudi na Ogrskem se
že deluje  v omejitev  prostitucije   in nje
posledic. Največje društvo te smeri obstoji
od leta 1875. na Angležkem pod vodstvom
gospe Josipine  Butler   in  pod  naslovom
» Fédération abolitionniste internationale«.
Leta 1897. pa se je na Francozskem  za-
snovala podružnica zveze, ki je imela letos
od 29. maja do 2. junija svoj 25. kongres
v Lyonu. Ta zveza je mnogo pripomogla,
da  so  po  vsem   svetu  začeli  izobraženi
krogi proučavati bistvo prostitucije ter sva-
158
riti pred njo. Žal pa, da abolicionisti ne
zahtevajo odprave prostitucije sploh, marveč
le odpravo reglementiranja in vsacega
vmeševanja od strani zakonodajstva, kar
da je obsojati s pravnega, higijeniškega
in moralnega stališča, ter hočejo pred
vsem varovati popolno osebno svobodo.
V angleškem parlamentu je zveza aboli-
cijonistov tudi prodrla s svojo zahtevo ter
je v tej državi odpravljeno vsako regle-
mentiranje. A kakor kaže dosedanja iz-
kušnja, se s tem prostitucijska obrt nikakor
ni omejila. Zvodništvo je na Angleškem
v najbujnejšem cvetu ter gre izmed ,5000
tamkajšnih bordeiov 2000 naravnost na
zavajanje mladih dečkov. V temni noči se
po londonskih ulicah ravno tako košato
razvija trgovina s človeškim mesom, kakor
v drugih velikih mestih, in to pred očmi
policije, kot svobodna, obče priznana obrt.
Reglementiranje prostitucije je ne-
dvomno prav škandal v zakonodajstvu ter
v vsakem oziru obsojanja vredno, a v
zatrenje prostitucije treba še drugih, radi-
kalnejih sredstev, nego je zgolj odprava
reglementiranja. V tem oziru lepo pred-
njači Švica (z izjemo Genfa, kjer je socia-
listična^) uprava zopet uvedla reglemen-
tirano prostitucijo.) V Curihu je od leta
1897. odpravljeno reglementiranje; sra-
motne trše so potom zakona odpravljene.
A, kar je glavno, zakon prepoveduje tudi
vagantno svobodno gibanje prostitucijske
obrti ter isto v vsaki obliki strogo pre-
ganja in kaznuje. Pa tudi na Nemškem
gre gibanje proti prostituciji ne le za tem,
da se odpravi reglementiraje, marveč za-
hteva, da se prostitucijsko obrt sploh
zatira v vseh njenih oblikah in z vsemi
sredstvi, ki so državi na razpolago. In to
stališče napram obrtni prostituciji je tudi
edino pravo.
Prostitucija je nevarna in škodljiva
posameznikom kakor tudi obči fizični in
moralni blaginji ter bi se čisto logično
morala zatirati, kakor se zatirajo vsi drugi
pojavi človeške pokvarjenosti ali telesnih sla-
bosti, ki so nevarni posameznikom in vsej
družbi. To zahtevo podpira tudi znanost,
ki vedno jasneje priča in kaže, kako ve-
liko zlo je prostitucija, zlo, čegar obstanka
nikakor ni mogoče opravičiti. Prof. Son-
deregger, prof. Kraft-Ebing, prof. Forel,
Lionel S. Beale s Kings - kolegija v Lon-
donu, prof. S Graham, ves medicinski
kolegij na univerzi v Kristijaniji, dr. Acton,
Oesterlen, prof. Ribbing, veliko število
amerikanskih zdravnikov, prof. Herzen, dr.
Paulus, dr. Hoffmann i. dr. — potrjujejo
soglasno iz lastnih izkušenj, da normalno
konstituiran človek lahko živi zdržno, ne
da bi kakorkoli trpel na svojem zdravju.*)
Vsi ti znanstveniki tudi povdarjajo velik
vpliv in pomen, ki ga ima prava in dobra
vzgoja za ohranenje čistosti, ter popolnoma
soglašajo z zahtevo vseh etično mislečih
žen in mož, da naj ostanejo mladeniči
in dekleta popolnoma čisti do
zakona.
V vzgoji nam je torej pred vsem
iskati orožja v boju proti prostituciji. Vedno
m vedno zopet moramo opozarjati tudi
naše ženstvo, kako napačno in pogubo-
nosna je dosedanja običajna vzgoja, ter
apelirati na naše slovenske matere, kakor
tudi na učiteljstvo in duhovništvo. da po-
globe pojme o dobri in pametni vzgoji,
ki pred vsem izključuje dvojno mo-
ralo in zapostavljanje jednega spola
za drugim. To naj našim vzgojevatel|em
preide v meso in kri.. Dalje naj bi se
mladini pojem o čistosti in nravnosti
sploh ne razlagal z izključno verskega
stališča, marveč na podlagi občečloveškega
dostojanstva in dolžnosti, ki izvirajo iz
tega, ter dalje na podlagi higijene in na-
ravnoslovja.  Mlade  ljudi  obojega spola
* Na to posebno opozarjamo onega g. anonim-
nega kritika »Slovenke«, ki je v neki tržaški kavarni
pomazal naš list z nedostojnimi opazkami ter mej dru-
gim opomnil, da bi se po odpravi prostitucije razširil
nek drug greli! Ur.
159
in vseh stanov naj se navaja k resnemu,
samostojnemu življenju in največji zmer-
nosti. Tudi vsaka gospodinja in gospodar
si štej v dolžnost, navajati svoje usluž-
bence k poštenemu, nravnemu življenju in
sicer z lastnim vzgledom, poukom, omo-
gočanjem poštene zabave in če le mogoče
z zasledovanje-m in ovajanjem onih, kt se
brez vednosti policije bavijo z zvodništvom.
V tem oziru je »zavod sv. Niko-
laja« v Trstu neprecenljive vrednosti. On
otimlje naša uboga dekleta uprav izpred
žrela pohotnosti, ki se tako bohato raz-
cvita v obči tržaški pokvarjenosti. Vodi-
teljstvu zavoda se je ravno te dni zopet
posrečilo zaslediti dva brloga, v katerih
se je izvrševala gori omenjena zločinska
obrt brez vednosti in dovoljenja — kako
neverjetno se to glasi! — policije, in v
katerih je bila prodana in zapravljena čast
bogvé koliko naših deklet. Seveda je
voditeljstvo naznanilo obe dotični zvodnici
policiji ter bomo prihodnjič o obeh slučajih
natančneje poročali. Ednake zavode ali
domove za služkinje ustanovljajo sedaj tudi
po Ogrskem, da obvarujejo dekleta pred
požrešno prostitucijo, ki nima nikdar do-
volj žrtev. Ponovno opominjamo vse naše
rodoljubne kroge na dolžnost, da se zani-
majo za »zavod sv. Nikolaja« ter ga pod-
pirajo z vsemi močmi gmotno in moralno,
da bo njegovo delovanje napram neštetim
drugim organizacijam, ki delajo v Trstu
na gmotno in moralno propast naših služkinj,
tem vspešneje. Sosebno bi moralo naše
narodno ženstvo, ako mu je resnično do
sreče in blaginje slovenskega naroda, vso
svojo pažnjo posvetiti temu našemu zavodu,
ki je edeina ženska korporacija na Slo-
venskem, brez tuje, t. j. liberalne ali kle-
rikalne politične podlage, marveč je samo
slovenska in človekoljubna v pravem
krščanskem smislu, ter ga podpirati z de-
janji in sveti.
V ostalem pa bi moralo proti prosti-
tuciji nastopiti  zakonodajstvo. A ker je
malo verjetno, da bi zakonodajstvo, če bo
izključno pod vplivom in v rokah moških,
kmalu radikalno nastopilo proti prostituciji,
zato naj se ženstvo organizira ter z vsemi
močmi dela na dosego političnih pravic.
Prav dobro bi bilo tudi prirejati
shode, na katere naj bi se povabili vsi,
brez razlike spolov in stanu, ki se hočejo
boriti za odpravo najsramotnejše ustanove v
civilizovanih narodih — obrtne prostitucije.
Na shodih naj bi se resno in temeljito
razpravljalo o teških posledicah prostitu-
cije, o nje vzrokih, kakor tudi o sredstvih
in potih za njeno odpravo ali vsaj omejitev.
Sestavljale naj bi se tudi peticije ter iz-
ročale poslancem, ki bi soglašali z nji-
hovo vsebino ter jih predlagali državnemu
ali deželnemu zboru oz. v občinskem svetu.
V Avstriji moramo pred vsem za-
htevati podaljšanje varstveno dobe deklet,
v čemur smo posebno zaostali. Ko variira
namreč varstvena starost deklet v drugih
evropejskih državah n. pr. na Finskem,
Nemškem. Danskem, Angleškem, NDrveš-
kem, Italijanskem in v Svici mej 15. in
17. letom, določa avstrijski zakon varstveno
dobo le do 14. leta.
Pa še en važen činitelj je, ki bi
mogel mnogo učiniti za občo nravnost,
namreč novinstvo. Novinstvo je izraz
»javnega mnenja« ali bolje : ono dela javno
mnenje. Že ta okolnost nalaga novinstvu
sveto do'žnost, da se ogiba vsega, kar
bi znalo to javno mnenje okužiti, pokvariti.
A tega, žal, novinstvo ne upošteva dovolj,
marveč skuša mnogokrat s pikantnimi in
često naravnost škandaloznimi noticami in
spisi pridobiti novih naročnikov in stranki
novih somišljenikov, računaje o tem na
najnižje čute neizobražene in v mišljenju
nesamostojne mase. Tako postopanje je
zločinsko in najstrožjega obsojanja vredno.
Tudi v slovenskem novinstvu nahajamo,
žal, znake take novinarske brezvestnosti,
ki niso nikomur v čast in še manj narodu
v korist, ter je le najnujneje želeti, da me-
160
rodajni činitelji skoro ukrenejo potrebno,
da se v časopisju ne bo žalil najprimitiv-
neji čut dostojnosti. Se bolj pa bi seveda
bilo želeti, da bi se novinstvo pridobilo za
gibanje proti prostituciji. Stvar bi bila
potem takorekoč na polovico premagana,
in novinstvo bi si lahko z zadoščenjem
reklo, da je s svojim postopanjem storilo
človeštvu velikansko prosvetno uslugo.
Saj je novinstvo v prvi vrsti poklicano v
to, da širi in popularizira omiko, ne pa da
ugaja strastem mase.
ŽENSKI IZOBRAZBI PROSTO POT !
ROK DROFENIK. LJUBLJANA.
I )asiravno je izmed vsega prebivalstva
največ žensk, vender se je temu večjemu
delu človeškega rodu stoletja in tisočletja
obračalo najmanj pozornosti. Ko je še mož
hodil okrog odet s kožo divje zveri in se
je s sulico in mečem v roki boril s so-
vražnikom, morala je žena, sestra, mati,
hči obdelovati polje, morala mu je, ko se
je zmage pijan vrnil domov, pripraviti
jedi in ležišče. Da bi z možem vred šla v
boj proti sovragu - - za to se je ni vredne
smatralo.
Pozneje bilo je še hujše. Trdo so mo-
rali tlačani robotati. Z bičem v roki so jih
k temu priganjali hlapci tiranov. Tudi
tukaj so morale žene največ prestati, oso-
bito, ako se niso udale gospodarjevi volji.
Ma njihovih plečih je slonelo največ bre-
men. Poleg volov so jih v jarem upregali.
In ako je posijal ubogi deklici žarek sreče
v njeno mučeniško življenje, da si je našla
moža svojega stanu, ki bi ji vsaj nekoliko
olajšal trpljenje in jo spremljal po trnjevi
poti njenega življenja, je prišel pohotni
grajščak, zahtevaje svoj jus primae noc-
tis!*) Njen mož pa je moral svojo in
ženino sramoto mirno potrpeti, sicer gorje
njemu in njegovi izvoljenki !
*) Pravico prve noči,
Toda že v 15. stoletju so se posamezne
žene pričele javno potegovati za ženska
prava. Koncem 18. stoletja, za časa velike
revolucije, pa že vidimo, kako so parižke
žene od konventa, ki je proklamiral člo-
veška prava, zahtevale tudi za se ednakih
pravic. Takrat so o splošni navdušenosti,
ki je vladala na Francozkem, dali tudi že-
nam prosto pot v mnogobrojne politične
zveze kot ednakopravnim članom, kar se
je v manjši meri posnemalo tudi na An-
gležkem.
Nekako o istem Času (1. 1792.) pričele
so se žene tudi na Angležkem gibati. Tu
si je za žensko gibanje nevenljivih zaslug
pridobila ženijalna predbojevniea ženskega
gibanja, Mary Wollstoncrait, ki je z be-
sedo in pisavo dramila angležke žene, da
so se pričele tudi one gibati in se pote-
govati za svojo neodvisnost in za ednake
pravice z možem. Trud Wollstronraftove
ni bil zaman : že v prvi polovici minolega
stoletja je na Angležkem nastalo obilo šte-
vilo društev, ki so si postavila nalogo,
deloma priboriti ženam politične pravice,
deloma pridobiti jim ustop k študijam in
poklicem. In že sredi XIX. stoletja so se na
Angležkem ustanovile visoke šole za ženske
in sčasoma odprla so se jim skoro vsa
učilišča. Dandanes delujejo na Angležkem
žene kot zdravnice in uradnice najrazlič-
nejših vrst ; glede političnih pravic se pa
lahko reče, da ne bode dolgo trajalo, ko
bodo žene na Angležkem popolnoma edna-
kopravne z možkimi !*)
V tem je pač velikansk razloček med
Anglijo in drugimi državami, kjer si mora
ženstvo z vsem naporom korak za kora-
kom prisvajati svoje pravice !
Skraja je bilo žensko gibanje omejeno
bolj na literarno delovanje in na duševno
*) Kolik razloček je v tem med Anglijo in Av-
strijo, kaže dejstvo, da ima žena na Angležkem že
davno pravico, snovati politična društva — dočim se v
Avstriji ženske v politična društva niti sprejemati ne
smejo. —
161
izobrazbo. Na sodelovanje v politiki, na
višje študije, ali na individualna prava
nikdo ni mislil.
Še le razvoj velike industrije in bolj
naraščajoči kapitalizem, ki je vrgel tudi
ženo na delavski trg, provzročila sta, da
je i žena pričela zahtevati, naj se ji odpre
pot do različnih poklicev, ki so bili dotlej
privilegij možkih in do višje izobrazbe, s
katero je možno doseči boljših življenskih
pogojev.
Idila, o »pravem« ženskem poklicu, kot
žena in mati, se je takoj razblinila kakor
megla, kadar potegne močen sever, ko je
bila žena postavljena pred alternativo : ali
si naj sama poišče kruha ali pa nai revno
propade.
Gospodarski preobrat so najprvo obču-
tili osobito nižji sloji, kjer je veleindustrija
že takoj spočetka potisnila žene in otroke
na delavski trg in tako uničila stare tra-
dicije famdiarnega življenja. Toda kmalu
se je gospodarski preobrat pričel pojav-
ljati tudi v meščanstvu. Eden del meščan-
stva je pal med proletarijat, drugi pa, in
od tega zopet možki del, preplavil je pro-
ste poklice, dočim je bilo veliko število
deklic meščanskega stanu primoranih v to,
da se samo prežive, ne da bi jim družba
nudila za ta potrebna sredstva. Negotovost
eksistence posameznikov je otežavala tudi
sklepanje zakonov, radi česar se je ravno
izmed onih neomoženih žen, ki so bile v
družbi »odveč« in so gledale brezupno v
bodočnost, bolj in bolj slišal glas po edna-
kopravnosti spolov.
Tako je vsled vsestranske nezadovolj-
nosti nastalo pravo žensko gibanje, ki za-
hteva na gospodarskem bojnem polju edna-
kih pravic z možem. Tu ne gre za kake
ekstravagance tako imenovanih »frauen-
rechtleric«, nego tu gre z a boj za eksi-
stenco, za boj slabejšega proti močnej-
šemu. Ugovor, da žena naj ostane pri og-
njišču in kuhalnici, naj bo dobra mati ter
zvesta soproga, sedanji čas ne  velja več.
Kaj pa one žene, ki so »odveč«, ki si ne
morejo ustvariti lastnega ognjišča, katerim
je osoda zabranila, da postanejo legitimnim
potom soproge in matere ? Na to vpraša-
nje ne ve moški egoizem nobeneg'a pra-
vega odgovora, kar je zelo značilno. Go
spodarski boj je prisilil ženo, da v boju za
obstanek tekmuje z možem. To pa ne
samo žene iz proletarijata, nego tudi iz
meščanskih slojev, kakor smo že prej rekli.
Ako žene torej zahtevajo, naj se jim ne le
odpro vsa pota do raznih poklicev, nego
tudi do višje izobrazbe, je to popolnoma
logično, ker je utemeljeno v posledicah
gospodarskega preobrata, ki je izzval med
mnogo drugimi tudi žensko vprašanje.
OBČNI ZBOR ZAVODA SV. NIKOLAJA
V TRSTU.
(Konec.)
Dajte torej, ganite se — in narod
Vam bo hvaležen za delovanje. Jaz sem
v naših služkinjah hotela vzgojiti narodni
ženski naraščaj. Delovala sem na to, da
bi bila dekleta ponosna na svojo narodnost
ter krepostna, kajti ako rešimo v Trstu
naše delavsko ženstvo, storili smo narodu
velevažno uslugo. Hotela sem biti budite-
ljica najbolj zanemarjenega in zapuščenega,
ali mnogoštevilnega in zato važnega sloja.
No, niste me razumeli ! Da bi bila pa jaz
le nekaka navadna posredovalka služb,
zato sem preponosna : preveč gotova sem
svoje naloge in preveč odločna. Zavod ne
sme zapustiti svojega cilja in namena, ka-
teremu je posvečen ! V to pomozi Bog in
Sv. Nikolaj !
Ko je gospa Skrinjarjeva končala, so
zborovalke soglasno protestirale proti temu,
da bi odstopila.
Končno so se zborovalke na predlog
ge. predsednice izrekle za to, da se gos.
Skrinjarjevi o sprejemanju deklet in po-
stopanju ž njimi pusti popolnoma svobodno
162
roko ; ona naj vselej ravna tako, kakor ji
narekuje človekoljubno prepričanje in bo-
gata i/kušnja.
Na to je ga. predsednica predlagala,
naj občni zbor, da se izključi vsak nadaljni
konflikt v notranji upravi, sprejme sledeči
rezoluciji :
I. Dekleta je sprejeti v zavod, koliko-
krati se vrnejo.
II. Družinam, ki notorično rade me-
njajo služkinje in ne znajo ž njimi posto-
pati, se naj ne daje služkinj iz zavoda.
Ti rezoluciji sta bili soglasno sprejeti.
Ga. predsednica je nadalje predlagala,
da se izreče gej. Skrinjarjevi popolno za-
upanje s prošnjo, da umakne svoj odstop.
Oboje se je zgodilo. Istotako je predlagala,
da se izreče zahvala tajnici, gej. Klemen-
čičevi, ki je v „Slovenki" mnogo pisala o
„zavodu Sv. Nikolaja" ter ga priporočala.
Zborovalke so se o tej priliki, kakor o
izreku zaupnice gej. Skrinjarjevi, vzdignile
se sedežev.
Potem se je vršila volitev odbora, ter
so bile izvoljene soglasno gospe in gospice :
Skrinjar Marija, Ponikvar Karla, Grom
Maša, Klemenčič Ivanka, Blatnik Kuni-
gunda, Epple Ivanka, Pegan Netka, Urdih
Zorica, Krže Ivanka, Godina Vekoslava,
Carga Tončka, Gulič Lizika, Vinšek Ma-
rija, Zadnik Karolina, Ivančič Ivanka, Košir
Terezina, Poš Mici, Pirjevec Marija, Carga
Marija, Doles Ivanka, Sever Alojzija, Žitnik
Marija, Godina Milka, Zorzut Rezika, Gü-
stin Vekoslava, Prelec Marija in Vidmar
Marija.
Gospa predsednica je pozivala v dalj-
šem govoru dekleta, naj se pridno udele-
žujejo nameravanih predavanj, ter jih opo-
zarjala, da jim je zavod vedno odprt zlasti,
če preti nevarnost njihovi časti.
Gospa Skrinjarjeva je navedla več
slučajev, ko so služkinje prijokale v za-
vod, ker jih je zalezoval gospodar ali nje-
govi sinovi. Povedala je nadalje, da se ji
je posrečilo razkriti cela društva tržaških
lahkoživih bogatinov in imenitnikov, kate-
rim je neka italijanska podanica dovajala
vedno novih žrtev, sama lepa mlada slo-
venska dekleta, ter je ista gospa Skrinjar-
jeva o tem spravila 64 takih pohotnežev
v zapor, a dotična „dama", ki je v svili
in baržunu prodajala naša dekleta, je bila
menda po izgonu spravljena v svojo do-
movino.
Nadalje je navedla več slučajev iz
svoje vzgojevalne prakse, ki dokazujejo,
da ni mogoče z vsemi dekleti postopati po
istem pravilu. Poboljšljivo pa je pač vsako
dekle. Ona sprejema v zovod tudi taka
dekleta, o katerih ve, da niso na pravi
poti. (Glas iz občinstva : „Taka so najbolj
potrebna varstva in pomoči".) Sla je iskat
deklet celo v policijski zapor in v bolniš-
nico, v najžalostnejši oddelek . . . Bili so
to slučaji, ko je redarstvo na zlobno, lažno
ovadbo aretiralo nedolžne služkinje.
Gica. Carga predlagala je zahvalo vsem,
ki so storili kaj v prospeh zavoda. Zboro-
valke so se vzdignile se sedežev. Mej zbo-
rovalkami se je nabralo 12 K 55 st. v prid
blagajne. Velečastiti gospod Jaklič, vojaški
župnik, je osebno prinesel lep dar 20 K.
Hvala !
Slovenke in Slovenci ! Iz predstoje-
ćega poročila lahko razvidite človekoljubni
in rodoljubni namen, kakor tudi delovanje
„Zavoda Sv. Nikolaja", na drugi strani pa
zapreke, ki mu branijo razširiti svoj delo-
krog. Njegove važnosti nam torej ne treba
še posebej povdarjati niti utemeljevati pro-
šnje za nadaljno izdatnejšo podporo. Ne
zabite našega zavoda in odprite zanj srce
in roke !
NOVE KNJIGE.
»Novi Akordi.« Naš vstrajni za-
ložnik g. L. Schwentner začel je izdajati
nov glasbeni list: >Novi Akordi«. Z ve-
seljem pozdravljamo ta energični korak
napredka na glasbenem polju, in sicer iz
163
dveh razlogov: prvič, ker se g. L. Schweri-
ner ogromnih stroškov, katere mu »Novi
Akordi« le pri velikem številu naročnikov,
(ker so »Novi Akordi« za elegantni papir
in tisk jako po ceni) lahko pokrijejo, ni
zbal, in drugič radi tega, ker nam list,
pod uredništvom dobro znanega skladate-
lja in kritika g. Dr. G. Kreka, obljublja
jako lepo vsebino.
Uredništvu »Novih Akordov« je ob-
ljubilo veliko, manj ali več popularnih slo-
vanskih skladateljev, svojo pomoč. Naj
omenim slovenskemu občinstvu znane skla-
datelje : Fajgelj Danilo, Förster Ant., Hoff-
meister Karel, Dr. Benjamin in Gustav
Ipavic, Prohâzka Josip, Iv. pl. Zaje, ter
slednji urednik g. Dr. G. Krek. Razun
teh je še veliko število nam manj znanih
slovenskih skladateljev, med katerimi pa
vsekako ne primanjkuje nadarjenih glas-
benikov.
»No vi Akordi« so za sedanje naše
razmere neobhodno potreben list. Zaslu
ž i j o torej v polni meri, da se jih pod-
pira, da nam v kratkem času ne umro,
kot večina naših znanstvenih in umetniš-
kih listov. Edino tem potom lahko dose-
žemo večje zanimanje našega občinstva na
tem umetniškem polju. V »Novih Akordih«
se bode gojila v prvi vrsti narodna glasba,
ker edino v nji je prava podlaga za raz-
vitek glasbene umetnosti pri Slovencih.
Ozrimo se gori na sever k bratom Cehom,
kako so oni dosegli te uspehe, da so ta-
korekoč v središču svetovne glasbe v Pa-
rizu triumfirali ter si s tem pridobili v
splošnem svetu priznanje — in vse to le
na podlagi narodne glasbe. Zato pa naj
nobena slovenska muzikalična rodbina, no-
bena čitalnica, nobeno bralno ali pevsko
društvo ter sploh nobeden muzikalično
naobražen Slovenec ne manjka med na-
ročniki »Novih Akordov.«
»Novi Akordi«, zbornik za vokalno in
instrumentalno glasbo, izhaja vsaki drugi
mesec ter stane 8 K za celo leto, 4/50 K
pa za pol leta.
Naročnina naj se pošilja na uprav-
ništvo v Dvorskih ulicah št. 3.
Uredništvo se nahaja v Gospodskih
ulicah št. 10. v Ljubljani.
»Slovenska zadruga«, glasilo sloven-
skih posojilnic in gospodarskih zadrug ter
»Centralne posojilnice slovenske« v Krškem,
bode odslej prinašala razen spisov narodno
gospodarske vsebine tudi razprave o do-
mači in narodni vzgoji, ker slovensko uči-
teljstvo ne more še ustanoviti samostalnega
lista v tej stroki, kakor se je to povdar-
jalo tudi na shodu jugoslovanske učiteljske
»Zaveze« na Bledu.
BELEŽKE.
Priloga. Današnji številki prilagamo
prošnjo načelništva moške podružnice družbe
sv. Cirila in Metoda v. Trstu za Ciril Me-
todov dar ter nakaznice za dopošiljanje
istega.
f JoBaH ??-??, ?????? ??????, ????
je ??????? ??????. ?? ?? ????? 1823. ?.
? ??????^ FocnojiiHH ? ????????. ???????
????? ?????? je ? ????????, ? ?????????
? KparyjeBijy. ????? je ? ???????? ??????
???? ? ????? ?????? ??????????? ?????-
????, Koju je ???????? ????????? 1848. ?.
????? ?????? ? yrapctcoj ? noMoh. ?????
?? ???? ????? ? ???????, ??? je ??? ????-
?????? ???????? ??????, ?? ????????
? p ? ? ? ? x ??????, a Hajrioone ?????-
??? ?????????? ???????-?'?. ???. 1859. ??-
????? ????????? ?????, ? ???? ????????
?????? ??? ?? 1869. ???? ?? ???? ?????-
?????? ??????? ????????? ??????. ?????
??? ?????? ???????????? ???? ???????.
??? 1878. ???? ?? ???????? ????????
??????????. ?? ?????? ??????? ?????? ?
kojoj ?? je ? ???? ???????. ????? je ??-
??? ??????? ?????? ? ??? je ??????? ??-
???? ???????? ???? Haj^enumx ??????,
Koje ???? ?? ???? ????? ?????????? ??-
??????. ?? ce ópojii Mehy HaJBehe ??????
???????. ??????? ?????? ??? jejoiiiHTpn
????, ??? ??????? BoJHonaBa, ????????? ?
????????. ???? ?? ????>? !
f Jožef Murn-Aleksandro v. »Ni mi
dobro . . . Jaz venem in hiram . . .« Tako
je v majevi številki »Ljub. Zvona« zapel
globokočuteči nežni pesnik Aleksandrov.
Kar je zapisal tu, je občutil ne le v svoji
duši, marveč tudi na svojem telesu, saj je
vedel, da mu njegove šibke moči hitro
izpodjeda grozna sovražnica mladosti —
tuberkuloza, ki se je že v deški dobi na-
selila v njem. Letos v maju ga je bolezen
priklenila na posteljo in že 18. junija ob
2. uri zjutraj je prišla ponj bela smrt . . .
Izdihnil  je  v  nekdanji  cukrarni  v  istem
164
stanovanju — in morda na isti postelji —
kakor pred par letiveliki pesnik in prija-
telj mu Kette. Josip Murn je bil rojen v
1879. v Ljubljani ter prebil deška leta v
»Marijanišču«. Ko je z maturo dokončal
gimnazijske študije; se je vpisal na juri-
dično fakulto — zadnji čas v Pragi. Pisa-
teljeval je že v gimnaziji ter je bil tudi ud
dijaškega društva »Zadruga« in sozadružan
Cankarja, Ketteja in Župančiča. .Sodelo-
val je mej drugimi pri »Ljub. Zvonu«,
»Slov. Narodu« in »Slovenki«. Bil je ne-
navadno plemenit, odkrit in kremenit zna-
čaj ter zvest prijatelj. Kot pesnik je bil
finočuteč lirik, čegar strune so donele v
srce, kakor le pravega, resničnega pesni-
ka-umetnika. Mnoge njegove pesmi so sicer
dovolj nejasne, a tudi teh človek ne čita
brez umetniškega užitka. Bog ve, koliko
dragocenih biserov je še bilo v srcu pes-
nikovem, katerega je tako rano pokrila
gomila ! Skoda zanj !
f Pavlina Pajkova. Sirom slovenske
zemlje dobro znana in priljubljena pisate-
ljica Pavlina Pajkova je dne 1. junija zju-
traj končala svoje plodovito zemeljsko živ-
ljenje ter se preselila v svet miru in pokoja.
Umrla je vsled prehlajenja pluč v 47. letu
svoje dobe. Pavlina Pajkova je bila rojena
v Paviji na Italijanskem. Njen oče Doljak
je bil rodom iz Goriške ter 1. 1848. slo-
venski državni poslanec, mati, roj. Milhačič
v Gorici, pa je bila dvorna dama na
bourbonskem dvoru. Oba roditelja sta umrla,
ko je imela njiju hčerka Pavlina komaj 6
let. Po smrti starišev je prišla v Solkan
k svojemu stricu Mat. Doljaku, deželnemu
poslancu na Goriškem. Ondi se je sezna-
nila z dr. Lavričem in Lrnestom Klavžar-
jem, ki sta Pavlino, ki se je od starišev
naučila le italijanskega jezika, poučevala
v slovenščini ter ji netila v duši ljubezen
do naroda in jo navdušila za lepe ideale.
Leta 1876. se je Pavlina omožila z ured-
nikom »Zore«, Jankom Pajkom, ter se
preselila ž njim v Maribor in kasneje v
Gradec, kjer je dokončal modroslovske
študije. Kasneje je živela s svojim sopro-
gom v Brnu in na Dunaju, kjer je služ-
boval kot profesor. Pred dvemi leti pa sta
se s soprogom, koje šel v pokoj, preselila
v Ljubljano, kjer živita Pavlinimi sina Mi-
lan in Božidar, prvi profesor na priprav-
nici, irugi gimnazijec. Takoj prihodnje letö
je zadela Pavlina Pajkovo v Ljubljani kruta
izguba, umrl ji je soprog, vsled česar se
je popolna odtegnila družbi ter živela le
ljubezni do svojih sinov, ni pa opustila
pisateljevanja. — Prva Pavlinina spisa je
prinesla leta 1872. »Soča«, in sicer pod
naslovoma »Prva ljubezen« in »Ženska v
rodbini«. Kasneje pa je sodelovala pri
»Zori«, »Kresu«, »Ljub. Zvonu«, »Dom in
Svetu« ter je pisala povesti za »Družbo
sv. Mohorja«, »Slov. Matico« in za »Slov.
knjižnico.« Leta 1878. je izdala svoje zbrane
»Pesmi«. Kot pisateljica je Pavlina Pajkova
zastopala zelo enostransko stališče roman-
tične idealistke in so bili predmeti njenega
pisateljevanja vedno vzeti z idealnih višav
in le solčnih strani življenja. Strastno in
ognjevito je zagovarjala načelo, da treba
čitatelju kazati le vzvišene ideale ter bila
velika, absolutna nasprotnica novodobnih
literarnih struj. Bila je pa sila marljiva
pisateljica in so bili njeni spisi v obče
izredno priljubljeni. Pisateljevala je še me-
sec pred smrtjo ter zapustila dovršen ro-
man in nedovršeno povest. Veleblagi po-
kojnici časten spomin v Slovencih !
»Slovenskemu učitelju.« Na notico v
zadnji številki tega lista pod naslovom :
»Popotniku«, odgovarjamo za da n e s sle-
deče : Laž je, da je pisateljica članka
»Vzgoja v sirotiščih« v 10. številki lanske
»Slovenke« »celo vrsto let brezplačno
v živ ala dobrote zavoda«, o katerem
je v dotičnem članku pred vsem g'ovora,
in brezsrarnno podtikanje in zavijanje je, da
je bil dotični članek »napad« na mišljeni
zavod. Dalje je infamna, podla laž, da so
dotično gojen ko »morali iz raznih
vzrokov odsloviti« iz zavoda. To je od
besede do besede z 1 a g" a n o. Laž je tudi,
da je v napominanem članku »marsikaj
neresničnega marsikaj pretiranega.« Kon-
čno je opazka o »imacipirani ženski« de-
bela glupost. S podrobnimi in natančnimi
podatki (navedli bomo če treba imena) po-
strežemo v prihodnjih številkah našega
lista ali eventuelno — kje drugje. Kar se
pa tiče podlo zlobne opazke o »taki
ženski«, povemo čednim »krščanskim«
skrunilcem osebne časti, da njih blato
iste ne m o r e doseči. — Tudi to
povemo uredništvu »Slov. učitelja«, da
bomo predstojeće) kakor tudi prihodnje šte-
vilke, v katerih bomo stvar eventuelno
obravnavali, sami poslali vodstvu dotičnega
zavoda v blagohoten — prevdarek. A sim-
165
ptomatično je res, da list, ki hoče biti stro-
koven učiteljski, torej pedagogičen list, na
popolnoma stvaren članek odgovaja
— z napadi na osebe, kakor to delajo iz-
vestni revolveržurnali. Pa seveda— »Slo-
venski učitelj« stoji na podlagi novodobnega
krščanstva.
Pravila »Splošnega slovenskega žen-
skega društva« so potrjena. Ker so nam,
žal. za to številko prepozno došla, priob-
čimo jih v celoti prihodnjič. Začasni od-
bor je odredil, da se ima ustanovni občni
zbor vršiti stoprav v jeseni ; mej tem ča-
som pa se bodo prirejali prijateljski se-
stanki s predavanji in primerno zabavo.
Društvena knjižnica je že urejena ter šteje
okolo 500 lepih knjig. Začasno se nahaja
ista v prostorih ljubljanske »Gospodinjske
šole.« Začasni odbor tudi intenzivno dela
na to, da bi do občnega zbora društvu
pristopilo čim večje število ustanovnic oz.
ustanovnikov, ki imajo plačati enkrat za
vselej 20 K., dalje rednih društvenic, ki
morejo biti le osebe ženskega spola, do-
polnivše 16. leto, in ki plačajo na leto naj-
manj i K., in končna podpornikov, ki
morejo biti osebe moškega spola in ki
plačajo r.a leto najmanj 2 K. Vrhu tega je
plačati rednim društvenicam in podporni-
kom ob pristopu 40 st. vpisnine. Namen
bodočega »splošnega ženskega društva« je
velekulturen in za ženstvo vele važen, zato
toplo priporočamo cenjenim čitateljicam in
čitateljem, da čim preje prijavijo svoj pri-
stop začasni predsednici, gospej dr. Tril-
ler-jevi v Ljubljani. Prihodnjič kaj več.
Ženstvo na češki univerzi v Pragi pa
uradna statistika. Prav hvaležen sem gdč.
Zofki Kveder, da je v zadnji štev. spopol-
nila moje poročilo o ženstvu na naših viš
jih državnih šolah. — Bolelo me je, da bi
ženstvo ne bilo nič zastopano na češki
univerzi, prvi za dunajsko ! Uganka mi je
še zdaj, kako se naj razlaga tak nedosta-
tek ministerskega poročila, ko so mu ven-
der na razpolago zanesljivi podatki iz prve
roke. Zanašal sem se na svoj vir. ki je
običajno celo v malenkostih zelo natančen,
dasi sem si sam želel, da so razmere na
češki univerzi drug'ačne ; to sem tudi opom-
nil pod črto. Naša neutrudljiva pisateljica
je na licu mesta poizvedela vse potrebno.
Zadovoljstvo nas navdaja, ko slišimo o
onih 47 slušateljicah — ministerska stati-
stika ne ve o nobeni ! Zlasti je čudno, da
se je še število izvenrednih slušalk pre-
zrlo, ker se izvenredno slušalstvo že v
obče natančno loči, posebno pa še štu-
dentke. Torej celo pri poročilih najvišjega
urada je treba skeptične kontrole.
Le v tem oziru so dodatki v V. štev.
ne strinjajo z mojim poročilom, ker se ti-
čejo tekočega leta, dočim sem se jaz
bavil s stanjem v preteklem letu. Za
svojo osebo sem s tem še bolj zadodoljen,
ker imam že v rokah kontrolo za uradno
poročilo prihodnjega leta.        Dr. J. T.
Podporno društvo za slovenske viso-
košolce na Dunaju, ustanovljeno 1. 1888.
nam je doposlalo svoje dvanajsto letno po-
ročilo. Iz istega posnemamo, da je imelo
društvo v minolem letu 5504 K 87 st.
dahodkov in 4308 K 01 st izdatkov. Društvo
je razdelilo v 358 slučajih podpore in je
bilo mej podpiranci 31 juristov, 23 filozofov,
6 medicincev, 1 kipar, 2 agronoma, 7 teh-
nikov in i slušatejj graf. zavoda. Vsega
skupaj je društvo v dobi svojega obstanka
razdelilo 27.921 K 42 st. Vse to smo se-
veda navedli zato, da na to važno podp.
društvo spomnimo in opozorimo naše
čitateljice in čitatelje z željo, da po svojih
močeh prispevajo za revne naše visokošolce.
Vzorni zakon. Würtenberski učitelj
Volten se je na poročni dan zaobljubil, da
bode tako dolgo s svojo ženo jedel z jed-
nega krožnika, dokler se ne spreta. Po 57-
letnem zakonu, 1. 1868 našel jih je prijatelj
še vedno z jednega krožnika jesti. Se le
v letu 1873. sta prenehala, ne zato, ker bi
ne živela v miru, ampak, ker sta bila že
na pokopališču.
»Krščanska ženska zveza« v Ljubljani.
Ta najnovejša ženska organizacija kato-
liške stranke na Kranjskem je imela dne
il. junija letos svoj drugi društveni shod,
Kakor posnemamo iz poročila v »Slovencu«
od 13. junija, je to društvo osnovano po
vzorcu dunajske »kršč. ženske zveze«, ki
je imeniten političen aparat zvitega župana
Luegerja. V programu, ki je obema zve-
zama jeden in isti, je mnogo govora o
načelu »krščanskega mišljenja in življenja«
ter »krščanski družini« in tudi na napomi-
nanem shodu je neka govornica posebno
povdarjala verski moment, češ : »....Bog in
vera nam ne smeta biti odvzeta«. No, mi
od srca radi podpišemo krščanska na-
čela in smo prepričani, da bi bilo v ve-
liko korist ne samo našega naroda, marveč
166
vsega človeštva, ako bi se ta načela vse-
lej dosledno in odkritosrčno dejanski
izvajala. Nedvomno bi bilo tudi delovanje
za pravo(l) krščansko življenje le hvale-
vredno, in mi bi bili zadnji, ki bi tako
delovanje grajali ali obsojali. Gnjusi pa
se nam brezvestno, frivolno izrablja-
nje vere in ženstva v politične in
osebne svrhe, kar se dogaja na Dunaju
s »kršč. ž. zvezo :< od strani župana Luegerja
in kar se bo po njegovem vzgledu vršilo
z ljubljansko »kršč. ž. zv.« Mi smo v naprej
vedeli, da ima ta nova ženska organizacija
edino le ta namen, da bo služila katoliški
stranki na Kranjskem kot zanesljivo in
vspešno agitacijsko sredstvo, a to mnenje
so nam potrdile tudi nekatere zakulisne
podrobnosti, ki smo jih izvedeli od neke
strani. Pred vsem pa označuje smer te
ženske organizacije glavna točka na ome-
njenem shodu: zahvala nadvojvodi Franju
Ferdinandu na sprejetju protektorata nad
katoliškim nemškim šolskim društvom. Ta
dogodek se je od katoliško nazivajočih se
političnih strank izrabljal v tolikem obsegu
in na tako neprimeren in grob način,  da
se morajo človeku sosebno take zakasnele
izjave, »udanosti in zahvalnosti« zdeti le
hinavsko politično sredstvo, ki profanira
ime in namena plemenitega nadvojvode.
Zato bi bila »Krščanska, ženska zveza« v
Ljubljani bolje storila, ako bi bila namesto
zahvalnosti prestolonasledniku poslala srbs-
ki kraljici Dragi izjavo obžalovanja, da je
židovsko in krščansko časopisje nje žensko
čast in rodbinsko nesrečo na tak brez-
vesten, škandalozen način vlačilo po blatu
čašniške propalosti in nesramnosti, ter jej
izrazila svoje obžalovanje i nad tem, da
si niti patentirani »krščanski« in o tem slo-
vanski listi niso šteli v dolžnost, da bi
potem, ko je prišla na dan resnica, sku-
šali po najboljši moči popraviti krivico, ki
so jo storili kraljici Dragi na njenem
dobrem imenu in njeni ženski časti (v
tem slučaju je pri nas pošteno pisala samo
»Edinost«), ter ji končno izrazila svoje
sočustvovanje in spoštovanje. S tem činom
bi bila ljubljanska »kršč. ž. zveza« na
mnogo lepši način dokumentirala svoje
krščansko načelo, pokazala mnogo več
ženskega in pravega Kristovega duha.
 Zavarovanje življenja 
je eminentne važnosti za vsacega človeka, osobito pa za
gospodinje in matere
V marsikateri obitelji je življenje moža oziroma očeta edini kapital, od katerega je
odvisen blagor cele družine. Ako mož predčasno umrje in zapusti nepreskrbljeno udovo /,
otroci, je često cela rodbina izpostavljena najhujši bedi. Skrbni soprogi toraj ne more biti
vsejedno, ako so soprog oziroma otroci zavarovani ali ne. Z zavarovanjem na življenje je možno:
Varovati družino za slučaj smrti rediteljeve, preskrbeti otrokom doto, zagotoviti obstanek za-
konskim, množiti rodbinsko premoženje, višati privatni kredit trgovcu, obrtniku itd.
Pod najugodnejšimi pogoji sprejema
„SLiäVIJA"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi zavarovanja na smrt in doživetje, dote otrokom in pokojnine.
Ker ves čisti dobiček pripada členom, se po petletni zavarovalni dobi zmanjšujejo uplačila.
Doslej se je členom plačalo dividende K    71(>541'2iS
Keserve in fondi znašajo „ 20579494-88
vsa dosedanja izplačila pa „ 62922942-86
1'ojasnila radovoljno daje
fWT Generalni zastop banke „Slavije" v tjubljani *"3pf
— v Gospodskih ulicah št. 12. —
167
Kavarni
 , trmtinska" in jemška" j
Kjer sta shajališči
vseh Slovanov v trstu
LJ priporoča lastnik Anton Šor li i
O Na razpolago so vsi slovanski in drugi (
^ ———   častniki.--^
5 Posetoe stallie za narüiago cenjenim gostom. j
Tržaška posojilnica in hranilnica !
jegistrovana zaiimp i omejenim poroštvom,        i
ulica S. Francesco št. 2, I. n.   1
(Slovanska Čitalnica).
Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če
tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0
Rentni davek od hranilnih ulog plačuje
zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer
na uknjižbo po ö'/^/o, ua menjico po 6°/0
na zastave po 5 '/»"/o-
Uradne ure so : od 9—12 dopoludne in oc"
3—4 popoludne.
Izplačuje se:  vsaki   ponedeljek od 11 — 12
dopoludne  in   vsaki četrtek   od 3—4  po-
poludne.
Poštno hrani ! nični račun 816.004.
„Slovenke" lanskLletnik
4. zvezek več izvodov
želi kupiti uredništvo „Slovenke"
Odlikovan fotografski 
  atelier    11.  
v Gorici
    Gosposka  ulica  š tv 7.   
edini zalagatelj c. kr. drž. uradniške zveze za Goriško,
sprejema vsa v fotografsko stroko spadajoča dela.
Novi, velikomestuo urejeni atelier odgovarja
vsem modernim zahtevam te stroke.
Razglednice, lepše kakor vse dosedanje, 20-25 gid. tisoč.
Na zahtevo se pride fotografovat dotični kraj.
2—12
Slovenke !
Spominjajte se
 družbe
sv. Cirila in Metoda
    in
zavoua sv. Nikolaja
v Trstu.
Nikaka skrivnost ni več, 
sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po fran-
' coskem zistemu s pomočjo ekstratov ; isti stanejo za vsakih
5 litrov likerjev in sicer: Tropinovec, Absint, Vermut, Ruski
pelinorec, Češki liker, Kimel po SO kr; slivovec, rum,
eešnjevec, alaš, alpski liker po 85 kr. in Konjak Beuedik
tinec, Chartreuse, Plzenski liker po !)5 kr. Razpošiljam proti
predplačilu v znamkah ali s poštno nakaznico; po poštnem
povzetju 10 kr, vee. Vsaki pošiljatvi pridenen navodilo, kako
se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, se
cene mnogo znižajo. 2—12
JOSIP GOMBAC, TRST, ULICA GEFFA 16. II.