[jt'MMUt MG v
<!MBB
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER RIBAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 29. JUNtJ 1979
ŠT. 18
Občina Ilirska Bianca	VSEBINA:
—	ODLOK o zazidalnem načrtu za stanovanjski prede! otoka S-12 v Ilirski Bistrici
—	ODLOK o zazidalnem načrtu za šolski kompleks ob cesti v Zabiče v Ilirski Bistrici in dela stanovanjskega otoka S-14
—	ODLOK o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Ilirska Bistrica
—	ODLOK o določitvi odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča
—	ODLOK o priznavalninah
—	ODLOK o določitvi lokalnih in nekategoriziranih cest v občini Ilirska Bistrica
Občina Koper
—	ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona
Občina Pitan
—	SKLEP o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta stanovanjske zazidave ob Belokriški cesti — vrzeli.
Občina Sežana
Krajevna skupnost Brestovica pri Komnu
—	SKLEP o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja odseka ceste Brestovica pri Komnu — Sela na Krasu
—	POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja odseka ceste Brestovica pri Komnu — Sela na Krasu z dne 17. junija 1979
OBČtNA !URSKA B!STR!CA
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/76, 27/72 in 8/78 in 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. junija 1979 sprejela
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Medobčinskem inšpektoratu v Postojni.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
ODLOK
O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA STANOVANJSKI PREDEL OTOKA S-12 V ILIRSKI BISTRICI
St.: 0MM7/79-4/3
Ilirska Bistrica, 15. junija 1979
Predsednik
BOJAN BROZINA, dipl. oec., l.r.
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za stanovanjski prede! otoka *S-12*, ki obsega območje med Gubčevo ulico in mejnim zidom kasamiških objektov (površina za posebne namene) ter cesto Postojna—Reka v Ilirski Bistrici.
Zazidalni načrt za stanovanjski prede! otoka * S-12* je izdeial Urbanistični zavod, Projektivni atelje v Ljubljani pod št. 2499 v marcu
2.	člen
Zazidalni načrt obsega programski in tehnični de! v smislu določi! drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organom ter orgam-lacijam združenega dela pri upravnem organu skupščine občine Ilirska Bistrica, ki je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve.
4.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v skladu Idoločili drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju Izvršni svet pri Skupščini občine Ilirska Bistrica.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/76) in 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. junija 1979 sprejela
ODLOK
O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA ŠOLSKI KOMPLEKS OB CESTI V ZABIČE V ILIRSKI BISTRICI IN DELA STANOVANJSKEGA
OTOKA S-14
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za šolski kompleks ob cesti v Zabiče v Ilirski Bistrici in dela stanovanjskega otoka *S-14<<.
Zazidalni načrt je izdelal Urbanistični zavod, Projektivni atelje v Ljubljani pod št. ED izdelan v decembru 1978.
2.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organom ter organizacijam združenega dela pri upravnem organu Skupščine občine Ilirska Bistrica, ki je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve.
3.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta, dovoljuje v skladu z določili drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju Izvršni svet skupščine občine Ilirska Bistrica.
198
URADNE OBJAVE
29. junija 1979 — St. 18
4.	č!en
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Medobčinskem inšpektoratu v Postojni.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 010-18/79-4/3
Ilirska Bistrica, 15. junija 1979
Predsednik
BOJAN BROZINA, dipl. oec. l.r.
Na podlagi 8. in 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77, in 8^78 ter li)4. člena statuta občine Ilirska Bistrica, je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. junija 1979 sprejela
ODLOK
O UPRAVLJANJU IN RAZPOLAGANJU S STAVBENIM ZEMLJIŠČEM V OBČINI ILIRSKA BISTRICA
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delovni ljudje in občani upravljajo in razpolagajo s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini po določilih zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem tega odloka, predpisov izdanih na podlagi zakona ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, kijih sklenejo z namenom, da si ustvarijo pogoje za izboljšanje svojih komunalnih in stanovanjskih razmer.
II.	UPRAVLJANJE IN UREJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
2.	člen
Za stavbno zemljišče se po tem odloku šteje zemljišče ki je po urbanističnem načrtu, urbanističnem redu ali lokacijskem dovoljenju opredeljeno za gradnjo.
3.	člen
Občina pridobiva stavbna zemljišča v družbeno lastnino in jih izroča v upravljanje Samoupravni komunalni interesni skupnosti občine Ilirska Bistrica in krajevni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: upravljalec).
Občinska skupščina izvaja nadzorne in druge z zakonom določene pravice, glede upravljanja in razpolaganja s stavbnim zemljiščem.
4.	člen
Upravljalec upravlja s stavbnim zemljiščem in skrbi, da se pravočasno uredi s komunalnimi objekti in napravami, na osnovi sprejetih zazidalnih načrtov in drugih ustreznih dokumentov, da se smotrno uporablja glede na njegovo namembnost, ki je določena z ustreznimi dokumenti, zlasti pa:
—	naroča skladno s srednjeročnimi in letnimi plani ter programi, zazidalne načrte ter drugo urbanistično dokumentacijo;
—	skrbi, da se zemljišče pravočasno uredi s komunalnimi objekti in napravami in da se smotrno uporablja glede na namembnost, ki jo določajo sprejeti urbanistični dokumenti;
—	daje pobudo in sklepa samoupravne sporazume in družbene dogovore za zagotovitev najracionalnejšega urejanja stavbnega zemljišča;
—	oddaja stavbno zemljišče v uporabo in
—	Opravlja druge zadeve v zvezi z upravljanjem in razpolaganjem stavbnega zemljišča.
III.	ODDAJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V UPORABO
5.	člen
Stavbno zemljišče odda v uporabo za gradnjo upravljalec stavbnega zemljišča.
Upravljalec sme oddati stavbno zemljišče v uporabo le za zgraditev takega objekta, ki se po veljavni urbanistični dokumentaciji sme zgra-
diti na tem zemljišču in, ki je v skladu s sprejetim srednjeročnim planom oziroma letnim programom graditve v občini oziroma krajevni skupnosti.
6.	člen
Oddaja stavbnega zemljišča se opravi z javnim natečajem s pogodbo ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo v primerih, ki jih določa 34 člen zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči.
7.	člen
Pri oddajanju stavbnega zemljišča za gradnjo družinske stanovanjske hiše se upošteva: stanovanjske razmere ponudnika in članov njegove družinske skupnosti, oddaljenost od delovnega mesta, višino poprečnega dohodka na družinskega člana, status borca NOV in druge pogoje, ki jih natančneje predpiše upravljalec v posebnem pravilniku.
Za reševanje kadrovskih vprašanj, družbeno pomembnih za občino, komisija lahko upošteva, na predlog izvršnega sveta tudi posebne pogoje ponudnika.
V	pravilniku iz prvega in drugega odstavka tega člena določi uprav-ljalcc natančnejša merila za ovrednotenje posameznih kriterijev za dodelitev zemljišča, postopek in druge podrobnosti, ki se nanašajo na izvedbo natečaja.
8.	člen
Javni natečaj opravi tričlanska komisija, ki jo imenuje upravljalec. Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana.
Člani komisije, njihovi zakonci ter bližnji sorodniki ne morejo sodelovati na javnem natečaju kot ponudniki.
Komisija izvede natečaj po predpisanem postopku.
9.	člen
Razpis javnega natečaja se objavi v Primorskih novicah. '
Razpis javnega natečaja obsega:
—	katastrske podatke s površinami parcel, ki so predmet natečaja;
—	pogoje, ki jih mora izpolniti ponudnik na javnem natečaju za uveljavljanje morebitne ugodnosti;
—	izklicno ceno za ui, ieno ali delno urejeno stavbno zemljišče;
—	rok za začetek in dokončanje gradnje;
—	rok za predložitev ponudb za udeležbo na javnem natečaju;
—	rok za plačilo odškodnine za zemljišče in stroškov za komunalno urejanje stavbnega zemljišča ter morebitne ugodnosti za posebne pogoje;
—	višino varščine, ki ne sme biti nižja od 10 % izklicne cene zemljišča ter način pologa;
—	morebitne druge podatke in pogoje, ki jih določi upravljalec v zvezi s postopkom oddajanja.
10.	člen
Ponudnik lahko ponudi najmanj toliko kupnino, ki je enaka izklicni ceni. Nižje ponudbe se ne upoštevajo.
Vplačana varščina se pridobitelju stavbnega zemljišča šteje v kupnino, ostalim udeležencem, ki na natečaju niso uspeli, se vrne.
Če pridobitelj stavbnega zemljišča po opravljenem javnem natečaju enostransko odstopi, se mu varščina ne vrne, razen v izjemnih primerih (smrt, družinskega člana, neozdravljiva bolezen ali invalidnost, službena premestitev).
11.	člen
Ponudbe se dostavijo uprav!jalcu v 15 dneh od objave razpisa v zaprtih kuvertah.
12.	člen
V	preteku razpisanega roka javnega natečaja komisija odpre kuverte, pregleda ponudbe in o tem sestavi zapisnik.
13.	člen
Na podlagi prispelih ponudb komisija ugotovi, kateri ponudnik jev največji meri izpolni! razpisane pogoje.
Zapisnik o izidu natečaja in predlog za dokončno odločitev, posreduje komisija pristojnemu organu upravljalca.
14.	člen
Upravljalec mora o izboru pismeno obvestiti vse ponudnike. Ponudnik, ki se je udeleži! javnega natečaja, prejme v 15 dneh sklep o ugotovitvi in izbiri ponudnika.
%, junija 1979 — St. 18
URADNE OBJAVE
199
Zoper sk!ep lahko v 15 dneh v!oii ugovor na izvrši!ni organ upravnica s stavbnim zemljiščem. Ta mora o ugovoru odtočiti najkasneje v roku 15 dni. Odločitev izvršenega organa !ahko vsak, ki mu je bi! ugovor zavrnjen, izpodbija pri pristojnem sodišču v roku 30 dni od dneva io je dobi! rešitev o ugovoru a!i, ko je preteklo 30 dni od dne, ko bi mora! prejeti rešitev na v!oieni ugovor.
15.	č!en
Po pravnomočnosti sk!epa o oddaji zem!jišča skleneta upravljalec in pridobitelj pogodbo o oddaji zemljišča v uporabo, s katero se določi znesek odškodnine za zemljišče in posebej stroški za urejanje stavbnega zemljišča, ki bremenijo investitorja, rok za pričetek in dokončanje gradnje in drugi posebni pogoji, ki jih mora investitor upoštevati.
16.	člen
Upravljalec v okviru razpoložljivih sredstev lahko upravičencem in sicer udeležencem NOV, osebam z nizkimi dohodki, z večjim številom družinskih članov, mladim družinam, osebam z neprimernim stanovanjem, odloži plačilo odškodnine za zemljišče in stroškov za komunalno urejanje stavbnega zemljišča, ali se z njimi dogovori za obročno odplačevanje. Odlog plačila oziroma doba odplačevanja ne sme biti daljša od treh let.
0 ugodnostih iz prejšnjega odstavka tega člena sklepa upravljalec na podlagi posebnega zahtevka investitorja.
17.	člen
Upravljalec mora sprejeti pravilnik iz 7. člena tega odloka, najkasneje do 31. 8. 1979.
KONČNE DOLOČBE
18.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Ilirska Bistrica [Uradne objave, št. 7/72 in 20/73).
19.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 465-1/77-4/2
Ilirska Bistrica, 15. junija 1979
Predsednik
BOJAN BROZINA, dipl. oec., 1. r.
Na podlagi 193. člena statuta občine Ilirska Bistrica in 5. točke 14. Mena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1,79) je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 15. junija 1979 sprejela
ODLOK
0 DOLOČITVI ODŠKODNINE ZA SPREMEMBO NAMEMBNOSTI KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA
1.	člen
V občini Ilirska Bistrica se določi odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča, če se to zemljišče ne bo več uporabljalo za kmetijsko in gozdno proizvodnjo.
2.	člen
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se ne plača v primerih:
—	kadar gre za spremembo namembnosti za potrebe JLA ali za namene v okvire programa splošnega ljudskega odpora,
—	kadar se na zemljišču gradijo objekti zaradi oobrambe pred poplavami,
—	kadar se na zemljišču gradijo objekti za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi varstvo pred škodljivim delovanjem voda in erozije, varstvo vodnih količin in zalog ter varstvo kakovosti voda,
—	kadar se na zemljišču gradijo objekti zaradi vzdrževanja naravnih vodotokov, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi.
3.	člen
Zavezanec za plačilo odškodnine je pravna ali fizična oseba, ki spremeni namembnost kmetijskega ali gozdnega zemljišča na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta ali če spremeni namembnost tega zemljišča brez takega akta zato, ker ta ni predpisan ali pa v nasprotju s predpisi tako, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo.
4.	člen
Odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča znaša:
Kultura	Razred
	1.	H.	111.	IV.	V.	VI.	VIL	VIII.
	m?	m3	m3	m3	m3	m3	m3	m3
njive, vrtovi, sadovnjaki vinogradi	40	35	30	25	20	17	14	10
travniki	35	30	25	20	17	15	12	10
pašniki, gozdovi in vsa ostala kmetijska zemljišča	.15	13	11	10	10	10	10	10
5.	člen
Odškodnina za spremembo namembnosti je dohodek Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ilirska Bistrica, ki odvaja 5 din po kv.m zemljišča Zvezi vodnih skupnosti Slovenije.
Odškodnino za spremembo namembnosti uporablja kmetijska zemljiška skupnost za namene, določene z zakonom o kmetijskih zemljiščih.
6.	člen
Osnova za izračun prispevka je kultura in razred zemljišča po podatkih iz zemljiškega katastra.
7.	člen
Ne štejejo se za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča gradnja objektov za rejo govedi, konj in drobnice s pripadajočimi objekti, gradnja gozdnih prometnic in dovoznih poti do gorskih in hribovskih predelov ter gradnja rastlinjakov.
8.	člen
Odškodnino iz 4. člena tega odloka odmeri upravni organ v upravnem postopkku, pristojnem za lokacijske zadeve, ki izda odločbo o odmeri. Odločba mora vsebovati podatke o površini, kulturi in razredu zemljišča, ki spreminja namembnost in višino odškodnine.
En izvod odločbe o odmeri iz prejšnjega odstavka vroči upravni organ Kmetijski zemljiški skupnosti občine Ilirska Bistrica.
9.	člen
Fizična ali družbenopravna oseba, ki izkorišča kamen, mivko, pesek in opekarsko glino plača poleg odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča še posebno odškodnino v višini 5 % prodajne cene za kubični meter izkopanih rudnin.
To odškodnino odmeri v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za rudarstvo na podlagi prijave, ki jo mora v roku petnajst dni po preteku vsakega polletja dati fizična ali družbenopravna oseba, ki izkorišča rudnine.
10.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o uvedbi prispevka za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradne objave, št. 18,77).
11.	člen
Ta odlok začne veljati osem dni po objavi v Uradnih objavah.
Ilirska Bistrica, 15. junija 1979
Predsednik
BOJAN BROZINA, dipl. oec. 1. r.
200
URADNE OBJAVE

Na podlagi 193. člena statuta občine Ilirska Bistrica in v zvezi z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Uradni list SRS, št. 13/79), je Skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 13. junija 1979 sprejela
ODLOK
O PRIZNAVALNINAH
1.	člen
S tem odlokom se v skladu z določbami družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi, določa: krog upravičencev do občinske priznavalnine, vrste občinskih priznavalnin, osnove in merila za podeljevanje priznavalnin, postopek in način odločanja o podeljevanju priznavalnin ter način zagotavljanja sredstev za priznavalnine.
2.	člen
Pravico do občinske priznavalnine imajo:
1.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od
- odhoda v narodnoosvobodilni boj do 13. maja 1943 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta-borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 oziroma 13. oktobrom 1943;
2.	žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 13. maja 1943 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
3.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 13. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
4.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. septembru 1943 oziroma 13. oktobru 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
5.	izjemoma tudi aktivni sodelavci v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano, posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju;
6.	borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni do-brovoljci iz vojn 1912 do 1918.
3.	člen
Upravičencem iz 2. člena tega odloka se lahko podeli stalna, občasna ali enkratna priznavalnina.
4.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo upravičenci iz L, 2. in 3. točke 2. člena tega odloka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: mejni znesek).
Upravičenci iz 4., 5. in 6. točke 2. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo 80 odstotkov mejnega zneska.
Za dohodek, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40 odstotkov katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. (e je zemljšče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva.
5.	člen
Za upravičence iz L, 2. in 3. točke 2. člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku, za upravičence iz 4., 5. in 6. točke 2. člena tega odloka pa 80 odstotkov vsako-kratnega mejnega zneska.
Pri določanju višine stalne priznavalnine se upoštevajo premoženjske razmere uravičenca in oseb iz 4. člena tega odloka, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca v narodnoo-svobodilni vojni ter stanovanjske in dr^ge socialne okoliščine, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost.
6.	člen
Pri določanju višine stalne priznavalnine osebam iz 5. točke 2. člena tega odloka se mora upoštevati razen socialno ekonomskih okoliščin iz drugega odstavka 5. člena tega odloka zlasti še čas aktivnega sodelovanja in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilnem gibanju.
7.	člen
Če se spremenijo pogoji, ki so vplivali pri odločanju o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalnine.se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bili ugotovljeni.
8.	člen
Ne glede na določbe 7. člena tega odloka mora uživalec stalne priznavalnine javiti občinskemu upravnemu organu pristojnemu za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov vsako^ spremembo, ki bi vplivala na pravico do priznavalnine, in sicer v enem mesecu po spremembi.
Tisti, ki je priznavalnino po tem odloku prejemal dlje, kot je bi! upravičen, ker ni prijavi! sprememb, mora povrniti neupravičeno prejete zneske.
9.	člen
V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialno ekonomskih okoliščin upravičencu stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, se lahko izjemoma zadrži priznavalnino v enakem znesku tudi vnaprej, če bi po presoji komisije, ki o tem odloča, znižanje ali ukinitev imela negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju, v katerem živi.
10.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 2. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člena, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska.
Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 4. člena tega odloka.
11.	člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 4. člena oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 10. člena tega odloka imajo tudi družinski člani padlih ali umrlih borcev in aktivistov NOV iz 2. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka.
12.	člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonci, otroci starši) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
13.	člen
Postopek za podelitev priznavalnine se uvede na zahtevo upravičenca ali na predlog krajevnih in občinske organizacije ZZB NOV Ilirska Bistrica, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov, lahko pa tudi na pobudo komisije iz 14. člena tega odloka.
29. junija 1979 — St. 18
URADNE OBJAVE
201
14.	č!en
O višini občinske priznavalnine odloča s sklepom komisija za vprašanja borcev NOV m vojaških invalidov Skupščine občine Ilirska Bistrica v skladu z določili tega odloka in po prosti presoji z večino glasov
Komisija mora pred sprejetjem sklepa iz prvega odstavka tega člena dobiti mnenje krajevne oziroma občinske organizacije ZZB NOV
15.	člen
Odločbo o podelitvi, spremembi ali ukinitvi občinske priznavalnine izda po sklepu komisije iz 14. člena tega odloka občinski upravni organ pristojen za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka tega člena je možna pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije.
Stalna priznavalnina se podeli upravičencu od prvega dne naslednjega meseca, ko je bi! vložen zahtevek oziroma podan predlog.
16.	člen
Finančna sredstva za priznavalnine in druge pravice iz naslova priz-navlanini po tem odloku se zagotavljajo v proračunu občine Ilirska Bistrica na podlagi dogovorjene porabe iz lastnih sredstev občine, dokler bo občina dopolnjevana pa tudi iz dopolnilnih sredstev iz republiškega proračuna.
17.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane (Uradne objave, št. 17/77).
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje.
Št.: 010-16/79-8/1
ILIRSKA DISTRICA, 15. junija 1979 ^	Predsednik
BOJAN BROZ1NA, dipl. oec. l.r.
Skupščina občine Ilirska Bistrica je po 6., 12. in 117. členu zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51-288/71) in 194. členu statuta občine Ilirska Bistrica, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. junija 1979 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI LOKALNIH IN NEKATEGOR1ZIRANIH CEST V OBČINI ILIRSKA BISTRICA
1.	člen
S tem odlokom se na območju občine Ilirska Bistrica glede na gospodarski in družbeni pomen in glede na pomen, ki ga imajo za promet, določijo lokalne in nekategorizirane ceste ter upravljanje in gospodarjenje s temi cestami.
2.	člen
Za lokalne ceste po tem odloku se štejejo ceste, ki povezujejo med seboj kraje v občini in med občinami ter služijo potrebam lokalnega prometa in izpolnjujejo tehnične pogoje po zakonu o javnih cestah.
3.	člen
Nekategorizirane ceste po tem odloku so krajevne ceste v naselju in ceste, ki povezujejo naselja z zaselki, dve naselji med seboj in ne izpol-njujejo tehničnih pogojev za kategorizacijo. V to skupino uvrščamo ulice, trge, javne poti, dovozne ceste in druge prometne površine, ki so splošnega pomena za javni promet z motornimi vozili in vpregami na območju posamezne krajevne skupnosti.
4.	člen
Sredstva za gradnjo in vzdrževanje lokalnih in nekategoriziranih cest se oblikujejo iz virov, ki so določeni po zakonu o javnih cestah in,iz drugih sredstev določenih za te namene.
5.	člen
Lokalne ceste po tem odloku so:
Zap. št.	Odcep	Opis in potek ceste	Dolžina v km
1.	n/381	Knežak—Bač—Koritnice—Ho	2,800
2.	H/381	Harije—Zajelšje—Pregarje—Rjavče—obm	11,300
3.	M-lOd	Zemonska vaga—Dol. Zemon—Gor. Zc-	
		mon	3,400
4.	M-lOd	Jelšane—Novokračine—Nova vas	5,500
5.	H/380	Betula—Kuteževo—Podgraje—Sela L-30	3,800
6.	M-lOd	Koseze—Velika Bukovica—Soze	5,000
7.	H/381	Zareški most—Zareč je—Brce	3,300
8.	M-IOd	M. Bukovica—Studena gora—Pavlica—Sta-	
		rod — M-13	10,500
9.	M-lOd	Opekama—priključek na U8	0,500
10.	11/381	Knežak—Koritnice—Mašun—priključek	
		11/379	5,500
li.	11/301	Ostrožno brdo	3,500
12.	M-lOd	Smrje	2,300
13.	M-lOd	Veliko brdo	3,600
14.	11/313	Premski most—Janeževo brdo	3,700
15.	M-10 d	Gor. Bitnja—Kilovče—Jakša—M-lOd	4,000
16.	11/381	Zarečica—priključek na U 6 za V. Bukovico	2,400
17.	11/381	Rečica	0,400
18.	M-lOd	Mereče—Podstenjšek	2,200
19.	M-lOd	Podstenje	1,700
20.	H/381	Podbeže	2,600
21.	11/381	Sabonje	1,500
22.	n/380	Žabovica—Dol. Zemon—priključek U3	1,600
23.	M-13	Male Loče	1,000
24.	11/381	Podtabor	1,200
25.	11/380	Sušak—Fabci	1,500
26.	M-lOd	Gornja Bitnja—Ratečevo brdo	2,200
27.	11/380	Sršak—Lisac—občinska meja	2,100
28.	M-13	Starod—Mune—občinska meja	3,400
29.	Bačka		
	cesta	Bač—Kalc—občinska meja	2,600
30.	11/380	Zabiče—Gomance (v SRS = 9,825 km)	12,700
Skupaj:	117,800
6.	člen
Nekategorizirane ceste po tem odloku so:
1.	Krajevna skupnost Ilirska Bistrica
Zap. št.	Naziv ceste	Opis in potek ceste	Dolžina v km	širina v m
1.	Adamičeva ulica	od križišča z Rozmanovo ul. do Trga maršala Tita	0,375	3,6
2.	Aljažev breg odcep od Levstikove ulice		0,090	3
3.	Bazoviška cesta — de!	odcep od M-lOd v park—SO	0,340	3
4.	Jurčičeva cesta	odcep od M-lOd Jurčičeva cesta—H/379	0,200	3
5.	Bilčeva pot	odcep od Levstikove ulice	0,120	3.6
6.	Cankarjeva ulica	odcep od križišča Bazoviške ceste—Trg maršala Tita	0,220	3,3
7.	Gabrije	odcep od Kettejeve ulice	0,844	4
8.	Gradnikova ulica	odcep od križišča Šercerjevc ul.	0,150	3,5
9.	Gubčeva ulica	odcep od križišča Šercerjeve ulice—Vilharjeva cesta	0,120	4
10.	Kettejeva ulica	odcep od križišča šercerjeve ulice—Gabrije	0,216	4
11.	Kidričeva ulica	odcep od Zupančičeve ulice	0,240	3,1
12.	Kosovelova ulica	odcep od M-10d—križišče z Vodnikovo ulico	0,210	4
13.	Levstikova ulica	odcep od križišča z Bazoviško cesto	0,650	4,2
14.	Maistrova ulica	odcep od Tomšičeve ulice Gubčeve ceste	0,420	5
URADNE OBJAVE
202
Zap. Št. Odcep	Opis in potek ceste		Doiiina v km
15. Partizanski			
hrib	odcep od Prešernove uiice	0,210	3,3
16. Prešernova	odcep od križišča z Bazoviško ce-		
u!ica	sto—Trg maršaia Tita	1,080	5,3
17. Rozmanova	odcep od križišča z Bazoviško ce-		
utica	sto—k o. Jasen	1,270	3,7
18. Stritarjeva	odcep od križišča s Tavčarjevo		
u!ica	uiico	0,245	3
19. Strma pot	odcep od križišča s Prešernovo		
	ui.—Kidričeve ui.	0,160	3
20. Tavčarjeva	odcep od križišča s Kidričevo uii-		
uiica	co	0,380	3
21. Tomšičeva	odcep od križišča z Gregorčičevo		
uiica	c.—Voj. drevored	0,400	4
22. Trg maršaia	križišče s Prešernovo, Cankarje-		
Tita	vo, Adamičevo, Trubarjevo ui. in		"
	Aijaževim bregom	0,170	20
25. Trnovska	odcep od križišča Viiharjeve ce-		
uiica	ste—Šercerjeve ui.	0,200	4
24. Trubarjeva	odcep od Trga maršaia Tita	0,200	2,7
uiica			
25. Uiice IV.	odcep od križišča z Rozmanovo		
armije	uiico	0,200	4,9
26. Vodnikova	odcep od križišča Jurčičeva uii-		
uiica	ca—Kettejeva ui.	0,750	4
27. Vojkov	odcep od križišča Bazoviške ce-		
drevored	ste—Gubčeva ui.	1,040	6
28. Župančičeva odcep od križišča s Prešernovo			
uiica	uiico	0,500	4
29. Hrib			
svobode	odcep od M- lOd Na hrib svobode 0,400		4
	Skupaj:	11,400	
2. Krajevna skupnost Knežak			
1. L-l	Knežak — !-10		2,500
2. L-l	Bač		1,500
3. L-10	Koritnice		0,400
			4,400
3. Krajevna skupnost Šembije			
1.	H/381	Šembije — H/381		1,000
2. L-24	Podtabor		0,200
			1,200
4. Krajevna skupnost Rečica			
1.	1^17	Rečica		0,100
2. L-7	Brce		0,150
3.	L-7	Zarečje		0,700
4.	H/381	Dobrepoije — 11/381		0,700
5.	L-7	Bubec — Postrvica		4,400
			6,050
5. Krajevna skupnost Harije			
1. L-2	Harije		0,500
2. L-2	Tominje		0,400
3. L-2	Zaiešije		0,300
			1,200
6. Krajevna skupnost Podgrad			
1. M-13	Podgrad — M-13		1,600
2. M-13	Račiče		1,200
3. 1^20	Podbeže		0,600
4.	L-2!	Sabonje—L-8 za Paviico		2,600
7. Krajevna skupnost Hrušica			6,000
1. M-13	Hrušica — M-13		1,400
2. L-23	Maie Loče		0,800
			2,200
29. junija 1979 — St. 18
Zap. št. Odcep		Opis in potek ceste	Doižina v km
8. Krajevna skupnost Pregarje			
1.	1^2	Pregarje	0,400
2.	L-2	Huje — H/313—Huje	0,800
3.	1^2<	Gabrk	0,200
4.	L^2	Rjavče	0,200
5.	H/313	Preiože — H/313	0,700
			2,300
9. Krajevna skupnost Starod			
1.	D8	Starod	0,800
10.	Krajevna skupnost Jeišane		
1.	M-lOd	Jeišane — M- lOd	1,600
2.	M-lOd	Doienje	0,500
3.	L-13	Veiiko brdo	1,000
4.	H/380	Cibarica Šapjane meja SRH	1,300
			4,400
11.	Krajevna skupnost Novokračine		
1.	H/380	Novokračine — L-4	0,400
2.	L-4	Nova vas	0,100
3.	11/380	Sušak	0,600
4.	L-25	Fabci	0,150
			1,250
12.	Krajevna skupnost Zabiče		
1.	H/380	Zabiče	0,400
2.	L-5	Podgraje—Brišča 11/380	1,100
			1,500
13.	Krajevna skupnost Kuteževo		
1.	H/380	Trpčane — 11/380	0,500
14.	Krajevna skupnost Vrbovo		
1.	H/380	Vrbovo — H/380	1,000
2.	H/380	Jasen — H/380	0,500
3.	H/380	Vrbica — H/380	0,700
4.	H/380	Jabianica H/380	0,400
			2,600
15.	Krajevna skupnost Koseze		
1.	L-6	Veiika Bukovica—Kiivnik	2,400
2.	L-6	Soze	0,100
16. Krajevna skupnost Prem			2,500
1.	H/313	Prem — 11/313	1,200
2.	L-12	Smrje	0,600
3.	H/313	Celje — H/313	0,500
17. Krajevna skupnost Doinja Bitnja			2,300
1.	M-lOd	Doinja Bitnja — L-15	0,500
2.	1^15	Gornja Bitnja	0,400
3.	L-15	Žeiezniška postaja Kiiovče	0,200
4.	L-26	Ratečevo brdo	0,300
5.	L-14	Janeževo brdo	0,500
6.	M-lOd	Gornja Bitnja Turn	0,500
18. 1	Krajevna skupnost Ostrožno brdo		2,400
1.	L-ll	Ostrožno brdo	0,800
19. ]	Krajevna skupnost Topoic		
1.	M-lOd	Topoic — M-10 d	1.490
2.	L-19	Podstanje—prikijuček na L-24	1,700
3.	Lr 18	Podsten jšek—Podtabor	0,700
20.Krajevna skupnost Dolnji Zemon			3,800
1.	D3	Gornji Zemon	0,700
Nekategorizirane ceste skupaj	58,300
29. junija 1979 — št. 18
URADNE0BJAV6
203
Potek nekategoriziranih cest iz 1. odstavka tega (tena je prikazan v posebnem grafičnem prikazu, ki se hrani na oddelku za gospodarstvo in finance.
7.	člen
Lokahe in nakat.gorizirane ceste se gradijo, vzdržujejo ter uporab-tjajo po doiočbah zakona o javnih cestah ter po doiočbah tega odioka
Nadzor nad gradnjo, vzdrževanjem in uporabo iokatnih in nekatego^ riziranih cest opravlja cestno prometni inšpektor.
8.	člen
Uporaba lokalnih in nakategoriziranih cest, ki presega tehnično zmogljivost je dovoljena le ob pogojih in na način, ki ga določi uprav-ljalec cest oziroma sporazumno upravljalec in uporabnik.
Uporabnik ceste je dolžan upravljalcu povrniti škodo, ki nastane na lokalni cesti zaradi tega, ker je presegal tehnično zmogljivost ceste oziroma ni upošteva! pogojev in načina uporabe ceste, ki jih je določi! upravljalec.
9.	člen
Do ustanovitve samoupravne skupnosti za ceste, upravlja z lokalnimi cestami Cestni sklad Skupščine občine Ilirska Bistrica.
Z nekategoriziranimi cestami upravljajo krajevne skupnosti.
10.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o kategorizaciji cest IV. reda v občini Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 7/63).
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 010-33/78-4/4
Ilirska Bistrica, 15. junija 1979
Predsednik
BOJAN BROZINA, dipl. oec., l.r.
OB&MA KOPER
Na podlagi 88., 97., 107., 111. in 116. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, štev. 1/79) in 239. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1979 sprejela
ODLOK
O UREDITVI NEKATERIH VPRAŠANJ S PODROČJA OBRTNEGA ZAKONA
1.	člen
Občani lahko z osebnim delom in s svojimi sredstvi samostojno opravljajo obrtno, gostinsko, avtoprevozniško, brodarsko dejavnost ter prodajo na drobno pod pogoji, ki jih določa obrtni zakon in ta odlok.
1.	Mešano industrijsko blago (v to skupino spadajo predmeti za dnevno gospodinjstvo in osebno rabo) iz naslednjih blagovnih skupin:
—	tekstilno, kratko in pleteno blago ter konfekcija,
—	galanterijsko in bazarsko blago in igrače,
—	vrvarski izdelki ter izdelki iz konoplje in jute,
—	obutev ter izdelki iz gume, kaučuka in plastičnih snovi,
—	železnina in kovinski izdelki, kmetijsko orodje in umetna gnojila ter sredstva za varstvo rastlin,
—	naftni derivati in plin za gospodinjstvo v jeklenkah,
—	električne naprave za gospodinjstvo in material za električno razsvetljavo,
—	barve, laki, kemikalije in potrebščine,
—	parfumerija, parfumerijsko in kozmetično blago,
—	steklo, porcelan in keramika,
—	papir, pisalne in šolske potrebščine
2.	Živila in gospodinjske potrebščine.
3.	Sadje in zelenjava.
4.	Tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine (sem štejejo tudi znamke, razglednice, ipd ).
5.	Časopisi in periodični tisk.
5.	člen
V skladu z obrtnim zakonom in tem odlokom smejo osebe, ki imajo lastnost delavcev v združenem delu, upokojenci, študentje in gospodinje opravljati kot postranski poklic obrtno, gostinsko, brodarsko dejavnost ter prodajo na drobno.
6.	člen
Imetnik dovoljenja po prejšnjem členu mora imeti predpisano str-kovno usposobljenost po 77. členu obrtnega zakona in za opravljanje dejavnosti primerno urejen poslovni prostor. Primernost poslovnega prostora ugotavlja pred začetkom opravljanja dejavnosti pristojni inšpekcijski organ.
Osebe, ki imajo lastnost delavca v združenem delu morajo za pridobitev dovoljenja predložiti tudi soglasje organa upravljanja svoje organizacije združenega dela oziroma druge družbeno pravne osebe ali samostojnega obrtnika, pri katerem so zaposlene.
7.	člen
Dovoljenje za zaposlitev več kot pet delavcev, toda največ sedem delavcev lahko izda občinski upravni organ samostojnemu obrtniku pod naslednjimi pogoji:
1.	da se samostojni obrtnik ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naroči! ipd ), ali v tem okviru opravlja dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela,
2.	da ima primerno urejene poslovne prostore in da ima zagotovljeno higiensko-tehnično varstvo delavcev,
3.	da delavci pri samostojnem obrtniku redno prejemajo osebni dohodek in imajo zagotovljene vse pravice, ki jih določa zakon, kolektivna pogodba in drugi samoupravni sporazumi,
4.	da redno izpolnjuje svoje obveznosti do družbene skupnosti.
Pred izdajo odločbe, s katero upravni organ dovoli povečanje Števila
zaposlenih pri samostojnem obrtniku, si mora !e-ta pridobiti mnenje občinskega sindikalnega sveta in obrtanega združenja v Kopru.
2.	člen
Obratovalnica sme praviloma prodajati svoje izdelke v svojih poslovnih prostorih. Izjemoma lahko obratovalnica prodaja svoje izdelke oziroma opravlja storitve v sezoni ali priložnostno tudi zunaj poslovnih prostorov na za to predvidenem prodajnem mestu in če dobi za to dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa.
3.	člen
Občani smejo v svojih gospodinjstvih in počitniških hišicah oddajati sobe za prenočevanje in nuditi hrano gostom — turistom samo preko organizacij združenega dela s področja gostinstva in turizma na osnovi kooperacijske pogodbe.
Občani lahko opravljajo to dejavnost, če si pridobijo potrdilo o priglasitvi pristojnega organa občine.
4.	člen
Delovni ljudje lahko v svojem imenu in na svoj račun opravljajo prodajo na drobno pod pogoji obrtnega zakona ter zakona o blagov-nem prometu na celotnem območju občine Koper. Za prodajo na drobno po tem odloku se šteje:
8.	člen
Za kršitev določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe obrtnega zakona.
9.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Štev.: 313-3/79 Koper, 26. junija 1979
Predsednik MARIO ABRAM, 1. r.
OBČtMA HRAM
Na podlagi 11. člena in prvega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16^67 in 27/72), 250. člena statuta občine Piran ter 24. in 25. člena odloka o izvršnem svetu občine Piran (Uradne objave, št. <V75) je izvršni svet skupščine občine Piran na seji dne 19. junija 1979 sprejel
204
URADNE OBJAVE
29. junija 1979 - St. 18
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta stanovanjske zazidave ob Belokriški cesti — vrzeli.
1.
Predlog spremembe zazidalnega načrta, ki ga je pod šifro projekta 74- 21/75/! v juniju 1979 izdela! Invest biro Koper, je v skladu z določilom prvega odstavka 11. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju javno razgrne.
2- .
Predlog spremembe zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli skupščine občine Piran in v prostorih Krajevne skupnosti Portorož, ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam vsak delavnik razen sobote v času od 29. junija 1979 do 20. avgusta 1979.
3.
V času razgrnitve lahko dajo svoje pripombe občani, delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti v pismeni obliki na komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Piran, ali v knjigo pripomb na krajih razgrnitve.
4.
Strokovno tomačenje urbanistične dokumentacije bo v času razgrnitve vsak ponedeljek, sredo in petek ob 9. ure do 12. ure ter v sredo od 14. ure do 16. ure v prostorih komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve oziroma na podbudo Krajevne skupnosti Portorož na dan in čas, ki ga sama organizira.
Št.: 350-2/74-79
Piran, 19. junija 1979	Predsednik
izvršnega sveta RINO MEDVEŠČAK, l.r.
OBČIMA SEŽANA
KRAJEVNA SKUPNOST BRESTOVŠCA PRŠ KOMNU
Na podlagi drugega člena zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS, št. 3/73) in odločitve delovnih ljudi in občanov vasi Brestovica pri Komnu in Vale je svet krajevne skupnosti Brestovica pri Komnu na seji dne 18. jnija 1979 sprejel
SKLEP
O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE ASFALTIRANJA ODSEKA CESTE BRESTOVICA PRI KOMNU — SELA NA KRASU
L
Za vasi Brestovica pri Komnu in Vale se uvede samoprispevek v denarju in delu za sofinanciranje asfaltiranja odseka ceste Brestovica pri Komnu — Sela na Krasu.
2.
Samoprispevek se uvede za dobo treh let in sicer od 1. avgusta 1979 do 31. julija 1982.
3.
Zavezanci za samoprispevek so delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče v vaseh Brestovica pri Komnu in Vale in ga plačujejo:
—	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke oz. nadomestila iz medsebojnih delovnih razmerij, od neto osebnih dohodkov oz. nadomestil po stopnji 3%,
—	delovni ljudje in občani, ki imajo dohodke od pokojnin, ki so višje od 1.800 din mesečno, po stopnji 3%,
—	delovni ljudje in občani, ki so zavezanci davka in prispevka iz dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev od ugotovljenega dohodka, zmanjšanega za davek od dejavnosti in prispevkov SIS, po stopnji 3%,
—	delovni ljudje in občani, ki so zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti in gozdov od odmerne osnove po stopnji 5%.
Samoprispevek v delu znaša 20 delovnih ur na družino in se lahko izpolni v denarju in sicer po 50 din na delovno uro.
4.
Samoprispevek v denarju se ne ptačuje od sociatnih podpor, invatid-nin, pokojnin, ki znašajo manj kot ! .800 din mesečno, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Za oprostitev prispevka v deiu se uporab)ja do)očba lO.čtena zakona o samoprispevku.	^
Samoprispevek zavezancev določenih v 1. in 2. alinei 3. točke tega sklepa obračunavajo, odtegujejo in nakazujejo izplačevalci ob izplačilu mesečnih osebnih dohodkov, nadomesti! in pokojnin. Samoprispevek zavezancev v 3. in 4. alinei 3. točke tega sklepa obračunava,odteguje in nakazuje pristojni občinski upravni organ davčne službe.
6.
Samoprispevek se plačuje na posebni zbimi račun krajevnih samoprispevkov.	7
Dela določena v 1. točki tega sklepa morajo biti izvršena do 29. novembra 1979.
8.
Za izvršitev del, določenih v 1. točki tega sklepa je odgovoren svet -krajevne skupnosti Brestovica pri Komnu.
9.
Za zbiranje sredstev samoprispevka je neposredno odgovoren svet krajevne skupnosti Brestovica pri Komnu, ki izvaja tudi nadzor nad pobiranjem in uporabo sredstev zbranih s samoprispevkom.
10.
Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačajo v določenem roku se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
12.
O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi zaključni račun. Zaključni račun sprejme organ, ki je uvede! samoprispevek.
13.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Brestovica pri Komnu, 18. junija 1979
Predsednik sveta krajevne skupnosti JOŽE PAHOP,Lr.
POROČILO
O IZIDU GLASOVANJA NA REFERENDUMU ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE ASFALTIRANJA ODSEKA CESTE BRESTOVICA PRI KOMNU — SELA NA KRASU Z DNE 17. JUNIJA 1979
1.
Na glasovalnem mestu v osnovni šoli v Brestovici pri Komnu glasuje 168 glasovalcev.
*Za* je glasovalo 122 glasovalcev.
'Proti* je glasovalo 30 glasovalcev.
Neveljavnih glasovnic je bilo 5.
Skupno je glasovalo 157 glasovalcev.
2.
Po navedenem izidu glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je Scovalo od *168 v glasovalni imenik vpisanih glasovalcev 157 oz.
'Za* uvedbo samoprispevka je glasovalo 122 oz. 72,6%.
3.
Na podlagi ugotovljenega izida glasovanja volilna komisija ugotav-ja, a je g asovala večina vseh v glasovalni imenik vpisanih glasovalcev v	Komnu in v Valah in da se je večina glasovalcev izrekla
samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja odcepa ceste
Brestovice pr, Komnu-Sela na Krasu.
Brestovica pri Komnu, dne 17. junija 1979
Volilna komisija:	Član:
«T..	predsednik MEZINEC MARIJA, I r.
STANIČ BERNARD, l.r. BERGINC MARJAN, l.r