Trtna uš. (Spisal Anton Božič.) (Konec.) Ta atrašaa uničevalka viaogradov bila je pred kakimi 25 leti iz Amerike aajpred v južao Fraacijo zaaesena, kjer do blizu 900.000 oralov viaogradov popolaoma uaičila. Od oadot razširila ae je po Nemčiji ia prišla v aaše ceaarstvo 1. 1872, ter se je v Klosteraeuburgu aajpred pojavila. Leta 1880 pa je bila iz Hrvatskega v Brežki okraj zaaeseaa ia aajdeaa, kjer ae je tako poguboaoaao razširila, dajevkratki dobi aajlepše viaograde popolaoma uaičila. Po aporočilu ogrske državae filokaerue komiaije z dae 7. febr. t. 1. bilo je do koaca 1. 1887 v ogrskib deželah 132352 oralov viaogradov od trtae uši aapadeaih, 55.615 oralov pa že popolaoma uaičeaib. Naša avstrijska filokaeraa komisija pa še ai dala aataačaega poročila. Kaj je torej viaogradaiku storiti, ako je tako aegrečeu. da mu vinograd trtua uš aapade; blPli molčal ter to aesrečo javnosti prikrival ? — Ne. tega Bog ae daj! — Prvo je dolžaa vsak viaograduik, ae samo aapadeae viaograde, marveč tudi vse sumljive aazaaaiti pristojai političai goaposki. Ta gospoaka pošlje brž aa dotičao meato že zato izvoljeao komisijo atrokovajakov, da trs pregledajo ia se sami preprieajo aeareče. Vaak je dolžea taki komisiji pomagati, bodi dejaastveao, bodi z aasveti. Kdor bi omeajeao komisijo v ajeaem delovaaju zaviral, ajej aagajal, ali pa še celo ae pustil v viaograd, pregrešil bi ae proti postavi ter bi bil oatro kazaovaa. Ta komisija aavadao odkoplje na razaib krajih viaograda poaamezae traove, ter 8 pomočjo mikroakopa ali drobaogleda koreaiaice ogleda. Komiaija pa je dolžaa vae orodje, katero se pri odkopavaaji rabi, kakor tudi obutalo, skrbao takoj po rabi ia pregledovaaju osaažiti, ker sicer bi se labko trtaa uš po takem orodju pri daljšem pregledovaaju še v ae okužeae kraje dalje zatrosila. Okužeai viaograd treba je brž do cela uaičiti, trsje izkopati ter ga a količi vred aa mestu aežgati. Na Fraacoakem, kjer je bila prilika aapeljali so aa take viaograde vodo, da je počez ia čez po povraju aekaj mesecev stala. Ker pa aa vsak viaograd ai bilo mogoče vode aapeljati bodi-si, ker je ai bilo blizu, bodisi, ker je bil v bribu, poaluževali ao se kemieaib sredstev, katere ao s posebaimi brizglami brizgali ali h koreaju trsovemu, ali pa zemljo vviaogradih polivali. Taki sredatvi ste: ogljeačev žveplec (Scbwefelkohleastoff) ia pa kalium sulfocarboaatum. Pa ai jedao ai drugo sredstvo ni moglo trtae uši popolaoma uaičiti. Tudi pri aaa v aapadeaib krajih poalužujejo ae rečeaih kemičaih sredstev, aamreč, da se v viaogradu vsa zemlja globoko prekoplje ter se aprotoma poliva z ogljeačevim žvepljecem. Tako prekopaaa ia očiščeaa zemlja aaj ae čim dalje, tem bolje rabi le za poljske pridelke, aikakor pa za viaograd. Ker torej ai mogoče na noben naeia trtae uši popolaoma ugoaobiti, gledati aam je, daje kolikor mogoče zatiramo z aavedeaimi sredstvi. Tudi z obilaim gaojeajem ia marljivim grobaajem mogoče aam je viaograd obdržati, akoravao ae v aajboljšem staau, veadar v takem, da ae plača trud ia obvarovati ga popolaega pogiaa. Ker trsaa uš tako hudo aovraži aaše domače trsje, treba aam je torej aaditi ia kultivirati tako trsje, katerega ta škodljivka ae mara, ali mu vsaj ne more v taki meri škodovati. To troje je tako imeaovaao ameriško trsje. V prvo vrsto za aajaeobčutljivejša proti trtai uši atejeta se, nYork Madeira" ia pa ,,Vitis Soloaia". Tra York Madeira odlikuje se posve po svoji trpuosti in akromaosti. Temu trju ugaja vsaka aaj še tako alaba zemlja Tudi proti vsem ¦vremeaskim aezgodam je jedaako aeobčutljiv Pozaa se po slabib rozgah, katere pa veadar vse dozoro, po majbaem debelem, temao zeleaem listju ia razpeljaaem grozdju Sadi se kot samostojen tra v viaogradu, ali pa se rabi kot izboraa podlaga za cepljeaje. Ravao tako skromea je trs Vitis Soloaia, kar ae tiče zemlje, le to napako ima, da ae zaradi svoje aerodovitaosti ne more rabiti za drugo. kakor za podlago pri cepljeaju. Ta dvatraa sta torej aajaeobčutljivejša proti trtai uši. Ker pa se aobedea po svoji posebai rodovitaoati ae odlikuje. treba ju je cepiti ali požlabtaiti z našimi rodovitaejaimi sortami. Cepljeaje ae ve, da mora ae tako vraiti, da žlahtai tra aobedeakrat pod zemljo ne pride. Cepi se torej trs kot ključek, da se vzame ameriški tra za podlago, ter se aaj cepi aaša žlahtaa mladika. bodi-si v razkol, bodi-si v sedlo. Ta aačia cepljeaja je najgotovejši. Drug aačia cepljeaja je, da ae cepi aamoatojao trsje v viaogradu (ae v6 ameriško) v zeleae rozge (Griiaveredluag). Ko ima tra blizu 35 cm. viaoke rozge odrežejo se aavadao pod tretjim koleacem od spodaj aavzgor. Potern se razkoljejo, kakor pri aavadBem cepljeaju v razkol, do srediae koleaca. Cepič primerao prirezaa se pazljivo vtisBe, da ae popolnoma ujema ia da zalega razkol, ter se lepo iB pazljivo obveže. Opomaiti je, da ae mora listje pod cepljeajem potrgati. da tako sok z večjo močio na kraj cfipljeaja poriae V teku kakih 5—6 daij se jasao vidi, ali se je cepič prijel ali ae, ker se do takrat aavadao cepič posuai. ali pa začae rasti. S tem uačiuom se zamore več rozg aa jedaem ia istem trau vcepiti. Cepiti tako se da le od dae 15 maja pa do 15. juuija. Razume se samo ob sebi. da aa ta aačia se mora cepljeao trsje pogrobati, ravao z isto izjemo, da le aamo rozge ameriškega trsa amejo priti v zemljo. aikakor pa c^pljena mladika ali lozga. Pri tem aačiuu cepljeaja treba je izurjeaoati ia posebae spretaosti, ako se boče uspešao cepiti. Razuu teh dveb ameriških trsov, Babaja se jih še več drugih sort a. pr. Hnrbemoat, Elvira, Taylor, Jaquez itd., katere vae kljubu trtai uši rastejo, ter z obilaim grozdjem popla čujejo trud viaogradaiku Pri aaročevaaju tega traja aam je pa biti oprezaim ter si ga ae smemo dobljavati iz takih krajev, o katerih aara je zaaao, da so od trtae uši aapadeBi. Koučevaj* ta spis, upam, da sem Ti, dragi bralec, ustregel s tem kratkim obrisom titae uši ia z Bapotkom, kako se ajej je treba v braa staviti. V obče pa je svetovati. da kjer lega ia obaebje sadaemu drevju ugaja, je to toliko marljivejše gojiti, ker aadao drevje je ia bo še imeaitea sloj kmetijstva. na katerega se še v premaogih krajib premalo račuaa. V krajih pa, kateri za sadjarstvo Biso ugodai, trebajepa poskusiti z aavedeaimi ameriakimi trsi, ki požlabtajeai priaašajo iatotako izvratao kapljico, katero Ti želim, dragi SloveBec, da jo zmerao zavživaa še maoga leta!