LOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemali velja: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg Katoliške Bukvarne“. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Kokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/aG. uri popoludne. Štev. 1O. V Ljubljani, v soboto 24. jamivarija 1891. LetniJk XIX. Šolski mladini — pomoč! Ko so se osmelili pred tremi leti katoliški po¬ slanci v državnem zboru predložiti načrt za vredbo konfesijonalne šole, tedaj se je vsula na nje silna nevihta psovk, ovračanj in zavijanj od vseh stranij. Culi so se ugovori „omnis generis musicorum"; tedaj je prejenjal celo za nekaj časa v Avstriji bujno cvetoči narodnostni boj; liberalni Nemci in Mlado- čehi so si stiskali roke ter ploskali drug drugemu in pritrjevali so jim od strani tudi liberalni Poljaki, Italijani in seveda tudi Slovenci. Tudi med nami so se čuli glasni ugovori proti konfesijonalni šoli. Skrili so se zagovorniki sedanje šole za nepopoln načrt Liechtensteinov ter prav od¬ ločno nasprotovali nameravani preosnovi šolskih raz¬ mer. Doba mračnega srednjega veka se zopet vsi¬ ljuje, vrivajo se žalostni časi konkordatne šole, v nevarnosti so vse pridobitve moderne znanosti itd. To je bil odmev, ki se je v stotero raznovrstnih glasovih razlegal iz časopisov in shodov liberalnih. — Poglavitni ugovor pa, ki so ga povdarjali, bil je ugovor, da po vredbi verske šole globoko pade „niveau“ sedanje omike, da bo otemnela luč iz¬ obrazbe, in tako so tudi slovenski liberalci klicali: Niti korak nazaj v dobo teme! In vendar ve vsakdo, ki si je ogledal name- ; ravani šolski načrt, da o vsem tem niti govora ne : more biti, da so hoteli le namestu sedanje pre- ’ obilice učnih predmetov, ki se po soglasni sodbi j najveljavnejših vzgojeslovcev morejo le površno in I torej brezvspešno poučevati v ljudski šoli, ob- i držati le v resnici potrebne predmete, da bi te s toliko ; večjim praktičnim vspehom poučevali, ter da bi , učencem, kakor tudi njih starišem olajšali huda j bremena sedanje šole. Videli so, kako pešajo šolarji j duševno in telesno vsled prevelikih neizved¬ ljivih zahtev v šoli in zato so tirjali času in razmeram primernih in potrebnih olajšav v šoli. — Toda krik liberalnih fraz o vednosti in napredku itd. je prevpil glasove mož, ki poznajo otroško naravo in preosnova našega šolstva na zdravi vzgoje- slovni podlagi bila je preložena na negotove po- > znejše čase. S tem pa seveda niso zboljšali šolskih razmer; vedno bolj so se množili žalostni vzgledi šolske preobloženosti pri učencih; bolehnost, kratkovidnost, duševna onemoglost, take prikazni se vedno bolj : množe pri šolski mladini in tudi liberalni vzgoje- slovci so jeli stikati glave ter se povpraševati odkod to in kako temu odpomoči. In sedaj veje baš iz liberalnih krogov ves drug veter. Zmanjšati, okrajšati in polajšati učno snov, to je ■ sedaj parola onih, Ki so nedavno v imenu omike in napredka slovesno protestovali tudi proti neznat¬ nemu takemu poskusu, ki so ga objavili prijatelji konfesijonalne šole. In zahteve, ki so bile po¬ prej nazadnjaške, srednjeveške in mrač- j n jaške, sedaj so popolno opravičene, same j ob sebi umevne, ker to zahteva šolska higijena j in ker to hočejo liberalni gospodje. V tem smislu pišejo med drugim „Freie pad. Blatter", list strogo liberalen: V vedno širje kroge prodira nazor, da naše šolstvo, višje in nižje, potre¬ buje preosnove. Glas, ki se v tem oziru najbolj ; razlega, gre proti preobložitvi mladine. Preveč je i učne snovi! Glas ta je popolno opravičen. Mi učitelji, ki poučujemo na ljudskih in meščanskih šolah, ne moremo temeljito predelati vseh učnih snovij, ki so nam ukazane po zakonu. Ako poučujemo te¬ meljito, ostanemo na pol pota; ako pa poučujemo v misli, vse se mora proučiti, tedaj plavamo z mladino vred na površju; šolarji tu vlove le posamezne drobtine, od vsakega nekaj, a nič celotnega in po¬ polnega. To ni nič čudnega. Kakor so nekdaj za¬ htevali premalo, tako se sedaj vsled vsestranskega napredka ved vzlasti naravoslovnih zahteva preveč’ In zanimivo je, kako so se vedno množile zahteve za ljudsko šolo. V vzgojeslovnih listih so kar dežili članki in predlogi za razširjenje učnih snovij. Tu je bilo brati: geometrija za ljudsko šolo, algebra, fizika, kemija za ljudsko šolo, nauk o gospodarstvu in gospodinjstvu, sadjarstvu in čebelorejstvu, svilo- prejstvu itd. itd. Po pravici so torej rekli, da je ljudska šola — deklica za vse! V tem navdušenju za splošno omiko so torej zašli predaleč, prekoračili so pravo mejo in lok so prenapeli. Tako stanje ne more biti trajno. Ima namreč vedno ljudij, ki spoznajo napake, ki spo¬ znajo, kaj je preveč in predaleč ter kličejo: Nazaj! Od začetka svet obsoja take može; slepce jih imenujejo, ki ne spoznajo, kako krasno smo na¬ predovali. Naj bodo za omiko še tako vneti, in če imajo za to tudi dokaze — svet jih vendar križa. Toda sčasoma se nazori sčistijo in si pridobe po¬ polno priznanje. Nadalje pravi liberalni list, da nasledek te pre- obložitve šolske mladine je kratkovidnost premnogih učencev. To je nenaravno in to kaže naravnost na obstoječe napake pri šolstvu. Učiteljev pri tem ne zadene nobena krivda, kajti učitelji le izvršujejo učni načrt, ki tirja zži-se oko učenčevo ne le po dnevu, ampak tudi po noči. Naj se torej manj poučuje, pa tudi bolje in t e m e 1 j i t e j e in sicer ne toliko s pomočjo knjige in peresa kolikor znavodilnim nepo¬ srednim poukom, ki učence zanima ter jih vadi samostojno misliti. Proč z domačimi nalogami! Po šoli naj bo učenec, deček ali mladenič s kratko besedo čl o ve k.“ Tako pišejo sedaj liberalni vzgojevalni listi. In mi se radujemo, da tako pišejo. Prijatelji verske šole so precej pri početku modernega „švindelna“ z omiko dvigali svoje svareče glasove, a so jih ravno L1STEM Nedeljske misli. xv. „Kdor govoriti kaj ne ve, on vreme hval’ al’ toži", s tem pesniškim izgovorom smo se okoriščali v zadnji „ivnati“ in novic prazni dobi delavniški in nedeljski pisatelji, a če pojde tako dalje, izcrpili bo¬ demo popolnem tudi zanimivosti sedanjega vremena in pripetilo se bode polagoma, da se bodo polenile tudi naše vsakdanje in nedeljske misli. Praktični listkarji in pa vsi oni, katerim je odprt časnikarski refugium v mestne hiše arhive, kjer se štejejo baš sedaj verni in neverni Slovenci, opomorejo si za silo s pristnimi štetvenimi dovtipi v svojem poslu, a gorje onim, ki zaupajo samo na zametene pošte in na svoje misli. Sviftijanec je premišljeval že čestokrat, kako bi se prišlo v okom nepriličnosti, da ni življenje vedno jednako zanimivo in da se pretrga večkrat tudi naj¬ bolj sitnemu človeku govorice nit. Gospod vrednik, tako se godi danes meni. Stol in mizo sem potisnil k gorki reči, ogrnil sem spalno suknjo, nataknil turški fes na glavo in nasadil novo pero v držalnik, a vendar pričakujem zastonj nedelj¬ skih mislij, da bi jih naslikal na beli papir in poslal skozi Ljubljano po vsej širni Sloveniji. To kritično listkarsko dobo je zakrivil poleg mraza, v katerem zamrzujejo celo skeleči dovtipi, tudi predpust, v katerem osobna zabava prevladuje visoka socijalna in politiška vprašanja. Kdo naj išče še v predpustu, ko je dovoljena smešnost mladim in starim, pravičnim in krivičnim, pravega smehu in nagajivosti v vesoljni smešnosti? Mnogi se baš zaradi tega ogibljejo v predpustu res¬ nemu delu, da bi ne trdili hudomušniki o njih, da se trudijo le za šalo, in mnogi so zopet v predpustu povsod, kjer se le dvigne javni prah — saj se v predpustu ne more osmešiti nihče. Tudi pri nas se javlja polagoma resen in sme¬ šen predpust. Naši politiki porabljajo letos svoje izvanredne predpustne počitnice za govore in proteste v bodoči budgetni debati, ki podari Slovencem brez dvoma zopet vesletni post; naša nadepolna mladina raja po kazinah in večkrat tudi po čitalnicah, ljubljanski nemčurji štejejo svoje ponemčene hlapce in kuha¬ rice in mi ostali mirni opazovalci se muzamo meneč: odpustimo drug drugemu grehe — saj je veseli predpust. Pri tej priliki se spominjam svojega sivolasega strijca Matije, — ki jo je primahal toliko potov po dunajski cesti s polno bisago jestorn k svojemu nadepolnemu nečaku, ki je v Ljubljani za »gospoda študiral". Jeden pot se odpravi strijc baš pustni torek v mesto, da bi ljubljanski tedaj še navadni korzo videl. Ko jo prikreše do ljubljanske „Zvezde“, ne more se načuditi dovolj, da meče ondi gospoda na desno in levo, kakor kmet žito ob veliki setvi. Strijc Matija, ki je imel poleg druzih izvrstnih lastnosti tudi lep dar varčnosti, ne more razumeti gosposke potrate, ki siplje najlepša pisana zrna po snegu. Zaradi tega odveže bisago in jame pobirati raztreseno zrnje. Pri tem resnem poslu ga zadene perišče „zrnja“ v čisto obriti obraz. Strijc sodeč, da je bila namenjena ta hudobna čast njegovemu licu, hoče se odrezati pošteno, a v naglici poseže v na¬ pačni konec bisage, kjer je imel shranjene suhe hruške za svojega nečaka. Takovega šaljivega predpusta baje ni bilo niti prej niti pozneje v »Zvezdi 1 *. Mladina, videč s su¬ himi hruškami borečega se moža, obsuje ga tako neusmiljeno z »zrnjem 1 * in s kepami, da je strijc jedva utekel s prazno bisago v stranske ulice. Jako nevoljen mi je pripovedoval potem strijc Matija svojo predpustno nezgodo in zatrjeval, da ne gre nikdar več gledat ljubljanskega „korza“. Tako, kakor strijcu Matiji, godi se pogosto tudi nam, njegovim potomcem, ko namreč gledamo od daleč pri peči slovenski »korzo**, naslikan po raznih časopisih pred nami ter se spominjamo nehote smeš¬ nega predpusta, ko je dovoljeno vsakemu jahati svo¬ jega konja po čudnih in često nerazumljivih potih. Najprej moramo pomisliti, da Štaročehi v resnici vedno bolj pojemajo in da njih vpliv na ljudstvo gine, kakor sneg pred pomladnim solncem. Naj- inerodajnejši vpliv na Češkem imajo zdaj Mladočehi, katerih pa si tudi ne smemo tako hude predstav¬ ljati, ^akdr so se pokazali v opoziciji. Stvari bi bile na Češkem gotovo drugačne, ako bi vlada o raz¬ merah napak poučena ne naredila napake s tem, da je pri mirovni pogodbi mladočeško stranko po¬ polnoma prezrla. Pri bližnjih volitvah v državni zbor bodo dobili Mladočehi večino mandatov skoro brez boja, ker je mnenje češkega naroda odločno na mlad.očeški. shrani. — Kar se pisari o neki mešanici med Mladočehi in realisti, treba nam je biti jako opreznim. Realisti! Ako odkrito govorimo, med češ¬ kim ljudstvom ni nikake realistiške stranke. Stranka realistov, da se izjavimo odkritosrčno, je omejena na dva ali tri može, ki so znali v teoriji sesta¬ viti stranko in jo raztrobiti po vsem časnikarstvu tako, da so bili mnogi uverjeni, da je v istini res že realistiška stranka, kar pa seveda ni resnica. Ti dva ali trije gospodje imajo srečo, da imajo svoje lastne časnike, po katerih delajo stranko. Šolski pouk v rusinskem jeziku. Dr. Bobrzynski, podpredsednik gališkega deželnega šol¬ skega sveta, sklical je v posvet nekaj šolskih stro¬ kovnjakov, da izrečejo svojo sodbo v poučevanju ru- sinskega jezika na srednjih šolah. Sklenili so, da se učni načrt tako vredi, kakor za nemški in poljski jezik ter da se v ta namen izdajo nova rusinska berila. Pri tej seji sta bila navzoča tudi dr. Roman- czuk in dr. Ogonovski. Ogrski primas, kardinal Simor, je umrl, kakor nam je sporočil včeraj telegraf. Po¬ kojni cerkveni knez je vžival polno zaupanje pri pa¬ pežu in pri cesarju; bil je od ogrske vlade popolno neodvisen ter je iz tega vzroka imel v teku let z vlado mnogo prask, pri katerih je odločno branil cerkveno svoje stališče. Smrt njegovo je obžalovati, ker javaljne bo dobil tacega naslednika, kakoršnega katoliška cerkev potrebuje na Ogrskem, vzlasti v se¬ danjih prepornih zadevah, ko se loža pripravlja na naskok proti pravicam ogrskih katolikov. Značilno pa je za vladajoče razmere na Ogrskem, da se niti pokojni cerkveni knez ni mogel odtegniti narodnost¬ nemu toku svojih rojakov ter po svojih zavodih prav pridno gojil magjarizacijo. Otroška zavetišča v ogrski zbornici. Državni tajnik Berzcviczy je duhovito (!) zagovarjal ta postavni načrt. Rekel je med drugim: Zakon ta ne krati starišem nobenih pravic, le pravice jim ne prisodi, da bi smeli zanemarjati vzgojo svojih otrok. Grajalo se je, ker se otroci ne bodo učili verskih molitev. S tem pa je le zagotovljena versko-nravna vzgoja (!), kajti tu ne gre postavljati se na strogo versko stališče, ker ni umestno dve- do šestletnim otrokom pripovedovati, da se Bog moli na razne načine (!!). Glede nameravane magjarizacije pravi tajnik, da je smešno, kar se ugovarja s tega sta¬ lišča, kajti vlada sama prizna namen, delati na to, da ne bode nobenega ogrskega držav¬ ljana, ki bi ne razumel ogrskega jezika. Ogrski narod bi ne trpel drugačne vlade. — Tako se greši v imenu obožavane narodnosti proti pravici, kjer prevladuje narodna strast. VsaaiaJ-e držav®« Srbija. Mati srbskega kralja Aleksandra je neki opomnila v konferenci s svojimi pristaši in sve¬ tovalci, da jej pri tacih razmerah ni mogoče dlje bivati v Belem Gradu in se hoče v teku leta izse¬ liti preko srbskih mej v inozemstvo. V tej mali državici tudi ni vse tako, kakor bi moralo biti. Rusija. »Svet" pravi, da se Rusi premalo brigajo za malo Svedijo, nekedanjo veliko nasprot¬ nico Rusije in pri tem omenja zgoraj omenjeni list govora, ki ga je govoril nedavno profesor' Tegner v kraljevi akademiji v navzočnosti švedskega kralja. V tem govoru agituje profesor Tegner močno proti Rusiji. To gibanje v Švediji je neki provzročilo v Norvegiji protigibanje, katerega voditelj Bjbrnson povdarja, da v Norvegiji ni tal za Rusom sovražne vojne težnje. »Take zadeve", pripomni ruski list, »morajo vzbujati našo pozornost, ker najbojje ozna¬ čujejo naš položaj v Evropi". — Ruska vlada neki namerava povodom prihodnjih ponovitev trgovinskih pogddeb z različnimi državami, da bo sklepala ž njimi separatne pogodbe, dočim je sklepala do zdaj z vsemi državami trgovinske pogodbe na isti podlagi. Nemčija. Prusija se je neki sporazumela z Vatikanom, da naj se na gneznopoznanjski nadško- fovski sedež izvoli Poljak, kateremu bodo dobro znane težnje tamošnjih katolikov. Katerega Poljaka bo doletela ta čast, še ne poročajo listi. Vsekako bo pa to imenovanje jako prijalo vernemu poljskemu ljudstvu. Francija. Najvišji naselbinski svet francoske države je imel te dni prvi shod pod predsedništvom državnega podtajnika Etienna. Etienne je razprav¬ ljal naselbinski zistem in priporočal, naj se osnu¬ jejo po angleškem, nemškem in italijanskem vzgledu velike trgovinske družbe v Sudanu, ki naj bi se prizadevale obdelovati zemlje in delati občila. Švica. Nedavno je švicarski zavezni komisar Kiinzli prosil za odpust, ker je sprevidel, da je nje¬ govo tamošnje večmesečno delovanje brezvspešno. Boj med tesinskimi liberalci in konservativci je zdaj neki hujši, kakor je bil sploh kedaj in poprava ustave utegne provzročiti še večje nemire. Iz Berna se o tem poroča dne 21. januvarija: Zavezni ko¬ misar Kiinzli je danes zaveznemu svetu poročal o politiškem položaji v Tesinu, da vladajo med libe¬ ralci in konservativci velike navskrižnosti glede na preosnovo ustave. — Seveda liberalci delajo na to, da bi bilo za-nje prav, za ljudstvo samo pa jim je bore malo mar. Saj je povsod jednaka ta kačja za¬ lega brezbožnih framasonov. Portugal. Vsled božičnih praznikov je bilo prenehalo angleško-portugalsko pogajanje glede na naselbinske interese imenovanih držav v Afriki. Zdaj se bo to pogajanje neki zopet pričelo, zakaj Luiz Soveval, zastopnik portugalskega kralja Karola, podal se je v angleško prestolico. Saj je pa tudi vže zadnji čas, da bi se rešilo to vprašanje, zakaj minilo je vže leto dnij, odkar je bil Salisbury poslal v Lisabono zloglasni ultimatum. Seveda sklenil se je bil mej tem časom neki modus vivendi, vender to je le začasna pogodba, in mnogo važnih vprašanj čaka še rešitve. Imenovani državnik je odpotoval na An¬ gleško v nadah, da se mu bo posrečil, skleniti z angleško vlado za Portugal ugodno pogodbo in računi pri tem na prijaznost angleške vlade. Žal, da ne bo imel zaradi te zadeve samo z angleško vlado opraviti, marveč tudi s „South Afričan Company", ki se pa bore malo zmeni za portugalske težnje v Afriki. Na¬ loga Sovevala je vsekako jako težka in kočljiva in njegovo upanje v ugodno rešitev angleško-portugal- skega vprašanja se mu bržkone ne bo izpolnilo. Belgija. Kakor se je že poročalo, umrl je včeraj ponoči prestolonaslednik princ Balduin, sin grofa Filipa Fiandernskega. Porojen je bil 3.junija 1869. 1. Bil je stotnik pehote in kr. pruski konje¬ niški stotnik. Kralj Leopold II. je njegov strijc. Ker nima ta nobenega sinu, bil bi umrli princ njegov (Dalje v prilogi.) liberalni vzgojeslovci križali, češ, da so nasprotniki , šolske izobražbe in sicer samo zato, ker so dobro poznali naravo otroško ter bili prepričani, da se po novih načrtih preveč zahteva od šolske mladirie. Toda tega niso trdili samo iz zdravstvenih ozirov, kateri se sedaj posebno poudarjajo, pač pa iz nravno-verskih ozirov, kajti sedajna neprimerna vzgoja, pri kateri mladina ne ume in ne prebavi obilice šolskih predmetov, vzbuja v njej prevzetnost in samoglavost, mladina se vzgaja besedičim, lehko- ; miselna in blazirana; iz take mladine se izcimi du- i ševni proletarijat, za katerim se skriva velika soci- jalna nevarnost. Tako vzgojeni mladi ljudje zdijo se sebi preomikani, da bi prijeli za navadna dela; ložjega pa za vse ni dovolj in tako mladina kot žrtva sedanje vzgoje hiti svojemu propadu nasproti. Šole torej treba rastoči mladini, ki bo primerna duševnim in telesnim njenim močem, ki se bo vzlasti ozirala na človekovo verno-nravstveno stran. In taka ! šola je jedino — konfesijonalna šola, katero moramo I torej kot prijatelji mladine odločno zahtevati toliko časa, dokler se nam ugodno ne reši to najvažnejše vprašanje sedanjega časa. Politični pregled. V Ljubljani, 24. januvarija. dežele. Tirolski deželni zbor je bil dne 22. t. m. nenadoma zatvorjen. Ko sta bila namreč namesto odstopivših italijanskih odbornikov izvoljena iz sku- pnine mest liberalni dr. Hellrigl in iz cele zbornice konservativni dr. Wackernell, stavil je dr. Dordi predlog, da naj se nujno obravnava poročilo itali¬ janskih poslancev o avtonomiji za Trident. Nujnost tega predloga je bila vsprejeta z ogromno večino, a na to takoj vstane cesarski namestnik ter izjavi v imenu cesarjevem, da je zborovanje zaključeno. Ostal je torej nerešen načrt italijanskih poslancev o narodni avtonomiji, kakor tudi šolski predlogi. — Najbrže da je vlada zato tako nenadoma razglasila deželno zborovanje kot končano, ker je vedela, da bodo italijanski poslanci demonstrativno zapustili de¬ želno zbornico, ako se deželni zbor ne bo odzval njih željam. Ker tega niso mogli storiti italijanski poslanci, odložili so vsi svoje deželnozborske man¬ date ter to pismeno naznanili deželnemu glavarju. V deželnem zboru češkem je sedaj na dnevnem redu razgovor o deželnem proračunu. Ob tej priliki so se oglasili za besedo v glavni debati odlični govorniki vseh strank češkega deželnega zbora, ki sicer niso mnogo govorili o deželnem pro¬ računu, pač pa skoro jedino le o češko - nemški spravi. Med drugimi je grof Palffy razpravljal to kočljivo zadevo s konservativnega stališča, dr. Mattuš je zastopal stališče Staročehov in v imenu Nemcev j je govoril poslanec Plener. — Obstoječa nasprotja I so se posebno jasno pokazala tudi ob tej priliki in le malo je upanja, da bi se zakonitim potom porav¬ nala v bližnjem času. Mladočehi. Pomenljivo je, kar piše strogo konservativni „Kath. Vereinsblatt" o sedanjih čeških razmerah: »V naši deželi, ki igra zdaj v notranji avstrijski politiki nedvomno najvažnejšo ulogo, vrč in se kuha neprestano, dasi stvar, ako jo opazujemo v neposredni bližini, ni tako huda, kakor si jo iz dalja domišljujemo po poročilih strankarskih listov. -—— : — —- — Ko pa pridemo danes ali jutri s polno bisago na¬ vdušenja in idealov v glavno mesto, vidimo v istini, da je v Ljubljani vse leto „korzo“, — samo da se meče v navadnem času pesek namesto »konfetija" v oči in zažiga — slama osobnim in slamnatim malikom. A kaj čemo? Predpust ima vedno in povsod svoje pravice in gorje onemu, ki povzdiguje v ne¬ rodnem predpustu resno besedo. Predno se zave, onesnažen je s pouličnim blatom, katerega neki ljudje vedno nosijo polne roke. To je edini cvetoči obrt v »narodnih" rokah, katerega porabimo vsako leto v toliki meri doma, da še dolgo ne smemo mi¬ sliti na izvoz tega slovenskega izdelka. S viftijanec. 0 tuberkulozi ali jetiki. »Največje premoženje države je življenje člo¬ veško". Te plemenite besede izustil je pokojni ce¬ sarjevič Rudolf pri otvoritvi zdravstvenega kongresa na Dunaji. In v resnici, kdo bi se upal nasprotno trditi, kdo bi ne žrtvoval vse svoje imetje, da si ohrani ljubo zdravje. Kar stori posameznik zAse in za svojo obitelj, to je dolžna država, to so dolžni storiti' merodajni krogi za državljane, ker država more le tedaj vspevati, ako je prebivalstvo zdravo in krepko. Zdravo telo je prvi pogoj tudi za zdravo dušo. Država ima tedaj sveto dolžnost, odvračati kolikor mogoče vse, kar bi utegnilo izpodkopavati človeško zdravje. V pr-vi vrsti nam je tu omeniti vse one bolezni, katere so nalezljive (infekcijozne) ali pre¬ nosljive od jednega človeka na druzega. Sredstva zoper te bolezni so v sedanjem času, ko je znanje nalezljivih boleznij tako močno napredovalo, veliko j ožje dobiti. Sedaj vsak izobražen človek ve, da so legar (tifus), davica (difteritis), kolera, jetika (tuberkuloza) itd., nalezljive bolezni, in sicer vrši se nalezljivost po mikro-organizmib, takozvanih bakterijah, ki se morejo razločiti le z drobnogledom ali mikroskopom. Te bakterije pridejo po raznih potih v naše truplo, množd se tu „ad infinitum", ter povzročujejo pri¬ kazni raznih nalezljivih boleznij. Ker pa dosedaj še nimamo takih sredstev, da bi te bakterije uničili v človeškem telesu brez škode organizmu samemu, mora se vsa naša pozornost obračati na to, da uničimo že te mikro-organizme, prej kp dobč priliko utihotapiti se v naše truplo. To je pravo razkuženje, ki uniči vire bolezni. Pre¬ daleč bi me peljalo, ko bi hotel način razkuženja (desinfikaeije) danes popisati. Baviti se hočem danes samo z boleznijo, in sicer jedno najhujših in naj¬ bolj razširjenih, ki zahteva leto za letom ogromne žrtve, in ta je tuberkuloza ali jetika. Pred kratkim razširila se je po vsem svetu iz nemške prestolice vest, da se je nemškemu učenjaku v Berolinu, Robertu Koch-u, posrečilo najti sredstvo, ki uniči v človeškem telesu provzročitelje tuberkuloze, takozvane »tuberkel-baeile". Ves svet zaupno zre v bodočnost, se li bodo tudi uresničile te nade. Isti učenjak dokazal je tudi znanstveno prenos¬ ljivost tuberkuloze in tako dal znanstveno podlago že davno med ljudstvom razširjenemu mnenju o na- lezljivosti tuberkuloze ali jetike. Vednost o tuberkulozi sega nazaj do Hippo- krata, ki je prvi popisal plučne rane, izvirajoče iz plučnice. Ime „Tuberkel“ se nahaja prvič pri »Cel- sus-u“, toda ne v tem pomenu, kot dandanes, nego vsak izrastek, vsako grčico imenoval je »tuberkel". Galenus omenja v svojih spisih to bolezen, toda on nima samostalnega mnenja, nego pripove¬ duje to, kar so že njegovi predniki popisavali. Celih 1500 let za njim je bila vednost o tuberkulozi na jedni in isti stopnji, in še le ko je bilo raztelesenje človeških trupel dovoljeno, napredovalo je tudi znanje te bolezni. Delebor Sylvius (1614—1672) je bil prvi, ki popisuje trde grčice v plučih jetičnih, toda on še ni vedel, kako so ti v zvezi z občno boleznijo. Še le v najnovejšem času po dolgoletnem znanstvenem prepiru raznih učenjakov sveta posre¬ čilo se je žeuijaluemu bakteriologu Koch-u po dolgo- ■Priloga 19. štev. »Slovenca** dnš 24. januvarija 1891. prestolonaslednik. Zdaj pa je princ Albert, rojen 1875. 1., belgijski kraljevič. Anglija. Nedavno smo omenjali na tem mestu, da je Parnell pripravljen odstopiti iz politiškega živ¬ ljenja ter ga prepustiti vodstvo irske stranke 0’ Brienu Zadnja poročila se pa zopet drugače glase. Parnell hodi neki po Irskem in govori na več mestih irskemu prebivalstvu, naj njemu zaupa, da bo vže on ugodno rešil irsko vprašanje. Četudi bo dobil Parnell s to agitacijo kaj privržencev med priprostim prebivalstvom, vender težko, da bi ostal v prihodnje na sedanjem, stališči, zakaj irski duhovniki in škofje se vsekako ostro oglašajo proti Parnellu in obsojajo vse njegovo agitovanje. Nekateri krogi menijo, da bo dobil Parnell pri Ircih zopet popolno zaupanje ter prišel v prejšnjo veljavo, če se poroči s Sheo. S tem korakom bi po našem mnenji pač zadostil angleški terjatvi in časti, nikakor pa ne katoliškim Ircem. Amerika. Omenjali smo, da se je revolucija v čilenski republiki nevarno razširila in da se je bati, da pridobe uporniki celo čete na svojo stran. Kakor zagotavljajo najnovejša poročila, se je to tudi vže zgodilo. Mnogo vojakov je prestopilo k upornikom, in tako se je nevarnost vstaje vsekako še povečala. Predsednik Balmaceda, proti kateremu je vstaja na¬ perjena, je sicer oni general, ki je vodil čilenske čete v boji proti državama Peru in Bolivia do zmage ter v Limi narekoval mir z imenovanima nasprot¬ nikoma, vendar si je s svojo brezozirno vlado na¬ kopal sovraštvo podložnikov in celo vojakov, in po¬ ložaj njegov je vsekako jako kritičen. Izvirni dopisi. Iz ljubljanske okolice, 23. januvarija. Dovolite mi nekoliko prostora v svojem listu, da tudi jaz iz¬ razim svoje obžalovanje v imenu svojih soobčanov, da neki list v Ljubljani tako ostudno napada du¬ hovščino in one vernike, ki ne poslušajo njegovega hripavega glasu. Pokrovitelji dotičnega lista bi seveda rajši videli, da bi jim še živim slovenski narod po¬ vsod postavljal spomenike ter znašal denar za »Na¬ rodne dome“, kjer bi se potem oni v dimu dišečega kadila skazovali strmečemu ljudstvu. Da, pri vsaki priliki ona-ista gospčda apeluje na rodoljubnost naše duhovščine, a ravno tako dosledno isti gospodje psujejo narodne duhovnike, če se le pokažejo v javnosti. Plačaj pa molči! tako ukazujejo ti pre¬ vzetni in samooblastni ljudje in potem se še čudijo, ako jim duhovščina in sploh trezni ljudje nočejo delati tlake. Miuolo leto enkrat je stikal po naši okolici človek, ki je v enomer smešil vero in duhovnike. Ko je razprodal v hiši vse svoje neslanosti, vpraša, če hočemo klajo ali slamo zavarovati, češ, da je agent banke Sl. v Ljubljani. Zivč ti gospodje pač radi od naših žuljev, a vprašujejo po nas le tedaj, kedar nas potrebujejo. Ne čudim se torej, da se duhovnik in mnogi pošteni lajiki odtegujejo bralnim društvom in čitalnicam, ki podpirajo tako brez- ozirne in umazane liste. Gospodje, bodite uverjeni, da še niste vi sami gospodarji v deželi. D—c. Iz Cirknice, 23. januvarija. Britko se pritožu jejo ljudje čez letošnjo hudo zimo. Snega je čez kolena. Cirkn ški potok je zamrznil že v adventu. Mlini in žage vse stoje. Ljudje so sicer lani pri¬ delali precej žita, a kaj pomaga, ker ga ne morejo spraviti v moko. Celo za živino in za ljudi je težko dobiti vode. Vsak dan morajo led na novo sekati. Cirkniško jezero, akoravno je povrhu led čez in čez, bode kmalu usahnilo. Mraz je letos že tako ob¬ čutljiv, kadar pa še burja začne briti, potem je pa skoraj neznosno. Dostikrat se pripeti, da prejšnji dan sneg s plugom preorjejo, drugi dan pa skoraj znati ni, kod je bila pot. Burja je vse lepo poravnala. Brazilija našim ljudem še vedno roji po glavi. V Ameriki upajo doseči srečo, katero tukaj zastonj iščejo. Nekateri res radi strašnega pomanjkanja za¬ pusti svoj rojstveni kraj misleči, da hujše se jim nikjer ne more goditi, kakor doma. Mnogi gredo pa zgolj iz lahkomiselnosti v Ameriko. Menijo, da bodo tamkaj bolj zložno in dobro živeli, kakor doma. Dnd 10. februvarija jih misli zopet čez dvajset oseb iz cirkniške občine odriniti tja čez morje. Med njimi je tudi več otrok. Naši ljudje, vzlasti po Notranjskem, so si vtepli v glavo misel, da je Brazilija nekak raj na zemlji, kjer vsakemu sreča cvete. Te misli jim ne bode tako lahko nihče mogel iz glave izbiti. Ne kaže druzega, kakor da svojim rojakom saj s tem olaj¬ šujemo življenje, ako jim gremo na roke, da tam v Braziliji ne pridejo celo ob vero, kar bi bilo naj- žalostneje. Ustanoviti bode treba podružnico avstrij¬ skega društva sv. Rafaela tudi za našo škofijo, ka¬ kor je že ustanovljena za litomeriško škofijo na Češkem. To društvo nima nikakor namena izselje¬ vanje pospeševati, ampak hoče tistim, ki so se že stalno namenili zapustiti svojo domačijo, samo po¬ magati, da ne pridejo na potu v roke sleparjem, in jim v Ameriki po svojih zastopnikih priskrbeti službe pri poštenih in dobrih gospodarjih. Rodoljubi v Ljubljani, osnujte prej ko mogoče tako podruž¬ nico! Saj nekoliko bode pomagano s tem našim ubogim izseljencem. Pevski zbor »Glasbene Matice" To je oficijelni naslov novemu pevskemu zboru, ki je minoli četrtek završi! prehodno, osnovalno svojo dčbo s tem, da si je volil stalne poslovnike. Načelnikom bil je izvoljen deželnega sodišča svčtnik Venca jz, pevovodjo pristav dr. Gros, pevovodji namestnikom učitelj Majer, tajnikom prof. Štri¬ tof, arhivarjem hišni posestnik in trgovski poslo¬ vodja Dečman, rediteljem advok. koncipijent dr. Hudnik. — Lastnega blagajnika zbor nima, ker je vse njegovo imetje last »Glasbene Matice". Opo¬ zarjamo izrečno, da pevski zbor ni samostojno dru¬ štvo in »Glasbena Matica" morebiti samo njega po¬ kroviteljica, od katere bi se prej ah slej osamosvojil, ampak da je zbor nov, a bistven oddelek »Glasbene Matice", osnovan na podlagi § 4. pravil tega dru¬ štva. Zbor nima nikakih društvenih pravil, marveč samo svoj poslovnik, ki je bistven del „Glasbene letnih poskušnjah določiti, kakor sem že prej ome¬ nil, provzročitelja tuberkuloze, takozvanega »tuber- kel-bacil-a", ter popolno utemeljeno »theso" po¬ staviti: »Tuberkuloza je specifiško infek- eijozna bolezen, ter so vse razne oblike plučne tuberkuloze enotna bolezen." Pod drobnogledom ima »tuberkel-bacilus" podobo majhnih palčic (Stabchenform). Označevalna je nje¬ gova lastnost, da se le z gotovimi barvami očividno barva. Ako se prenesejo bacli naravnost v truplo, nastane na lici mesta tuberkulozno uld in potem občna tuberkuloza. Z isto doslednostjo zbole živali za tuberkulozo, ako se zraku primešajo bacilne snovi. Po preteku 28 dni usmrtili so živali in našli so pri vseh občno tuberkulozo. Isto dosegli so s prašnimi izmečki tuberkuloznih bolnikov, bodisi da so se ti vpeljali skozi dihala, ali pa želodec. Jetika je torej bolezen prouzročena po tuberkel- bacilu. Sedaj, ko je bolezen označena, staviti moramo dvojna vprašanja: 1. Kako pride tuberkelbacilus v človeški orga¬ nizem? 2. Pod katerimi pogoji prouzroči ta bacilus v človeškem organizmu plučno tuberkulozo ali jetiko ? Ker poprej ni bil znan vzrok tuberkuloze, trdili s o> da »slabi zrak" prouzročuje to bolezen, ker skušnja je učila, da so prebivalci mest v zaduhlih, temnih in vlažnih stanovanjih bolj bolehali, kakor kmetsko prebivalstvo v čistem zraku. Dandanes vemo, da sta v tem slabem zraku merodajna dva faktorja, in sicer res sprideni zrak in vsled tega neugodni zdravstveni pogoji, in v tem spridenem zraku nahajajoči se tuberkelbacilus. Prvi faktor ima le mimogrede nekoliko važnosti, kajti ta se dš, lahko odpraviti in slabi nasledki j zginejo, ako se okoliščine tudi zboljšajo. Tem važ- ! nejši je pa drugi faktor; če je enkrat vkoreninjen v človeškem organizmu, ne d4 se vsaj z dosedaj znanimi sredstvi odpraviti. Da nastane tuberkuloza, treba je ravno navzočnosti tuberkelbacila v zraku. Kardinalno vprašanje je tedaj, od kod pridejo ti bacili v zrak? Kolikor je nam dosedaj znano o lastnostih tuberkelbacilov, uspevajo in množd se ti samo v živem organizmu, zunaj tega nimajo te lastnosti. Tedaj mora biti vir tuberkulozne infekcije človeški ali živalski tuberkulozni organizem sam. Toda izdihani zrak tuberkuloznih je vedno prost tuberkelbacilov. Drugače je pa z izmečki. Koch je dokazal, da so ti glavni vzroki nalezljivosti, ker v njih so brezštevilni bac h. Množina izmečkov je pri vsakem jetičnem jako velika. Umevno je tedaj, ako se posebno ne pazi, kam da se pljune izmeček, da povsod v okolici jetičnega dobimo posušene iz¬ mečke z brezštevilnimi bacili, ki se kot prah dvig¬ Matice" pravil. Z osnovanjem tega zbora dopolnilo se je okrožje »Glasbene Matice", v katerem se je do sedaj občutljivo pogrešal baš — pevski zbor. Javno bode zbor nastopal le v imenu »Glasbene Matice", sodelujoč pri koncertih, ki jih bo ta naš zavod prirejal z vsemi svojimi glasbenimi silami. Ime »pevski zbor" kaže, da se zbor ne bo omejeval na moške pevce, kakoršni so do sedaj, ampak da mu je do tega, da se ustanovi i mešan zbor, kar ne bo težko, ako se pomisli, da ima naš glasbeni zavod že trideset vežbajočih se pevk. Ako še jem¬ ljemo dalje v poštev, da se »Glasbena Matica" trudi, ustanoviti stalen naroden orkester (ki tudi ni več daleč od uresničenja), da bi potem z orkestrom in s pevskim zborom v javnih nastopih kazati mogla, koliko premoremo Slovenci v proizvajanji umetnostne glasbe, naznačili smo, upamo, dovolj jasno vzvršeni smoter, ki je vodil pevce pri osnovanji »pevskega zbora". Ob jednem pa smo, določujoč bistvo in smoter pevskemu zboru, zavrniti hoteli vsakega, ki bi utegnil podtikati pevcem kakoršnekoii druge na¬ mene, — kakor se je baje že zgodilo. Novemu pevskemu zboru ni namen, razdirati obstoječa pevska društva ali zabranjevati novim po¬ stanek, — le ta društva naj le obstojajo in se po¬ rajajo, ako to zahtevajo ožje razmere, — njegov namen je temveč, združevati vse pevske sile, tudi one, ki so bile ali so še pri kakem dru¬ gem društvu, združevati vse pevske sile v dose- zanje onega idejala, kateremu približati se je glavni smoter »Glasbeni Matici". Časi so minoli, ko je trebalo v središči Slove¬ nije s priprosto pesmico vzbujati narodno zavest. Slovenci smo zadnja leta neizmerno napredovali. Veda in umetnost začele sta se gojiti tudi v nas; skoro za vsako stroko imamo že svojce, ki stojd na lastnih nogah in vspešno tekmujejo s tujci. Ali naj zaostajamo v umetnostnem petju? Kdor tedaj ume vzvišeni namen novega pev¬ skega zbora in ima srce za narod na pravem mestu, — on bo nemudoma pristopil in se vstrajno vzdržal pri »Glasbene Matice" pevskem zboru. Da pa pevcem, ki žele še pristopiti, ustrežemo, objavimo tu nekaj znamenitejših točk iz poslovnika. Iz njih strogosti naj spoznajo, da je »Matičnim" pevcem res do stvari. § 1. V pevski zbor se sprejemajo le društve- niki »Glasbene Matice" (§ 4. pravil tega društva). § 2. Pevskega zbora član postane, kogar odobri pevovodja pri vsprejemnem izpitu, ako ga potem sprejme navzočih članov tričetrtinska večina; prisot¬ nih pa mora tedaj biti dve tretjini vseh članov. Izpita oprošča pevovodja znano izvežbanega pevca. § 3. Sprejetemu prosilcu vročita se sprejem¬ nica in poslovni red, kateremu se mora član popol¬ noma podvreči. § 6. Pevskega zbora član mora pohajati vse pevske vaje po pevovodji in večini pevcev določene, ter jim prisostvovati od početka do konca. Odsotnost nejo v zrak, ter z dihanjem pridejo skozi dihala v človeški organizem. Razvidno je tedaj, da je zrak v okolici tuberkuloznega, ako se strogo ne gleda na snažnost, okužen popolnoma s tuberkelbacili. Sicer se še ni posrečilo naravnost dokazati v zraku bacile. Opira se ta trditev na anatomiški dogodek, da se prične bolezen redno v dihalih, in da jo prouzročuje specifiški bacilus. Glavna naloga snažnosti tedaj mora v prvi vrsti ta biti, da se izmečki nabirajo v za to nalašč določenih posodah s pokrovom. V tej posodi mora- biti vedno kaka razkuževalna tekočina, najboljše je 5°/o karbolna kislina, ki se kot taka že koj po duhu spozna. Posoda se mora večkrat na dan iz¬ prazniti ia z vrelo vodo pomiti, ali pa v vreli vodi kuhati. Nikdar pa naj ne bodo v rabi posode z žaganjem, peskom itd. Najbolj lahkomiselno je pa, ako bolnik ne gleda, kam pljuje, in tako povsodi pušča izmečke svoje. V zaprtih prostorih je to po¬ sebno nevarno, ker se zrak vendar tolikokrat ne premenjuje, manj nevarno je na prostem, ker ogromna množina zraka odvede veliko tega strupa v nenevarne kraje. Torej pozor, da se tu ne pre¬ grešimo, ker na tako lahek način se ubranimo skri¬ temu sovražniku. Ako pa ni razkuževalna tekočina pri rok', zadostuje tudi navadni kis do polovice z vodo zmešan. (Konec sledi.) pri dveh zaporednih vajah se mora povoljno opra¬ vičiti pevovodji. § 7. Odbor opominja neopravičeno izostalega pevca ali ga predlaga zboru v izključenje. § 8. Kdor izostane od zadnjih treh vaj pred produkcijo, vštevši konečno skušnjo, ne sme niti nastopiti pri produkciji, niti posluževati se članovih pravic pri dotični zabavi. § 9. Razven tega slučaja (§ 8) je vsakega člana dolžnost, sodelovati pri produkciji; opravičiti ga more le važen razlog, pred produkcijo prijavljen pevovodji. Sicer nastopijo nasledki § 7. Konečno še pristavljamo, da šteje zbor sedaj 46 pevcev in da bo »Glasbena Matica" ž njimi priredila še pred Veliko nočjo prvi veliki koncert. Kar bi pa utegnilo prijatelje glasbe še posebno za¬ nimati, je to, da je pevskemu zboru obljubil znan¬ stveno in dejan j s k o svojo pomoč preslavni in prezaslužni naš skladatelj g. prof Anton Ne d ved. Po njegovem nasvetu naročila je »Glasbena Matica" novo, neki velikansko češko skladbo »Tr umfator" za zbor in orkester, katera še ni tiskana in se je le parkrat proizvajala v Parizu, Peterburgu in Pragi. Dnevne novice. (Nesramna laž.) Gosp. dr. Ivan Tavčar je zaradi dveh »Poslanih" v našem listu vložil tožbo zaradi razžaljenja časti proti našemu vredniku Ig. Žitniku in g. Ivanu Borštniku. Naš vrednik je proti obtožnici napravil ugovor, in sicer v slovenskem jeziku, kar potrdita lahko poleg treh prič tudi preiskovalni sodnik dež. sodišča svetovalec g. Pessiak in za¬ pisnikar g. dr. Franko. In vendar je neki sotrudnik »Slov. Naroda" bil včeraj toli nesramen, da je pisal v imenovanem listu: »Odgovorni vrednik »Slovenčev" in deželni poslanec g. Ig. Žitnik je na¬ pravil na slovensko tožbo nemšk ugovor. Komentara ni treba". — Že večkrat smo trdili in z vsem opravičenjem, da so »Slov. Naroda" po¬ krovitelja in sotrudniki gluhi in slepi. Včerajšnja nesramna laž znova potrjuje, da je »Narodovi" go¬ spodi obrekovanje najljubše orožje, s katerim skušajo pred svetom očrniti svoje politične nasprot¬ nike, osobito pa duhovščino. Pometajte najprej pred svojim pragom, ker v narodnih vprašanjih ne po¬ trebujemo od Vas nobenih naukov. Radovedni smo, ali bo radikalno glasilo gg. dr. Ivana Tavčarja in Ivana Hribarja preklicalo svojo neresnično trditev. (Masten grižljej.) »Slov. Narod" z dne 23. ja- nuvarija t. 1. prinaša okrožnico, ki vabi štajarske glovence v Gradec na katoliški shod, kateri se ima vršiti prve dni aprila t. I. Na čelu odbora, ki raz¬ pošilja to okrožnico, so med drugimi preč. g. Fr. Kosar, prelat in kanonik kot načelnik, Lovro Hrg, kanonik kot načelnikov namestnik, Jakob Bohinc, dr. Ivan Križanič, kanonika, dr. Iv. Mlakar, profesor bogoslovja. Mi o tej okrožnici do sedaj nismo dobili nobenega poročila, najbrže zato ne, ker stvar še ni dozorela za javnost. — Okrožnica, kakor jo javlja »Narod", je sestav¬ ljena tako, da jo smč brez skrbi podpi¬ sati vsak katoliški Slovenec. »Narod" sevdda udriha z loparjem po njej in po »bolj srednjem in nižjem klerusu“, ki jo je podpisal. Mariborski prelatje in kanoniki so po »Narodu" sevdda »bolj srednji in nižji klerus" 11 — O tej zadevi prilično obširneje spregovorimo, a za sedaj z veseljem pozdravljamo ta korak odličnih in odločnih štajarskih Slovencev, zatrjujoč, da se bodo katoliškega shoda v Gradcu vdeležili tudi zastopniki iz drugih slovenskih kronovin. Nikjer drugod namreč bi ne imeli povabljeni lepše j prilike pojasniti, kolike krivice se gode vzlasti slo- : venski narodnosti, ker v politiki sedaj odločujejo izključno narodna, ne pa katoliška načela. Prepri¬ čani smo, da avstrijski narodi morajo iskati kar jih druži med seboj, ne pa, kar jih loči.- Ako so dosedaj tudi štajarski konservativni | Nemci delali krivice Slovencem, ne sledi iz tega, ' da bi se Slovenci ne smeli vdeležiti k a t o 1 i- j š k e g a shoda, marveč je to potrebnejše, da vsaj nemški konservativci spoznajo svojo krivico ter so v prihodnje pravični do Slovencev. (Osebne vesti.) Notarski kandidat gospod Gu¬ stav Omahen je imenovan za notarja v Seno¬ žečah. — Poročil se je danes v Astrahanu na juž¬ nem Ruskem, kakor čitamo v tukajšnjem uradnem listu, g. J. Rudež z gospodičino Adelo Šupu- kovo iz Šibenika v Dalmaciji. (V ljubljansko mesto) se je v teku leta 1890 sledeče blago vpeljalo in zadacalo: 3679 litrov ruma, rozolja, likera, 1073 hektolitrov špirita, 584 hekto¬ litrov žganja, 17.624 hektolitrov vina, 2391 hekto¬ litrov vinskega mošta, 19 hektolitrov sadnega mošta, 18 362 hektolitrov piva, 981 hektolitrov kisa, 3824 volov, krav, bikov in nad leto starih telet, 7134 telet, 3079 ovac, ovnov, koz, kozlov in koštrunov, 2494 jagnjet, kozličkov in mladih prašička, 249 prašičkov od 5—19y a leg, 7202 praš čev, 538 metr. stotov svežega mesa, salam in klobas, 17.056 pura¬ nov, gosij in kopunov, 47.645 parov kokošij in go¬ lobov, 1 jelen, 249 srn in divjih koz, 2271 zajcev, 163 leg rudeče in črne divjačine, 188 fazanov, div¬ jih petelinov in ruševcev, 307 jerebic in kljunačev, 19 lisk, 5498 leg rib lupinaric in sardin, 15.045 leg belic, rakov, polžev in žab, 1541 metr. stotov riža, 50.284 metr. stotov moke, 5839 metr. stotov ovsa, 30.424 metr. stotov sena, slame in otrobov, 286 metr. stotov zelenjadi, 10.444 metr. stotov svežega sadja, 401 metr. stot suhega sadja, 666 metr. stotov masla in sveč, 41 metr. stotov masti in loja, 405 metr. stotov svinjske masti, 346 metr. stotov mila, 411 metr. stotov sira, 1,456.350 jajc, 1547 metr. stotov konopnega, lanenega in gorčičnega olja, 95 metr. centov oljčnega (laškega) olja, 35.763 ku¬ bičnih metrov trdih drv, 11.201 kubičnih metrov mehkih drv, 1607 metr. stotov oglja, 232.266 metr. stotov premoga in koksa. (Ogrski primas in kardinal Janez Simon), ki je umrl včeraj zjutraj, rodil se je dne 23. avgusta 1813 v Stolnem Belemgradu kot sin revnega čev¬ ljarja. Z bistrim svojim duhom in vstrajno prid¬ nostjo dovršil je z odliko srednje šole, kakor tudi bogoslovske nauke v Trnovem in v dunajskem »Paz- maneju". V pastirstvu je deloval malo časa, ker te¬ danji kardinal ostrogonski je spoznal Simorjeve vr¬ line ter ga poklical v Ostrogon za tajnika. Pozneje je bil bogoslovski profesor in leta 1850 je prišel kot naslednik Strossmayerjev za dvornega kapelana in vodjo na višje duhovsko izobraževališče pri sve¬ temu Avguštinu na Dunaju, kjer je kot tovariš pokojnemu knezoškofu Vidmarju predaval cerkveno pravo in zgodovino. Minister Thun je, spoznavši Simorjevo upravno spretnost in nadarjenost, pozval ga za ministerskega svetovalca v ministerstvo, kjer je kot tovariš našima rojakoma Mešutarju in Goll- mayerju bil poročevalec v šolskih zadevah ogrskih. Leta 1854 je bil imenovan za škofa v Rabi, leta 1867 za nadškofa v Ostrogonu; to leto je v Budi kronal presvetlega našega cesarja kot kralja ogr¬ skega. Leta 1873 bil je imenovan za kardinala. Po¬ kojnik je bil kremenitega značaja, kar je večkrat po¬ kazal nasproti ogrski vladi; žal, da je bil večinoma osamljen v boji zoper prekucijske ideje v verskem in socijaldemokratičnem oziru. Njemu moramo v prvi vrsti prištevati zaslugo, da ni katoliška cerkev na Ogrskem postala dekla državni ideji madjarskega absolutizma. Veliki so bili njegovi dohodki, a ne mnogo manjši tudi troški za semenišča, gimnazije, učiteljišča, ljudske šole in bolnišnice, katere je po¬ polnoma vzdržaval; sam pa je živel kar mogoče skromno. Bil je učen in pobožen cerkven dostojan¬ stvenik, zaupna oseba našega cesarja. (Na zboru muzejskega društva) bode 29. t. m. predaval profesor J. Wallner o gospodarstvu ljubljan¬ skega mesta pred 300 leti. Pričetek ob 6. uri zve¬ čer. Vstop je prost. (Prenavdušen Kneippovec.) Iz Radovljice se nam poroča: V tem preostrem mrazu je pač pre¬ drzno stavo naredil tukajšnji gosestnik J. O. z J. K. V veseli družbi je namreč stavil 100 gld., da stoji pol ure v Savi. Takoj izročita oba po 100 gld. pri¬ čam, Kneippovec gre stat v mrzlo Savo, družba pa gledat nenavadni prizor. In res, O—u Sava ni bila premrzla, ker pomudil se je v njej še pet minut čez pol ure in zaslužil stotak. Ali pa ne bo O. še obžaloval prostovoljno kopelj v ledeni vodi! (Iz Račja.) Žalostna novica od sv. Martina na Paki v štev. 14 »Slovenca" nas je zelo prestrašila. Rajni Josip Hrastnik se je rodil leta 1864 v Spodnji Polskavi. Po končanem zrelostnem izpitu na učiteljišču v Mariboru leta 1883 nastopil je službo podučitelja pri St. Janžu na Dravskem Polji; od spomladi leta 1886 pa v Framu, od koder se je 1. oktobra 1890 preselil za učitelja k sv. Martinu. Bil je v obče spoštovan in vsem priljubljen mladenič, a žalibog tudi bolehen in vsled tega tudi otožen. Kot učitelj je bil rajni Hrastnik zelo vesten in na¬ tančen in tudi ponosen. Mi se ne čudimo, da se je ponesrečil, kajti od leta 1889, kar si je kupil samo¬ kres, igral se je kaj rad ž njim. V svoji izbi se je večkrat uril v vrata streljati. Kakor mi je sam pri¬ povedoval, je z nabitim samokresom večkrat telo¬ vadil. Ko sem ga svaril, odvrnil mi je, da je že polnoleten. Vsa framska župnija, posebno bivši šolarji, pomilujejo to nesrečo. Krajni šolski svet je v po¬ nedeljek 19. t. m. naročil črno sv. mašo za pokoj¬ nika; po sv. maši so se vsi učenci framske triraz- rednice združili in gospod nadučitelj Pirkmajer opisal je tako ganljivo nesrečni dogodek, da je bilo vse solzno. Globoko ganjeni radi izgube svojega vrlega tovariša želimo ranjkemu večni mir in pokoj. K. (V želimeljski občini) v okolici ljubljanski so našteli 1330 prebivalcev, 160 več kakor I. 1880. od teh jih zua brati in pisati ‘253, samo brati 316. Slovencev je 1321, Nimcev 9. Najstarejši mož ima 86, najstarejša žena 89 let. (Bralno društvo v Žužemberku) priredi v so¬ boto 31. t. m. veselico. Začetek ob 8 uri. Dunaj, 24. januvarija. Cesar je sprejel včeraj v posebni avdijenci nadvojvodo Evgna, ki se poda nocoj v Berolin h krstni slavnosti. Dunaj, 24. januvarija. Danes je bila slo¬ vesno otvorjena nova dijaška bolnišnica v Lavdonovih ulicah. Navzoči so bili cesar, Taaffe, Gautsch, cesarski namestnik in župan. Bruselj, 24. januvarija. Princa Balduina pogreb bo v četrtek. Praga, 23. januvarija. V deželnem zboru sta govorila danes pri budgetni razpravi gene¬ ralna govornika. Clam-Martinic kot generalni govornik pro je trdno prepričan, da ni sprava izpodletela; izvršiti se mora kot državna po¬ treba. Dr. Plener je pripomnil, da ni govoril, da bi bila sprava izpodletela. Dr. Bieger je ugovarjal očitanju, da so Staročehi prelomili besedo; sprava je neobhodno potrebna za deželo in državo in mogočni faktorji se po- tezajo zanjo. Mladočehi so klicali: „Mi se nič ne bojimo !‘ - Brno, 23. januvarija. Tukaj je veliko po¬ manjkanje premoga. Male prodajalnice so zaprte. Ako se ne bo danes kaj več premoga pripeljalo, ustaviti bodo morale delo mnoge tovarne. Toplomer kaže — 20° C. Pittsburg, 24, januvarija. Kakor poroča organizator američanske delavske zveze, vršili se bodo 1. majnika mnogi štrajki američan- 1 ških rudarjev v dosego osemurne delavne dobe. Računi se na 500.000 vdeležencev. Zechehiberma, 24. januvarija. Uneli so se plini; do devetih dopoldne so dobili 40 mrtvih, 30 ranjenih. Ponesrečence še rešujejo. Rio de Janeiro, 23. januvarija. Nova vlada je sostavljena pod predsedništvom Uchoe, ki ne prevzama nobenega portfelja. Ministerstvo za javni pouk, pošto in brzojav se je opustiTo Zavarovalnica za življenje ,,THE GRESHAM' v Londonu. Letno poročilo o dne 30. junija 1890. leta mi- nolem dvainštiridesetletnem delovanju tega zavaro¬ valnega društva, katero se je predložilo dne 17. de¬ cembra 1890. leta na rednem glavnem shodu del¬ ničarjev, leži zdaj pred nami. Iz njega posnamemo te-le glavne podatke: Vspeh minolega leta je bil jako ugoden, zakaj izvršilo se je v njem 6673 za¬ varovanj za 55,985.275 frankov, — in od teh je 5764 zavarovanj za 47,194.725 frankov zavaroval¬ nine, za katere je bila izdelana dotična svota polic Dohodek v premijah, ne vštevši za zopetno zavaro¬ vanje izdanih troško? je znašal 15.500.911’77 fran¬ kov, h katerim je prištetih 1,770.692 60 frankov premij iz prvega zavarovalnega leta. Bilanca obrest¬ nih računov je znašala 4,583.437 40 frankov in je povišala vštevši dohodke v premijah letne dohodke društva na 20.084 349 17 frankov. V teku leta se je terjalo in izplačalo od društva iz zavarovalnih pol e 8,706.667 81 frankov. Terjatve iz prirejenih in mešanih pogodeb, katerim je potekla doba plač¬ ljivosti, so znašale 1,927.223’75 frankov. Da so se police zopet nazaj pokupile, izdalo seje 1,426.338’75 frankov. Zavarovalnina in rentni fondi so se pomno¬ žili za 5,785 558 13 frankov Vsa aktiva so znašala koncem opravilnega leta 111,610.613 54 frankov. Glavnice: 2,460.317 40 frankov v vrednostnih pa¬ pirjih angleške vlade, 539.819’75 frankov v varno¬ stih indijske in naselbinskih vlad. 14,995.488 23 fr- v tujih državnih varnostih. 1,734.190’10 frankov v železniških akcijah, prioritetah in zajamčenih 52,410 338 33 frankov v železniških in drutrih za¬ dolžnicah, 16 619.240 73 v domačem premoženji, in sicer društvene hiše na Duuaji in Budimpešti 8.097.963 86 v hipotekah in različnih varnostih 14,753.255 10 frankov. ie »i. Še i k i k I8«| % {, «1 18,' 61 a, l )• V f, 1. a Vremensko sporočilo. Srednja temperatura —13 5", za —11-5° pod normalom. Dunajska borza. (Telegrafieno poročilo.) 24. januvarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 91 gld 30 kr. Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ 91 . 35 , 5% avstr, zlata renta, davka prosta . . • 108 „ 55 n Papirna renta, davka prosta ..... 102 . 45 „ Akcije avstr.-ogerske banke 998 „ — „ Kreditne akcije 307 „ 25 „ London 114 „ 30 „ Srebro .- „ - Francoski napoleond. ...... 9 „ 07 „ Cesarski cekini 5 „ 41 „ Nemške marke 56 „ 20 „ Zahvala. V nevarni bolezni, katero mi je Bog poslal rninole božične praznike, prišla sta k meni blago¬ rodna gospoda dr. Keesbacher iz Ljubljane in dr. Ko t z m u t h iz Postojine, v silni burji in v hudem metežu, ne da bi računala krajcar za pot. Za Bogom zahvaljujem se blagima gospodoma, da sedmeri moji otročiči niso izgubili očeta in rednika. Za to dobro delo ne morem drugega storiti, kakor da prav iz srca rečem : Bog povrni! Matevž Bole, Cerkvenik v Hrenovicali. A k K ►Z« in sredstva v zobo- plombe, po barvi (24) Ob nedeljah in do l / i l. ure. Najnovejše iznajdbe zdravništvu. Najboljše zobem prikladne. 1JSF' Za vsa dela se jamči. stanuje g hotel „Stadt Wien“ (pri Maliču) M štev. 23 in 24, II. nadstropje. I Ordinira vsaki dan od 9. do 12. ure dopoldne, od 2. do 5. ure popoldne. j Ob nedeljah in praznikih od 9. I Zobozdravnik jSchvveiger Ustanovljeno leta, EkluavcI Hausei c. in kr. dvorni kamnoseški mojster, Dunaj, IX., Spitalgasse št. 19 1 Zalogo najlepših grobnih Grobni nakit od granita, grobno omrežje in grobne svetilnice itd. Naročila za izde¬ lovanje rakev, prevažanje spomenikov in vsa v to stroko spadajoča naročila se hitro in n aj- (52—13) ceneje izvršujejo. gSgF" Ilustrovani ceniki zastonj in franka."'®® Podružnica za Avstrijo: Podružnica za Ogersko: 1, Pesta, Frmiz-JoO (3-3) i, kakor Izisla je knjiga: j Izpovedan ja TAXIL v Katoliški Btikvarni v Lublan i. Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnkoczy-ja, r pn zlatem levu", Vlil.. Jbsefstaaterstrassp 30. Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkdczy-ja, „pri Radec- kiju“, III., Radetzkyplatz 17. Zunanja naročila se s prvo pošto izvršujejo. “T£5£ Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnk6czy-ja, deželna lekarna, Sackstrasse. Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnkdczy-ja, „pri sv. Fran¬ čiški;", (ob jednem kemična tovarna), V., Hunds- thurm trasse 113. Veleeastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom priporočam podpisana svojo bogato zalogo mnogovrstnega blaga za vsakoršno 111,610.613 20,084.849 234,804.082 55,985.275 1.666,812.555 tudi obrazce za Cena 60 kr., po pošti 65 kr. Dobiva se Udano podpisani usojam si slavnemu občinstvu, cenjenim pisateljem in založnikom, trgovcem, podjetnikom in učiteljem itd. svojo popolno novo, z vsemi modernimi pripravami založeno tiskarno toplo priporočati za naprave tiskovin vsake vrste. Cene primerne. Delo fino, okusno, po najnovejših uzorcih. Postrežba točna. Ob jednem tudi vabim k nakupovanji papirja, pisalnega orodja, mašnih knjig itd , vse po zelo nizkih cenah. Z velespoštovanjem Dragotin Hribar. št 5 in 6, v hiši društva. . . frankov Ubald pl.Trnkdczjf diplomovani, posestnik lekarne in kemik, poleg mestne hiše v Lju¬ bljani. i8pM8 ? . Jbivšega Iprostomlsleca dalje krasno in trpežno izdelane mašne plašče, pluvijale in dalmatike, bandera, zastave, baldahine in banderčke pred sv. R. Telesom. n z;:l cerkveno perilo istotako že izgotov¬ ljeno, kakor: albe, korske srajčice, korporale in raznovrstne rutice lmam M dn °.; veliki izberi v zalogi Natočila na vezenje izvršujem točno ter preskrbim zameno, popravo in prenovljenje starega cerkvenega orodja. v zalogi imam tudi pasarske cerkvene izdelke, n. pr : monštrance, svetilnice, križe, svečnike, kelihe, lestence itd. ter izvršim natočila pošteno, točno in po mogoče nizkej ceni. (10—6) Velespoštovanem Marija Hofbauer v Ljubljani. v hiši društva. Društvena aktiva dne 30. junija 1890 Letni dohodki premij in obresti dne 30. junija 1890 . . ' Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v dobi društvenega obstanka (1848) • . . . V zadnji dvanajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka skupni znesek vloženih ponudb Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, predloge daje brezplačno glavni zastop v Ljubljani (12—1) pri Gvidu Zeschko-tu Tržaška cesta, št. 3 b. Nepresegljivo za zobe je I. naličita ustna lofla aromatična, upliva okrepčevajoče, zabranjuje gnjilobo zob ter odstra¬ njuje iz ust neprijetni duh. dedna velika steklenica 50 kr. splošno priljubljen, uplivajako okrep¬ čevajoče ter ohranuje zobe svetlo-bele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja lekarna Dopuščen z odlokom visocega ministerstva z dne 28. februvarija 1889, št. 2933. Zavod zavaruje: (3-3) Po nizki ceni je na prodaj ► (12-1) (3-2) 91 HI as 60 157 n v Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik. Tisk „Katoliške Tiskarne“ v Ljubljani. Izdajatelj: Matija Kolar. v bode gld. n v Predsednik: Leopold Stijger, stolni kustos sv. Štefana, infulovani prelat, Nj. Svet, hišni prelat, namestnik nadkuratorja ; I. avstrijske hranilnice itd. | Ravnateljstva sovetniki: | Czjzek Anton, imajitelj menjačniee, borzni svetnik itd Detoma A., veleposestnik. Egger Berthold Anton, korar v Klosterneuburgu, glavni vrednik lista „Correspondenzblatt fiir den kathol. Clerus“. Grazer Josip, meščan in trgovec na Dunaji. Hostnig Florijan, upravitelj imetja metropolitanske cerkve, veleposestnik itd. Mrazek Josip, generalni tajnik „Krakovske vzajemne j zavarovalnice ’. Paletz Emanuel, Njegove Svetosti hišni prelat, dekan I in župnik v Hiitteldorfu itd. I JJnio catholica", zavod za vzajemno zavarovanje proti škodi —= na Dunaju, občina. 79 58 ČEBELNO-VOŠČENE i SVEČE prodaja in razpošilja PAVEL SEEMANN v Ljubljani. Skupaj . 2560 gld. 97 kr. Županst vo v Hote