Stran 242
Vladika Strossmayer in slovenski pesnik
S. Gregorčič.
Bolelo nas je, ko je bil utihnil mili ^slovenski slavec" in razvneti smo bili od svete jeze na vse one sove in čuke, ki so ga noč in dan zalezovali ter mu hoteli s svojim strupenim pikanjem umoriti velik dar božji, slovensko Vilo pevko. Slovenci so takrat mnogo grešili, da niso vsi, kakor jeden mož, stopili v boj za velikega svojega dobrotnika, pesnika S. Gregorčiča. Njegove pesmi so tolažba našemu trpečemu narodu, so mu zdravilo proti vsem ranam, so mu sladko upanje v boljšo bodočnost. Pesnik S. Gregorčič je tudi sam trpin, prestal je v svojem živenju vse, kar more doleteti zadnjega delavca. A bil je vedno bister in jasnega pogleda. Čutil je otožnost, bol, gorj&
—  vse to je opeval v svojih divnih pesmih — ali tudi sredi najhujših udarcev mu je ostal pogled vedno bister in jasen. Zato prinašajo njegove pesmi — tako mile in otožne — vsakemu mir in tolažbo. Lahko rečemo, da je S. Gregorčič blagovestnik slovenskega vstajenja in slovenske boljše bodočnosti.
Sedaj je izdal tretji zvezek svojih poezij.
Nedopušča nam prostor, da bi danes podrobneje govorili o vsebini in veljavi njegovih novih umotvorov. A govorili bomo — saj bi sicer grešili, ako ne bi našim trpinom — slovenskim  delavcem  in  kmetom
—   povedali, kako tesno je z njimi združen — S. Gregorčič od zibelke do groba, kakor blagovestnik miru, ljubezni in boljše bodočnosti.
Velikega našega pesnika pa slavijo tudi drugi naši velikani — v prvi vrsti veliki vladika hrvatski, prvi jugoslovanski sin, Josip Juraj Strossmayer.
V zahvalo, da je podaril slovenskemu narodu III. kitico svojih divnih pesmi pisal mu je slavni djakovački škof nastopno svojeročno pismo:
Dragi moj prijatelj in brat v Isusu!
Iz vsega srca hvala Vam na Vaših poezijah, koje ste mi poslali. One so vse klasične, zaslužujejo, da se prispodabljajo starim grškim in rimskim. One dirajo na srce in na narodno dušo, ter pospešujejo najbolj naše svrhe. Hvala še enkrat, ter se priporočam
Vaši   uspomeni. Vaši   sveti   ljubezni, Vaši   pobožni molitvi.
Prijatelj in brat v Isusu 27. maja 1902
J. J. Strossmayer s. r.
Kaj bi še mi dostavili k tem besedam učenega in rodoljubnega jugoslovanskega vladike? Ne moremo si kaj, da ne udarimo na iste strune, kakor pesnik Stritar, ki je pisal pesniku S  Gregorčiču takole:
„Z velikim veseljem sem prejel Vašo knjižico, s še večjim veseljem sem jo bral. To so Gregorčičevi glasi, znani glasi in vendar novi! Pa kako prosto se gibljete! To je zrelost! „Posmrtnicett so kar genialne! Toda, kaj bi hvalil, kar je nad hvalo! „Maior omni laudett. Bodite hvaležni stvarniku za lepi dar, ki Vam ga je podelil; pa mi tudi\
Da, hvaležni bodimo Stvarniku, ki nam je daroval takega pesnika!