KOSTANJ EVIŠKE
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOSTANJEVICA NA KRKI • DECEMBER 2003 - ŠTEVILKA 24 - BREZPLACNIIZVOD
Za konec, ki je morda lahko tudi začetek
KOSTANJEVICA NA KRKI
Komaj so z drevja odpadli zadnji listi, že se ulice, parki in hiše bahajo s prazničnimi lučmi, ki vsak večer bolj žareče opominjajo, da se Je začelo odštevanje.
V	teh inventurnih predprazničnih dneh bomo vsi skupaj in vsak zase odštevali drobna veselja minulega leta, zamujene priložnosti,uresničena upanja, izgubljena zaupanja. Predno bomo trčili s kozarci, v pozdrav novemu letu pa bomo morda rekli: »To Je bilo dobro in to bo drugo leto bolje.«
Za nas , ki pripravljamo naš Časopis, Je morda dobro, da smo si po daljšem premoru rekli, da se za konec leta pa le spodobi s sliko in besedo obuditi spomine na dogodke , ki so se
zvrstili minulo Jesen, spodobi se, da preverimo, če si tudi prihodnjem letu želite prebirati Novice.
V pričakovanju odgovora Vam kot darilo ponujamo novo številko našega časopisa in povabilo, da z novimi svežimi močmi in idejami popestrimo Novice v prihodnjem letu.
V prazničnih dneh pa si zaželite veliko in ne pričakujte preveč kajti:
Nov začetek Je lahko lepo Jutro, nasmeh, težava ali velika želja. Sprejeti začetek pa pomeni odločitev za srečo, življenje in prihodnost.
Vse lepo za božič in srečo, zdravje in mir v letu 2004.
SFK^EMBE IN E O^NE Ki^OD
^ OTW)RITEV
ČISTILNE NAPRAl^E;:v,. ■. ■;
|,^^]KONCEltTk)aPE [ RA.STWNI PRDGRAM GBŽi
KRAJANOV
v SLOVO
NA KRKI
Uredniški odbor isa
Foto: Jani Zakšek
it it
Ziport^
PREDLCK^I ZA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DOLOGOROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1986-2000 IN DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1986-1990
Strokovne podlage za naše predloge so:
- Regionalni razvojni program regije Posavje 2001-2006 (regijski pospeševalni center Posavje Krško, junij 2002),
- Strategija razvoja turizma na območju občine Krško (Občina Krško in Podjetniški center Krško, september 1999),
- Osnovne usmeritve razvoja občine Krško in prednostne razvojne naloge,
- Turistično območje ob Krki - oblikovanje turistične ponudbe in izdelava zasnove dolgoročnega razvoja turizma (Inštitut za ekonomska raziskovanja, 1998),
- Turistični kompleks Kostanjevice na Krki- analiza naravnih in družbenih danosti Kostanjevice na Krki (Savaprojekt, 1989),
- Turistični kompleks Kostanjevice na Krki,
Razvojni potenciali (Savaprojekt, 1995).
Na predstavitvi sprememb in dopolnitev plana v Kostanjevici na Krki ( večnamenski prostor OS,
29.09.2003 ) smo ugotovili, da naši predlogi, ki smo jih v dopisu dne
25.02.2003 poslali po posameznih področjih, niso bili upoštevani, ampak so bile predstavljene spremembe samo za manjše individualne potrebe za posege v prostor, ki ne odražajo naše celostne razvojne usmeritve, razvoja turizma, rekreacije in športnih dejavnosti ter na področju stanovanjsko poselitvene politike, gospodarsko razvojne usmeritve, razvoja turizma, rekreacije in športnih dejavnosti ter na področju intenzivnega kmetijstva.
Cjlede na predstavljene spremembe s strani predstavnikov Občine Krško in izvajalca, podjetja Savaprojekt Krško, vam v predpisanem roku ponovno podajamo predloge sprememb in dopolnitev, ki so v skladu z zgoraj navedenimi programskimi usmeritvami:
Območje stanovanjskih gradenj in poseljenost vasi
v vseh naseljih sc z zapolnitvijo in širitvijo omogoči novogradnje.
Območja, za katera je že bil sprejet zazidalni načrt ali drug prostorski akt, naj se ne zmanjšujejo.
Obrtna cona
Glede na izkazane potrebe in povpraševanje naj se zagotovi maksimalna širitev obrtne cone na kmetijsko manj kvalitetno območje proti domačiji Dornik ob dovozni cesti v Krakovo.
Turistična območja:
- za šport in rekreacijo se predvidi celotno območje »Joha«, »grajsko območje« in »Žage« ter »Stope«,
- za kampiranje se predvidi kopališče »Gmajna«, prostor za avtodome pa se predvidi s spremembo uporabe dosedanje regionalne ceste,
- počitniško naselje se predvidi SV del Štangrab do vasi Slinovce,
- območje kmetijsko turističnega naselja se iz urbanistične zasnove prenese v spremembo prostorskega plana,
- predvidi se toplovod termalne vode od vrtine na Polanah v Krakovem do industrijske cone ob Krški cesti (projekt predelave biolesne mase),
s predvidenim nadaljevanjem do športno rekreacijskega centra ob osnovni šoli,
- na širšem območju sedanjega zdravstvenega doma se predvidi območje za razvoj zdraviliško managerskega turizma,
- »Kopališče Otok« med reko Krko in Studeno, ob regionalni cesti, se predvidi za šport in rekreacijo,
- glede na potrebe se predvidijo območja za parkirišča, in sicer ob Krški cesti (nasproti industrijske cone), med obvoznico in levim bregom reke Krke, pred »tercijalskim mostom« na desnem bregu reke Krke.
Kmetijstvo
v območje razvoja kmetijstva naj se vključijo vsi intenzivni pridelovalci v kmetijstvu.
Pri spremembah in dopolnitvah prostorskega plana se morajo upoštevati do sedaj izdelane razvojne študije, kot tudi vse naravne, kulturne in druge danosti območja krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki, ki so zajete v razvojnih strategijah občine, regije in države.
21.oktober DAN KRAJEVNE SKUPNOSTI KOSTANJEVICA NA KRKI
Oh praznovanju dneva Krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki je hila svečano odprta čistilna naprava^ namenjena odvajanju in čiščenju komunalnih in industrijskih odpadnih voda mesta Kostanjevica in okoliških vasi.
Čistilna naprava v Kostanjevici je prva v občini Krško in ena redkih v Sloveniji,
Skupna vrednost investicije je znašala več kot 250 milijonov SITy od tei^a je bilo 164 milijonov SIT plačano iz taks za obremenjevanje voda, ki se zlivajo na občinski ravni^ in se stekajo v državni proračun.
Čistilno napravo so odprli predsednik sveta KS Milan Herakovie, krški /upan Franci Bogovič in minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopač
Na svečani akademiji v Kulturnem domu Kostanjevica na Krki so bila podeljena krajevna priznanja za leto 2003.
hoto: Uroš Abram
KOŠTANI EVISKE
PRIZNANJA KRAJEVNE SKUPNOSTI
O Gradbeni odbor Oštrc O Gradbeni odbor Vodenice O Gradbeni odbor Gornja Prekopa O Plesna skupina VIVAS O Rekreativno kolesarsko društvo Krško O Olovec Anton
POSEBNO PRIZNANJE KS
O Anica Žugič O Andrej Smrekar O Stane Tomazin O Janez Zakšek O Društvo vinogradnikov
NOVICE Izdaja KS Kostanjevica na Krki Odbor za dokumentiranje: Janez Zakšek, Anica Žugič, Lea-Marija Colarič, Marjana Krhin, Melita Skušek Naslov uredništva: KS Kostanjevica na Krki, Ljubljanska 7, Kostanjevica - Telefon: 07 49 87 275
Izdelava: Rabzelj grallka - Naklada: 1 ()()() izvodov
Foto: Jani Zakšek
Magla svuda oko nas
V	Kostanjevici na Krki je že kar nekaj let prisoten trend pritoževanja nad mladino. Nekateri sc pritožujejo nad njimi, češ da se le selijo iz lokala v lokal, drugi nad njihovim ponočevanjem, tretji zaradi njihove pasivnosti. Za vsakogar se najde nekaj. Res je, da se je najlažje pritoževati in kritizirati, saj za to ne potrebuješ nobene izobrazbe in vsak, ki ima pet minut časa, si lahko izmisli nov problem. Težje pa je najti rešitev in ponuditi pomoč.
Potem pa se zgodi nekaj neverjetnega. Mulci, ki so si, po ustnem izročilu, še do pred kratkim z žlicami rinili marihuano v žilo, so organizirali koncert, prodali čez tisoč kart in v Kostanjevico pripeljali eno naj večji h zvezd bivše Jugoslavije, kontraverzno Josipo Lisac. Prišla so mnoga znana in pomembna imena, med drugim velja izpostaviti priznano pesnico in pisateljico Svetlano Makarovič. Na parkirišču so se, med množico domačih, svetile tudi oznake Ljubljane, Maribora, Celja, Gorice, Postojne, pozorno oko pa bi našlo še kakšno drugo. In prodali so umetnost. Galerija Božidarja Jakca, eminentna kulturna ustanova, bi se lahko povprašala o večjem izkoristku njihovega kulturnega prostora in možnosti. Mestni veljaki pa bi se ob tem projektu lahko zamislili nad »kvazi kulturo« pusta, cvičkarije in Kostanjeviške noči. O sami pomoči ne morem razpravljati, ker je transparentnost javnih financ na tem otočku že zdavnaj izginila. Tudi o moralni podpori se ne da kaj veliko govoriti.
Pa vseeno, koncert v soboto, 20. septembra, je bil hit že v sami ideji, ki se je z vztrajnim teženjem (jregorja Jordana- Jorgata, spremenil v biser, ki ga v Kostanjevici še nismo doživeli. Mladina je zaživela. In delala!
Nekaj čez deveto, ko seje zmeda na parkiriščih polegla, seje, kot pravijo avstralski staroselci, oglasila zemlja. Zadoneli so dijereduji, ki so v avditorij ponesla frekvence, ki so
potolažile hrupa vajena ušesa. Potem pa brez fanfar in pompa, čisto preprosto, na oder prikoraka zvezda večera. Po začetni zadržanosti publike jo je umetnica s svojo sproščenostjo ovila okoli prsta in začela manipulirati z njimi, njihovimi čustvi. Na koncu so celo najbolj zahtevni poslušalci popustili in sc prepustili latinsko-ameriškim ritmom, ki so se elegantno prepletala z artistki lastno glasbo. Kljub manjšim napakam z meglo je s svojo simpatičnostjo in improvizacijo dosegla odzemljitev vseh prisotnih. Proti koncu nihče več ni imel občutka, da stoji pred žensko poznih
srednjih let, temveč pred dekletom v cvetu mladosti.Cel koncert je minil kot je bil mišljen -energično in kulturno. Edina zagata je bil promet, saj organizator vsekakor ni predvidel toliko obiskovalcev, pa še tuje bilo videti zvrhan koš tolerance in potrpežljivosti.
Resna umetnost, resni projekti in resna kultura je v preteklosti povzdignila Kostanjevico nad druge. Že nekaj časa pa ta podoba bledi in pojavlja se vprašanje, ali bo lastna narcisoidnost in stereotipnost zmagala ali pa bo premagana.
Uroš Abram
|—RECEPT ZA PRIPRAVO KONCERTA Josipe Lisac—,
Vzamemo:
500 m' prostora, primerno obdanega s 100 m srednjeveškega obzidja.
Predhodno se založimo z 1440 urami dobre volje in navdušenja, pokosimo 50 arov sosednjega travnika, potrkamo, obiščemo in se pogovarjamo s 76 potrebnimi, pomembnimi, tako in drugače vezanimi na prostor in vsebino. Zavrtimo in sprejmemo 532 telefonov.
To počnemo 60 dni.
Zadnjih šest dni kličemo telefonske številke vremenarjev, ker je izvedba strehe na prostoru nemogoča in preverjamo, kje krožijo oblaki.
Plačamo za mašo.
Nato 61. dan v kot izbranega prostora postavimo 60 m’ odra, 250 stolov, gledamo v nebo, ...
Upamo, prosimo, preklinjamo. Vemo in verjamemo!
Tudi zato, ker nisi sam.
Tu so Rok, Tina, Živa, Urška, ki informirajo, računajo, štejejo,
Saša, Žiga, Rok, ki delajo, postavljajo dvigujejo moralo.
Vse lažje prenašaš v oblačilih po Vesninih idejah.
Seveda Uroš vse to beleži s fotoaparatom.
Matej prispeva fante za red na parkirišču: Franca, Valterja,
Marjana, Jožeta, Robija.
Mladi z drzno idejo, ki si upamo in zmagujemo. Ekipa.
Začimba, ki dela jed posebno.
Hvala, staršem, ki so mi dali tisto nekaj, da znam kuhati.
Hvala, ekipa, ki ste bili za deset odstotkov prijaznejši, kot je treba. To je v resnici tisto, zaradi česar se svet vrti. Samo z vami je prišel uspeh!!
Gregor Jordan (vodja projekta)
Foto: Jani Zakšek
F
LISK
Josipinc fotografske portrete z odmevnega koncerta v Kostanjevici na Krki je 15.novembra 2003 v klubu Zvezda v Krškem razstavil Uroš Abram. Razstavljena dela so bila na ogled tudi v zagrebškem klubu Tvornica, kjer je Josipa ob 10.obletnici smrti prijatelja Karla Metikoša priredila koncert.
Foto: Uroš A hram
Predsta^it^ g<m>rice te
Na svetu poznamo ogromno načinov izražanja, od osnovnih, kot je govorjenje, pa vse do kompleksnejših izraznih sredstev, kot so slikarstvo, pesnjenje, glasba ter ples itd. Slednja pa sta tudi med najstarejšimi, saj je v naši naravi, da glasba manipulira naše telo.In tako pride do svoje najelegantnejše uporabe, ko z svojimi zlatoreznimi proporci v sodelovanju s četrto dimenzijo pokaže čustva. Pisalo seje leto 1989, koje skupina osnovnošolk Lucijo Kuntarič prosila za pomoč pri plesu. Po 14. letih zmešnjav, menjav in trdega dela, so se v soboto, 11.10., pionirke show deancea v Kostanjevica mestu odločile za nastop in popestritev preprostih ljudi. Projekt so imenovale » Plesni spektakel «. Ker imajo punce že precej izkušenj z nastopanjem doma in v tujini, so vedele kaj delajo in kako to izvesti. Za gostjo večera so si izbrale Rebeko Dremelj. Njen prihod na oder v »I vvanna be Britney Spears « imageu je bil bolj podoben parodiji kot pa humoristični točki. Vrhunec cinizma je dosegla z neusklajenim playbackom, v ritmih polpretekle zgodovine Ml'V-ja. Vendar, da si ne bo preprosto oko bralca mislilo, da je za to kriva površnost ali napake. Rebeka je prod. Če se punce gredo plesni spektakel, naj bo torej plesni in ne Rebekin. Če pa je bil na koncu še
Uroš Abram
vedno kdo navdušen nad njo bolj kot nad zvezdami plesa, je poskrbela z napovedjo zadnje točke, kjer so le nepismeni otroci skandirali z njo. Po njenem res patetičnem in obupanem moledovanju pa so se pridružili tudi nekateri odrasli. Vendar dosegla je svoje, čeprav seje morala osmešiti. Dokazala je, kaj je pripravljena žrtvovati za prijateljice. Le-te pa so z svojimi koreografijami, kostumi in lastnimi telesi ponovno dokazale, da se ples ne da izraziti ne z besedo ne z fotografijo ali zvokom. liile so paša za oči in nesporne zvezde večera. Pravi kontrast Rebeki. Pupe so, ne le prikazale enega boljših preformansov, ampak tudi, kako to predstaviti: »Če si siv in hočeš biti bel, se postavi poleg črnega in uspelo ti bo«. Ne le Rebeka, tudi dečve so profi. In kot vsak profi so tudi one imele plan B. V primeru, da Jih bo Rebeka zasenčila, so imele še vedno dva fanta, ki sta se» kao « pretepala na odru.
Kot smo rekli, simpatičen plesni spektakel, všečne deklice, zanimivo premišljen program. Upam le, da bodo okoliščine ugodnejše, da bo med takmi prireditvami imelo prste vmes tudi Turistično društvo Kostanjevica na Krki, ne le Turistično društvo Šentjernej, in da bomo priča kakšnim podobnim, še bolj drznim projektom.
(lostjc večera so bili svetovni prvaki iz Kazine in Rebeka Dremelj
Skupina Vivas; Andreja Jordan, Špela Simčič, Vesna Stevanovič, Janja Štokar
RAZST0NI PROGRAM GALERIJE BOŽIDAR JAKAC KOSTANJEVICA NA KRKI
OTO RIMELE - ILUMINACIIE in RISARSKI DNEVNIKI BOŽIPARIA lAKCA (november 1919 - september 1925)
Slikar Oto Rimele, kije slovenski javnosti znan tudi kot glasbenik (igral v zasedbah Laibach in Lačni Franc), se nam v nekdanji samostanski cerkvi predstavlja s svojimi minimalističnimi slikarskimi objekti - lesenimi konstrukcijami, kise konično ožijo proti steni, na katerih je napeto platno kot »lovilec svetlobe«. Slike so zelo premišljeno razporejene na izbrana mesta mogočne troladijske cerkve in tako, po besedah Mete Gaberšek Prosenc, »dinamična igra med naravno svetlobo, belino osrednjega dela podobe in močjo barvnega obstreta, izvirajočega iz poslikave robnih delov njenega telesa, postane nosilka spreminjajoče se zgodbe o času in njegovih svetlobnih premenah«. In naj nam bo dovoljeno tudi zaključiti z njenimi besedami: »Tišina lebdečih površin dialogu z mističnostjo spreminjajočih se odsevov na steni seje povezala s tišino prostora, za katerega je Marijan Zadnikar zapisal, da žari v svoji čisti, neobremenjeni lepoti.« Razstava je na ogled do 30. marca 2004.
Do konca oktobra pa j c v Lamutovem likovnem salonu odprta razstava, na kateri predstavljamo risbe iz risarskih dnevnikov Božidarja Jakca, dela torej, ki so nastala v zgodnjem obdobju njegovega ustvarjanja v času študija v Pragi, kjer je leta 1923 kot prvi Slovenec končal grafično specialko, pa po vrnitvi v r o d n o Dole n j s k o ter ob potovanjih po Evropi in Afriki leta 1925 je namreč prvič obiskal Pariz in Tunis. Jakac sam je imel do teh risb prav poseben odnos, zaradi svoje izrazne intenzitete pa so, kot piše dr. Milček Komelj v katalogu, ki spremlja razstavo, vzbudile pozornost tudi že med njegovi m i a k a d e m i j s k i m i sošolci. Ne gre torej le za
predstavitev risb kot študijskega gradiva za genezo bolj znanih grafik, ampak za predstavitev risb, ki so prvovrstne umetnine, enakovredne Jakčevim najboljšim grafičnim delom.
S predstavljeno razstavo se Božidar Jakac simbolično vrača v prostor Lamutovega likovnega salona, kjer je leta 1980 študijsko razstavil izbrana zgodnja dela v okviru razstave Leta iskanja in zorenja 1917 1927. Poudariti pa velja, da imamo, kljub temu, daje bilo nekaj risb iz Dnevnikov predstavljenih že pred triindvajsetimi leti, danes prvič priložnost ogledovati si Jakčeve risbe, ki sla jih z sestro Pepino tako skrbno uredila, v tako velikem obsegu, (ire namreč za
Prvo javno predstavitev Dnevnikov, ki jih je Galerija Božidar Jakac leta 2001 odkupila od Jakčeve žene Tatjane, ki je svojo bogato življenjsko pot zaključila ravno v dneh pred otvoritvijo.
Helena Rožman
Poleg predstavljenih razstav pa Vas vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 18. ure (november marec od 9. do 16. ure) vabimo tudi k ogledu stalnih zbirk.
Informacije:
07/4987008, 4987406 www.galeriia-bi.si Info(Ž7).galerija-bj.si
NOVI DONACIJI V GALERIJI BOŽIDARJA JAKCA
V sredo. K), decembra 2003, Je liorčićeveni grafičnem kabinetu Galerije Božidar Jakac potekala novinarska konferenca, na kateri je bila javnosti predstavljena donacija gospe Helge Kambič iz Ljubljane, kije Galeriji poklonila portreta staršev, Marije iti dr Ernesta Hamerschmidta / olje na platnu, delo akademika Božidarja Jakca, ter originalni izvod Slave Vojvodine Kranjske, Janeza Vajkarda Valvasorja. Nove pridobitve naše ustanove so, poleg donatorke, predstavili še dr Miha Glavan, vodja rokopisnega oddelka NUK in Bojan Božič, direktor Galerije Božidar Jakac.
Dr. Miha (Jlavan, Ilciga Kambič in Bojan Hožič
Portreta, nastala v letu 1941, sta odlični Jakčevi deli, posebej izrazit in likovno dodelan je portret gospe Marije 1 lamersehmidt. Pomenita nov prispevek k poznavanju Jakčevega opusa in bosta kot takšna uvrščena v stalno zbirko.
S podarjeno Slavo Vojvodine Kranjske smo v (jaleriji Božidarja Jakca pridobili primerek naše najobsežnejše knjige in ene najboljših te vrste v livropi. Janez Vajkard Valvasorje bil polihistor, ki je bil za časa svojega življenja redni član Kraljeve akademije v Londonu. Dr. (ilavan je njegovo delo označil kot spomenik izredne znanstvene
si
Turistično društvo Kostanjevica na Krki je v letu, ki se izteka, organiziralo tradicionalno Šelmarijo in Kostanjeviško noč, ob krajevnem prazniku pa Jesen na tamalem plac, ki je tudi že postala tradicionalno jesensko druženje krajanov kostanjeviške krajevne skupnosti.
V	okviru jesenske prireditve, tretjo nedeljo v oktobru, je najprej potekalo veslanje okoli otoka. V oblačnem vremenu (dopoldne je celo rosilo) seje prijavilo 6 moških in 2 ženski ekipi.
vneme, požrtvovalnosti in domoljubja. Celotno delo je zvezano v 4 obsežne volumne, formata 33 x 20.5 cm, ki skupaj vsebujejo 3532 strani in imajo še dodatno 24 slikovnih prilog. Med besedilom je 528 grafik. Napisano je v nemščini, da bi bilo dostopno čim številčnejšim takratnim bralcem, vendar vsebuje številna slovenska poimenovanja, predvsem mest, trgov, samostanov, gradov idr., pa tudi rastlin, posebnosti ipd. Podarjen izvod sodi med popolne primerke prve izdaje, kar pomeni, da delu, ki je bilo natisnjeno leta 1689, ne manjka niti en sam tiskan del. Knjiga je bila tiskana na ročno izdelan papir.
jesen na tamalem plac
V kvalifikacijskih vožnjah (I krog okoli otoka) s posameznimi štarti so bili med moškimi ekipami doseženi naslednji rezultati:
1. Malence (8:24), 2. Oehovec 1 (8:34), 3. Prekopa I (8:41), 4. Oštrc (9:05), 5. Orehovec 2 (9:12), 6. Prekopa 2 (9:53).
V kvalifikacijah med ženskimi ekipami pa so bili doseženi rezultati, ki so šteli že kot končna uvrstitev:
1. Malence (10:22), 2. Kostanjevica-celina( 10:24).
V finalni vožnji moških ekip so sodelovale prve tri ekipe. Start je bil skupinski, doseženi pa so bili naslednji rezultati:
1.	Malence (8:38), 2. Prekopa I (8:50), 3. Orehovec 1 (8:56).
France Vardjan je po zaključeni predstavitvi poudaril vrednost Valvasorjevega dela, ki še današnjim znanstvenikom služi kot neizčrpen vir podatkov, kar seje izkazalo tudi pri prenovi nekdanjega cistercijanskega samostana.
V	drugem delu konference je direktor Galerije Božidar Jakac predstavil programska izhodišča za leto 2004, ob tem pa podal tudi kratko analizo dogajanj v iztekajočem se letu.
Sicer pa so bili na predstavitvi poleg novinarjev prisotni številni gostje, s prav posebnim veseljem pa smo v galerijskih prostorih ponovno pozdravili gospoda Lada Smrekarja.
I jelena Rožman
Vlečenje vrvi je potekalo na tamalem plac. Prijavilo se je 6 moških in 2 ženski ekipi. Po prijavah je bil opravljen žreb. Lkipe v moški konkurenci so bile razdeljene v A in B predtekmovalno skupino, v ženski konkurenci pa je bila le ena tekma -Prekopa : Malence (O : 2). Pri moških je v vsaki skupini tekmovala vsaka ekipa z vsako, drugouvrščeni ekipi vsake skupine sta se uvrstili v tekmo za 3. mesto, prvouvrščeni pa v finale.
Skupina A: Prekopa 1, Oštrc, Prekopa 2
Skupina B: Orehovec, Jablance, Malence
Vrstni red: 1. Prekopa I
2. Malence
3. Oštrc
4. Orehovec
5. Jablance, Prekopa 2
Foto: Jani Zakšek
Foto: Jožica Cukajne ^oto: Alvea Babič
Vedoželjni malčki
ŠOLA ^ ŠALA
V okviru akcijc
»o^oAt^ina
141 živoi leta 2003«
SO učcnci 7.b razreda pod menlorslvom Jožicc Cukajne raziskovali Crni trn.
Popisali so 16 nahajališč v Kostanjevici in okolici. Opravili so številne meritve grmov, listov, cvetov in plodov. Poiskali so recepture o uporabnosti črnega trna.
Prirodoslovno društvo Slovenije je njihovo nalogo nagradilo s posebnim priznanjem z nagrado, ki sojo prejeli na svečani prireditvi 5.decembra 2003 v Ljubljani.
Mladi raziskovalci
P
a i jv mtamv... de^eb&mo. namteč!
Šolsko leto 2003/04je tako v slovenskem prostoru kot pri nas nekaj posebnega.
Gre namreč za leto, ko smo začeli s jrontalnim uvajanjem devetletke in ko so hkrati v nov program osnovnošolskega izobraževanja vstopili učenci prvega (šestletniki) in sedmega razreda (iz petega so prestopili v sedmi razred in nadaljujejo po programu devetletke). Hkrati vzporedno še vedno teče program osemletne šole (vanj smo letos v prvi razred sprejeli 29 sedemletnikov, ki bodo na devetletni program prešli v sedmem razredu).
Poleg prenovljenih učnih načrtov, novih pristopov k poučevanju in drugačnih poti do znanja prinaša nov sistem tudi novosti, kot so v prvem razredu predvsem hkratno delo dveh strokovnih delavk v razredu učiteljice in vzgojiteljice ter v sedmem razredu izbirni predmeti. Naši sedmošolci so si letos izbrali nemški jezik, računalništvo urejanje besedil, likovno snovanje I in šport za zdravje. Kot zanimivost naj povemo, da so učenci v sedmem razredu devetletke pri vseh predmetih ocenjeni številčno.
Seveda pa smo že usmerjeni na priprave za naslednje šolsko leto, ko bomo imeli devetletkarjev še več, v osmem razredu pa se bodo učenci srečali tudi z delno zunanjo diferenciacijo pri slovenščini, angleščini in matematiki. Več o tem pa prihodnjič.
Foto: Jani Zakšek
Sprejem prvošolčkov
^ 6e iudi
avcumo...
Prvi šolski dan je najmlajše šolarje pozdravil Pojoči kuhar, za sladek prestop v »tapravo« šolo pa je poskrbela velika torta.
Učenci četrtega razreda so od 8. do 13.septembra uživali v Nerezinah, kjer so se v šoli v naravi učili plavati, potapljati, veslati...
Vseh 26 udeležencev se je vpisalo med plavalce.
Prijetno popotovanje in nova spoznanja bodo vse leto v spominu osmošolcev, ki so po dvodnevni ekskurziji po Posočju, Krasu in Primorju uživali še v zabaviščnem parku Gardaland.
Letošji moto Tedna otroka je bil
^iiio inla^i - v’tipas(tx’anjii ineDfiafc inianiOfie ta^i.
7. oktobra smo za naše učence in malčke iz vrtca pripravili ustvarjalne delavnice in kakaoke.
Krajani ste našim osmošolcem pomagali, da smo zelo uspešno izvedli akcijo zbiranja starega papirja. Hvala vsem, ki niste pozabili na nas -zbrali smo kar 7000 kg papirja. Ponovno akcijo bomo pripravili spomladi!
ŠOLA^N
SALA
ŠOLA
[P
Naši učenci so nastopili na komemoraciji na pokopališču 21. oktobra in na osrednji prireditvi ob krajevnem prazniku, v šoli pa smo obeležili tudi dan reformacije.
SOIA^N 5aia
Poleg šolskih tekmovanj so se nekateri naši učenci že v jeseni udeležili tudi državnih tekmo vanj.Tako sta se Talmaj Marinč in Maja Bregar preizkusila v logiki na tekmovanju v Ljubljani.
IZkskur/ija 8. F^azrcda - pri Neptunovem vodnjaku v Kanalu ^<^^^ŠALA
movame
ŠOLA^V šala
Konec oktobra so se osmošolci pomerili v poznavanju sladkome bolezni.
19 učencev je pokazalo dobro znanje in osvojilo bronasto priznanje. Najboljši trije: Saša Gorenc, Kristina Gorišek in Anže Curhalek so se skupaj z mentorico Jožico Čukajne 22.11. 2003 udeležili državnega tekmovanja v Ljutomeru.
Vsi trije so uspešno zastopali šolo in osvojili srebrno priznanje.
^\ŠALA^0LA^N ŠALA ^OLA VIŠALA	$aLA^OLA^'ŠALA^LA^K $ALA ^LA^'ŠALA ŠOLA ŠALA ^O^A
Foto: Jani Zakšek
DRUŠTVO VINOGRADNIKOV KOSTANJEVICA NA KRKI
_^
Na zdravje!
“Na zdravje" jc izrek, je lepa navada in je želja, ki je verjetno največkrat izrečena na okoliških gričkih, posejanih z vinogradi. Tudi letos je tako in upamo, da še dolgo ne bo drugače.
Za nami je še eno, ne preveč prijazno leto, vsaj kar se tiče naravnih danosti,. Pestila nas je izjemno huda in dolgotrajna suša, ki je še posebej prizadela mlajše vinograde, pa tudi toči nismo ubežali.
Vsem ujmam navkljub smo, sicer mnogo bolj zgodaj kot običajno, grozdje le uspeli spraviti v kleti in ga predelati v vino.
Toda ta letina je tudi še kasneje, koje bila že v kleti, marsikomu delala sive lase. Nekateri so v njej odkrili "letino stoletja”, drugim je težave povzročala nizka stopnja kislin, pa še kaj bi se našlo.
Tako pregovor, ki je običajno veljal za dolenjske pivce, ki radi pregloboko pogledajo v kozarec, da jih je treba ob polnoči prebuditi, ker bi jim sicer prežrlo želodec, letos gotovo ne pride v poštev.
Mimo pregovora pa je resnica tudi to, da manjša vsebnost kisline pomeni tudi manjšo zaščito mošta in vina proti raznim kvarnim spremembam.
To smo žal lahko ugotovili na društvenem ocenjevanju mladih vin, ko je naša zaprisežena strokovnjakinja gospa Merlinova ugotovila napake v kar nekaj vzorcih. K sreči je bilo vzorčenje anonimno in je le lastnik vzorca vedel, da gre graja ali hvala njemu. Zelo poučna pri omenjenem ocenjevanju je možnost, da tudi vsak udeleženec poskusi ocenjevani
vzorec in skuša zaznati vonj in okus (dober ali slab), ki ga opiše strokovni ocenjevalec.
Da se še nikoli ni pilo tako dobro vino kot sedaj, je izrečena misel marsikaterega strokovnjaka enologa. Ob tem pa verjetno ni pretirana trditev, da je k dvigu kvalitete pripomogla tudi društvena dejavnost na področju izobraževanja in nenazadnje tudi s vzpodbujanjem tekmovalnega duha.
Za naše društvo je letos poleg ostalega tudi jubilejno leto, ker je minilo že polnih 10 let, odkar je nekaj zanesenjakov ustanovilo Društvo vinogradnikov Kostanjevica na Krki.
Danes šteje društvo preko 150 članov in marljivim članom ter prizadevnemu vodstvu gre zasluga za kar nekaj uspehov, ki jih je društvo vpisalo v 10-letne arhivske podatke.
Daje kvaliteta naše vodilo, ni iz trte izvito pravilo (ali pač), saj se lahko pohvalimo, daje naše društvo "dalo" kar 3 kralje cvička. Posebno priznanje gre pri tem družini Jarkovič, ki ima sama v lasti kar 2 naziva. Verjetno ni naključje, da je naš najstarejši član tudi gospod Jarkovič (oče in ded kraljev), ki sije s svojo prizadevnostjo in uspešnostjo na področju vinogradništva in kletarstva ob praznovanju 10-letnice prislužil naziv častnega člana društva. Poleg njega je bil naziv častnega člana podeljen tudi mentorju in vrhunskemu strokovnjaku, gospodu Darku Marjetiču, ki svoje znanje in
izkušnje nesebično seje med naše članstvo.
Ob pregledu lO-letnega dela seveda ne gre prezreti kostanjeviškega "Tedna cvička", ki ga je društvo organiziralo in uspešno izpeljalo že štirikrat zapored; morda ne vsem Kostanjevčanom v veselje; pa vendarle gre za zelo odmevno promocijsko in turistično prireditev, nedvomno koristno tako za širši okoliš kot tudi za samo mesto.
Če je verjeti zakonom tradicije, se bo Kostanjevica pripravila na praznik cvička tudi v prihodnjem letu in člani društva bomo po potrebi ponovno zavihali rokave. V tem primeru se moramo močno potruditi, verjetno s pomočjo mestnih veljakov, in pripraviti primeren prostor za degustacijo naših vin. Pravi ambient je za pokušinjo in promocijo vina vsaj tako pomemben kot lep in čist kozarec.
Tudi druženje je že tradicija v našem društvu, saj smo se v potrditev uspešne sezone skupaj z društvom DOMAčH KOLINE odpravili na izlet in strokovno ekskurzijo, tokrat {^o Savinjski dolini in nato k Štajercem, da bi ugotovili, kako uspešno je šla letina od rok njim. Visoko nad bistro reko smo v turistični kmetiji Špehovih poizkusili savinjski želodec, degustacijo vin pa nam je pripravila privatna klet Zlati grič v Slovenskih Konjicah in klet aktualne vinske kraljice v Virštanju. Vinarji smo imeli kaj poskusiti in pohvaliti, za mesninarje pa je bil želodec malo
Moderatorja Matjaž Jakše in Lea Marija Colarič, kralj cvička iTanc CJramc, predsednik društva vinogradnikov Stanc Tomažin in nagrajenec Peter Luštck
Foto: Jani Zakšek
Foto: Jani Zakšek
prepust in ne ravno po našem okusu. Seveda ima vsaka tradicija svojstven okus in zato tudi svojo veljavo.
In kaj reči za zaključek ? Še eno leto gre h koncu in samo želimo si lahko, da naslednje ne bo slabše. Čakajo nas čudni in nepredvidljivi časi, skrb vzbujajoči predvsem za večje vinogradnike, ki si s pridelavo vina služijo vsakdanji kruh. Velika Evropa bo potegnila svojo kopreno tudi preko naših gričev in samo od
nas bo odvisno, če bodo v bodoče ti grički še prijazni in dobrohotni, kot so danes, ali pa jih bodo prerasli »mega« vinogradi, brez zidanic, komercialno brez dvoma v prednosti, vendar ne taki, kot jih imamo mi radi.
Pa še enkrat na zdravje! In srečno v novem letu!
tajnik Rajko (lorenc
alvasorjcva knjižnica Krško ■
Valvasorjeva knjižnica obvešča, da bo v mesecu juliju in avgustu možna IZPOSOJA KNJIG vsak četrtek od 12. do 18. ure.
AKTIV KMECiGH ZE
Prireditev sta povezovala Mojca Abram in Primož Strajnar
Članicc Aktiva kmečkih žena Pod gorjanci so v sodelovanju s krško izpostavo javnega sklada za kulturne dejavnosti organizirale I .srečanje ljudskih pevcev Zapojmo pod Gorjanci. V goste so povabile še Fante z vasi iz Škocjana, Pevce z Rake, Kolednike iz Bušcčc vasi in že uveljavljeno pevsko družino Galič. V spontanem aplav/u občinstva nastopajočim pevcem je bilo čutiti, da si publika lakih prireditev še želi.
Po zelo uspelem nastopu pa smo imeli obiskovalci še priložnost poklepetati ob obloženih mizah raznovrstnih dobrot, ki so jih pripravile marljive kmečke gospodinje.
5. SREČANJE STAR£|ŠIH KRAJANOV KS KOSTANJEVICA N A
Tudi letos je Krajevna organizacija Rdečega križa Kostanjevica na Krki priredila srečanje starejših krajanov. Srečanja se je udeležilo kar 70 krajanov naše Krajevne skupnosti v starosti 75 let in več. Po uvodnem pozdravu predsednice Rdečega križa so se v prisrčnem programu predstavili učenci OŠ Jožeta Gorjupa. Z recitacijami, pesmimi in plesom pod vodstvom učiteljice Staše Jordan, na kitaro pa jih je spremljala učiteljica Pincolič Jožica, so popestrili naše druženje. Vse prisotne je pozdravila tudi predsednica Območne organizacije RK Krško Meta liabicht, ki seje prijazno odzvala našemu vabilu na srečanje.
Ob zvokih harmonike dijaka Jurija Drakslerja, s pesmijo in med klepetom je minil prijeten večer. Razšli smo sc s skupno željo, da se prihodnje leto ponovno srečamo.
V	sklopu novoletnega srečanja pa potekajo tudi obiski bolnih in invalidnih krajanov na domu in krajanov v Domu ostarelih občanov, ki jim naše delavke Krajevne organizacije RK z obiskom
prinesejo žarek spoznanja in veselja, da jih nismo pozabili.
Ob tej priložnosti bi se zahvalila vsem delavkam Krajevne organizacije RK Kostanjevica na Krki za njihovo požrtvovalno in predano delo te vsem članom RK, ki s svojimi prispevki in članarino pomagate uresničevati naše humano delo.
Stanka Černoša
Prijetno druženje v gostilni Žolnir
Foto: Jani Zakšek
KAPELICA GORNJA PREKOPA
Krajani Gornje Prekope so se 24. julija 2003 množično udeležili otvoritve nove kapelice. Pri izgradnji so sodelovali domačini, ki so za obnovo prispevali tudi finančna sredstva.
Botra kapele, ki jo je blagoslovil in maševal novomeški prošt Jože Lap, sta zakonca Škrhlin.
Več kot 200 obiskovalcev so domačini prijazno pogostili in jim v spomin za slovesnost podarili tudi spominsko fotografijo kapelice.
POLETTrE Z NAMI
Prebivalci Malih Vodenic in okolice so se 7.septembra 2003 veselili kot že dolgo ne.
Po večletni obnovi cerkve Marije Tolažnice žalostnih so le dočakali slovesen dan, ko je g. škof msgr Alojz Uran v obnovljeni cerkvi maševal in jo tudi blagoslovil.
Pred več kot 300 obiskovalci je slovesnost potekala v lepem vremenu in odličnem razpoloženju. Gospod škof seje vsem tistim, ki so se trudili, da je cerkev dobila novo podobo, zahvalil, posebne časti pa sta bila deležna cerkvena ključarja Franc Švalj in Jože Junkar, ki sta za posebne zasluge pri obnovi cerkve dobila posebno priznanje nadškofa in metropolita Franca Rodeta.
k
8AL0HAR^CEhfmBWB mjANJEViCANAtaua
ORAŽNOVA 12.
8311 KOSTANJEVICA NA KRKI
TEL. 070/882-007
Zbornik VEKOV TEK lahko kupite
V	pisarni Krajevne skupnosti, Ljubljanska cesta 7, vsak delavnik od 8. do 11. ure. Subvencionirana cena za krajane je 10.000,00 SIT, redna cena pa je 18.000,00 SIT. Info: 49-87-275, 041-929-619
Krajevni urad Kostanjevica na Krki
je od 14.07 2003 odprt vsak:
TOREK od 11.30 do 15.00 ure SREDA od 12.30 do 17.00 ure PETEK od 11.00 do 14.00 ure
49-81-414 UE Krško 49-87-007 KU Kostanjevica.
POLICIJSKA POSTAJA Krško, pisarna Kostanjevica na Krki,
uradne ure: vsako sredo od 15. do 17. Ure.
49-87-102, Kostanjevica, 49-21-092 PP Krško ali113.
KOSTANjEVIŠKE
NOVICE
Martin PETRETIČ s.p.
RENAULT	i
j;
Avto servis	\
Krška ccsta 4a, 8311 Kostanjevica na Krki, teL/fax: 07/49 87 276 \
LIPA
KOSTANJEVICA
TRSINAR
SLAVKU SINTIČU V SLOVO
Vsako slovo je težko, tako navidez dokončno, še težje. Nemara tudi zato, ker nas opomni na lastno minljivost in da jutri žal ni več možna izbira. Takrat ti postane žal, ker si stvari, odločitve, dejanja prelagal na jutri, ki ga ne ho več. Že dolgo tega sem pospravljala predal, kamor odložim stvari, s katerimi tisti trenutek ne vem natančno, kaj hi. Pod kupom nepomembnih papirjev sem našla fotografijo Slavka v fraku in s cilindrom na glavi, kako skupaj s prijateljem Tinetom maširata čez most. Neuničljiv tandem. Ko sta v mrzlih zimskih mesecih pozvonila na naših vratih, si vedel, da se bliža tisti najbolj nor, najbolj naš, kostanjeviški čas v letu. To fotografijo mu moram dati, sem si rekla, saj je bil ponavadi ravno Slavko tisti na drugi strani fotoaparata in je na ta način za vse nas ohranjal zgodovino. Bom jutri, sem si rekla. Zdaj na žalost ne najdem niti fotografije več.
Zgodovina Pihalnega orkestra Kostanjevica na Krki bo vselej neločljivo povezana z Slavkom. Takrat, v hladni senci na vrtu v Hramu pred 12 leti je le malokdo verjel v uspeh ideje o ustanovitvi Pihalnega orkestra. Slavko ni dvomil nikoli. Zato mu tudi ni bilo težko potrkati na premnoga vrata, vrata vaših domov, vrata direktorja v Lipi, vrata na občini, vrata na Krajevni skupnosti in pridobivati simpatizerje, podpornike našega orkestra in to vseh 12 let. Nikoli mu ni bilo težko zastaviti besede, narediti kilometra več, potrkati na še ena vrata. Ker je imel to našo »plehmuzko« rad. Zato je tudi večkrat govoril: »Fantje, ne se kregat, skup moramo stopit, sicer bo šlo vse k vragu.« Predvsem, koje debata v orkestru postala zelo vroča. Je že vedel, zakaj tako govori.
Slavko je rad pripovedoval zgodbo o svojem Mercedesu. Vse življenje sije želel, da bi vozil Mercedesa. A ravno, ko mu je uspelo zbrati dovolj prihrankov, so ga podražili. In tako znova in znova. Mogoče pa mu je bila tudi zaradi tega tako pri srcu tista njegova: »Jaz pa moje staro kljuse..« Slavko nas je večkrat spomnil, da so ljudje, ko je hodil od vrat do vrat in zbiral sredstva za orkester, rekli: »Pa še pridite, bomo še dali.« Pa nismo in to ga je jezilo. In nismo, ker smo mislili, da imamo njega, da imamo jutri, ki ga zdaj ne bo več.
A verjamemo da.
Ni smrt tista, ki nas ločuje in ne življenje, kar nas združuje so druge vrline, ki nas povezujejo Ne glede na daljavo in čas.
za Pihalni orkester Kostanjevica na Krki
Lidia Černoša
Zahvala
Ob smrti mojega moža sc zahvaljujem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in rože.
Naj lepša hvala govornikoma za poslovilne besede ob grobu, Pihalnemu orkestru za žalne koračnice, pevcem za zapete žalostinke in gospodoma Drobniču in Mrvarju za pogrebno mašo.
Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku.
Milena Sintič
Za nami je pestro, naporno, a tudi nadvse uspešno leto.
V	letu, ki je pred nami, so skrite želje, cilji, drzne sanje in
Praznovanje 10 - letnice delovanja Pihalnega orkestra
Pridružite sc nam ob dnevu državnosti na tradicionalnem, letos že
10. Božično-novoletnem koncertu,
26.12.2003, ob 19. uri v domu kulture
50 LET RIBIŠKE DRUŽINE KOSTANJEVICA NA KRKI
ZGODOVINA RD KOSTANJEVICA NA KRKI
Ribiška družina Kostanjevica na Krki jc bila ustanovljena leta 1953 kot naslednik z dekretom ukinjene Ribarske zadruge Krško, ki jc do takrat združevala ribiče v porečju Save od Radeč do hrvaške meje. Naši ribiški družini je takratni Okraj Krško dodelil v upravljanje reko Krko od mostu v Mršeči vasi do izliva potoka Sušice v Krko pri Podbočju z vsemi pritoki na tem delu. Gorvodno z reko Krko gospodari RD Novo mesto, dol vodno pa RD Brežice. Na čelu skupine krajanov, ki sije prizadevala in tudi ustanovila ribiško družino, je bil Edi DVORAČIZK, omeniti pa moramo tudi prizadevne člane bivše Ribarske zadruge Krško; Hmila 'I RŠBLIČA, Jožeta DOLMOVIČA, Staneta VODOPIVCA, Štefana TANČAKA, Karla KUNTARIČA, Antona KUHARJA in druge. Za prvega predsednika so člani izvolili Tidija DVORAČKA, ki je to dolžnost opravljal polnih 15 let do deccmbra 196S. Z oblikovanjem ribiške družine 1953. leta so se v njo vključevali krajani, ki so si želeli lepe in (takrat še) neokrnjene narave ter ribolova. Od prvotnih 20 članov se je število povzpelo na 156 polnoletnih članov in 13 mladincev v letošnjem letu. Odgovorno delo predsednika ribiške družine so do sedaj opravljali: lidi DVORAČHK, S red oj e BHŠliVlČ, Janez MESP:SN1:L, stane ŽABKAR, Franci CURHALRK, Jože ČliRNOŠA in Jože ZAGORC.
preživljanja prebivalstva že v prazgodovini, kar dokazujejo izkopanine v ilirskih grobiščih (gomilah) ob bregovih Krke. Med zanimivimi najdbami so tudi bronasti trnki, ki so jih uporabljali davni prebivalci.
Pred 11. svetovno vojno so si pravico do ribolova lastila gospoda pa tudi zakupniki in ribarska društva. Eden takih zakupnikov je bil tudi Jože MEDVEN, katerega se še spominjajo naši najstarejši člani. Kot zakupnik seje preživljal z ribolovom in, med drugim, tudi dovoljeval ribolov v teh vodah. Z njim je tudi povezana zgodba o ulovu naj večjega soma (po naših podatkih) in sicer težkega 74 kg in dolgega preko 2,5 m. Med vojno so italijanski okupatorji Krko ropali z dinamitom in drugimi sredstvi za masovno morjenje rib. Malo boljše je bilo po letu 1943, ko so področje zasedli Nemci. Takoj po vojni so se ribiči kar nekoliko bali ribolova v Krki, saj so okupatorji ob umiku v reko zmetali mnogo orožja, granat in streliva. Ribolov je ponovno zaživel ko so
Najodgovornejše naloge trenutno opravlja
ZACjORC Jože - predsednik KOZOLE Ivan - podpredsednik HOČEVAR Robert - tajnik SALMIČ Danica - blagajnik (zunanji član)
BAJC Bojan - gospodar MASNEC Milan FABJANČIČ Ivan
Izvršni odbor RD v sestavi:
PODBRŠČEK Robert CiLlI lA Janez PALČIČ Anton MACEDONI Miran VANIČ Miran KAVŠEK Stane KEGLJEVIČ Aleš PUNČUH Boštjan
Sama ustanovitev ribiške družine še zdaleč ni bil začetek organiziranega ribištva ob Krki. Ribolov na tem območju je bil eden od virov
varnostne sile očistile Krko in seje ustanovila Ribarska zadruga. V petdesetih letih (po ustanovitvi ribiške družine) je bilo najprej
Srcdoic Bešcvić, Jože Hodnik in Stanc Žabkar s kapitalnim somom
potrebno premagati vse organizacijske težave, se prilagoditi novim predpisom in sc vključevati v enoten razvoj ribištva na Slovenskem. RD Kostanjevica na Krki se je povezala z ostalimi ribiškimi družinami na tem območju v Zvezo ribiških družin Novo mesto, ki je združevala ribiške družine Črnomelj, »KOLPA« iz Metlike, Novo mesto, Brežice, lircstanica-Krško, Sevnica, Podčetrtek in Kostanjevica na Krki, torej pisano druščino ribičev iz Posavja, Dolenjske in Bele krajine. Z razvojem ribištva in spremembami predpisov so sc dolžnosti ribiških družin povečevale. Skrbeti je bilo potrebno za vzdrževanje obstoječega staleža rib, za preprečevanje krivolova, za izobraževanje ribičev in podobno. Za normalno delovanje družine so bila potrebna tudi denarna sredstva, ki so se porabljala za nakup potrebne opreme. Ribiči so se znašli na razne načine. Ob članarini so se sredstva pridobivala z organiziranjem raznih družabnih srečanj ribiških veselic.
V	začetku sedemdesetih se je pokazalo, da zaradi onesnaževanja voda ribolov v reki Krki upada. V ribiški družini sc je začelo razmišljati o gradnji gojitvenega ribnika, kakor tudi o gradnji ribnika.
Foto: Arhiv RD
v katerem bi omogočili ribolov v času lovopusta v reki Krki. Za gojitveni ribnik smo našli zemljišče, kjer je bil ribnik že v srednjem veku inje služil za gojitev rib (predvsem krapov) za potrebe cistereijancev iz bližnjega kostanjeviškega samostana. Odločili smo se, da v njem gojimo le krapa luskinarja in linja. Mladice krapa vlagamo v »komercialni« ribnik, ki smo ga izgradili v Karlčah, mladice linja pa v reko Krko. V zadnjih nekaj letih smo s prizadevanjem uspeli postaviti tudi ribiški dom pri ribniku v Karlčah, katerega pa je potrebno še dokončno urediti.
ZGODOVINA TEKMOVANJ
V drugi polovici petdesetih so ribiške družine pričele z organiziranjem tekmovanj v lovu rib s plovcem. Tudi naša ribiška družina je oblikovala več ekip, ki so tekmovale v mnogih krajih naše domovine in beležile odmevne rezultate.
Leta 1969 smo organizirali prvo srečanje slovenskih ribičev na katerem je sodelovalo več kot 140 tekmovalcev v lovu za najtežjo ribo in preko 90 tekmovalcev v lovu rib s plovcem za pokal Kostanjevice na Krki. To tekmovanje smo organizirali v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda in ga popestrili z veliko ribiško veselico. Zaradi uspešne izvedbe tega srečanja smo še isto leto gostili tudi državno prvenstvo SFRJ v lovu rib s plovcem za člane, članice, mladince in pionirje. Tekmovale so ekipe iz vseh takratnih republik in pokrajin razen s Kosova. Lovna mesta so bila postavljena povsod okoli otoka. Državno prvenstvo Sh’RJ v lovu rib s plovccm smo ponovno vzorno organizirali leta 1977 ob pomoči članov naše in sosednjih ribiških družin.
V samostojni državi smo leta 1993 (ob 40-letnici naše ribiške družine) organizirali II. državno prvenstvo v lovu rib s plovccm za člane in članice z udeležbo več kot osemdesetih tekmovalk in tekmovalcev iz vseh zvez ribiških družin. Tekmovanje je
potekalo na novi tekmovalni progi v Jerovcah.
Glede na vzorno organizirana domača tekmovanja in bogate tovrstne izkušnje smo se konec devetdesetih odločili pri mednarodni organizaciji športnih ribičev na sladkih vodah F.l.P.S.-ed vložiti kandidaturo za organizacijo svetovnega prvenstva v lovu rib s plovcem za ženske. Dodeljena nam je bila organizacija 9. svetovnega prvenstva v lovu rib s plovccm za ženske, ki je potekalo od 19. do 25. avgusta 2002 na tekmovalni progi v Jerovcah. Na tekmovanju je sodelovalo 18 ekip, in sicer reprezentance Anglije, Avstrije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Češke, Finske, Francije, Hrvaške, Italije, ZR Jugoslavije, Luksemburga, Madžarske, Nemčije, Poljske, Portugalske, Južne Afrike, Romunije in Slovenije. Slovenija je prvič organizirala ribiško tekmovanje na takem nivoju in dogodek je bil izjemnega pomena. Glede na odzive sodelujočih smo se ribiči RD Kostanjevica na Krki ob pomoči članov sosednjih ribiških družin izkazali kot dobri organizatorji in gostitelji.
PORIBL)AVAN|E
Kot vse ribiške družine se tudi ribiška družina Kostanjevica na Krki pri svojih močeh trudi ohraniti ribjo populacijo v svojem revirju na kar najvišjem nivoju. V skladu s sprejetimi srednjeročnimi ribiško-
TEKMOVALNA PROGA V JEROVCAH
Tekmovalna proga v Jerovcah pri Kostanjevici se razteza v skupni dolžini cca 1500 m ob desnem bregu naravne struge reke Krke, Prične se takoj za dcročinami nasproti brodišča na Ulici talcev 20, konča pa se pred plitvino pri vasi Kariče. Po besedah tekmovalcev in tekmovalk, ki sojo imeli priložnost preizkusiti, je ena naj lepših naravnih tekmovališč v lovu rib s plovcem v Evropi.
Globina na tekmovalni progi je povprečno 4 do 5 metrov (15 m od brežine tudi do 6 m), kar pa je predvsem odvisno od trenutnega vodostaja. Širina struge je povprečno 35 40 m. Reka Krka je na tem območju naseljena s platnico, zeleniko, rdečcoko, ploščičem, klenom, mreno, ogrico, ščuko, somom. Ulov je lahko zelo različen, kar je vsekakor odvisno od množice pogojev predvsem vodostaja reke in vremena. Posamezni tekmovalci, ki so lovili na tekmovalni trasi, se lahko pohvalijo z ulovom preko 20 kg rib v treh urah tekmovanja.
gojitvenimi načrti sc izvajajo vlaganja predvsem avtohtonih ribjih vrst v športno-ribolovne in gojitvene vode. V »komercialni« ribnik v Karlčah vlagamo predvsem gojenega krapa za »pod trnek«, v
Ribnik v Karlčah pozimi
16
KOŠTAN)EVIŠKE NOVICE • DECEMBER 2003
Salmonidne potoke (Studena, Obrh, Sušica, Lačni potok) pa vlagamo mladice potočne postrvi. V Krko se vlagajo avtohtone vrste: platnica, linj, ploščič, podust in druge. Za ekstenzivno vzrejo ciprinidnih vrst smo uredili ribnik pri Gradu, kjer vzrejamo krapa in linja v naravnih pogojih. Vsakih nekaj let se ribnik
izprazni, mladice krapa vložimo v ribnik Kariče, mladice linja pa v reko Krko.
V gojitvenem potoku Skradnja vzrejamo potočno postrv od zaroda do dveletnih mladic, ki jih ob kupljenih mladicah vložimo v salmonidne potoke. S številkami prikazano, izgleda takole:
1.Vlaganje avtohtonih vrst rib v reko Krko
	KOLIČINA (kosov)							
LETO	Linj	Ploščič	Platnica	Podust	Som	Klen	Ostri ž	Ščuka
1987					30			
1993					50	400		
1998						130		
1999						125		
2000	830							
2002		360	1050	850				
2003	310						30	zarod
2.Vlaganje enoletnih mladic potočnice v salmonidne potoke
		COLIČINA (kosov)		
LETO	STUDENA	OBRH	LAČNI P.	SUŠICA
1991	170			
1993		660		
1994	250			300
1995	450	350		
1996	350	350	200	
1997	120	120	110	
2000	450	350	300	
2001	420	350	150	100
2002	600	400	200	200
2003	30	300	300	300
3.Vlaganje krapa v komercialni ribnik Kariče
	KOLIČINA		
LETO	KRAP	LINJ	AMUR
1984	100 kg		
1986	400 kg		
1987	500 kg	100 kg	
1988	1000 kg		
1990	500 kg		
1991	600 kg		
1992	500 kg		
1993	600 kg		
1995	1300 kg		
	KOLIČINA		
LETO	KRAP	LINJ	AMUR
1996	600 kg		
1997	1000 kg		
1998	1000 kg		
1999	600 kg		
2000	560 kg		
2001	540 kg		
2002	1000 kg		40 kg
2003	500 kg		
OPOMBA: Številke navedene v tabelah so povzete po arhivskih podatkih oziroma so prepisane iz evidenc izvrševanja letnih načrtov gospodarjenja!
ČLANSTVO
V	letošnjem letu RD Kostanjevica na Krki šteje 157 polnoletnih članov in 12 mladincev in pionirjev. Zadnjih nekaj let je opaziti upadanje števila članov, kar je problem tudi v drugih ribiških družinah. Vsekakor je to izziv s katerim se bomo morali spopasti tudi v naši družini in poskušati pritegniti predvsem mlade ribiče.
Obenem se RD Kostanjevica na Krki lahko pohvali z razmeroma visokim številom ribičev, ki so opravili osnovni izpit za ribiškega čuvaja, gospodarja, izvajalca eicktro-ribolova ali za sodnika na tekmovanjih v lovu rib s plovcem:
- gospodarji	10	članov
- ribiški čuvaji	13	članov
- sodniki na tekmovanjih
v LRP	15	članov
- izvajalci elektro-ribolova	2 člana
IZOBRAŽEVANJE
Izobraževanje članov je tudi ena osnovnih smernic delovanja RD Kostanjevica na Krki, kajti zavedamo se, da se le izobraženi ribiči lahko uspešno kosajo z vedno večjimi izzivi, ki jih prinaša nova zakonodaja na področju voda in ribištva.