| 1 | 2020 | RAZREDNI POUK | 5 aktualno Rubriko ureja Vesna Vršič, Zavod RS za šolstvo  študijska srečanja so ena izmed oblik usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Povezati želijo pedagoške delavce posameznih področij in predmetov z namenom izmenjave dobrih pedagoških praks, seznanjanjem z aktualnimi informacijami, smernicami in novostmi v šolskem prostoru, povezati praktične izkušnje s teoretičnimi podlagami in načrtovanimi spremembami na osnovi sprejetih dokumentov. Pristopi in izvedbe študijskih srečanj Zavod RS za šolstvo tako obliko aktivnih srečanj pedagoških svetovalcev in učiteljev praktikov ponuja že od devetdesetih let prejšnjega stoletja (pred uvajanjem devetletke), vendar so se oblike skozi obdobja spreminjale. Udeleženci so zelo dobro sprejeli srečanja po posameznih območnih enotah, kjer se je skupina učiteljev srečala s pedagoškim svetovalcem v živo 3-krat v šolskem letu, eno srečanje pa je vodil/-a vodja študijskega srečanja in so potekale po 4 pedagoške ure v popoldanskem času. n ato so določena srečanja v živo zamenjala srečanja na daljavo preko spletnih učilnic, v zadnjem obdobju pa študijska srečanja potekajo regijsko. Študijska srečanja kot regijska srečanja po območnih enotah Pred začetkom šolskega leta 2019/20 smo prvič študijsko srečanje za učitelje razrednega pouka organizirali v avgustu, pred smo izbrali šole, ki so nam lahko ponudile potrebne prostore za izvedbo posameznih srečanj. n a posamezno srečanje se je lahko preko spletne povezave prijavilo 120 udeležencev. n ekatera študijska središča so bila hitro zapolnjena, zato je bilo treba povečati število mest. Aktualne informacije Svetovalke področne skupine za razredni pouk si prizadevamo, da bi udeležencem ponudile čim bolj izčrpne aktualne informacije, ki bi udeležencem nudile možnost pravočasnih odločitev, lastne izbire in ustreznih odzivov na potrebe na različnih področjih dela. t ako udeležence seznanjamo s tekmovanji; vsebino projektov, ki jih pelje zavod; literaturo in viri, ki jim je lahko v podporo pri uvajanju sprememb; seminarji, ki jih ponujajo strokovni delavci zavoda v podporo praksi; vpeljevanje posodobitev in novosti itd. Strokovno predavanje in predstavitve primerov prakse Osrednje mesto srečanja je predavanje, kjer se udeležencem predstavi strokovna vsebina z aktualnega področja za namene posodabljanja pedagoške prakse. t ako v zadnjem obdobju udeležencem študijskih skupin predstavljamo zlasti vsebino s področja formativnega spremljanja in vključujoče šole, z različnih zornih kotov in vidikov. Zavedamo se, da vpeljevanje sprememb v pedagoško prakso potrebuje čas. Strokovno vsebino srečanja želimo razširiti s praktičnimi izkušnjami, študijska srečanja učiteljev razrednega pouka v avgustu 2019 ObmOčna enO ta Študijsk O srediŠče Celje JVIZ II. OŠ Rogaška Slatina OŠ Ljubečna I. OŠ Žalec Koper OŠ Koper OŠ Miroslava Vilharja Postojna Kranj OŠ Frana Saleškega Finžgarja Lesce OŠ Ivana Groharja Škofja Loka OŠ Naklo Ljubljana OŠ Toma Brejca Kamnik OŠ Ivana Cankarja Vrhnika OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani Maribor OŠ Kidričevo OŠ Pesnica OŠ Markovci OŠ Maksa Durjave Maribor OŠ Kamnica Murska Sobota OŠ I Murska Sobota OŠ Beltinci DOŠ I Lendava Nova Gorica OŠ Danila Lokarja Ajdovščina OŠ Frana Erjavca Nova Gorica Novo mesto OŠ Trebnje OŠ Krmelj OŠ Brežice OŠ Toneta Pavčka Slovenj Gradec Druga OŠ Slovenj Gradec začetkom šolskega leta. Učiteljem smo od 21. do 29. 8. 2019 ponudili 26 srečanj na različnih koncih Slovenije v trajanju 8 pedagoških ur. Skupaj z vodji območnih enot | RAZREDNI POUK | 2020 | 1 | 6 aktualno zato k predstavitvi vabimo tudi razvojne učitelje, ki pod strokovnim vodstvom svetovalcev vpeljujejo v prakso posamezne elemente formativnega spremljanja in na ta način usvajajo in razjasnjujejo koncept formativnega spremljanja. Pri praktičnih primerih sledimo smernicam, kjer učence aktivno vključujemo v učni proces, učenci so v središču načrtovanja, želimo jih pomakniti iz območja aktualnega razvoja (po vigotskem) v območje potencialnega razvoja. Delavnice po postajah Če želimo, da bodo učitelji aktivne pristope dela vpeljali v pedagoško prakso, jih morajo sami preizkusiti in doživeti. Udeležencem na srečanju ponujamo različne delavnice po postajah, kjer se sami seznanijo z vsebino in pripravljenimi gradivi. S tako obliko dela želimo doseči, da imajo udeleženci:  možnost izbire delavnic, ki pokrivajo različna vsebinska področja in oblike dela,  možnost načrtovanja lastnega dela ob dnevniku srečanja in s tem prevzemanje odgovornosti za lastno usposabljanje,  na razpolago konkretna gradiva in možnost aktivnega dela z gradivi ob navodilih iz dnevnika,  ob izvedbi delavnice čas za strokovno diskusijo z drugimi udeleženci ter izmenjavo izkušenj,  možnost o lastni presoji gradiv za pedagoško prakso,  možnost vrednotiti delavnico z različnih vidikov (refleksija). Dnevnik sodelovanja na študijski skupini za razredni pouk 2019/2020 vsak udeleženec prejme gradivo Dnevnik, v katerem so zbrane dejavnosti za aktivno sodelovanje pri vseh oblikah dela (predavanje, predstavitve, delavnice, refleksija) srečanja in ga vodi skozi nabor delavnic, kjer so zapisani njeni nameni, krajše teoretično izhodišče, možnosti za vpeljevanje v pedagoško prakso, navodila za potek delavnic in vrednotenje. k ot pri delu z učenci pri pouku si tudi pri usposabljanju strokovnih delavcev prizadevamo za aktivno in konstruktivno vključevanje, vpeljevanje samoregulacijskih procesov in kritičnega vrednotenja. Gradivo v spletni učilnici ŠS – Razredni pouk vse gradivo, ki je udeležencem predstavljeno na srečanju, je objavljeno v spletni učilnici šS – razredni pouk na povezavi https:// skupnost.sio.si/course/view. php?id=9374 in si ga udeleženci lahko shranijo, ustrezno preoblikujejo za svoje potrebe pri pedagoškem delu. Predstavitev vsebine študijskega srečanja v reviji v naslednjih prispevkih v reviji vam želimo predstaviti vsebine, ki smo jih ponudili na študijskem srečanju v avgustu 2019:  strokovno predavanje: Principi učenja in poučevanja v spodbudnem učnem okolju na razredni stopnji  delavnice: 1. Gibalne dejavnosti v šoli kot didaktično sredstvo pri vseh predmetih 2. Učenje z raziskovanjem 3. Učenje na prostem 4. t vorjenje besedil – pristopi in strategije pisanja 5. Razvijanje zmožnosti branja in pisanja – opismenjevanje v 1. viO 6. Didaktična igra kot priložnost za spremljanje razvoja otroka 7. Učenci, ki so nam v izziv v vključujočem razredu 8. intervju s dr. Zoro Rutar ilc – varno in spodbudno učno okolje 9. Učiteljevo učenje iz strokovnih virov 10. Samovrednotenje digitalnih kompetenc izobraževalcev  zaključek z refleksijo: Refleksija učenca in učitelja k er je bila taka oblika srečanja z vidika udeležencev dobro sprejeta, bomo z njo nadaljevali tudi na srečanju avgusta 2020. Piše: vesna vršič