DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: M&rilbor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celi e, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dlom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Dim.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaika beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stan. pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust, Čekovni račun: 14.335. — Reklamacij« s« ne {rankir&jo,
Štev. 97.	Sobota, 29. novembra 1930.	Leto V.
Velik proces v Moskvi
Obtoženih osem inteligentov. — Komunistične organizacije zahtevajo njih
usmrtitev. — Gorky za Stalina.
Senzacionalni proces v Moskvi se vrši v veliki dvorani, v kateri ima prostora 15 000 oseb. Sodišče sestoji iz treh sodnikov.
Glavnih obtožencev je osem, in sicer:
1. Leonid Ramsin, profesor moskovske tehniške visoke šole.
2. Ivan Kalinnikov, namestnik predsednika industrijskega oddelka.
3. Viktor Laričev, predsednik sekcije za kurivo v gospodarski komisiji.
4. Nikolaj Čarnovski, profesor tehniške šole, predsednik znanstve-no-tehničnega sveta najvišjega narodnogospodarskega sveta.
■5. Aleksander Fjedotov, predsednik kolegija za znanstvo v tekstilni industriji:
6. .Sergij Kuprijanov, tehnični direktor organizacije tekstilne industrije v vrhovnem svetu.
7. Vladimir Očkin, znanstveni tajnik v tehničnem zavodu.
8. Ksenofont Sitnin, inžener tekstilnega sindikata.
Državni pravdnik Krilenko dolži obtožence, da so osnovali organizacijo proti sovjetskemu gospodarstvu že od leta 1926. Priznali so, da se ne strinjajo z duhom vladavine ter so širili sovraštvo proti obstoječemu redu. Obtožnica trdi, da so mnoge gospodarske in politične krize povzročili obtoženci.
Prva seja zarotnikov se je vršila izpočetka leta 1927 v Laričevi pisarni. Nadaljnja ponovna posvetovanja šo imeli zarotniki v raznih uradnih prostorih gospodarskih komisij. Sejam so prisostvovale osebe, ki so bile že v prejšnjih procesih obsojene. Vodilni duh tega gibanja, inž. Chrenni-kov, je umrl v preiskovalnem zaporu.
Zarotniki so hoteli osnovati meščansko demokratično republiko, za katero so bili že določeni »ministri« Prevrat so hoteli izvesti z vojaško diktaturo pod vodstvom bivših cari-stičnih generalov Lukomskega ali Palčinskega. Veleposest in obrate so hoteli vrniti prejšnjim lastnikom. Ve-iekmete pa odškodovati z odkupom zemlje.
Potovali so obtoženci v Berlin,-Pariz in London ter tam sklepali zveze z emigranti in gospodarskimi krogi, ki so potem ovirali rusko gospodarsko politiko. Namen je bil, izzvati obmejni konflikt ter pričeti z akcijo že v letu 1930. V zadnjih letih so zarotniki izrabljali svojo pozicijo v ta namen, da so oškodovali zgradbo sovjetskega gospodarstva ter zlasti tudi sabotirali petletni gospodarski načrt. Obenem so zanesli duha upornosti v vojsko z inozemskim denarjem.
Obtožnica pravi, da so obtoženci deloma, vsaj Ramšin, Čarnovski in bjedotov, svoje delovanje priznali.
Spričo procesa je komunistična stranka pozvala strokovne organizacije, da sprejmejo ostre resolucije proti zarotnikom ter zahtevajo smrtno obsodbo. Oglasil se je tudi pisatelj Maksim Gorky, ki v posebnem pismu opozarja na grozečo krvavo vojno ter poziva delavce in kmete, da spo-de ruske emigrante in kapitaliste iz svojih držav, ki so nameravali izvesti v letu 1930 ali 1931 roparski napad na sovjetsko Unijo. Končno poživlja žene in matere, da protestirajo proti nameravanemu pobijanju človeštva. Protestirati bi morali tudi oni intelektualni »humanisti«, ki so nedavno
Nižje plače, nižje cene blagu,
Plače znižujejo, cene pa, pravijo, da bodo »avtomatično« padle.
To je najnovejša parola Mussolinija. Z isto parolo stopajo na dan meščanske stranke zlasti v Nemčiji in še po nekaterih državah.
Mi zremo z nezaupanjem na to parolo. Dvomimo, da bi bila iskrena. Ne, celo prepričani smo, da ni iskrena, ker opažamo, da se predvsem zahteva znižanje delavskih, name-ščenskih in uradniških plač. Potem šele delno znižanje cen blagu s potuhnjenim tolažilom, da bodo cene avtomatično padle, če mezdni človek ne bo imel denarja, da bi toliko kupoval. Tako tolažijo konsumente.
Vidimo pa. da se mezde znižujejo po 12 do 15 odstotkov, cene blagu pa po 5 do 10 odstotkov. Tu nastane povsem enostavno vprašanje, ali se s tem razlika med kupno in prodajno ceno poveča ali zmanjša? Jasno je, da se razlika poveča in da imajo s tem prodajalci večji dobiček. Pomaga se torej rentabiliteti kapitala, poslabša se pa socijalni položaj konsumentov.
Na videz je to torej privlačna fraza, ki pa toliko časa ne more imeti haska, dokler se dobički producentov ali prekupcev ne porabijo v prid konsumentov. Izkoriščanje vede v socijalno katastrofo, ki privede s seboj vse težke posledice družabnega življenja.
Opozarjamo na nedavno demagogijo z demokracijo. Pravili so, da je demokracija za državne uprave obrabljeno, zastarelo sredstvo, dasi noben pameten človek ne more biti za to, da bi se sam izključeval iz sodelovanja v javnem življenju. Gospo-
da, in ta je kapitalistična, je zato proti demokraciji, ker noče po demokratičnih načelih priznavati pravic onim, ki jih nimajo. Družba bi se pravičneje urejevala, če bi v javni upravi veljala popolna demokracija. Demokracija zahteva enakopravnost in če bi tej ugodili, bi izgubili svoje predpravice. Demokracija je obrabljena stvar, ker družabni red noče deliti pravic z narodom. To je pravi vzrok demagogije z demokracijo.
Prav enako je s sedanjo inicija-tivo o znižanju mezd in cen blagu. Povojno gospodarstvo je v krizi, ne zaradi visokih mezd delavcev in nameščencev, ki so znatno nižje kakor pred vojno, ampak zaradi povojnih razmer in vojnih dolgov, zaradi neurejene produkcije in distribucije. Organizacije ni. Če se hoče doseči v tem rmislu izboljšanje gospodarskega položaja, potem se mora predvsem omejiti razlika med vrednosljo produkcije in prodaje, ne pa to razliko še povečati v interesu kapitala in v škodo konsumentu.
Važ no nalogo ima delavstvo v tem vprašanju. S propagando, s kakršno so motili svet zoper demokracijo, s tako propagando hočejo tudi tukaj na zvijačen način pridobiti zase — profit.
Nedvomno smo za akcijo znižanja cen blagu. Ne moremo pa biti za to, da se plače znižujejo bolj, ko davno še niso dosegle predvojne paritete, ker je laž, da bi se cene avtomatično znižale in zakaj naj bi se to zgodilo na račun že itak praznih delavskih želodcev.
Boj fašizmu!
Demokracija v obrambi bo vračala šilo za ognilo.
V soboto zvečer je govoril na prireditvi Reichsbannerja v Berlinu policijski predsednik Grzesinski. Spominjal je na resnost položaja ter rekel, da bi ravnal brez čuta odgovornosti, če bi jasno ne povedal, da preti nevarnost. Nacijonalni socijali-sti so zmešani gobezdači, torej niso prav posebno nevarni. Veliko večia je nevarnost za narod in državo, da velik del meščanstva in tudi del delavstva zapada v nekaki paniki vplivu teh ljudi in postaja tako nezavedno pomoč in orodje fašistične protirevolucije.
Govorim o pomočnikih fašizma in tu moram omeniti komunistično stranko. Kar je ta stranka vse sto-lila v dvanajstih letih za oslabitev in razcepitev republikanske fronte, zlasti ^ fronte delavskega razreda, je najbolj zločinski kapitel zgodovine. Komunisti preskrbujejo fašiste z materijalom za njih propagando.
Meščanstvo podpira fašizem iz sovraštva do socijalne demokracije,
ne ve pa, da vrši samo nad seboj s tem socijalni in politični samomor. Sodelovanje s soc. dem. je edini izhod.
Nemški fašizem skriva v sebi največje nevarnosti za narod. Nemčija in Italija. V Nemčiji italijanska diktatura ni mogoča. Pretresljaji bi bili za Nemčijo prehudi; vedli bi do meščanske vojne.
Že do danes je fašizem Nemčiji silno škodoval; omajal ji je kredit, zaupanje inozemstva, našo zunanjo politiko onemogočil in povzročil razdiranje v naši notranji politiki. Z vsem tem se mora napraviti konec in obvarovati ime Nemčije.
Postati moramo bolj aktivni. Doprinesti žrtve. Naš boj velja nasprotnikom republike, naša bojevitost se mora ojačiti, da postane močnejša kakor vse ovire. To prisezimo danes n3- tej slavnosti, ko je naša republikanska bramba prejela novo zastavo.
Na Madžarskem bodo volili.
Volitve pred božičem.
Splošne volitve na Madžarskem se bodo vršile dne 21. in 22. decembra t. 1.
protestirali proti kaznovanju, ko še niso poznali sramotnosti zločina.
Tako poročila.
Proces bo zanimiv. Izid pa je že danes gotov.
Delna kriza v nemški vladi.
Kapitalisti ne prenesejo socialističnega vpliva.
Iz nemške državne vlade je izstopil na zahtevo gospodarske stranke justični minister dr. Bredt. Gospodarska stranka je sumila, da ima nanj vpliv socijalna demokracija. — Gospodarska stranka se bo morala tudi tega navaditi, ker vpliv socijalne demokracije narašča.
Lep volilni uspeh slovenskih socijalistov v Ameriki.
V Milwaukeeju izvoljenih 9 socialističnih poslancev in dva senartorja.
»Prosveta« poroča iz Chicage:
Prvi slovenski socijalistični reprezentant v Ameriki bo sedel v po-stavodajni zbornici v Wisconsinu. John Ermenc, slovenski socijalistični kandidat za poslanca v 5. distriktu postavodaje v Wisconsinu, je bil v torek, dne 4. novembra 1930, izvoljen. Prejel je 1781 glasov in njegova večina znaša 216 glasov nad njegovim protikandidatom, Poljakom in demokratom. Z njim vred je bilo izvoljenih devet socialističnih poslancev in dva senatorja v Milwaukeeju za državno zbornico. Novoizvoljeni senator je Polakovvski, drugemu pa še ni potekel mandat.
Nadalje je zmagal socijalistični kandidat za šerifa (sodnika) Al Ben-son z večino okrog 5000 glasov; dobil ie približno 48.000 glasov.
Socijalistična kandidata za kongres v 4. in 5. distriktu sta ostala v mali manjšini. Dolgo časa je kazalo, da bo izvoljen Sheehan v 5. distriktu (ki ga je dolgo let zastopal pokojni Berger), a končno ga je porazil republikanec Schafer z okrog 700 glasovi večine.
John Ermenc je štajerski Slovenec iz Savinjske doline in v Ameriki je že okrog 30 let. V socijalistični stranki se udejstvuje že dolgo let.
Socijalistični poslanci izvoljeni tudi
v Newyorku in v Pensilvaniji.
Pri volitvah v torek, dne 4. novembra so bili v Newyorku izvoljeni 3 socijalistični poslanci v državno zbornico, v državi Pensilvanija pa dva.
Velja Vukičevič umrl.
V četrtek, dne 27. novembra t. 1. je umrl v Beogradu Velja Vukičevič, bivši dolgoletni radikalni poslanec in minister. Po Pašičevi smrti je postal predsednik radikalnega poslanskega kluba in tudi ministrski predsednik. Po krvavih dogodkih v Narodni skupščini, junija 1928, ko je Puniša Račič streljal na radicevske poslance, je Vukičevič demisijoniral in je postal ministrski predsednik dr. Korošec. Dejanski šef vlade pa je ostal še nadalje Vukičevič. Kot poslanec radikalne stranke je imel vse dobre in slabe lastnosti radikalnih strankar-jev, gotovo pa je bil trdnega demokratičnega prepričanja. Svoj čas je veljal za vplivnega zaupnika na dvoru. V zasebnem življenju je bil skromen človek in tudi človek čistih rok. Bil je velik lovec in ribič, s čimer ga je rajnki Radič večkrat dražil. Po 6. januarju je postal pasiven.
Prelat želi ugonobiti socijalne demokrate.
Dr. Seipel je v pondeljek predložil krščanskim socijalcem dolga pravila, po katerih naj bi se ustanovila protimarksistična stranka. Pravila so duhovno delo avstrijskega zunanjega ministra dr. Seipla. Prikrojena so tako, da se stranka na marksistične predloge sploh ne bi smela ozirati. Marksiste bi smatrala kot nedržav-ljane. Dr. Seipel se je tukaj zmotil, ker parlament ne sklepa o marksizmu in protimarksizmu, ampak o političnih in gospodarskih vprašanjih. Ta so pa konkretna, ne abstraktna.
Ruški kmeti so siti tiaianstva
na posestvu italijanskega državljana grofa Zabeo na Fali. — Za agrarno reformo.
Grof dr. Zabeo Alfonz, italijanski državljan, veleposestnik in grajščak na Fali poseduje 156 ha polja, 55 ha (pašnikov in 4198 ha gozdov. Na vseim tem ogromnem posestvu zaposluje grof samo dve osebi, in sicer ‘oskrbnika ter enega šafarja. To zemljo obdelujejo že »d davnih časov mali kmeti odnosno kočarji, iki .morajo zato veleposestniku na različne načine plačevati najemnino. Nekateri kmeti morajo dajati polovico pridelkov veleposestniku, drugi morajo letno dfelatj na njegovi zemlji po 30 dni.
Dejanski so o<dnošaji kmetov v občinah Ruta, Rumen, Fala, Činžat in Ruše do veleposestnika nespremenjeni, kakor so bili v doibi obvezne tlake pred 1. 1848, ko je 'bila tlaka kalkor 'pravijo, odpravljena.
V okolišu grajščinc italijanskega grofa na Fali je naseljenih nad 150 najrevnejših kmečkih družin, katerih večina nima niti svoje bajte, a se živi izključno le od poljedelstva. Veliko jih stanuje v napol podrtih graščinskih kočah. Štiri take bajte so se že ipodrle, iker jih grof ni hotel dati ipopraviti. Kočarji kot najemniki pa seveda nimajo sredstev.
Vse to stanje je prebudilo okoliške male kmete, ter jih spomnilo na to, da obstoja v Jugoslaviji zakon o aigrarni reformi. Vedoč, da so ta zakon pred leti izdelali oni, ki so sami imeli največ zemlje, ki spada pod omenjeni zalkon, in računajoč s tem, da se je stanje med tem predrugačilo ter se povsod povdarja naiprej narodno iblagosta-nje, so v tej dobri veri upali na uvidevnost oblasti, da se bo ta ogromna zemljišča razdelilo med one kmete, ki to zemljo faktično obdeluje jo.
V tem pogledu se je sicer od strani oblasti že nekaj ukrenilo, vendar ne v polno zadovoljstvo agrarnih interesentov. Okrožni agrarni urad je izvršil na veleposestvu grofa Zabeo reambulacijo ter izdelati odlok o končni utrditvi agrarnih objektov. Iz tega odloka je razvidno, da se razlikuje dejansko stanje z onim stanjem, ki je <v posestnih polah, za 37 ha v škodo agrarnih interesentov. V iposestnih polah je označene plodne zemlje 156 ha, agrarna komisija pa je je ugotovila le 119 ha, 37 ha pa označila kot pogozdeno zemljišče. Nadalje prisoja odlok veleposestniku maksimum v izmeri
75 ha obdelane zemlje, za igozdne deputate pa mu priznava 31 ha plodne zemlje, a le 13 ha bo kot supermaiksimum razdeljene med agrarne interesente. Odlok je bil skrajno neugoden za agrarne interesente. Proti tej reambulaciji so vložili agrarni interesenti pritožbo na Kr. bansko upravo v Ljubljani. Tej pritožbi je bilo deloma ugodeno in se zemljišča, označena kot suip e rm ak s im um, odvoji v svrho agrarne reforme, ostala zemljišča se pa imajo vnesti kot maksimum, torej se dodelijo v nadaljno izkoriščanje italijanskemu podaniku.
Tudi proti temu odloku so vložili agrarni interesenti pritožbo pri ministrstvu poljoprivrede v Beogradu in le želeti je, da bo omenjeno ministrstvo izpodbijani odlok po zakonu kot neutemeljen razveljavilo in izmero deputatne zemlje za veleposestvo znižalo od 31 ha na 6 ha, ostalih 25 ha pa razdelilo med revne kmete.
Mnogi si iščejo danes v gozdovih tega posestva postranskega zaslužka, oz. prehrane. Nabirajo gobe, maline, brusnice, črnice, jagode, ki rastejo v takih dimenzijah, da jih nikoli ni mogoče oibrati. Grof zahteva sedaj za nabiranje naravnih darov posebno priznalnino. Na tisoče kubičnih metrov drv segnije vsako leto v teh gozdovih, ki jih nihče ne sme spraviti k svojemu štedilniku, ne da bi plačal zanje visoko odkupnino. Bodi omenjeno, da stane en kubični meter drv tu pod vznožjem Pohorja 140 Din, kaikor v kateremkoli drugem mestu Jugoslavije. Agrarni interesenti so priredili v nedeljo 23. t. m. v gostilni Magdič v Rušah svoje zborovanje, ki je bilo prava ljudska manifestacija; referiral je ig. dr. Mravlje, agrarni referent iz Ljubljane. Čudno pa je, da gledajo ti agrarni referenti na vsako (posredovanje občin nezaupno. Kdaj le so občine zaupanje ubožnega ljudstva izgubile ?
Te vrstice smo napisali zato, da bodo mali kmetje v okolišu grajščine Fala vedeli, da se delavska javnost zanima za njih upravičen iboj, ker oni. ki imajo narodnost vedno na jeziku in zakupu, o tem vsem molčijo. Zamolčali so celo to, da so pri italijanskem grofu pred par meseci oblasti zaplenile 26 karabink.
M.-č.
Avstrijski faSisti zlete iz vlade.
Tudi dr. Schober zahteva odstop Vaugoinove vlade.
Zvezni predsednik Miklas je neobvezno zaslišal zastopnike političnih strank v novem avstrijskem parlamentu glede sestave vlade. Po tej avdijenci izjavlja dr. Schoberjev blok, da je predpogoj, preden se vrše razgovori s krščanskimi socijalci, da sedanja Vaugoinova vlada odstopi.
Krščanski socijalci so podali izjavo, da so se pogajanja s Schobro-vim blokom razbila, ker ni predpogojev za stvarno sodelovanje. Na to izjavo pa konstatira dr. Schober, da se pri pogajanjih doslej o stvarnih predpogojih za sodelovanje sploh m govorilo. Dr. Schobrov blok je stremel doslej za splošnimi načeli demokracije ter hoče zagotoviti spoštovanje ustave, a odklanja nasilne metode.
Volitve v poljski senat.
Terorist Pilsudski slavi svojo drugo »zmago«.
Pri volitvah v senat v nedeljo je Pilsudski dosegel ugodnejši rezultat, kakor pri volitvah v sejm (parlament).
Stranke so dobile mandatov:
1930 1928
Vladni blok	76	46
Nac. demokrati	12	15
Centrolevičarji	14	26
Ukrajin. in Belorusi	4	13
Nemci	3	5
Kršč. demokrati	2	6
V senatu ima Pilsudskijev režim potemtakem dvetretjinsko večino, ki je pa v sejmu nima.
Opozicija, zlasti socijalni demokrati, so s tem navezani glavno na izvenparlamentarno delovanje, ki bo na Poljskem imelo važno vlogo in vpliv.
Etaššji n\Me ničesar ne posodi.
Mussolini se bori za inozemsko posojilo.
Mussolini je sam razočaran nad svojo gospodarsko politiko. Bolj in bolj uvideva, da je tudi on zavozil gospodarstvo. Iskal je že inozemsko posojilo v Franciji in Ameriki, toda nikjer ne najde zaupanja v fašizem. Kakor poroča pariški »L Oeuvre«, je poizkusil svojo srečo sedaj na Švedskem pri vžigaličnem trustu. Toda tudi Švedi so nezaupljivi. Švedska diplomacija išče sedaj informacije v Rimu pri fašistih in nefašistih kakor tudi pri emigrantih v inozemstvu. Švedski kapitalisti se boje namreč, da bi v slučaju smrti Mussolinija fašizem odrekel in je vprašanje, v koliko bi hotel bodoči režim prevzeti jamstvo za fašistične dolgove. V Rimu sicer nudijo vse garancije Švedom, toda zaupanja le ni in je to nezaupanje sedanji gospodarski položaj Italije nedvomno le še bolj omajalo.
Fašizem se šali na Kitajsko.
Major Pabst gre na Kitajsko.
Krščansko socijalna vlada, oziroma knez Starhemberg, je dovolil Pabstu povratek v Avstrijo. Nesrečen je pa, ker mu krščanski socijalci zamerijo pobratimijo z Mussolinijem. Pabst pravi, da je bil namen, da bodo krščanski socijalci in Heimwehr vladali brez parlamenta in pozneje bi se zahtevalo, da plebiscit odobri diktaturo. Pabst je razočaran, da je ta načrt po volitvah padel v vodo. Iz Avstrije je Pabst odšel brez slovesa na Bavarsko, od tam pa odpotuje na — Kitajsko, kamor so ga že prej vabili. — Delovanje v Avstriji se mu je pristudilo. Da, da, demokracija Pabstu ne diši. Demokracija in diktatura sta dve nasprotujoči si stvari! Upajmo, da bodo Kitajci Pabstu nasolili pamet!
Ali si že član »Cankarjeve družbe"? Poskrbi, da bodo tudi Tvoji prijatelji postali naročniki. Za 20 Din dobite štiri lepe knjige.
Doma in po svetu.
Obsodba kapitalizma. V uvodnem članku z dne 27. t. m. objavlja ljubljanski »Slovenec« izjave praškega nadškofa drja Kordača. Tako navaja: Mi živimo v dobi sebičnosti in propadanja. Ta propad se vrši največ pod vplivom nemoralnega kapitalizma, nakopičenega od oderuhov in špekulantov, ki so se združili v banke in kartele. Ves kapital, ki leži neizrabljen, je sad rodovitnega dela in inteligence uradnikov. Namesto da bi služil napredku, je postal glavni vzrok obubožanja in propadanja itd. Logična posledica temu je boljševizem, pravi nadškof. Predznaki so tu. Nadškof trdi končno, da bo svet ugonobljen, če ne bodo kapitalisti sprejeli krščanstva. O, krščanstva na jeziku je dovolj. Gre le za dejanski boj proti kapitalističnim metodam. Tu pa vas ni!
6. septembra namesto Vidovega dne. Kralj je na predlog ministrskega predsednika ter vojnega ministra ukazal, da se svečanosti, ki se prirejajo vsakoletno na Vidov dan, prenesejo na dan 6. septembra. Na Vidov dan se bo samo obhajal spomin na padle junake.
Pristop k Sokolu sta prijavila minister za šume in rude inž. Sernec, ki je bil sprejet ter bivši poslanec bivše slovenske ljudske stranke, Franjo Žebot. Oba sta bila med prvimi uglednimi bivšimi Orli, ki so pristopili k Sokolu. Začetek je storjen.
ti
Za javnost oboroževanja. V Ženevi se posvetujejo o razorožitvi. Zastopnik angleške vlade je stavil
Ivan Vuk:
Usoda malega Marka
Pred očmi se mu je pojavila mala izba, njih siromašno stanovanje. Ma-ti sedi za mizo in petrolejka brli. Šiva. Koščen je njen obraz in prsti so koščeni, izmučeni. Na slamici pa spita sestrici in bratec. Prozorna, tenka so njih ličeca. Bogve, kaj so jedli danes. Morda samo osoljeno vodo in v nji zdrobljen, posušen kruh, nabran morda vbogaime.
Obrne se na drugo stran.
V zaporu, zraven njega, po vrsti kakor snopje, spi štirideset ljudi. Štirideset ljudi v tej majhni, umazani in nizki sobi... Tesno, stegnjeno leže drug poleg drugega. Zrak je težak. Zila v sencih utriplje glasno in vidno.
Ali Marko ne misli na spavajo-če, na zrak, na zapor. Njegove misli so tam zunaj, na ulici.
»Kdo je pisal to pravico? Kdo je držal pri krstu te zločince? Kdo jim je dal ime: »Pravica?...«
Nekdo se je v spanju obrnil. Vsi so se morali obrniti z njim. Nekdo je v sanjah vzkliknil:
»Svinje proklete ...«
Marko se je spomnil, kaj je vse videl v izložbah trgovin:
»Moja mati gladuje,« je pomislil. »In bratec je lačen in sestrici... Tu
pa imajo polna okna vsakršnih dobrot vse preveč. In denarja toliko, da ga ponujajo po izložbah vsakovrstnega kakor robce. Mi pa ga nimamo niti toliko, da bi si kupili betvo moke.«
»Nauči se krasti,« se je razjezil nekdo v sanjah.
»Morda res,« je pomislil Marko, ne da bi se zavedal, da je poprijel za besede v sanjah govorečega. »Morda res. Zakaj, zemlja rodi sicer vsem in za vse. vendar, kdor si je znal prisvojiti, itna mnogo preveč. Nam pa, ki tega nisnio umeli, primanjkuje. In ko je postal tak spreten človek bogat, je zapisal tisto besedo o »pravici«. Pokleknil je pred bogastvo in mu jih posvetil kot molitev. Zares, strašen bog si. ki zahtevaš človeške žrtve; zver, hraneča se z ljudmi, kakor je rekel oče: zmaj, ki piješ kri človeško, pošast, ki ugonabljaš smeh otrok, kakor govore ti moji brkati tovariši.«
»Razčetveri hudiča!« je nekdo zaškripal z zobmi.
Marko je dvignil glavo. Pogledal je okrog sebe.
»V sanjah govori,« je dejal tilio. »V sovraštvu, ker je zavržen.
Ustavil sc je pri tej besedi.
»Zavržen?!... Zakaj je zavržen?... Ali ne morda tudi zato. ka-
kor on, ker je šel, da poišče kruha, a so mu dajali kamen?... Ali ne morda zato, ker je zaklical, da je človek in da mu pripada, kar pripada drugimi? ...« O, tekom teh mesecev je, čeprav dvanajstleten deček, spoznal, da imajo vsi ljudje, ki delajo, pravico do dobrot, ki jih daje zemlja in ustvarja delo. Spoznal je, da jih je mnogo med ljudmi, ki ne delajo, a žive v izobilju. Delo so zaprli v svoje shrambe in ga sedaj prodajajo, komur liočeio, in trgujejo z njim po mili volji. In bogato žive od izkupičkov. Tisti pa, ki so kupili Delo, mrjejo v uboštvu in siromaštvu. Kaj se ni prav tako zgodilo z njegovim očetom? Prodali so mu Delo za visoko ceno, za srčno kri. Ko jo je pa vso porabil, so tisto Delo za isto ceno prodali zopet drugemu: njemu pa in materi so v nagrado poslali Bedo. A ko je odšel, da tudi kupi Delo, da z njim izžene Bedo iz hiše, se je pojavila Pravica in ga zaprla sem v to celico.
»Kdo te je pisal, pravica, da si napisana tako krivično,« je dejal v bridkosti.
Tik pred njim je bradati žepar kriknil jezno, zaničljivo:
»Tatje ... Prešustniki...«
if
(Konec prihodnjič.)
predlog, da naj se vsi izdatki za oboroževanje objavljajo. Vse države bi morale predložiti vsako leto tajništvu Društva narodov vse izdatke za oboroženo silo na kopnem, na morju ia v zraku, kakor tudi za vojni materijah Ruski delegat Lunačarski za ta predlog ni glasoval.
Prvi uspeh koroških Slovencev po zvezi s krščanskimi socialci. Bavarsko krščansko kmetiško društvo je sklenilo, da bo naseljevalo kmeti-ške sinove tudi na Štajerskem in Koroškem. Naseljevanje je dovolila avstrijska krščanskosocialna vlada, katere stranko so koroški Slovenci ob parlamentarnih volitvah po priporočilu klerikalnega agitatorja podpirali. Naseljevanje je nedvomno mišljeno na slovenskem ozemlju.
2e tri in pol milijona brezposelnih v Nemčiji. Glasom najnovejših poročil je naraslo število brezposelnih v Nemčiji na 3,484.000. Samo v teku prvih 15 dni tekočega meseca se je število brezposelnih zvišalo za 230 tisoč.
Povišani tariii na čehoslovaškili železnicah. Čehoslovaška vlada je sklenila z januarjem povišati osebne tarife na železnicah za 20 odst.
Razlastitveni zakon v Italiji je bil sprejet v parlamentu dne 26. t. m. Ta zakon pa samo določa, da sme država v obmejnih pokrajinah odvzeti zemljišča in objekte, če misli, da so potrebni ali važni za vojaške svrhe. To je ekspropriacija državljanov tuje narodnosti.
Bajke o odstopu angleške delavske vlade. Macdonald je poročal na konferenci poslancev delavske stranke, kako mnogo zadev je vlada rešila za delavstvo, dasi jo ovira meščanska večina. Vlada je na delo lahko ponosna. V nasprotnih krogih pa se venomer zagotavlja, da Macdonald v kratkem odstopi ter postane podkralj (upravitelj) v Indiji. Res je le, da je Macdonald ponudil to mesto laburistu Gorellu. Proti Mac-donaldu se bori zlasti Baldwinova konservativna stranka. Vesti so naj-brže v zvezi s tem, da nekatere delavske stroke z uspehi niso zadovoljne, ne da bi premotrile političnega položaja.
vam prihrani denar,cas in delo
Razpečava v kraljevini Jugoslaviji Fran K*. Leinik, Maribor, Cankarjeva ul. 26.
pozor I
Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bcmo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih pohabijo prihodnjič. — Uprava.
Delovnik skrajšajo. V angleških premogokopih stopi s 1. decembrom t. 1. v veljavo zakon o 7'/o urnem delu. Kljub jasni določbi se mora delavstvo še vedno pogajati s premogovnimi podjetniki. Deloma so pa podjetniki že uvedli skrajšani delovnik brez ugovora. Na Škotskem so se pogajanja razbila. O nekaterih sporih bo razpravljalo razsodišče. Gre predvsem za ureditev mezdnih razmer.
Nadaljno naraščanje brezposelnih na Angleškem. Število brezposelnih se je v zadnjem tednu povišalo za 24.210 na 2,285.987.
Strah pred zvezo Rusije, Italije in Nemčije. Italijanski zunanji minister Grandi ter ruski zunanji komisar Litvinov sta imela v Milanu posvetovanje. Vrhutega nastopajo nemški politiki v raznih vprašanjih jako energično. Od tod izvira kombinacija, ki je nastala v Ženevi, da se namreč snuje zveza med Rusijo, Italijo in Nemčijo. Litvinov se sestane v Berlinu tudi z nemškim zunanjim ministrom Curtiusom. — Zveza bi bila nenaravna. Nemčija bi utegnila iti v tako zvezo le, če bi bila prisiljena. Ako torej pride do take tripelaliance, bodo krivi merodajni svetovni diplomati.
Gospodarski veleizdajniški proces v Rusiji proti inženerjem, profesorjem, direktorjem in drugi inteligenci se je pričel. Proces bo zopet med najkrvoločnejšimi.
V Španiji se resno boje revolucije. V Madridu neprestano koncentrirajo vojaštvo. Nad mestom je proglašeno obsedno stanje. Stavka v Barceloni in drugod polagoma popušča, vendar trenuten mir ne nudi garancije, da se Španija ne nahaja pred nemiri. Predsednik vlade Be-renguer namerava uvesti vojaško diktaturo treh generalov, če se bodo nemiri nadaljevali. Guvernerji pokrajin so dobili nalog, da postopajo najstrožje proti stavkujočemu delavstvu.
V Afghanistanu imajo zopet vstajo proti Nadir Khanu. Nekaj rodov zahteva, da se vrne izgnani Amanu-lah.
*
Amerika zapira vrata priseljencem. V Zedinjenih državah so ravnokar končali ljudsko štetje ter ugotovili, da znaša število prebivalstva 122 milijonov. Prebivalstvo se je v zadnjih 25 letih za 15 milijonov pomnožilo. Zato so merodajni krogi, predvsem predsednik Hoover, za to, da se za nekoliko let sploh prepove vsakršno priseljevanje.
Potres na Japonskem. Japonsko je zadel zopet jako močen potres. Prizadete so cele pokrajine; ubitih je okoli 900 oseb. Zlasti je prizadet polotok Idsu, 70 kilometrov južno od glavnega mesta Tokia. Porušeni sta mesti Mišima in Namasu.
Prehlajeni*, iniluenca, gripa ter vobče pri vsakem merazpoloženju, kjer je nekaj vročine ,poleg, je treba, da .drgnete telo s preparatom Alga. Vročina popušča, spanje je lahko in zdravo. Skrbite, da bo telo »veže in duh čil.
Kongres „Svobode“
se bo vršil v Ljubljani v čitalnici Delavske zbornice dne 8. decembra t. 1. Začel se bo ob 9. uri, odnosno ob 10. uri dopoldne. Najvažnejši točki dnevnega reda sta: Razširjenje revije »Svoboda« in delavska športna Olimpijada na Dunaju leta 1931. Na predvečer kongresa, dne 7. decembra, bo v dvorani Delavske zbornice delavski oder ljubljanske »Svobode« uprizoril Gorkega socijalno dramo »Na dnu«, s katero bo nastopil v varaždinskem mestnem gledališču dne 30. novembra t. 1.
Naši na Holandskem
Holandska, ti dežela »večnih čednosti«, duševnega in telesnega suženjstva, ti raj privilegiranih kast.
Iz Limburga nam pišejo: Da ne boste mislili, da med nami slovenskimi izseljenci v Holandiji, kamor smo šli s trebuhom za kruhom, ni zaved nih delavcev, se tudi mi enkrat ogla šamo svojim delavskim sotrpinom in ostali javnosti, katera čita v meščanskih listih razna poročila o nas, ki jih sestavljajo razni dobro plačani misijonarji, agenti in tajniki. Mi, de lavci, pa bolj težko primemo za pero, kadar pa primemo, povemo to, kar nam prihaja od srca:
Nas slovenske delavce v Limbur-gu je doletela velika čast, da nam je prevzvišeni gospod škof — menda ljubljanski — poslal zadnji teden več misijonarjev, kateri v vseh rudarskih revirjih prirejajo svete misijone. Gospodje čutijo, da imajo tukaj dobra tla pod seboj. Tudi smo tako srečni, da smo dobili pred pol letom slovenskega božjega namestnika, kateri z letaki vabi slovenske rudarje k službi božji, ki jo bere v latinskem jeziku. Na letakih spodaj stoji v velikih črkah:	»Kristus	kliče, pridite
vsi!« Za vzgojo v ponižnosti in potrpežljivosti slovenskih rudarjev je torej preskrbljeno.
Kar se zaslužka tiče, tudi tukaj ni tako rožno, kakor si nekateri predstavljajo. Povprečni zaslužek rudarjev je Gl. 5.70. Tisti, ki so na »celi hrani«, plačujejo na teden Gl. 12.—. Vendar pa tista »cela hrana« ni taka, kakor smo jo pri nas navajeni, zato je mnogo takih, ki si kuhajo sami. Hrana Holandcev je pri nas krma za prašiče. Tako kavo, kakor jo Nemci in Holandci pijejo, imenujemo mi »zoc« in jo zlijemo proč.
Tukaj obstoji tudi društvo »sv. Barbare«. Prireja včasih kakšne »nedolžne igre«, v prisotnosti več božjih namestnikov. Preskrbljeno je, da se ne bi rodilo kako »pohujšanje« . .. Vse druge igre so označene kot pohujšljive, in kot take niso dovoljene.
Domačini, posebno pa mlade ženske, so jako visoke in prevzetne. V gostilni vidiš sedeti fante in »gospodične«, kakor da bi bili skregani med seboj; same resne obraze, brez humorja in smeha, samo odkrivanje in priklanjanje. Vse to dela rimskokatoliška vzgoja. Če pride kak gospod po cesti (katerih pa je tukaj toliko, da kar mrgoli), se mu že na 20 korakov vnaprej odkrivajo. Več Slovencev-kmetov si je tukaj zadnje leto sezidalo svoje hiše. A jaz ne bi imel veselja, tukaj zidati, ker nisem gospodar v svoji hiši, ampak župan, župnik in pa občinski policaji. Nekemu Slovencu, ki je imel gospodinjo, s katero je skupaj živel, se je pripetilo, da so jo policaji ob 1. uri ponoči potegnili iz postelje in drugi dan izgnali čez mejo. Kdor pripelje kakšno žensko na svoje stanovanje brez poročnega lista, je po tukajšnjih zakonih kaznovan, najbolj pa gospodar hiše ali gostilne, ki ga čaka v takšnem slučaju zapor najmanj dveh let. Zaljubljenci preživljajo v tej deželi verske inkvizicije težke čase ... Kdor hoče imeti dovoljenje, mora plačati blagoslov.
Ljudstvo živi tukaj pod silnim duševnim terorjem mogočnikov, ki strahujejo vsakega človeka že v zgodnji mladosti in ga uče »morale«, ki jo sami najmanj spoštujejo, samo da ni nikogar, ki bi si jih upal nadzirati, še manj pa kaznovati.
Uboga delavska para je tudi tu izkoriščana po kapitalu in obsojena v duševno suženjstvo, ki je izkoriščajo privilegirane kaste.
Književnost.
Preteklost in sedanjost svobodnih delavskih strokovnih organizacij.
Ponatis predavanja s. Krekiča, 30 strani, cena Din 5.—. Krekič obravnava interna vprašanja našega strokovnega delavskega gibanja, ki morajo zanimati vsakega funkcijonarja. Naroča se knjižica pri Pokojninskem odboru URSSJ v Zagrebu, Haulikova 10/IV. Pisana je v srbohrvaščini.
aupaj
Jvo)
oni Ti ostanejo trajen in važen pridevek lepote, ako za njih nego upotrebljavaš
S a rgov
KAL0D0NT
J3(
ep si	x
bn
Ljubljana.
Štrajk zeljarjev v Ljubljani. Kranjska klobasa in kislo zelje, to je za nekatere Ljubljančane delikatesa. Še ni štirinajst dni, ko mi je neka znanka rekla, da bi morala umreti, če ne bi bilo zelja in kranjskih klobas; druga se je pa pobahala, da zna to jed med vsemi kuhinjskimi spe-cijalistinjami najbolje pripraviti. Na to sem se spomnil, ko so ljubljanski zeljarji oni teden proklamirali stav-so kar na zelenjadnem trgu ter odpeljali zlasti trnovsko in krakovsko zelje in repo s trga domov. Štrajk je povzročil ljubljanski tržni urad, ker je odredil, da se mora delikatesa kislo zelje prodajati po tri dinarje, repa pa še celo po dva in pol dinarja. Ogorčenje zeljarjev je utemeljeno, zakaj trikratni dobiček pri zelju in repi je vendarle boljši kakor petdeset do stoprocentni. Koliko časa bo štrajk trajal, nam ni znano, vemo pa, da so kmetiške prodajalke bile silno vesele štrajka in so popolnoma zadovoljne s prodajno ceno in so tudi prodale vse blago. Ukrep magistrata je bil potreben, zakaj tudi pri tem živilu so bile cene naravnost pretirane. Posebnih pritožb zaradi štrajka sicer nisem slišal, opazil sem pa, da Ljubljančani sedaj na praznike še bolj hodijo v ljubljansko okolico na izvirno zelje in na prave kranjske klobase. To so mi v pon-deljek tudi pravili.
Sirite naš list!
Maribor.
Prispevki za drva mestnim ubožcem se bodo nakazovali od 3. do konca decembra ob uradnih urah v socijalno-političnem uradu mestnega načelstva, Rotovški trg št. 9. Do prispevka so upravičeni vsi mestni ubožci, ki niso oskrbovani v zavodih; kjer jih je več v skupnem gospodinjstvu, prejme prispevek samo ! eden izmed njih. Vsak naj prinese seboj uradno izkaznico o rednem prejemanju ubožne podpore.
Plesni tečaj »Svobode«. Udeleženci se obveščajo, da se odslej naprej vrše vaje dvakrat na teden, in sicer vsako soboto in nedeljo od 20. do 22. ure. Kakor že objavljeno, se vrše vaje v dvorani gostilne »Pri roži« na Koroški cesti št. 3.
Manufaktura, krzno, trenchcoati, Hubertus-plašči, usnjene suknje in pletenine. L. Ornik, Maribor, Koroška cesta 9. — Plačilne olajšave!
Polnilna peresa dobite že za 18 dinarjev v papirnici Ljudske tiskarne. Oglejte si jih!
Senovo pri Raihen-burgu.
Besede in dejanja katoliških Seljakov.
Kar ne gre nam v iglavo, 'ko črtamo dopis v »Slovencu«, z dne 21. t im. iz Senovega, iki fe poln, kakor se že pravi — »socijalnega čuta« do rudarskega delavstva, katerega je namreč, da se javnost ne vara, pisal še vedno ne spreobrnjeni »Savel«. No, delavstvo je že sito takih moralnih »jadikovanj« in pretakanj »krokodilovih solz«, pa pričakuje samo — dejanj. Da, pravimo, dejanj. Prav je, da se sliši glas socijalno trpečega človeka,
prav pa ni, da ga demagoško servira človek, ki je bil vedno vse drugo prej, samo soci-jalen ne, kadar j.e šlo za delavske interese, Varali bi se vsi, če ibi verjeli, da bo dopisnikova inicijativa vplivala na .merodajne ljudi, če bi eventuelno merodajni ljudje dali delavstvu to, .kar mu gre, — Ponavljamo staro .pesem:	samo	organizacija je
moč, samo organizacija je oni merodajni faktor, ki bo storil delavca enakovrednega človeka in državljana!
Kar se pa tiče »velikanskega rešpekta« do nekega gospoda, konstatiramo, da zaveden delavec kot takšen ne dela z »rešpekti« nobene izjeme, pač pa spoštuje vsakega poštenega človeka. Ničnostno je podtikavanje o neki akciji zoper tega velikega gospoda, res pa je, da je šlo za neko neugotovljeno posredovanje, .ki se je lojalno obojestransko rešilo, in ni govora o »frčanju« pokretašev. Tudi ni res, da bi oni gospod igral kakšno vlogo v kritičnem stanju rudarjev, ker je sploh indiferenten v tem pogledu, res pa je, da »veliki gospod« dela s poštenimi — .pošteno!
V svoji drugi notici pa dopisnik zopet po hinavsko zavija oči in toži o prihajajočih davčnih čekih. Mi smo na to breme opozarjali javnost že takrat, ko se je dalo rešiti, ali naš glas je ostal osmešen, glas zapuščenega v puščavi. Bodočnost bo pokazala, da smo bili stvarno realni, ko smo
si uipali v .brk povedati, da se pri zidavi nove šole na Senovem ljudski denar po nepotrebnem razsipava. Dopisnik, kot zvest zagovornik bivšega narodnega poslanca in župana SLS, naj bo toliko pošten napram davkoplačevalcem, pa jim pove, da za davčna bremena v naši občini v dobršni meri odgovarja sam bivši župan, ki je gospodaril pod patronanco nekdanje SLS. Neštetokrat smio pisali, da je šola potrebna, pisali smo pa tudi, da se naj vsaka stvar zida na zdravi podlagi. Naših nasvetov se ni poslušalo, pač pa se nas je pod absolutizmom nekdanjih mogotcev smešilo. Kot župan in dolgotrajni narodni poslanec bi bil lahko pravočasno skrbel za šolski fond, kot poslanec bi bdi tudi lahko izposloval potrebno podporo. S tem bi bilo breme davkoplačevalčev znatno olajšano. Morda bi šola z neplačanimi obrestmi tudi lahko stala nekoliko manj kot pet milijonov dinarjev. Kakor rečeno, bodočnost bo pokazala, kakšne dobrote je prineslo neomejeno gospodarstvo senovškkn davkoplačevalcem,	Ib.
Ali si že dobil naročnika za sko politiko44, smatraj to za svojo dolinost!
novega „Delav-
I9R Hvar obleke
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuje nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti po
najnižjih cenah!
CENA OBLEK ZA GOSPODE.
Din 240-—, 290--, 350*-, 390'—, 490'-, 690'—, 790'-; ZA DEČKE:
Din 250'—, 290 —, 330'—;
GAMBETA OD lt DO 14 LET:
Din 230'—, 260*—, 290'—;
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:
Din 130'—, 150'—;
OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO JO LET:
Din 110-—, 115'—, 130'-, 135-—, 150'—, 170'—; RAGLAN:
Din 600*—;
HLAČE
Din 90*-, 105 —, 130 -, 140'—, 150*—, 180'-.
Obiščite naše prodajalce v Mariboru: Jakob Lah, Glavni trg 2
in Veletrgovina
H. J. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverili o resničnosti naših navedbi Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu! Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno!
Vrsta Tek. štev.
Pazite na gornjo ceno!
Pazite se pred ponaredbami!
H
Veletrgovina igrač in galanterije
F, Konlg, Celje
USTANOVLJENO LETA 1885
!|
Izredno nizke cene! Največja zaloga plošč! Popravila vseh instrumentov! Tvornlca glasbil
MEINEL & HEROLD
Prodajalna: Trg Svobode Maribor.
Velika izbira otroških vozičkov, usnjenih izdelkov, kovčegov, ročnih torbic, gramofonov, radio materijal i. t. d. po n a j n i ž j i h cenah
Nalagajte
svoje prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Rotovški trg št. 6.
Reumatičarji
Nabavite še danes 1 steklenico
ZA MASAŽO
kajti že jutri Vas bo USPEH
IZNENADIL
Če Vas boli ali trga
kosteh - rokah - nogah j sklepih - plečih - zobeh j kolkih - žilah - glavi J
DOBIVA SE POVSOD 1 steklenica
Din 16*-
M
PREMAGA BOLEZEN TAKOJ
LABORATORIJ BALGA„ SUŠAK
4 steklenice „ALGE“ Din 77'— 8 steklenic „ALGE“ Din 131'— 14 steklenic „ALGE“ Din 205'— 25 steklenic „ALGA“ Din 320'—
Stalna priložnostna prodaja velike zaloge
nogavic, telovnikov, puloverjev,
vsakovrstnih hišnih in kuhinjskih potrebščin, posebno
karlovarfke porcelanaste posode
pri KoMinnn-u, oddelek ostankov, Maribor, Gosposka ul. 3
V nedeljo 30. novembra in v pondeljek 1. decembra 1930
velik koncert
za slovo v restavraciji »Vetrinjski dvor'4
Za obilen obisk se priporoča
Hinko Kosič
Popravila ur
srebrnine, kakor tudi
/č/y\
ijrCw
w X
V V5 < '5,
VsJ	i	•
tro m poceni
M. JIGERJEV SIN
URAR
Maribor, Gosposka 15
najboljše, hi-
sjfr
od
Papwnu&
m
mm
Ekspertno hiša „LUNA“ lastnik Albin Pristernlk
Samo na Aleksandrovi c. 1
Samo na Aleksandrovi c. 19
MARIBOR
Za jesensko sezono kakor tudi za bližajoči se boilC imam preskrbljeno veliko zalogo in sicer: noga* vice sa otroke, par od Din 5 — naprej, črne, rujave, drap, sive in bele barve, molke nogavice od Din 5'— naprej, damske nogavice od Din 7-— naprej, flor-nogavice od Din 12,— naprej. — Za dobro blago jamčim! Nadalje nudim vesenlno meter od Din 75'— naprej, Ilpke meter od Din 1-— naprej, svilene trake meter od Din 1-— naprej. Vse vrste sukanca. Volnene pletenlne-vezenine, šivanke, gumbe in druge potrebščine za krojače in šivilje, po brezkonkurenčnih cenah. — Lastna pletllnlca In predtlskarlja. — Otroški jopiči s čepicami Din 40'—, jopiči za dečke Din 45'—, jopice za dame Din 55'—, moški jopiči Din 75'— vse iz čiste volne.
Spedjalna Izložba vseh vrst okraskov za boiltna drevesa.
ikla« in Mii
ročne torbice, listnice, denarnice, aktovke, kakor tudi potni kovčki, nahrbniki, doko-lenice i.t. d. Vse to v največji izbiri pri
IVAN KRAVOS
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
riška: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitclj Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.