LIST ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE UREJUJE UREDNIfKl ODBOR: STANE CEHOVIN, UKAGO COP, MARJAN KOPECKY, DRAGANA KBAIGHER, NIKO LEHRMAN, BO2O LEVEC, NIKO TlCAR, DUSAN VOGLAR IN ALOJZ 2U2EK ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK DUSAN VOGLAR. UREDNlSTVO IIM UPRAVA LJUBLJANA POLJANSKA 6, TELEFON 30-123. TEKOCl RACUN 600-70/3-567. ROKOPISOV NE VRACAMO. LETNA NAROCNINA 200 DIN. TISKA CASOPISNO POD.IE TJE -DELO~. LETO X., STEV. 1 LJUBLJANA 21. JANUARJA 1960 Samo še dva meseca do letošnje akcije Ce govorimo danes o delov-nih akcijah mladlne, pomeni, da govorimo o izredno po-membnem področju družbeno-političnega in patriotskega iz-obraževanja naše mlade gene-racdje, ki je vedno pripravlje-na, da z navdušenjem sodeluje prl vsch naporih naše družbe. Ko poudarjamo ekonomsike re-Eultate takšne aktivnosti in njen pomen za naš gospodarski razvoj, obenem podčrtavamo tudi vzgojni pomen delovnih akcij, ki so vsestransko poka-sale svojo vrednost. V preteklih dveh letlh je na evezni akciji sodelovalo več ko 100.000 mladih ljudi, na lokal-nih akcijah, ki niso prav nič manj pomembne, pa več ko 1,200.000 brigadirjev. Stevilke Bgovorno kažejo ogromen inte-res in pripravljenost mladih Ijudi, da s takšnim sodelova-njem pripomorejo hitrejšemu razvoju naše socialistične skup-nosti. To so pri ogramnem šte-viSlu mladih ljudi iste osnovne pobude, zaradi katerih se vključijo v brigade, pa naj bo to za zvezno ali pa lokalno ak-cijo. Po podatkih Inštituta za dnižbene vede je razvidno, da kot za motivacijo za udeležbo na delovni akciji izrazito pre-vladujejo elementi patriotizma in čut potreb, da pripomorejo socialistH-ni izgradnji. Ta zavest se na delovnih ak-cijah še stopnjuje. Drugi ele-menti, ki mladino privabljajo ca udeležbo v akciji, je stro-kovna kvaliflkacija, predvsem V Sarajevu je bila IX. letna skupščina ZŠJ Letos je saraj&vska univerza praznovala desetletnaco svojega obsitoja. V tem kratkem času življenja in dela je daJa ta naj-viišja uena in znanstvena inšti- mnogo sposobnih stro_ in znanstvenih de-lavcev. V vsej repuibliki BiH pa se je izredrto poviSalo število višjih šoi i,n akademij. V razvoju šotetva in njego-vem reformiranju im,a po-membno vlogo štude-ntoviska organ zacija, ki je prav y lan" skem letu s povečano aktiv-nostjo na vseh podiro&j ih do-segla lepe uspehe. Pri reformiranju unjverzitet-nega študija je organizaeija žii-vo sodelovala, predvsem Pa si je prizadevala, da bi njeni čla-ni bolj odigfbvorno štiudtiral>i. Kljub takemu prizadevanju pa je prišlo od lasnikoletndh sluša-teljev prvega letnika v drugi letnik z,a 8 odstotkov manj štu-dentov kot v prejšnjem študiij-skem letu. Vzrokov za to je več; predvsem v veliki nesklad-raosti m*d nepisanim in tem, kar obstajia v praiksi, med ostrim štud:iski,m režiimom in načrti, med načinom in obse- podajanja miaterije in iz-mi zahtevami. Pri reševa-nju teh neskladij čaka univerz0 iii šfcudentovsko organizacijo še veliko dela. Preko evetov letni-kov, ki &o bili formirianii na fa-kultetaih na koncu lanskega le-ta, na viSjih šolah pa jih bo treba še formirati, bod>o lahko reševali te probleme. PoJiitično-vz€ojno delo je bazdiralo na štu-diju Programa, Poleg tegia je skozi vse leto deloval marksi-stltni seminar z.a vzgojo ka-drov. Veljiko skrb je OTganiza-e:ja posvetila reševanju eko-nomskih problemov in zdrav-s mnogo vplivale na rae- trejšemu reševanju tega pro-blema. Mladina, ki se udeležu-je delovnih akcij, kaže vse več-jo željo, da se teb teča.fev ude-leži, zato moramo poskrbeti, da ta interes do maksimuma zado-voljirao. Zato moramo v pripra-vah za zvezno akcijo v 1. 1960, prav tako pa seveda za števil-ne druge akcije, izhajati iz teh zahtev miadine, pri tem pa ne smemo pozabiti potreb po splošnem dviganju, ideološko-političnem izobraževanju. po kulturni in športni dejavnosti. Izhajajoč vz teh elementarnih zahtev morajo naša vodstva z enako pozornostjo organiziratj to delo na vseh delovnih akci-jah, ne da bi delali razliko med večjimi in manjšimi, ker so potrebe povsod enake. Na ta način bomo prispevali, da se uresničijo tisti osnovni vzgojni cilji delovne aktivnosti. Ce smo doslej govorili pred-vsem o vzgojnih aspektih de-lovnih akcij, nismo imeli name-na, da zraanjšamo tiste ogroin-ne rezultate, ki jih je mladina dosegla v 1959. leta. Naj nave-demo satno nekatere največje uspehe. Pred rokom je bil zgrajen odsek avtamobilske ce-ste v dolžini 110 kiiometrov, po naših mestih. komunah, posa-meznih kmetijskih rajonih itd. pa je bilo zgrajenih mnogo po-membnih obj^ktov. Na teh ak-cijah je sodelovalo okrog 20 tisoč brigadirjev (11 mili.ionov delovnih ur). ta dela presegajo vrednost milijarde din, kar je <^rromen prispevek našemu go-spodarstvu. Samo še dobra dva meseca nag looita od dneva, ko bo mla-dina začela graditii no»ve ob-jekte po vse.i državi. Naloge ni-so majhne. Nadaljevati moramo z gradnjo avtomobilske ceste na ods*ku Malošište — Vladičin Han v Srbiji in odsekn Udov — grška meja v Makedoniji, v skupni dolžini 107 kilometrov. Verjetno pa bomo začeli tudi z delom na odseku Vladiein Han — Vranje (27 kilometrov). Naloga je zelo težka in napor-na, saj bo treba poleg vsega drusresja opravitt ogromna i?~ meljska dela v GrdeiiSki KH-suri. ki spominja na Vranduk, Bujimir in druge zelo težke de- lovne naloge, vendar smo lah-ko prepričani, da bo 55.000 mla. dincev in miadink uspešno opravilo tudi ta teiki izpit. Po-leg tega je miadina prevzeia akcijo za izgradnjo Sutjeske, mJadiina Srbije pu z več ko 10.000 biigadii ji gradila moder-no asfaltno cesto Cačak —Ti-tovo Užice, piipravljajo pa se tudi večje ali manjse lokalne akcije. ; Tako obsežne naloge zahte-vajo, da takoj iačnemo z obsež. nimi in detajlnimi pripravami — agitacijo za prijavljanje, objasnjevanjem pomena pred-videnih akcij, pripravami opre-me, programa in vodstvenega kadra. Prve brigade bodo odšle na traso že v marcu, da opra-vijo pripravljalna dela na gradbiščih. To bodo prvi zna-nilci naših novih delovnih zmag. Prvega aprila, na dan mladinskih delovnih brigad, pa bo na tisoče mladincev stopilo v frontalno akcijo, da bi na dan rcpublike izročila skupnosti no-ve objekte, ceste in druge go-spodarske objekto. Foto: Joco Znidaršič Obisk na osnovni organizaciji ZKJ na ekonomskj fakulteti Uspehi v preteklosti porok za prihodnost O velikih uspehih Zveze ko-munistov in naporih njenih članov za razvoj domovine smo se posebno dobro seznanili v lecu 40. obletnice ustanovitve ZKJ in SKOJ. Svoje pozitivno in velilko delo nadaljuje ZKJ cudii na naših fakruiLtetah. Vlo-ga komunistov je predv&em ob preoibrazbi naišega visokega šolstva izredno pomembna, saj je v teku proces kvalitetne spremembe vsega visotkošol-skega šolstva. Osnovna organizaciga ZKJ aa ekonoms&i fakulteti je v preteklosti dosegla prav lepe uspehe na vseh področjiih s.vo-je dejavnosti, čeprav ponekod usipehi niso takšni, kjot bi mo- raii biti. Reforma študija in njena problematika se je odražala tudii pri deliu organizacije. V osnovni organiizacioi so večkrat govorili predvsem o problema-tiiki svotav letnikov, vpraša-njih mentorstva, svobodnih kateder in demonstratorjev. Sveti letnikov so &i na eko-nomsik.i faikulteti že pridobili Kje najti nove prostore za tehnično knjižnico Centralna tehnlčna knjižnlca poirebuje vsako leto 200 kv. m polic za literaturo. — Na enega čitatelja odpade 1« 1>12 kv, m prostora — bo morala knjižni-ca spremeniti enega izined či- V Centralni tehnični knjižnici izrabijo študentje vsak prosti kotiček za študij voj in dvig splošne kulturne ravni, na razvoj okusa za lepo in kvaiitetno. Delovne a kcije so postale tnnožične šole bodočih kadro\ za različne panoge go&podar-stva in v njih lahko vidjsoiu nek celovit sistem hitiega šola-nja in usposabijanja mladih Ijudi za različne pokiice. Seve-da z organizacijo teh tečajev še zdaleč ne moremo rešiti po-manjkanja kadrov v nekaterih panogah gospodarstva, vendar s tem gotovo prispevamo k hi- talniiških prostorov v skla-dišče? Centrahia tehnižna knjižnica stoji pred novim problemom — kam' z literaturo, oziroma kje uajtj nove prostore za skladi-šca, č« hoče obdržati isto kapa-citeto študijskih mest. Ta pro-blem, ki iare CTK že od njene UEitanovitve dalje, pa bo ravno ietos dosegel svoj vrh, kajti uprava namerava za-blema. svoj vpliv in pomen pri reše-vanju tekoče problematiike ler-niikov in koordinacije med de-kanatom, ZSJ in ZKJ. V bodo-če bodo sveti razširili svoje delo tudi na ideološlko vzgojo kofljegov v letnikih, pri tem pa bo prišla do izraza pobudia kx>-munistov v posameznih let-niikiih. Pomanjkanje pedagoškega kadra je prisiliilo dekanat eko-nornake faikultete, da angažira šcudente četrtega letnika in absolvente kot demonstratonje pri neikaiteraih predmetih v pr-vem in drugem letniku, Pri iz-biTi demonstratorjev v začetku ni bilo pravilne povezanosti med osnovno organizacijia ZKJ in dekanatjom, predvsem za-radi reorganizacije ZKJ in menjave vodstev. Demonstra-torji naj bi poleg svojega pe-dagoškega dela dajaili tudi sli-ko političnega stanja y po&a-mezniti letnikih. Ravno tako je izbira demonstratorjev iznedno pomernbna in zahteva tudi v bodoče tesno sodelovanje med organiizacijo ZKJ in upraivo fa-kultete, saj se bo marsdkak de-monstrator pasvetil znanstve-nemu delu in ostal kot preda-vateiLj na fakulteti. Družbi pa ne more biti vseeno, kaikšen pedagoškj kader bo irnela na visokih in višjih šolah, zaito je toliko bolj upravičeno sodelo-vanje organizacije ZKJ. Delo svobodniih kateder se je doslei odviijalo le na pobudo uprave fakultete, medtem ko se je ZSJ in ZKJ omejilapred-vsem na agitacijo. Dobro bi bik), če bi vnesla v program tudi nekaj aktualnih tem po-liitičnega značaja, kot so eko-nomsike najemnine, ekonom-siko-politiični prcblemj Slove-nige itd. Dosedanja predava-nja so bila skoraj vsa v tesni povezavi s stroko, čeprav &o uipoštevala nekatera politična dogajanja. to pa je bilo dosu-krat tudi vzrok slabim obi-skom večkrat zelo strokovniii predavanj. Na podračju ideloško-politič-ne vzgoje svojega članstva je organizacija dcsegia največ uspehov. Studij prograrna ZKJ je v glavnem že končan. Pre-študirali pa so tudi del mate-riala s IV. kongresa ZKS in II. plenuma CK ZKJ. V delo Centra za marks,!Stično vzgo.io se bodo vključilj vsi člani o&novnih organizaci]. opraviii pa so tudii agitaci.io med ne-člani, k; ima namen pritegnitj k sodelovanju čim.več kolegov. predvsam \z nižjih lik Zaradi uspešnejišega delova-nja in reševanja problemov posameznih letnikov in ostaile problematilke se je CX) ZKJ ekonomske fateiuflitete razdelil« na tri osnovne organizacije. Ta delitev, ki iiroa svoje pozidvne strani, pa kaže tudii na to, da bosta morali ostali dve osnov-ni organizaoiji utrdiiiti o&novno organizaciijo prvegia letnika, ki se pri svojem delu še ni dovolj znašla. Vse tri osnovne organiizacije so si zadiale precej nailog, ki jih bodo gkušaJe izpolniti v letoš- njem letu. Taiko je ena izmed prvih nalog ustvaritd žiivljenj- sko vez med posarnezniiru or- ganizaciijami, otoenem pa se tesneje povezaiti tudi s profe- sorji korouni.sti in prenesti d> skusirjo o posamezniih dogodlkiih na fakulteti na širšo osnovo, čeprav je bilo tudi dosiej vod- stvo organiziacije v tesni pove- zavi z vodstvam OO profesor- jev in s fakiUiltetno upravo. Več pozornosri pa bodo morale ar- ganizacije posvetiti nefkomunl- stom in sprejemiu noviih članov v vrste ZKJ. Pri njiihoveim de- lu jimi bo v veliiko pomoč Cen- ter za mairiksistično izobraževa- nje. Prijaivljenci so pokazali največ zaniimanja za kolegij — Kapitalizeim in socializem sre- di XX. stoletja oairoima Cer- kev in religija. To pa še ni vse. OrganiEacije se bodo irto- rale temeljiiteje angaiirati pri viključevanju svojiih članov in študentov v življenje in pro- blematiiko letniikov. Vodstva bi si morala usitvariti enotno sliiko o stanju na faikulteti tateo gle- de problemov, kaikor tudii o političnem stanju med študen- ti. Pri nadaijnjii preofbrazibi študija bo orga-nizacilja ZK na faikulteti morala pritii do za- lcljtička, kakšna naj bo sJika fakultets po inverziji, v disfcu- sijo pa naj bi se vklijučili taDdli ostali študentje. Diiskusdija naj bi pokazala, kaik^en bo vpliv inverzije na študij. V bodoče pa bodo vodstva osnovniih or- ganizacij po&večala več pozor- nosti študiijsikjm uspehoim svo- iih članov. kar Se je dosled precei zaipostavljalo. Najš otoislk .jo končan. Prepričalii smo se, da csnovne crganizacije ZK na ekono-msl^i faikuiteti delaao uspešno in da so nam uspehi v pretekJo&ti poroik za njihovo uspešno delo tudi v prihodnj*. Oblsk na združenju TOKRAT PRI NARAVOSLAVCIH V avld in ia stopnioah uni-verze je bilo mračno in prazno. Se zadnjj trenoitek sem fie sku-šal spomniti kakega pametne-ga vprašanja. Za razgovor pa rabi,§ vprašanj dn to takih, ki zadenejo v živo. Toda, da ne bi hodii preveč naokoli: fcje sem že ostal? Menda v mrač-ni avli uniiverze, nekako ob »edm:h zvečer, namenjen na obisk k naravoslovcem. Prav-zaprav ne vem dosti o njih. Saj vi verjetno tudii ne? No, v nekaj sem bij prepnčan: da *majo tudi oni svoje probleme. Pa na-j bo; talco ali tiaiko — tu je razgovor in tu je prvo vpra-Sanje. Še nej Najprej vam jih mo-ram predstaviiti; Maks Starc, predsednik združenja; Slavko Kelndienst, predsedndk študij-ske komisije; Silvo Oblak, predstavnik študentov v Fakul-tetnem svetu; fa dnuigi, ki dela-jo na združenju. »Fantje, ali imate kaj pro-blemov?« Maks; »Samo povej, kje naj Nebali verjetno ne kmalu.« »Predvsem me zanimajo tela-ve, ki &o specifično vaše, ki jih drugod nii. Ze sam labito vna-prej uganem, da so va& osred-nji problemi pomanakanje pro-storov, učbenikov in predavate-lj«-v, ali ne?« Maks; »Res je, vendiar ne mi- da so to kaki splošni pro-i. So ravno tako specifič-ni pri nas, kot kje drugod. Mor-da bi jih vendar omeniil. Torej: prostori. Kemiki in 15armaoevti »0 v zelo slabih, kletnih pro-gtorifli, tudi ostali smo zelo utes-njeni, vendar s; bomo ze kako pomagali, saj novo hišo že zi-dajo.« »Kako pa- f armacevti? V Ljub-Ijani sta samo prva dva ka, potem pa v Zagreb?« Slavko: »Da, to je star pro-blem. Gre za koordinaoijo štu-d;jsk'ih programov. Vendar je največkirat le študent tisti, ki se itiora prilagoditi. Zagreb več zahteva kot Ljubljana in težko se je vživeti v težje študijske pogoje, Vendar mislim, da bo že nasJednje leto dobila Ljub-ljana popoln štiriletni oddelek za farmacijo na naravoslovnl taikulteti.« Kolega geolog: »Pri nas bi potrebovaM še enega docenta. Pa še nekaj: kot rnarda veš, se na našem oddelku de-li študij v dve smeri, v pedagoško in v praktično te!hnoll0Ški0. Tisti, ki eino v drugi, imamo toliko skupnega z metalurgi in rudar-ji, da bi bilo morda korastneje pridružiUi nas tehnični fakul-teti.« Tonto, biolog: *Med seboj in profesorji se dofero razumemo. Samo malo pre;reč fizike iraa-mo.« >Kaiko pa vaše zdmženje?« Maksf »Slabo dela>, pcedvsem funkcionarji Se vsaj na začetku vsr precej »lovijo« in »plavajo«. To seveda zaradd heteirogenosti fakultete, ki je vatzfoiia na po-samezne oddelk©, s tem Pa j« tudi delo odbora združenja pre-cej otežko-čeno. Študentje, fci so odgovorni za delo v odbaru oddelka, dostikrat sploh ne naj-dej,0 stika z odborom združe-nja, dobitii kdaj vse skupaj, da bi se ipomeoiili <> skupnih pro-bleatiih, je pa sk^rat nemogočei-Potrebno je malo več smisla za skupno dek> v združ&nju, saj So skupni inte-resi vseh študentov naravoslovne fakultete gotovo močnejši od različnih centrifu-galnih ell.« Sla/vko; »Podobna težava je s predstavništvom v Fakuiltetnem svetu. Jaz sam sem le s težavo na tekoičem o vprašanjiKh, ki &e pojavljajo na vsefo naših oddel-kih. Zato smo predlagali, naj bi samo informativno prisostvo-vali sejam Fakultetnega sveta Sestanek predavateljev v koleglju ZKJ, ki ga vodi član CK ZKJ tov. Boris Ziherl Letna skupščina zagrebške univerze Prvi uspehi reforme 9. januarja je bila v Zagrebu redna Ietaa skupščina zagr^b-ške univ&rze. SkuipSčini je po-leg velikega števila profesorjev in študentov prisostvoval tudd Jakov Blaževič, predsednik IS Sabora Hrva'tske, Zvonk0 Br-ki^č, organizacijski eekretar ZK Hrvatske, predsednik republi-&kega sveta Siabora dr. Zlatan Sremec m drugi vidni politični delavci. Uvodni referat 0 delu un'-ver-ze .je :mel rektor dr. Marjan Horvat. Referate so imeli še prof. dr. Serdar — O pouku na uniiverzi in rezultatih reforme; prof. dr. Grd&niič — O znan-stvenem delu in inštituitih in prof. inig. Macarol — O podi-pLomskem študiju. V jsvajem releratu se j« dr. Horva>t dotaknil vseh proble-jnov zagrebške univerzet poseb-no študi'jsikih, ki so nastali v zvez: z reformo. Poudaril je, da je bilc preteklo leto zelo po-membao za nadaljnji razvoj univerzi'tetnega študija, saj so vse fakultete dobile svoje sta-tute, fprejet pa ie bil tudi sta-tut unwerze. Nov; predpisi 6o postavili pred štude»te, profesorje in or-gane upravlja.nja nove dolžno- sti. Od njih samih je odvisen koočni uspeh reforme, zato mo-rajo posve^čati še posebno po-zornost generaciji, ki študira po novih predpisih. Univerzi-tetni svet je izibral posebno fco-m.sijo, ki naj bi ugotavljala reallnosit štuidlijskiii pnoigaTamov in uspehe ^tudcntav. Prav tako so se reifoirmirale takšne komi-sije tudi n^ faikultetah, vHndar na mnogih te koimisije niso iz-poilnile pričakovanj. Delu teh komisij bi lahko v obilni meri poimiagali tudi sveti letnikov, k bodo orgaaizirani na vseh fa-kultetah. Ko je govoril o študijsikih pirogramih in učbenikih, je rek-tor dr. Horvat poudaril, da so bili doseženi vidni uspethi, ven_ dar pa bodo morali taidi štu-dentje pokazati večjo intenziv-nost prd študiju, predivsem v prvih dveh letnikih. Pokazalo se je nairnreč, da števil0 diplo-miranih študentov precej z-a-ostaja za številom vpisaniti v prvi letnik. V referatu se je dotaknil tu-di vprašanja pedagoškega ka-dr^ in organizacije izrednega študija. Potrebe intenzivnega študija zahtevajo iziredno pove-oanje pedagotškega kadra, zato bra in terim bi v&ak študent doseged je 15. obletnico Ljudiske re- na uni^rai^ se ^^ ze danes kriteritjih za nastavitev. pravico do poipoCne in brez- publike Makedoniae ter 10. ob- kofc uspejen. Kat poikazatelj je Dobnšen del diskusije se je plačne zdrav&tvene zaščite. ' letnico univerze. navedeno števjlo pri^avljeniilh zadrža! na prehodiu iz sedanje- Politično-ddeodožkemu deiu V razvojni dobi 10 let je ta in položeniih iz,pit»v v pretek- ga sistema študSja na nove ob- je bil namenjen le main.j'ši dei univerza postala središče za lem šolskem leta, ki kaže da je like tristopenjiskega študija, ki diskusdje, vendar kaže, da po- vzigojo naprednega stroikovnega biilo od 43.753 prijavljienih us- ima med študenti in preida-va- teka zadovoljivo v razJičnih kadra ne saimo za potrebe Ma- pešno opravlrjenifh 22.096, med- teljii se vedno premalo aktiv- oblikah, ki jiiih namejava or- kedonije, rnarveč za širše ob- tem ko so drugi odstopili ali nilh poborniikov. H4o je celo ganizacija obdržati.. Razen us- močje in dobiva čedalje sploš- pa na izpitih padli, a v šol- čutiti, da posaimeezaiiki kažeoo pešnega štadirja VII. kongresa nejši jugoslovanski značaj. V preteklem šolskem letu je skop-ska univerza štela 7.500 štud. p p p skem letu 1957/58 l do uvedlbe taikjega študiija dolo- ZKJ in III. kongresa ZKM je le 29.066. Te šlevilke kažejo, čen odpor. Po vsesttrans.ki o&- v ideološkem izobraževanju da se študenti resneje priprav- vetlitvi vpmašanja šltitpendika'- v preteklem lecu zao^emala po- in sicer 5.576 rednih ter 1924 ljajo na izpite in le te prijiaiv- nja šcudentov, so se mnogi di- membno mesto študija tov. Ko- izredniih. Od tega števila, ki ]ja;jo (česar prej niso), ratzen skitutanai zavzeli za otpaistitev liiševskega o maikedon.sfcem na- se je letos povzpelo na nekaij tega pa kaže na velalko nenor- sistema štipendiiranja ter se cionalnem vprašanju. O tem je nad 9.000, je bilo le 4.462 Ma- maJnost, da sfcoraj vsak drug zavzelj za sistem prostifn poso- nekoliiko govoril tov. Koliišwska kedoncev. Vsi ostali pa so dru- študent odstopi od iizpiifca ailli jil. Do posoijila bi imel pravico na koncu konference, podčrta- gih nacionalnoisfti, med njiimi pa pade. Poiseibno pereče je vsak študenc, ki opraivi dolo- vajcč da so ta vpražanja '~ viprašanje učbenikov in druigih čene Pogoje. Bi!a bi tx> oblika vedaio učnih pripamočkov, ki ni nič samostojneiga vzdirževanja v celo 5 Slovencev. VeHk poirast študientov, s precejšnim pritlivom iz druigih repuiblik, je zaostril nefcatere probleme po&ebno zato, ker se števllo aibsolveirtiov nenehno vete. Novoegraj^iii prostori so danes pretesni^ podagoški ka-der ne narašča z rastjo uni-verze, čedatje močneje se čuti pomanjkanje učnijh pripomoč-kov, študentovski dcmcvi in menze postajajopretesni. Vsem tem, a ena*ko tako drugim vpražanjiem — kot je zdrav-stvena zaščita šcudento1/, pre-hod na tristopenjsiki štodiirj iitd. — so posvetili veliiko pozornost. Stevilo absolventov je eden resnejših problemov skoipske univerae. Steviiito albsodvie-ntjov je naraslo v štiudijskiih leti'h 1957/58 in 1958/59 od 1-379 na 2,569, se pravi, da &e je sikoraj l S. BUNTA IZKUŠNJE STAREJŠIH 10. decembra 1959 je bila v Mariboru na Višji komercialni šoll usta-novna stkupšoina adrii-ženja študentov te šole in so se tako ti štndent-je vključili v našo or-ganizacijo — Zvezo štu-dentov Jugoslavije. Lahko rečemo, da je ta skupščina, ki io je odbor do-bro pripravil, že dala nekate-re smernice njahovega nadalj-nega dela. Diskttianifti so v precej^šnji m«ri tn pravilno podvojilo. TaOto močnega na- pod6rtali pomen vzgojno-poli-raščanja absolventov ni opaziti tičnega dela za študente. Vidi razen v Beogradu na nobeni se, da pravilno razumejo vlo-naši univerzi. In to je velidca g« študenta v socialistiični skpiia rezerva visokokvailifici- družbi. In ie bodo te njihove ranega kadra za naše gospo- misii tudi realizi/rane, pri njih ne bomo srečevali problemov nepoveKanosti s pTa-kso, prie-majhne aktivnosti na področ-ju ideolo.ško-poili|t&čnega dela itd., ko>t jih morda srečujeino pri študeniih iz drugih uni-verzftetnih centrov. Marilboirsiki študentje živijt) v nekoliko drugačnih okoiišči-nah. kot ipa študentje v Ljtib-ljani. Predvsem lahko rečemo, da je zanje značSlno to, da je med njimi precejšnje število starejšiih, Izbušenih kolegov, kl so prišli $z praizvodnje, in to, da jiim posvečajio vso skrb otstale družbene in polilične organiz.acije o*firoma merodaj-nf fotrumi sPloh. Ce bodo uspe-li pravilno združiti nekoliko razli&na mišljenja in navade kolegov fz profizrodnje Itt kolegw, ki so prišli na to šolo direktno iz srednje šole, ali pa da &a se .'» razll?-niih razlogov napotil? na šiudlj v Marlbor z ljwbljanske uni-verze, bo to lahko rodilo naj-bollie sadove v njEhovih n*-porih j>ri vzgoj! sociaUstlčne- To so vsi popoji la uspešno novoustanovljen«ga zdni- ZS.I, vendar naj bi kar najtesme.ie sodelovali z ljub-ljaoshimi študenti, posebno s Mariborskim akademsklm kln-bom, kajfci to bo omogočilo, da bodo lahko sami pnvilno ce-nili iai ocenjerali svoje bifa1e notlafil t'iko daleč v podzavest. da nocodbeno sodelova-nj« z n.Hm ne bo problematično, — novi človek prdeželja bo moderni kmeiki delavec. In Sele takrat. ko bo ta moderni kmečki delavec na-stopal v večjem številu kot polnozavestni borec za večjo proizvodnjo v kmetijstvu, bomo lahko govorili o socialistični politlkl na podeželju. Takrat tudi naše kmetljstvo ne bo več anahro-nizem, kar je sedaj še nujnost. Pot, po kateri t>omo stopali k temu cilju, je več all manj znana, začrtal pa jo je IX. plenum Glavnega odbora SZDLJ. Da pa bomo ta cilj čimpre.1 dosegll brez večjih osebnih ali kakih drugih tragedij, Je potrebno,. da se v ta prizadevanja vključijo vse napredne zavestne sile. Se posebej zaradi tega, ker bo to gjbanje precej dolgotra.ino in za katerega marsikje med kmečkimi Ijudmi ne bomo našli več kot toliko opore in kon-struktivne podpore. Stanje na podeželju marsikje nl nitl naj-manj vzpodbu.iajoče. Stevilo komunistov na podeželju je tako nizko. da nanje ne moremo računati več ko tollko. Kmečka mladina je sila na katero lahko najbolj računamo. Z njo bi morali veliko več delati, bodisi da bi ii veliko v&č pozornosti posvetila občinska in druga vodstva Ljudske mladine ln pa SZDL. Se po-sebno pa bi se morale tu angažirati razne kme-tijske organizacije, kmetijske zadruge, zadruž-ne zveze itd. Poti k nekemu cilju Je več. Toda ali je ctlj socialistifne politfke na vasi le in samo priza-devanje, da se povečajo področja pogobnega sodelovania in s tem v zvezi kmetljska proiz-vodn.ia? Da, to bo zunanja manifestacija (in marsikje je Se) tistega. kar imenuiemo sociali-st'čna politika na vasi, ki pa ni adekvaten izraz. ki ni eminetna vsebina fega epohalnesa aibania. Kaitl tu gre v bistvu za veliko večie iTi nedvomno Domembnpiše stvari. Nimamo namena preobi5irno pisati o tem, vendar bf hoteli poudaritt Se nekatere stvarl. Vse to. kar nekako vltJiučuiemo v socialistlC-no politlko na vasl, nl naipomembneiše v tem ker nam je ponekod v relativno kratkem času uspelo priti do skoraj neverjetnih rezultatov Socialis^tiCna politika na vasf 1e po naSem veliko oomembneiSa v tem. ker pomeni pravzaprav spopad z vsem starim z vso traf1'c1onalnostio Tn ne nbmenl samo ¦uvaian.ie novih proizvaiai-nlh naSinov v kmctMstvo, amr>ak pravzaprav vellko bol1 lomlien.ie okostenelih starih nazorov In v velifld merl prizadevanje za formiranip Zavedati se moramo enega. Marsikje ima-jo na mlade ljudi starši, od katerib so nai-večkrat ekonomsko ali kako dnigače odvis-ni, ali pa druge reakcionarne sile, ponekod z vaškim duhovnifcom na Celu, zelo velik negativni vpliv. Ta vpliv se ne reduclra sa-mo na vse to, kar je skupnega s pogodbenim sodelovanjem in naprednim kmetijstvom, ampak sega tako daleč, da niso nobena po-sebnost primeri, da je priliv miadih ljudi v Zvezo komunistov na podeželju zelo majhen prav zaradi tega. Zaključek, ki bi ga poteg-nili iz tega, bi se nekako glasil, da je potreb-no veliko več vsestranskega dela s kmečko mladino, da bi jo odtegnili vplivom okolja, kjer je tako časovno statično. Tu ne gre niti najmanj samo za politično delo s to mladino, čeprav je to najbolj potrebno. Pri tem je trebat znati politično akcijo izpeljati v taki obliki delovanja, kjer bo bistvo akcije zdru-ženo s prijetim, vzgojnim in- družbenim. Vendair se je v to smer doslej premalo de-lalo. Tako je od 106 kmetijskih zadrug v Ijubljanskem okraju le pri 70 zadrugah mla-dina organizirana v aktivih mladih zadruž-nikov. Tako se delo s kmGčko mladino onie-juje le na delo z mladkni zadružniki, pa še to je velikokrat usmerjeno le na gospodar-jenje. Drugi vir naprednih sil, ki je naklonjen spremembam, ki jih doživlja današnja vas, so žene. Še posebno zaradi tega, ker žene slede zdravstvenemu in gospodinjskemu izo-braževanju, ki nujno nosi v sebi kali, ki zahtevajo spremembo položaja kmečke žene. Tako je v zadnjih dveh letih okrog 15.000 žena obiskovalo gaspodinjske tečaje, 1.500 žena in deklet pa tečaje Rdečega križa. Kme-tice so do danes sklenile že 2.800 pogodb z zadrugami na 550 hektarih površin in 350 pogodb za 65.000 kilograTnov mesa. Zdi se. da tam, kjer žene same odločajo o pogod-benem sodelovanju, le-te ne zaostajajo za splošno situacijo. Tu seveda ne bi posebej govoril o kmetij-^kih zadrugnh kot na,ipomembnejših nosil-cih socialistične politike na vasi. Ze v začetku smo poudarili, da bi morali pri uvajanju socialistične politike na vasi pomembnejšo vlogo odigrati pokrajinski študentovski klubi; še posebej pa študentje komunisti in tisti, ki študirajo nar ogrono-miji ali na drygih gospodarskih fakultetah. Zdi se, da bi morali študentovski, pokrar-jmski klubi svojj programe razširiti v toliko, da ne bi samo pozitivistično spoznavali go-sipodarskih in drugih problemov v domačem kraju, pač pa da bi jim to praktično znanje ob teoreti&nem znanju služilo tudi za akcijo. Prav takšna akcija je zelo potrebna in prav-zaprav dolžnost komunistov, bodočih znan-stvenikov in visokokvalificiranih delavcev, da prispevajo svoj delež k čimprejšnjemu srečnejšemu življerijU našega kmečkega člo-veka. Pri tem gre ali za neposredno vplivanje na našega kmečkega človeka, kar pa skoraj ne bo ravno vzpodbujajoče, ali pa vplivanje na kme&ko mladino. Zdi se, da bi bilo pri-zadevanje prav tu najbolj dobrodošlo in frudi najbolj učinkovito. Vsak pritisk je seveda tu nesmiseln, gre za »prijateljsko prepriče-vanje«, če ta pojem ne zveni preveč ozko. Gotovo pa je najbolj pomembno prizadeva-nje vseh naprednih sil za široko izobraževani* kmečkega človeka. Ohlik je nešteto in jih ne tr, iSSf1 J>oseb.e-' nagtevali. Vendar pojmujemo to Izobrazevanje široko družbeno pogojeno ki EaJF *n» predvsem formiranje zavcstnih sil' na podežcl.1u. v tem je pravzaprav tista velfka prednost socialistiCne politike na vasl, te revo-luclje v nasi kmetijski proizvodnji in še veliko nolj revolucije v odnosjh med Ijndml, kmečko tradiclonalnostjo itd. Mesto in vlogo Zveze komunistov na vasl, kmetijskih zadrugah in družbenih posestvih je treba bistveno okrepiti. V s&danjem položaju bo mogoče daseči to 1e z zelo vztrajnjm delom kadra, ki ga lma.mo, ia s pritegovanjem mladi-ne in žena. Prizadevati si je treba, da se ve« kmečke mladine vključuje v ZK. Pred našiml očmi se odvija epohalni druž-beni proces. ki ne pomeni samo skorajšnje rešitve najtežjih problemov v kmetl.lski proiz-vodnji, ampak, kot smo *e naglasili, veliko več. Rezultati. kl smo jih pri tem že dosegli, pome-nijo navzven še eno od vellkjh prednosti naSe poti v socializem. Na znotraj pa se to odraža kot veliko zupanje našega človeka predvsem v njegovo zavestno akcijo, kt je Cedalje bolj množična. In prav v tem Je tlsta velfka mo-ralna moč naše poti v soclalizem, kl vsepovsod sprošča nstvnrjalne sile naSjh Ijndi, ki se izra-žajo v lnstituci,tah družhonega • in delavskega upravljanja in vsepovsod drugod, Kmalu •• bodo vse zavestneje in Stevilneje odražale t**l v kmetijski proizvodnji in v odno-sib. med ljud> mi na podeželju. Univerzitetni center v Adis Abebi Univerzitetnj kolagij v Adis Abebi je danes poleg kairske univ&rze gotovo eden iizimed najvažnejših intelektualnih are-diŠč prebujajočega se črnega leontinenta. V zelo kratkem času se je iz ene same stavbe razvil v malo univerzitetno mesto. Kraj, na katerem fetoji, je izre-dn-o1 lep in stavbe, razmejene z dolgimi gredaimi cvetlic in dre-vesnih nasadov, bolj spominjajo na odličen hotel kot ma učni center. V zadnjih sedmih letih je bilo zgirajenih secfem novih stavb. 350 študemtov živi v še-stiih študentsikih dcmKJ>vi[h., med katerilmi je eden določen za delkleta. Okoli 600 študentov pa Ktvi še v neposredai bllždnl caimpa. Pred petimi letl bi obislkova-l«e naletel le na čedne, riato-polte ljudU s temoirau o&nii, tanklmi ustnicami in ravnltoi nosicJvi — na Etiotpce. Danes se je ta slifca spremenila. V pr&-davalnicah in domiovih bi lafo-ko nialetei na pripadnike sko-raj vseii afriških nanodov in celo na Indijce, Angleže. Ar-mence. Američane in Kanadča-ae. Sr&čali bi jih na fakuiltetah z& znanost in uimetnost, pravo ln v bližnji bodcf&nosti tudi na g.ospodanski fakulteti. V družbenem in družabnem ozku predisiavlia "teh. tiisoč študentov uspel primer, da mla-di ljudje, iz raznih d&žed* z raz-lično barvo, vero i-n politiCniimi nazc:-i lahko priiatelisko živijo skupaj v c3 v-v"v, predavalni-oah in na šyum griš^ih. Lansko leto, po panafriski fconferenci, je cesar Hadle Sela-s&e odoforil za študente iz cele Afrike 200 štipendij. To je po-meiniio za Etiopijo precejšnjo žrtev in je dokaz eustev, kiijih Etiopci gojijo do dnugih afri-ških narodov. To je izirazil tu-di cesair, ko je dejal, da ne vi-di noibenega boljšega načina pomoči, kot da mladim Afri-kancem omogoči univerzitetaio vzgojo. Včasih so ljudje gledali Afri-ko drugače fcot danes. Danes niS'O več afriške skrivnoBti ljai-dožrei in l&vi, ki privabljajo pczornost ljudi, danes s<> to problem;, ki so tako veliki in razincJvrstni. kot je velilka in raanovrstna Afrika sama. Ob-čuteik. da pToblemi naraščajo in se širijo, ima zlasti popotnik, ki potuje ,po č,rneim kontinentu. če pa človek živi v Afriki, po- sebno milad iLovek, študent, po-tem S'9 ti ppoblemi spremenijo zani v neizogiben klic po delu V&ega tega se vs[ misle^i Afriičani še predobrc? zavedajo i>n zaito je njihov sistem vzgoje usimerjen predvsem v praktično stran. To dokazuje tudi orga-nizacija študiija na etiopekl uni-verzi. Btiopsikl študenti imajo tudi svojo nacionelno unijo, ki v pr>olbl©mih, ki so za novc» Afri-ko življenjskega pomena, tesno sodeluje z ostalimi nacionalni-mi študentovskimi umjami v Afrikl. Dopis iz Anglije bežne beležke s poti Taki prizori so na ulicah južnoameriških univerzitetnlh mest kaj pogosti NEKOČ JE BIL ŠKOT Maloe nenavadna slika škotskega študenta, ki pa je resnična, ker je V°-vzeta po pripovedovanju ALEKSA NIESHA, se-kretarja škoteke nacio-nailne študentovske unij«. , teiava vseh fantov v Jonth Clubu je, da Sq nezaiel«-ni in za d'ružbo fcot celoto sko-rad pozabljeni. To Je tisto, kar iimamo skiupnega z njimi ;n z ztaporniki v Dortmooru in Bor-liniijiu.« Goivonnik — b.l je od-lič&n študent — je utihnri in moliče s slamic0 srebal «vojo Coca colo. To je bilo v dvorand edinburške univerze, neke vrste hruipen snaoh-bair. Labjko pa bi bilo to na kateri koli dTUgi škotski uniiverzi. Tiisto, kar je hotel opisatit je občutek ieolacije, na katero se škotsk! študentje, (naiglo) natva-jajio. Študemtje v inoizernstvu so vsekakor tretirani kot zavestna družbena skupina, In avtoma'ti-6en ziakliiniček je, d« bodo v trenutkiu politične kriize v Pirvih vrstah v borbi za ruišenje ®ta-rega. Na Šikotskem govore o tem vreče moke, namenjene glavi edinlburškega vojvodet in gasilski aparati, s katerim: po-livajo svojie '.zvoljene predistoj-nike. Pa tuidi mestni očetje mo-rajo dosfcikrat gavoriti o »iz-obraženih huliganih«, Javnost je na §tuilaivsikih vrst in »ižj&ga srednjeg.a slojia. Poma-gajo sj predvsem z zaposlitvijo in želijo študij čimprej končati. Ideal dolgih praznikov in bra-aja debelih knjiig vedno bolj izginja, Samostojnost za vsako ceno je ««ia izmed posebnosti škotskega štiudenta, posebnotst, ki drugod po svetu zimeraj bolj izuimiita. Studeat se raje pod-vrže naiostrejši diseiplini, kot pa da bi »beraičil« dcwna za d«-nar. Na zajtrk Je pripravljen hodliifli tudi n«k»j kijlo-metrav d-aleč, če ga dobi ceneje. Ogla-si, ikoi; je maslednjl, niso redki v škotskiih. čaisopisih; Prodaan obleko iz irskega tweeda. Last-nik, ki j© prisiljen živeti v ine-stu, pri eni pla*' ne more imeti dveh oblek. Take stvari doika-zujejo, da &o re&ničma pripove-dovanja o tem, da si hcdijo ne-kateri študentje v času študija siposojati denaf k od&ruihoin. Stradanje v podstrešni eobici ni več modeimo, je pa še vedno možno. Kako pojmiuije škotskl štu-dent svoje šolanje? Ko spoana, da gia nihče ne jemlje re&no :n da je nj«igiov vpliv ničev, se, kot kaže^ sppijaasni g svojim po-ložajem, Nikoli mu ne pride na misel, da je naloiga v Južni Ameriki rojenega študewta, da s svojo krvjo nvofii cestni tlak. Sem in tja je mogoče opaziti majhne skupinice študentov, ki razpravljajo o Sartru, Paster-naku ali celo o škotski kultorni renesanci, drugi se marda uikvarjago z imen.; kuominizma in ©ksL&tenciializ.m)a, vendar s takim izrazom, kot da žele prej imnpreisioiiirati samega sebe, ne pa koga drugegia. Le malokateri štodemt sprejme izziv na inte-lektualni ali ideološk; dvoboj. Njegov giavni politični pro-bl©m je: ali mu bo uspelo iz-&gnu'ti se vojaški suknji. Francoska obala je ostala za nami in negostoljubni La Manche nas je sprejel v svoje okrilje. Veter je premetaval ladjo in valovi so skušali do-seči palubo. Naši pogledi so bili uprti proti angleški obali. ki je dobivala vedno bolj jasne obrise. Zabrnele so kamere in fotografski aparati. Visoka. epristopna nas je pričakova- i hladno. Zazdelo se mi je, la gostom nima namena vo- Hti dobrodošlice. KOT DA SE JE CAS USTAVIL Stotine kilometrov poti in >graj. Čudno za nas. Polja, travniki in gozdiči so ogra-jeni z lesenimi in bodičastimi ograjami. Kdo bi se pri nas spomnil tega. Za Anglijo pa je to čisto naravno. Naj mi Angle&i odpustijo — spomnil sem se zgodovvne in nastanka teh ograj, Obiščete n. pr. ruševine ne-kega gradu in nenadoma s« znajdete pred vrati z napisom PRIVATE, na začetku ulice opazite na vidnem mestu ta-blo in na njej isti napis in tako dalje, v neskoninost. V drugih deželah navadno piše: Prehod ali vstop prepouedan/ No Angleškem tega ni. Numizmatik se b-o prevaril. Prvi penny, ki rnu pride v ro-ke, ima letnico 1912 in on »re-dek« primer spravi v žep. Kmalu pa bo spoznal, da je prevaran. Ko je stopil v okus- bili, čeprav na zunaj tega nl videti. Trdnjave, palače in dvorci — polTit sijaja in razkoija. V dvoranah, ki jih krase osvoje-ne zastave, topovi in drug« trofeje iz brezštevilnih pomor-skih bitk, začutite kot tujee sijaj nekdanjih časov. Stari, dostojanstveni lordi sedijo v foteljih, njihovi g.radovi pa so spremenjeni v muzeje. Koliko-krat je zob čcso. načel te kam-nite stolpe, tolikokrat so jih, znova renovirali. In danes ima Anglež, ki sedi, recimo v za-stopništvu neke zavarovalnt družbe, v knjižnici vsaj deset knjig, ki govore o zgodovini njegove dežete. Sploh $e 'zdi, da je zgodovina v Angliji zelo priljubljena znanost. Stoletne tradicije so vreza-ne globoko. ln težko je na tn kontinent (!) prinašati novo. Pa vendar... Skozi razpoke stoletnih tradicij poganja s«-me novega. P& čeprav to novo prihaja s kontinenta iri ob tem imenu Anglež samo zamahnt z glavo. BESEDA O ANGLESKI MLADINI Prodajal-rve časopisou so pre« polne stripov in seveda porno* grafije. Med resnimi politič-nimi listi lahko najdete tudi Vojno in mi.r na 200 straneh. Mladina to bere. Knjižice ka-ko poročim milijonarja n« preberejo le redka rrdcdn dekleta! Jazz klubi so zelo priljub-Ijeni. Kaže, da je ameriški ri-tem sprej?Ia najprej mladiruu Nove zfradb« uraetnostne akademije v Adis Abebi pozornoot ne le Združenih dr- ski list. Nima smisla, da oihra- ke: univerza in visofee šole. V zadnjih dv«h letih je opa-ziti na uniiveirzah majhen od-klon na levo, ki se kaže v tor-miranju novi'h levicarsfcifo klu-bov, v lažimarkslstičnih člankiih v študentovskem ^asopisu aber-denske unlverze, čeprav ao tu-di le-ti Po eoem semestru na-glo izgmili. Interes za liberali-zem je neznaten, konzervaitiivn! pa ®o mooni kot vedno. bo kdo ugovarjal, da t»a orie škotsikega Študenta ni točen, Za!to naj zaMju<5im z be-sedami nekega škotskega pro-fesoirja, ki je dejal, da prihaija-jo škotsk: študentje ua univer-zo kot otroci in odltejajo pre-den doirastejo v OTOže; z zna-njem med učenostjo in nezna-njem, neprimernim za vsako-dn€vno življenje, ki pa jim po-maga prit! do zaposMtve in celo bogastva in odlik. no urejeno točilnlco, da bi po-pil Ccca colo, mu prodajalec vrne dva pennyja iz 13. sto-letja. Ko pa bo istega dne do-bil še bankovec iz leta 1785. bo popolnoma zmeden. Seve-da., dan prej je bil v Frandji. Kolone avtamobilov. Ceste so prenatrpane. Avtomobili se kakor mravlje pomikajo po odlično urejenih asialtnih ce-stah. Soferji ustavljajo reko avtomobilov.da bi pešec lahko prekoračil cesto, če-prau tu ni prehoda in v blizini ni pro-metnika. Pešec pokima z gla-vo in voznik mu zamahne z roko. VH avtomobili so videti stari. Kot da bi Ford pred petdesetimi leti z Angleži na-pravil dobro kupčijo in si se-daj zadovoljno mane roke Spet se varate. V veliki veči-ni so to prvovrstni avtomo- žav Amerike, ki se dobro za-vedajo, da ne moireijo več smat-rati polovice onkraj ekvaitoirja za svoje »tlvoriišče-«, aimpak tu-di dtežel stare celine. Povsod v njiujemo od nekoga vsiljeno stnukturo in braniiino tako ime- Študentom torej oeitago, da ne poznajo svogega naroda in Juižni Ameniikd prihajiajo do iiz- pridnjižujegio tudii kolegi iK dru- novane tradicige, za katere je da mu ne žele služiiti. Toda po težko nadfti pravega deddča, bolj prepričljrvih dokazih, zla-Mnenju braziiLskiih študentov se sti po III. kongresu latinslko-ameriiških študentov in njego- naipredne idieije, ki dozo- gih južnoameriškilh držav. vih zakljiučkih, smemo sklepati revaijo i!n dosegajo uresničitev Splošne značilnosti, ali bolje drugajče. Poleg pomeanibne ide- pomianjfcljivostii, la so je o sklicanju študentov Azije, Afniike in Latinstke Amenike so šcudentovski predstavnjki vseh jaiižnoameriških dežei sklenili Študentovski domovi na Finskem ciJjev v številnih giba-njilh proti diktaitorjem vse od koluimbdijskeiga bandoilerizima, Paz Esttensorovega gilbanja v Boliviji d*o v decenibru 1959 izvedene akcije »14. majj-« v Paraigvajiu. MLadina ter zlasta visokošoOjci bistvene za te univerze, so predvsern v nižji kvalitetni ravni, kakršna je le-ta pri severnih sosediih in oikraj A.t- ustanoviti posebno kamisijo za lantskega oceana VztrolkSi zia kolonialna vptražanja. Tudi od-tafco stanje, prav tako pa tudi mev s III. skupščine latinsko- za sploišno nezaiiinteresiranost amerJžkih univerz o odlklonitvi so se predsiawil'i že v pretekld^h študentov (racsen za priipravo udeležbe in pofmoči visokiii šol akcijaih kot zvesti pobudniki in na bodoči pakldc) in za politič- pri izdelovanju atomskega no razcepljenost študentovskdih orožja ni mogel naleteti na vrst, so pnedvsiem v gospodair- zavezniki napredniih leviičar- sikih struj. Tudli danes so nos.il- ci še korienitejiših spreiinemib in ski zaostalosti, kar so »omogo- zaihteivarjo na svojih kongresiih hitrejše in uspešnejše reševa- nje problemov, predvsem pro- gluha ušesa. Peruansilca štu-dentovska zveza že nestrpno pričakuje novi u-niverzitetni blemov goispodarstva: agraTne avtonomiljr-žave brez večje naslomtve na Eden izmed glavnih ciljev žtuidentovskih organiaacij je dvig življeinjskih pagojev štu-dentov. V deželah, kjer se štu-dentom ni treba ve^ booriti za razlrčne svoboščonej je to glav-ni del njiihov&ga programa. Finska ima svojo borbo za svobodo že davmo z,a seboj^ ni pa še rešila mnogih problemov, med katerimd je najostrejši pomanjkan.je st&novanj. To pa je v glavneim zato, ker &ta univerzitetna centra v dveh največjih mestih na Finsk&m. Povojna obnova in stalno pre-seljevanje ljudi z dežele v mesta še bolj z avira gradnjo študentovstoih stanovanj. Ta-koj po vojni so si študentje sami začeli graditi cenena sta-novanja. Tako danes živi okrog 15 odstotkov študentov v do-movih. V Helainkijiu, kjer štu-dira okrog 16.000 študentov, kar predstavlja največjo štu-dentovsko skupnost na Fin-skem, pa ŽM v štirinajstih do-movih le 2000 študentov. Ostali Tudi drugi fiimski umiverzitet-ni center v Turkuju ima mode-ren študentovski dom; ki so ga zgradili študentje sami^ ve^ndac sprejme le okrog 380 študentov. Tu innajo poleg druigega tudi svojo plesno dvorano, ki je po-stala v Tuirkuju i& precej po-pularna Pedagoski dom, za moške in ženske ki slovi kot najcenejlši v deželiL Je v neposredni bližini preda-valnic ,in ima svojo restavracijo in svoj zaprt plavaJlnd baz«n. Prav tako imajo štud©ntje vse ostale ugodnosti. Vsi finski študentovsiki domo-vi so odprti tudi poleti dn nudi-jo stamovanje inozemskim štu-dentom. PrtihodrKJe leto bodo preselil večino znanstveniih fakultet v največje fe A šek: ¦^ Letas se je k sodelovanju v *t našem arvsamibiLu prijavilo zelo ' veliko študentov, tako da je tudi po dveh avdicijah ostala kar mocna skupina novincev, ki že pridno vadi stare plese. Tako d«lujejo lettfs kar tri skupine: stara in srednja, ki trenutoo ponavljata in tfoipol-njujeta že naštudirane plese, ter nova. Vendar se je ludi letos pojavila težava, ki nas spremlja že vsa leta našega delova-nja: vsako leto se na-mreč prijavi mnogo manj fan-tov kot deklet, kar ovira še uspešnejše delo slkuipine. /f Zelo radl bi naštudirali ne- kaj novih plesov. vendar je to vezano na celo vrsto težav, ki jim bomo težko kos. Treba je namreč prjbpraviti novo koreo-grafijo i-n dobiti koreografa, nabaviti si nove obleke, godba pa mora naštudiratt in prire-diiti ncJvo glasfoeno spremljavo-Vse tc pa je vezano na pre-cejšnia denarna sredstva, ki iih zelo težko dobimo. Vendar upamo, da bomo s pomočjo Narodopisnega inšti-tuta dobili koreografa iz Ma-kedonije. s katerim boma na-študirali nekaj maikedonskih plesoV. Verjetno pa bomo v tej sezoni na novo pripravili - '*«..../. Akademija upodabljajočih umetnostl Premalo zanimanja za našo delo Predsednik združenja ZSJ na akademiji Vikitor Povše: Studentje naše akademije imamo nep,rijeten oibčutek, da živimo zaprti v svoj krog, lo-č«ni od ostalih fakultet. Morda je temu vzrok, da smo tako preobloženi z delom. da za dru-go nima/mo dovolj časa, saj imaroo tedeosko nad 40 ur pre-davanj in vaj. Poleg tega taia veiina študentov zelo slabe ma-terialne pogoje ?.a šbudij, saj je za našo akadsmijo težko dobiti štipendlje, pa še te so pred-vsem v višjih letnikih zelo niz-ke. Razumlj vo pa je. da se za filikansko delo porabi precej ar«dstev, predvsem za material (papiir, barve, čopiči itd), ki s' La moramo sami priskrbeti. V otoviru študentovske or-ganizacije naše delovanje ne more zaživeti predvsem zaradii tega. k«r se nihče od Univer-zitetnega odbora ne zanima za Das in naše prob^eme. Lahfco pa s prepričanjem zatrdim. da so naši štud&ntje po svojih. močeh pripravljeni sodelovati pr vseh akcijah, ki bi jih priprav-ljala 'n postavljala pred nas Zveza študentov. Tudi s KuKur-Ho kornisljo nimamo prav no-benih stikov in zdi se. c)a nas epf.ch ne trertra.io kot r.pko- ga, ki naj bi v kulturnem žlv-ljenju na univerz.i nekaj pome-nil. Siceir pa je treba priznati.da zairadi že o*menjenih objektivnih težav pravzaprav ne moreimo mnogo prispevati h kultuirnemu življenju na univerzi. NavadniO pripxavim0 vsako ieto razstavo naših študijskih del, lani pa je razstavljala skupina devertih študentov na Jesen'cah, kjer so doživeli zelo topel siprejem. Presenetilo pa nas je dejstvo, da na naši Laniski razstavi v Ljuibljani sJcoraj ni b'lo šftu-študentovskega otočinstva in da je šla razstava miimo študentov-ske jaivnosti. Letos iimamo v načrtu tako razstavo ter moTda še eno v kak&nem slovenskem '¦ndusrt.rijskem središču. Če smo že odrezan.} od os-ta-lih študentcjv. pa si želimo mnogo več itesnejših stiikov z ostalimi umetn.;.škimi akademi-.jami. Morda boimo to vsaj del-no oosegili s skupnimi preda-vanji v okviru svobodnih ka-tedeir s temKj Umetnost v so-doM: družbi. Opažara, da sil za poživitev štu-deniovskega kulturnega žJvlje-nja prizadeva le peščjca vodite-Ijev študentovskih kulturnih skupin in organizatorjev. Prav (o se mi zdj slabosi. ker je ve- lika večina ostaJih študentov, pa tudi funkcionarjev ZŠJ za to dejavnost popolnoma brez-brižna. Doseči bj morali to, da bi bilo predvsem Po združenjih čimveč aktivnih organiza.torjev in ljudi, ki bi pospeševali kul-turno delovanje študentov, te organizatorje pa bi usmerjala naša Kulturna komitslja. Pogrešam pa tudi predvsem nenačrtnost v študentovski kul-tumi vKgoji. M»rda bi posame-zna združenja priredila »bisk Ukovnih razstav pod vodstvom strokovnjakov - profesorjev umetnostne zgodovine ali naše akademije. Le s taldm na&rt-nim in komentiranim oblskom galerij bi mcvrda vzbudiii zoni-manje študentov. Več na«rtnosti bi bilo potrebno tudi v drugih umetnostnih vejah. Dobro bi bilo prakticirati tudl kakšna naertna predavanja z diapozi-tivi, ki bi bila morda dobro obiskovana. Študentje naše akademije bi se radi vključili v kulturnn življenje na univerzd, sodelu-jemo pa lahko seveda s tem, kar lahko nudimo z našim de-lom- (Nadaljevanje v prihodnj^i števiilki) B. L. tudi Glamočko kolo, ki ga še ni®mo imeli na sporedu. Za letošnje leto smo toliiko vabi-1 za nastope. da se verjetno ne bomo mogli od-zvati vsem. Prvi nastop bomo im^ili že v enem izimed prihod-njih tednov v Drami skupaj s KoroSkim akademskim okte-to>m. Cez zimo nameravamo na turnejo po Sloveniji, poleti pa bomo naistopili na Primorskih prireditvah, kjer smo že ne-kajfcrat gostovali. Prejeli smo tudi precej vabil iz Inozenv-stva, iz Angilije. Poljske, Itali-je, Francije in Nemčije. ven-dar se vsem zaradi material-nih stroškov, ki jih terja taka tunneja, ne bomo mogli od-zvati. > Zanimianje študentav za kul-tuirno življenje \n konkrcrtno za delo študentovskih kulturnih skupin je odlocno premajhno. Vzroki za to so verj«tno v pospešenem tempu štud«.ja, predvsem pa v komodlteti štu-dentov, katerim se preprosio ne Ijub! obiskovati kulturnih HB>^% priredltev. (^jffl Marda bi to medlost odpra" Ze vrsto let razpravljamo in razmišljamo o študentovski kulturno-umetnostni vzgoji in kulturnem življenju na naši univerzi, pa vendar se v vseh teh letih stanje bistveno ni izpremenilo. Včasih $e lotevamo vseh teh vprašanj čisto načelno in temu se lahko zahvalimo, da je danes vsaj večini, ki se s tem ukvarja in razmišlja, jasno, da dosedanje oblike dela ne ustrezajo več družbenim potrebam in prilikam. Vsaj v grobem so spoznali, da je treba v študentovsko kulturno življenje vnesti nekaj no-vega in svežega ter zajeti v to zvrst družbenga delovanja čimvečje število študentov, cbenem pa najti vsemu temu uslrezajoče oblike dela. Vendar je vse to govorjenje in razmišljanje ostajalo nekje v ozkih krogih in se ni moglo izkristalizirati v enotno mišljenje o našem študentovskem kulturnem živ-Ijenju. Zato smo se namenili obiskati vse tri centralne kulturno-umetniške skupine — Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Primorski akademski pevski zbor Vinko Vo-dopivec in Akademsko folklomo skupino France Marolt, vse tri umetniške akademije (za glasbo,, za upodabljajočo umetnost in igralsko umetnost), Kulturno komisijo pri Univerzitetnem odboru ter vodstva naših pokrajinskih klubov. Upamo, da bo ta javna tribuna misli o našem kulturnem življenju razčistila marsikatero še nerešeno vprašanje ter vsaj v grobem nakazala pot za nadaljnji raz-voj študentovske kulturne dejavnosti. Pri tem obisku nas je zanimala vrsta vprašanj o njihnvem delu in načrtih ter njihovo gledanje na splošno študentovsko kulturno-umetnostno vzgojo in oblike, s katerimi bi pritegnili v to dejavnost čimveč doslej nezainteresiranih študentov. Malce grobo bi ta vprašanja lahko formulirali takole: Kako poteka delo vaše skupine v letošnjem delovnem letu, kakšen načrt dela in kakšne težave imate? Kaj menite o kulturnem življenju na univerzi? V čem vidite slabosti in s kakšnimi oblikami bi zajeli čimveč študentov v kulturno dejavnost? Ka-ko lahko vaša skupina prispeva k poživitvi te dejavnosti? To pot objavljamo del odgovorov teh Ijudi, ki se s to problematiko aktivno ukvarjajo, panoramo misli o teh vprašanjih pa bomo nadaljevali v prihodniih vilkah. Primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec Zanimanja študentov kulturno dejavnost ni. vili z mesečnimi kuUurnimi matinejami. ki naj bi jih pri-pravljale centrale študentovske kulturne sliupine. Vondar bi bilo treba zelo skrbno pazit^ na programe teh priredttev, ker bi bilo od tega odvlsno, ali M študente priternili ali odbili. Naj bodo sporedi živah-ni in pestri in morda bomo med študenti bitro vzbudili zanian&nje- Pomembn-o vlogo pri p»pti-larizaciji teh prireditev pa bl morala odigrati združenja po Predsednik zbora Zmago Baj c: V letošnjem delovnem letu smo z deJom zelo resno priče-li. Uvideli smo, da je lan-sko leto zbor kvaJitetno nefco-liko padel, predvsem zaradi za-menjiave dirigentov in drugih objektivnih težav in zato hoče-mo letos s prizadevnostjo in požrtvovalrtiim delom to .nado-knaditl in ofaraniti elovesj, ki ga je zibor dos-egel v preteklih Ie1;ih. Letos smo na&e vrste tudi zelo poniladili tako da ima zbor sedaj okrog 70 pevcev jugoslovanskih In tujih naro-dov. Kljiufo temu pa dosedanje delo uspešno naprediuje, Za letošnje leto prlpravljamo celo vrsto konc«rtov. Najprej nameraivamo nastopiiti za ljub-ljansko javnost v Pilharmoniji, nato Pa oditl na turnejo po Primorski. Predvidevamo tudi turnejo po štaijerskih mestih ter po Koprskeim, v pozni pomladi pa oibiskati z našo pesimijo za-mejce na Koroškejn t©r v Vid-mu in Trsfcu. Povabljeni smo resno pa mi- oziru nič. Lahko je opaziti, da zdru-ženja kulturno žhrljenje čisto zanemarjajo« čeprav bi lahko mnogo storila za popuiarizaci-jo študentovskega kuliurnega delovanja ter pri agitaclji za vkljuSi/tev &lansitva v naše osrednje skupSne. če bi nam te kulturne matineje res uspe-le, bi morda le enkrat vzbudi-li zanitnanje študentov če že ne za aktivno, pa vsaj za pa-sivno spreanljanje našega kul-turnega dogaijanja. šnj« števiJo starih pevcev. Dcntok novih moči je bii zelo raz;veseljiv, po diruga strani Pa nas je postavil pred težko na-logo, mvesti v delo nove pevce, ki imajo sicer dobre glasove, vendar premaglhjio pevsiko pred-izobrazibo !O, še kar dobro,« je Jesse odvrnil od-sotno. Imel je prijetno mehak, skoraj plah glas, ki se je ujemal z njegovimi mehkimi, sivimi lasmi. Premišljeval je, kako pričeti. »In otrcx;i?« »Dobro jim je — no, saj veš,« je dodal Jesse in postal bolj pazljiv. »Najmlajši mo-ra nositi na nogah opore. Ne more tekati okrog. Zelo je pameten, riše slike in po-dobne stvari, saj veš.« »Da,« je dejal Brackett. »To je dobro.« Obotavljal se je. Za trenutek je zavladala tišina. Jesse se je nemirno presedal po stolu. Sedaj, ko je nastopil čas, se je ne-prijetno počutil. Brackett se je nagnil prej in položil roko na Jessejevo koleno. »Ella nam ni pisala, da vam gre tako sia-bo. Pomagal bi vam bil.« »Kaj bi,« je dejal Jesse mehko, >saj imaš svojih skrbi dovolj, ali ne?« »Da.« Brackett se je odmaknil. »To veš, da sem izgubil trgovino z železndno.« Nje-gov rdečkast obraz je postal mračen in grenak. »Da, seveda,« je Jesse presenečeno od-vrnil, »Saj ravno to sem mislil.« »Pozabil sem,« je dejal Brackett, »sam sem nad tem vedno presenečen; pa ne zato, ker bi bila veliko vredna,« je grenko do-dal. »Menda samo zato, ker je bdla moja.« Neveselo se je zasmejal. »No, pripoveduj mi o sebi,« je dejal. »Kaj je z delom, ki sd ga opravljal?« Jesse je nenadoma planil: »Počakaj, Tom, nekaj mi je prišlo na misel.« »Pa ne da bi ti in Ella?« ga je Brackett zaskrbljeno prekinil. »Ne!« ga je pomiril Jesse. »Le kako ti kaj takega pride na roisel? Ella in jaz...« ni mogel zadržati smeha. »Tom, na Ello sem ves nor, čudovita je. Zame je življenje, Tom.« »Oprosti in pozabi!« se je v zadregi opravičeval Brackett. Izbruh mladeničeve Ijubezni ga je vznemiril. Obupno si je za-želel, da bi lahko kaj storil zanje. Nista bila rojena za tako življenje. Tudi Ella je bila kot ta fant, plaha in mehka. »Poslušaj, Tom,« je dejal Jesse, »sem sem prišel z namenom.« Z roko sd je šel skozi lase. »Zelim, da mi pomagaš.« »PreKteto, fant,« je zastokal Brackett. Pričakaval je to. »Dosti ne morem storiti. Na teden do-bim samo 35 dolarjev in zanje sem pre-kleto hvaležen.« »Seveda, vem,« je Jesse razburjeno po-trdil. Zapet je začutil divje, prijetno raz-burjenje, ki ga je prevzelo v zgodnjih do-poldanskih urah. »Vem, da nam ne moreš pomagati z denarjem. Toda srečal sem člo-veka, ki dela pri tebi. Bil je v našem me-stu. Rekel je, da mi lahko preskrbiš delo.« »Kdo je to rekel?« »Zakaj mi tega nisi povedal?« je z oči-tajočim glasom dejal Jesse. »Čim sem zvedel za to, sem se odpravil sem. In na poti sem bdl dva tedna.« Brackett je glasno zastokal. »Dva tedna si pešačil iz Kansas Cityja do sem. da bi ti jaz dal delo?« »Da, Tom, seveda. Kaj pa naj bd bil sto-ril drugega.« »Bog vsemogočni, toda tu ni dela. Izven sezone smo. In ničesar ne veš o naftnem poslu. To je posebno delo. Misliš, da te ne bi sam poklical, če bi imel delo zate?« Jesse se je čutil omamljenega. Upanje zadnjih dveh tednov se je sprernenilo v bolečo kroglo v želodcu. Potem je besno zakričal. »Toda tisti možakar je dejal, da me lahko ti najameš na delo. Vozil je avto-mobile zate. Dejal je, da vedno potrebuješ Ijudi.« »Oh!... Ti misliš moj oddelek,« je dejal Brackett z nizkim glasom. »Da, Tom, to mislhn!« »Ne, ne, gotovo ne bi želel delati v mo-jem oddelku,« je odvrnil Brackett z istim nizkim glasom. »Saj veš, kaj je to.« »Vem, Tom, vem,« je vztrajal Jesse. — »Pripovedoval mi je o tem poslu. Skrbiš za prevoz dinamita.« »Kdo je bil ta mož, Jesse?« »Everett, misliin, da Everett.« »Egebert? Približno moje velikosti,« je počasi vprašal Brackett. »Da, Egebert. Sag ni bil prikazen, ali ne?« Brackett se je zasmejal. In tudi to pot v ajegovem glasu ni bilo veselja. »Ne, ni bil prikazen.« In potem s spremenjenim glasom: »Jezus, fant, vprašati bi me moral, predno si napravil vso to dolgo pot.« »Tega pa nisem hotel,« je pojasnil Jesse z naivno zvitostjo. »Vedel sem, da bi rekel ,ne'. Povedal mi je, da je delo nevarno, Tom. Toda to me ne skrbi.« Brackett je stisnil dlan v pest. Njegov soliden, mesnat obraz je postal zelo trd. »Tako in tako boiii rekel ne, Jesse.« Jesse je vzkliknil. Še pomislil ni, da ga bo Braokett zavrnil. Predstavljal sd je, da bo že vse opravjjeno, ko bo prišel v Tulso. »Ne, ne,« je prosil, »tega ne moreš storiti. Ali nimaš prav nobenega dela zame, Tom?« »Seveda imam delo. Če želiš, lahko pre-vzameš Egebertovo delo.« »Ali je odšel?« »Mrtev je!« Kaj je z glasbeno vzgojo pri nas? Slovenci se ponaSamo, da smo glasbeno nadarjen narod tti res — naši pevski zbori so sloveli in naša narodna pesem slovi še danes. V operi ne zmanjka obiskovalcev in radijski sprejemnik je postal družinski član v marsikaterem domu. Ljudje torej radi poslušajo glasbo ,in uživajo v nji. T*da če sl vse skupaj malo blize pogledamo, n-as bo pre-senetilo, kakšen je okus in kulturne potrebe našega povpreč-nega človeka. V Številnih pismih zahtevajo od radijske po-staje, eni — naj bo program sestavljen samo Iz lahke, zabav-ne glssbe, drugi — lz poskočnih »narodnih« viž, tretji — pa bi rad poslušal safno jazz. Vsi pa se skoraj gotovo Jezijo, zakaj je na sporedu tollko >tiste dolgočasne klasične glasbe«. In kljub zatrjevanju radljskih glasbenih urednikov o krepkl premoči zabavne, jazz m (bolj all manj) narodne glasb« v radljskem programu, se Jim zdi, da so opeharjeni, kadar »morajo« za tisto uro, ko je na sporedu resnejša glasba, svoj sprejemnik ugasnlti. Prj tem pa seveda ne pomislijo, da tudi ta resna glasba nl zgolj sama sebi namen, temveč da tudl služl nekomu im nečemu. Ko se je poslavljal od gospodarja (A. P. Cehova), je učitelj z obema rokama držal raalo, suho roko s tenkimi prsti, jo stresal in govoril: — »šel sem k Vam kakor k pred-stojniku, plašen in tresoč se, pa sem se napihnil kaknr pu-ran, hotel sem Vam pokazati, da tudi jaz nisem kar tako... Odhajam pa od Vas kakor od dobrega, bližnjega človeka, ki vse razume. To je velika stvar — vse razumeti! Hvala Vam! Grem. S sabo nosim lepo, dobro misel: veliki Ijudje so pre-prostejM in razumljivejši in z dušo bližji nam kateremu kakor vse mizerije, rned katerimi živimo... Nikoli Vas ne pozabim... •« (Iz spominov Maksima Gorkega na A. P. Čehova) Če bi vsak človek na svojem koščku zemlje storil vse, kar more, kako lepa bi bila naša zemlja.« (Ob stoletnici rojstva A. P. Cehova) A. P. Cehov Ljublja>na se ne more ravno pritoževati zaradi kulturnene-razgibcmosti. Tudi v glasbenem življenju je v vsaki sezoni po-skrbljeno za marsikakšen lep umetnlški užitek. Ljuoljarm pa je tudi univerzitetno mesto, kjer živi, dela in se zabava več tisoč študentov — bodoiih profesorjev, inženirjev, zdrav-nikov, pravnikov. Veliko med njimi je takih, ki se bodo po štirih ali več letih bivcmja v Ljubljani vrnili v svoj rojstni kraj ali pa bodo odšli službo-vat dnigam, kjer bo le malo prilike za obisk kvalitetnih kultumih prireditev. Zato bi sedaj logično vmkdo p&mislil, da so vprav študentje tisti, ki polnijo Dramo in Opero ter Filharmonijo, obtskujejo raz-stave in hodijo na predamuja z željo, da bi svojo razgleda-nost na teh področjih čimbolj razširlli in poglobili ter da bi tako pozneje posredovali ne-kaj tega tudi drugim. Toda v resnici izpadejo težnje Studentov po — čeprav pasiv-nem — kulturnem udejstvo-vanju kaj klavrno majhne. Res je sicer, da imajo študentje v Drarrd svoj abcmma in precej- šen popust pri koncertnih abonmajih, toda akcija Uni-verzhtetnega odbora za študen-tovski abonma v Opzri je pro-padla in na razstave zaide le malakateri študent. Ugodnosti, ki jih nudita štvdentom Kon-certna poslovatiica in Sloven-ska, iilharmonija, se poslužuje le manjši del študentov, pa še ti so iz leta v leto isti. Podob-no je v Drami in na opernem stojišču, kjer va že tako pre-vladujejo sredvješolke. Znaten del nflJe mlade inteligence pa v svojem prostem času rais za-haja v kino in na plesišča in menijo, da so tam na$lx vso kulturo in razvedrilo. ki jopo-trebujejo. LjubezHi do glasbe in drugih tumetnosti vsekakor ni w,oqoče vcepiti Ijudem kar čez noč. Za to je potrebvo daljše razdbbje sistematičve vzaoie ?n p^sto-p-nega priddbivania. Pri vsem reformiranju šolskean pmika. je pomsmbno podrofie kultur-ne vzgoje ostalo dokaj zane-rrmrjeno. Zanimivo pa je, da na koncertih — razen redkih te)em — tudi ni videti gvjen-cev plAsbenrh $ol, r>rav tako va tudi njihmrih profesorjev rve. Slovenska filharmonija pri-reja abotvmajske koncert« s Gledališča na ameriških univerzah Na naši univerzi že vrsto let govorimo o študentov-ski gledališld dejavnosti ter "slanavljamo gledališke skupine in klube, pa vendar v tem oziru ne more-mo premakniti % mrtve točkt ugad po svetu pa je tradicija v uprizarjanju dra; tetnih odrih že zelo stara. V t evropskih študentovskih gledališ< teden (lani je bil v Bristolu), kjer študentovski odri svoje dosežke. del na univerzi-organizira Zveza eben mednarodni istavijo posamezni Zdd pa se, da imajo zlasti vlsoke šole v ZDA pomembno vlogo pri razvoju gledališke kulture. Skoraj težko bi tam našli kakšno univerzitetno sredilšoe. kjer študent ne bi imel priložnosti ^a sodelovanje v okviiru amate gruipe ozi-roma eksperimen n*ga odra. Se več, z upravičen n ponosom se lahko posamezni študentov-ski gledailižki kJjubi (kot jiih iimenujejo v Zdiruženilh drža-vah) postavljajo, saj jeiznji'ho-vih vrst izšlo viečje število po-membniih pdklicnih igralcev, ki zdaj nastoipaiio P^ed broad-waysko publiko in jiih tu»di mi gledamo na fiimskiih platnih. Jose Ferrer, James Stewart in znani filmskd re<žiser Joshua Logan so nekdaj naistopailji pred svojimi kolegi na deslkah Tri-angle, klutoa princentmske univerze; Richard Rogers, Lo-renz Hart in Oscar Haimimer-stein pa so biilii člani gledali- Uspel koncert APZ Od vseh Studentovskih kulturnih skupin je s samostoj-nlm programom prvi nastopil APZ Tone Tomšič. Kakor v večlni prtmerov pri nas, ie tujina dala skupini tisti zadnji pečat, ki ji je pripomogel do sedanje popularnosti. Dvakrat 3rvo mesro, v Strasbourgu in v Toulousu, to je tisto zad-nje priznanje, kl ga sedaj uvršča med najboljše. Velifco )e gostova], a ga - po neki čudni ]ogiki - prav v Ljubljani vse premalo poznamo. Zbor, ki je prešel že razne stiopnje razvtfja, bo letos sla-v;i štirinajstletnico obstoja. Za »bor so posebno vaina zadnja tri leta, ko ga je Pre-vzel sedanji dirigent prof. Ja-nez Bole- Po tem času si je z novimi pevci — študenti obll-koval svoj la&tni iziraz in no-vo stilno orientacijo, kar je pokazal tudi na tem koncertu. Zbor je namreč sestavljen iz mladiih pevcev in zato njegov zvok marsi'kdai spominja na mlad 'insiko petje. Temu pa je bilo treba por»ke zmožn-osti in pomen svojega dela pri zlbo-ru. Le- treba začeti s ši-roko agitacijo za obisk kultur-nih prireditev. Koncertna di- rekcifa bi pri takih akcijdh organizatorjem gotovo irnma-gala. Koristna in posnemanja vredna je pobuda, ki so jo dali v svojem klubu pedagogl — namreč, da bodo poslej skupno obiskovali koncertne prireditve ter pozrteje o njih skupo.j s prvfesorjem tudi raz-pravliali. Študentje, ki redfio obiskujejo prieditve v Draml, Operi ali Filharmoniji, bl lah-ko navdušili za obisk tudi s«o is kolege, ki tega sicer ne de-lajo, pa bi morda prav radi hodili. Pri oblikovanju podobe f\ar šega človeka nikakor ne sme-mo pozabiti na njegovo kuV turno izobrazbo, ki sieer ni dobesedno predpisana v učnih programih in nafrtih, je pa potrebna s čisto člw>eškegbro znam voziti avto in vozil bom pre-vidno.« Bracket je zastokal. »Misliš, da Egebert ni vozil previdno, ali pa da ni znal uprav-ljati avtomobila?« »Tom.« je dejal Jesse resno, »ne moreš me prestrašiti. V glavo sem si vtepel eno samo stvar. Egebert je dejal, da dobi za miljo dolar. Na mesec je dobil za petna.ist-dnevno de!o od pet sto do šest sto dolarjev Jih lahko dobim tudi iaz?« »Seveda iih tudi ti lahko dobiš,« mu je divje odvrnil Brackett. »Dolar za miljo To je enostavno. In zakaj misliš. da družba plačuje tako visoko? Enostavno je — do-kler ne zavoz<'š na kamen. kl ga nisi opazil. kot se ie to zsfoiiio Esrebertu. A!i pa k?.i druge?a, če noben hv.dif np ve. E^eberta n^ moremo vprašati, kaj se mu je zgodilo Ničesar n\ ostalo. ne od avtomobila, ne od telesa. Nič! Morda bo iutri kdo našel ko-Sček zvitega železa na koruznem poiju, ni-koli pa ne bomo n=»š1i voznika Se noht" ne. Vse. 1-"9r 'rero'i i? J'i n' orišel ob do ločenem (^asu. Potem s;no čakali, da nas bo poklicala policija. In veš, kaj se je zgo-d preteklo noč? Nekaj na mostu ni bilo v redu. Morda je bil Egebert živčen. Mor-da je podrsnil ob ograjo. In sedaj ni ne mo&tu, ne avtomobila, ne Egeberta. Ali sedaj razumeš? Zato dobiš prekleti dolar za miljo.« Za trenutek je vladala tišina. Jesse je sedel in stiskal svoje dolge, tanke roke. Usta je imel odprta in izraz je izdajal bolečine. Potem je zaprl o6i in mehko spregovoril: »Ni me strah tega, Tom. Povedal si mi. Se-daj bodi dober in mi daj delo.« Bracket je udaril z dlanmi po mizi. »Ne!« »Poslušaj, Tom,« je dejal Jesse mehko, ¦ti enostavno ne razumeš.* Odprl je oči. Bile so polne solz. Zaradi njih se je Brac-kett obrnil stran, »Le poglej me, Tom. Ali ti to ne pove dovolj. Kaj &i si mislil o me-ni, ko si me prvič zagledal? Mislil si: za-kaj se ta postopač ne pobere vstran? Ali ne, Tom? Tom, tako sploh ne morem več živeti. Po cesti hočem hoditi z dvignjeno glavo.« »Ti si blazen,« je zamomlial Brackett »Vsako leto izgine eden izmed petih vozni-kov. To je povprečje. Ali je vredno tega?« »In koliko je sedaj vredno moje življe-n,ie. Doma stradamo. Tom. Pomoči ne do-bivamo več.« »Povedatl bi mi bll moral,« je rezko zavpi] Brackett. »Prekleto, to je tvoja na-paka. Clovek ne sme imeti lažnega ponosa, kadar njegova družina st ada. Sposodil si bom neka.i denarja in poslala ga bova Elli Patem boš odšel domov in skuša] dobiti pomoč.« »In potem?« »In potem boš čakal. Prekleto, saj nisi starec. Nimaš pravice, da se odpoveš živ-Ijeniu. Nekoč boš že dobil delo.« »Ne,« je zakričal Jesse. »Ne-! Tudi sam sem verjel v to. Sedaj pa ne več,« je raz-draženo zakričal. »Ravno tako ne bom do-bil dela, kot ti ne boš dobil nazaj trgovine z železom. Izgubil sem svojo spretnost na ljnotipn, Tom, seda.i sem zarjavel. Sest le+ spm živel ad pomoči Edino delo sem opravJjal s krampom ',n lopato. Ko sem do-bil tisto delo, sem se imenitno počutil. Cim pa so prižli stroji, je bilo sezone konec, sem »In kaj potem?« je grobo dejal Brackstt Ali ni drugega dela?« »Kako bi to vedel,« je odvrnil Jesse. »V šestih letih ga ni bilo. Sedaj me ga je celo strah.c »Imeti moraž vsaj malo poguma,« je za-kričal Brackett. »Upanja ne smeš izgubiti.« »Poguina imam, kolikor hočeš,« je Jes-se vneto odvrnil, »nimam pa ve^ upanja. V šestih letih čakanja je upanje umrlo. Edino upanje, ki ga imam, si ti.« »Ti si blazen,« je zamrmrail Brackett. »Tega ne bom storil. Za božjo voljo, vsaj za trenutek pomisli na Ello.« Ali ne veš, da mislim nanjo?« je Jesse mehko vprašal. Zagrabil je za Brackettov rokav. »Zaradi nje sem se odločil, Tom.« Njegov glas se je spremenil v zamolkel še-pet. Ti&to noč, ko je bil Egebert pri nas, sem pogledal EUo. kot da bi jo videl prvi-krat. Nič več ni lepa, Toml* Brackett je trzndl z glavo in se obrnil proč. Jesse mu je sledil. »Ti to nič ne pove, Tom? Ella je bila kot majhna lutka, se spominjaš Če sva šla po cesti, se je skoraj vsakdo ozrl za njo. Ni še stara devetindvajset let in ni več lepa.« Brackett se je vsedel in povesil ramena. Sklenil je roke, se nagnil naprej in se za-strmel v pod. Jesse je stal poleg njega in njegov pro-seč in ponižen cbraz ie bil skoraj neprije-ten. »Ella zasluži kaj boljšega, Tom. To je edina prilika v mojem življenju, da lahko storim nekaj zanjo. Niikoli nisem imel sre-če.« »Ne govori neumnosti,« ga je brez jeze prekinil Brackett. »Nič manj sreče nima? kot jaz. Milijoni ljudi so v enakem polo-žaju. To je samo depresija ali recesija. predtleti New Deal ali...« Zaklel je in po-novno utihnil. »Oh, ne,« ga je z žalostnim glasom po-pravil Jesse. »Te stvari mord3 opravičujejo druge ljudi. Toda mene ne. Da nisem vispel, je moja krivda.« »Neumnost!« je dejal Brackett »Bolj so tega krive sončne pege kot pa ti.« Jessejev obraz se je pokril z nezdravim' rdečimi pikami. Videti je bil otekel. »To mi hi nič mar,« je dhrje zavpil. »Ta posel mi moraš dati. Moram dvigniti gla-vo. Šel sem skozi en pekel, skozi drugega ne morem več. Ali hc?eš, da še naprej gle-dam pohab Ijene nor;e sina in si o^itam, da tega ne bi bilo, če bi imel delo. Misliš, da bom šel nazaj in ga gledal še nadaljnjih šest let?« Brackett je skočil na noge. »In kaj bo, če greš?« je zavpil. »Praviš, da misliš na Ello. Kaj pa bo z njo, ko boS mrtev?« »Morda pa ne bom,« se je branil Jesse. »Včasih imam malo sreče.« »To vsi mislrjo,« je Brackett posmehlji-vo odvrnil. »Ko sprejmeš to delo, je edina zanesljiva stvar ta, da boš prej ali slej ubit.« »V redu, torej,« je zakričal Jesse. »Bom pa ubit. Toda medtem bom nekaj zaslužil. In lahko si bom kupil nove čevlje. Poglej me! Lahko si bom kupil obleko, ki ji ne bo videti. da je podarjena. Lahko bom ka-dil cigarete in kupil otrokom slaščice in tudi sam si jih bom lahko privoščil. Enkrat na dan si želim kozarec piva. Zelim obleči Ello. Zelim, da bo jedla trikrat, morda šti-rikrat na dan meso. In želim peljati dru-žLno v kino.« Brackett se je vsedel nazaj. »Oh, molči že,« mu je utrujeno dejal. »Ne,« mu je razvneto odvrnil Jesse, »ne boš se me iznebil. Poslušaj, Tom,« ga je rotil. »Vse sem preračunal. Pomisli, koliko lahko prihranim od šest sto dolarjev na mesec. če bom delal samo tri mesece, bom prihranil tisoč dolarjev — in več! Morda pa bcm ostal dlje časa. Morda nekaj let Ello lahko preskrbim za vse življenje.« »Misliš, da bo vesela, ko bo zvedela, kakšno delo opravljaš,« je vpadel Brackett »Vse sem preračunal,« je razburjeno na-daljeval Jesse. »Povedal ji bom, da zaslužim samo štirideset dolarjev. Ostalo boš naložii v banko, Tom.« »Oh, molči že,« mu je dejal. »Misliš, da boš srečen? Vsako minuto in še celo med apanjem boš premišljeval, ali boš jutri mrtev. In najslabši dnevi bodo tisti, ko ne boš vozil. Proste dneve ti bodo dali, da bi si popravil živce. Ti pa boš pohajkova] okrog in premišlieval o smrti. To bo vsa tvoja sreča.« Jesse se ie zasmejal. »Srečen bom. Bod' brez skrbi, tako bom srečen, da bom pre-peval. Prvikrat v življenju se bom počuti! ponosnega, Tom.« »Umolkni, prosim te, umolkni,« je dejal Brackett. V mali pisarni je zavladala tišina. Cez trenutek je Jesse zašepetal: »Moraš to sto-riti, Tom, moraš, moraš!« Zopet je nastala tišina. Brackett si je z obema rokama stiskal sence. »Tom, Tom ...« je dejal Jesse. Brackett je vzdihnil. »Hudič naj vzame vse skupaj,« je končno dejal. »Dal ti bom ta posel in bog mi pomagaj.« Njegov glas je bil nizek, hrapav in neskončno utrujen. »če si pripravljen, lahko pričneš že nocoj.« Jesse ni odgovoril. Ni mogel. Brackett ga je pogledal. Po licih so mu tekle solze. Skušal je spregovoriti, pa ni mogel, pa ni mogel. »Brzojavil bom Elli,« je dejal Brackett z istim hrapavim in utrujenim glasom. »Povedal ji bom, da si dobil delo in da ji boš poslal denar v prihodnjih dneh. Takrat boš že imel nekaj denarja, če boš seveda še živ.« Jesse je samo prikimal. Njegovo src€ je bilo, kot bi se hotelo razpočiti in obe roki je pritiskal na prsi. »Vrni se ob šestih,« je dejal Braokett »Tu imaš nekaj denarja. Privošči si dober obed.« »Hvala,« je zašepetal Jesse. »Počakaj trenutek,« je dejal Brackett »Tu je moj naslov.« Napisal ga je na ko-šček papirja. »Pojdi na avtobus in vprašaj sprevodnika, kje moraš izstopiti. Okopaj se in malo zaspi.« »Hvala,« je dejal Jesse. »Hvala, Tom.« »Oh, pojdi že proč,« je dejal Jesseju. »Tom?« »Kaj je?« »Jaz —« Jesse se je ustavil. Brackett je videl njegov obraz. V očeh so se mu še svetile salze. toda obraz mu je sijal od veselja. Brackett se ie obrnil vstran. »Delo imam,« je dejal. Jesse je odšel. Solze so ga slepile, ven-dar se mu je zd^l svet kot pozlačen. Počasl ie stopal, medtern ko mu je kri v sencih divje ndarjala. »Jaz sem naisrečnejši člo-vek na svetu,« si je zašepetal. »Jaz sem najsrečnejši človek na svetu.« Brackett je sede opazoval Jesseja do-;cler ni izginil v drevorodu. Potem se je sključil na stolu. Pcslušal je, kako mu srce težko bije in mirno obsedel, držeč se z ro-'jzeta Piškurja, tajnika univenze, Leo'p>olda Kreseta, predsednika S*poTtne zveze Slovenije, Staneta Mar-ki^ča, sekretarja Univeraitetne-ga komiteja ZKS. Navzoča sta bila tudl piredstavnika okrajne zveze in občiinsikiih zvez z.a te- lesno vzgojo občin Canter in Sišika. Z zatSlovioljstvom smo ugotovili, da so bili prisotnii zastopniki viseh organizacij in forumov, ki se zanimajo z.a uspešen razvoj študentovskega športa, tako v okviru študentov-skega športnega društva kot v okviru celotn© univerze. Navzoči Sio z enomiinutnim molkom počastili apomin po-kojnega člana upravnega od-bora i-ng. Stanka Bloudka. Piredsednik družtva prdf. dr. Stojan Pretnar j© na kratko Za mnoge štadente so smuči predrage, sato jih Je preoej »pres edlalo« na sani nadt 100 Studeotov, ki so se do-sle^ zvrstili vsalk tedeo v telo-vadnici. Ravnaftefljetvu osnovnne šole in upravi Partizana pa bi pri-poročilli, da v evoji skrb za te-lovadnico pcjskrbi za zaščito oken s posebnimi rešetikami, tako da ne bo več škode. Res je <5udno, da tetga niso napra-vili že prej in tako prepre-čili škodo. Skoraj ne moremo raz-umeti. da se šipe že prej ni-so raabile, »aj tudi šolaTji ni- Smudorfi so podali obračtui svojjega dela Smuk v novo sezono Naši sodelavci so obiskali občne zbore nekaterih klu-oov Olympie. Nogometaše smo izbrali prav za-radi težav, s katerimi se bore njihovi člani. Smučarje pa smo obiskali prav zaradi njihovega uspešnega dela. Zaniimanje za občni zbor (morda pa bolj za film o zim-skifo cflimpijskih igrah v Corti-ni 1956, ki so ga predvajali po zboru) je bilo tako veliko. da Ekonomisti in medicinci so smučali REZULTATl: Studentke: 1. Centrih Lidija ekon. 0.46.0 2. Korenini Maja medic. 1,36.0 Studentje: 1. Pirc Borut meuic. 35.2 2. Pust Bonit medic. 39.6 3. Ahac Boris ekon. 39.8 4. Arsenšek Stanislav ekon. 42.4 5. Krašovec Andrej ekon. 43.1 6. Mesarič Vid medic. 43.2 7. Visvarec Boris ekon. 45.0 8. Gojkovič Dušan medic. 45.1 9. Petdin Miklavž medic. 45.5 10. Prevec Tinček medic. 47.2 Studentje (izven konkurence): 1. Pogačnik Alenka pravo 48.2 2. Murko Melita kem. 54.6 3. Bricelj Tatjana Pravo 136.0 Studentje: (izven konkurence): 1. Sarec Jane« strojna 32.8 2. Rak Inko metal. 34.9 3. Kantušar Igor strojna 35.7 4. Zupan Jože dijak GSS 377 5. Gornik Drago gozd. 37.9 6. Doleček Valter kem. 38.7 7. Rosina Aleš pravo 39.0 8. Bertoncelj Julij strojna 39.8 9. Prešeren Emil fstrojna 41.2 10. Drašler Lojze dijak TSS 41.3 Diskval5ficiranih !e bilo 5 študentov in 1 š •uifeci [Z Na prvern smučarskem lzle-cu, ki ga je organiairal Smu-čarsiki klub Olympia, je bilo tudi prvo fakukecno prvenstvo v smučanju. Tekmovali so eko-noanistd in medicinci. Obenem so tekmovali izven konkurence tudi nekateri drugi študentje. Na izletu je bilo cudi okrog 40 študentov, ki niso tekmovali. V bodoče namoravajo organdza-torji sposoditi si za naše štu-dent-e smuči, ker je med študenri precej zanimanja za smučanje, pa zaradi predrage opreme niimajo možnosti, da bi sd smuči sami nabavili. ie bil prostor skorajda piret€-sen. Iz poročila tehniČnega refe-renta je razvidno, da je bilo delo kluba v preteiklem letu izredno pestro iin dokaj uspeš-n,o. Delo kluba, ki šteje okrcg 100 članov (od tega 85 študen-tov in 15 štukiultetno smučarsko pr-venstvo. To tekmovanje ie bilo na Sorlci in steer v dveh gru-pah. V prvi so tekmovali štu-dentje. ki se s smučanjem ne bavijo aktivno. v drugi pa so bili aktivni tekmovalcu V prvi skupini je tekmovalo 87 tekmo-valcev, proga je bila zaradi po-manjkania snega kratka in zelo lahka. Teiktmov-anje druge sku-pine pa ®o roorali prestaviti na Vršič. Povabljeni so Mli tudl tekmovalci iz nekaterib. dnigih držav (Italijajii, Fraocozl in Poljaki), vendar se povabilu ni-so odzvali. Prvo mesto med ekipa.mi je dosegla pravna fakulteta, dru-ga ie bila gradbena. tretja pa VŠTV. Mnogo pozornosti posvečajo tudi kvalitetneniu dvigu svojih teikmovalcev s prireijanjem raz-ličnjh tekimcJvanj In tečajev (na Vršiču, Sorici in češfci kočl) ter tudi s te»m, da jih tudl ma-terialno podpiraio. Novi odbor AkademBkega smiučarsikega kluba Olympie žell nadaljevati z dosedamjo tradicijo prirejanjia izletov in tekmovanj. Naloge so v glav-nem naslednje: izvedlba med-univerzltetnega prvenstva Ju-goslavije, izvedba troboja Du-na.i, Gradec, Ljubljana, ude-ležba na nekaterih tekmcjvanjih doma in v lnozemstvu ter pri-rejanje sinučarslkiiih iziletoV za študente. Izipolnitev teh nalog 3e v mnogofiem ocSvisna od skupne-ga dela. Zakaj zimsko spanje? Edina svetla točka: nabiralna akcija Ko smo zadn.iič o-biskali sta-novalce Studentovskega naseljat smo z veseljem ugotovili, da jeprav tukai precej razg-bana športna dejavnost. Zato smo bili ob našem ponovneim sreča-nju z njimi zelo razočara-ni. Kot da je ljuba zima vpli-vala tudi na športno življemie v Naselju im za šport odgovor-ne Ijudi zazitoala v priijetmo epanje. Torej o kakšni dejavnost.l na športnem področju ne mo-remo govoriti. Edino, kar je re® pohvale vredno.je nabiral-na akcija. Vsak stanovalec Na-eelja poleg redne mesedne oskrbe vplača še prispevek 10 dinarjev. Z denarjem, kl ga bodo tako zibrali, bodo naba-vili razne šiportne rekvizite-Malo čudno je 9amo to. da ho-čejo ves ta denar porabiti šele spomladi. Kakšno korist imajo športniki, če ta (Jenar nekje leži, namesto da bi z njim sprotl nabavljali vse potrebne športne rekvizite. Morda bi le kje nasli telovadnico ter or-ganiziraili vsaj enkrat teden-sko telovadba. Eden izmed prablemov je ta, kako za šport zainteresirati tudi ženske, saj prav ženske doslej niso imele skoraj nobenih mioinosti zm udejstvovanje na tem področ-ju. Da je pa tudi med njimi dovoli zanimania za šport, o tem ni dvoma. Kaj nam bo iprkiesla po-mlad? Mogoče bolj živahno športno življenje? Največ pri-čakujemo od sestanka, ki ga nameravajo kmalu sklicati. Tu bodo iz svcPje srede izbrali nov športni odbor, ki bo res priipravljer delati- Le z> rte-sebičnim delom odbora in ? podooro prr." v?eh športnikov v Studentovskem naselju bo kre-nil špsjrt zope-t po pravi pcfti. orisal vse pozitivne rezultate, ki so jiii posamezni klubi do-segli v preteklem letu. Poseb-no je poudaril prave športrue acfriose, predvsem košarkarjev. Ni &e amejii le na delo ASl> Olymipie, ampak je nakazal probleme, ® kateirimi se sreču-jejo študentavski športni deLav-ci, in to s stališča vseh treh onganizacij, ki v zadnjem času skrtoe za dvig teleane kulture med študenti (AŠ'D Olymipia, Zveze študantoivskib. špoirtnih organizacij in Kom.isiija za teles-no kulturo in predvojaško vz.gojo pri Univerzitetnerau svetu)- Pred temi oirganizacij aimi stoje trije glavni probleimi: te-lovadnice za delo pozinnii, in-štruktorji im trenerji, kl bi kontinuiramo in organiizirano vocjili članstvo Olympie in tu-d kasnejši fakultativni pouk telesne vzgoje. Glede finanč-nih sredstev pa je videti. da se bo stanje, ki je bilo poseb-no za deio Olymipiie izredno pereče, v tam letu izboljšalo. Podpredsediniik tov. Popovič je v svojem referatu natanč-neje obdelal probleme, ki se-daj zavirajcf razvoj telesno-vzigojne di3javnos'ti med štu-den-ti. V poročiiu je ugotovid, da je med študenti zanimanje za telesno vragojo in da se je ofcrog 70 odetotkov študentov apredelilo za uvedbo lakuilta-tivtiega predmeta telesne vz.go-je. Vendar za sedaj ni moisno-eti, ker pirimaTijkuje telovad-nic za delo s študenti, ki bi s© v g^lavnem odvijalo od ok-tobra do aprila. Tajnite druištva tov- Lavrič Je podal tehničnio poročiio. kl kaže. da so klubi v preteklem letu dosegili precei uspehov in bo vsi delali ipo svojih naibalj-šifo močeih. Samo šahovski klub ni sodeloval z inatifinim druištvam, aato so delegarti sklenili, da se postavi Mub pod prisilno iJpravo. Tov. Mrak, zastopnik oikraj-ne športne zveze in občinske zveze občine Sižka, je v disku-siji dejal, da bi morali šptfrt-ai delavci na zborih volivcev nakazati svoje probleme. Ob pocSpori večiine volivcev bi te težave v kratk&m času odpra-vtli- Obrazloiil je nekatere za-stoje pri gradmiji iigriišič pod muizejem iNarcJdne osvoboditve. Delo dništva je pohvalil, edi-na potnanjkljivost je bila pre-irajhna aktivnost ob nabiral-ni aikciji. Predstavnica občinske zveze za telesno vagojo iz ob*Mn» Center tcfv- Zorž&va je gcmt^ rila predvsem o problemu ipisa-ve športne vzgoje. Pohvalno se je izrazila o športnib. odaoaUi, ki vladajo med članetvcm Olymipie. Navzoči delegiati so se odlo-čili, da bodo vsi kiubi skoipaj sipadali le v obmcPčje ene otr čine in so se oddočlli za Cra-ter. Tov. Pernuš je zagotovil vso pomoč univerzitetnih. organov, ki bodo podprli vse akcije Ko-misiije pri US, Zveze študentov-skih športnih organizacij in Olyrnpie. Tajnik univerze tov. Piškur je zagotovil, da bodo pristojni organi poskrbeli za izgracinjo vsaj najnujmejšiti prostorov za rekreacijo v okvi-ru gradeiij novih fakultet in inštitutov- Na vprašanje o gradnji športnih objektov v Studentovskeim naselju je odgo-votiI, da bodtf ob podpori sta-novalcev lahko v kratkem času izgrajenl. Seveda pa gre le za najbolj nujne rekreacijske na-prave. Od zastopniikov klubcv so &e oglasili le zastopnik odbojkar-jev, rokometašev in košarkar-jev. Zastopnik odbojkarjev je gcfvoril o pro'blemu svojifa iigriši, ki bodo cdstranjena zaradi povečanja košarkarske-ga igrišča. Rokametaii so de-legate seznanili s svojimi te-žavami in poudarili. da je tre-ba čimtprej urediti vprašanje igrišč pod Ceiklnovim gradom. Tov. Filipan, tehnični vodja košarkarjev, je govoril o prcf-blemih svojega kluba. Zavze-mal se je za večjo finančno podpoiro celotnemu društvu, sai so bile dosedtanje dotacije občutno premajbne. Predstavnik študentskega li-sta Tribuna je predal košar-karjem, kot najboljšemu kliu-bu ASD Olympia v preteklem letu. pokal Tribune. Zastopniki Mubov so izvolili tudi nov upravni, nadzorni in disoiplinski odbor. Dr. Prebnair je zaradi preizaiposlenosti zapu-stil mesto predsednika. Na nje-govo meeto so izvolili tov. Bo-jana Polaika. Navzoiči &o iz-brali tudi najboljšo športnico in nai'bo'ljšega športnika <3ru-štva 4n ju nagradili. Izibrana sta bila Draga Stamejčič m Ivo Daneu. Na koncu se je dr. Pretnarju za njegovo večletno neumorno delo v upravnem odboru za-hvalil tov. Poptfvič. Za njego-vo požrtvovalno delo so se mu oddolžfli s skromnim darilom. Nogometaši - potapljajoča se barka? »Smo kakor barka, ki tone, Pa se mikakor ne more potopiti. Če ne misli pluti tako kot je treba, je bolje, da jo sami po-topiitno.« Te besede, ki jib. je izrekel eden od diskutantov na minulem občmeim z:bor ANK Olyinpije, narn dajejo jasno sli_ ko položaja Pri študentih - no-gometažih. Klub tekmuje v prvem raz-redu ljubljanske nogometne podziveze !n je po končanem je-senskem delu prvemstva zbral v 11 tekmah le 5 točk in je prav na dnu lestvice, skupaj i dve-ma kluboma, ki imata boljši ko-ličnik v golih. Vse to kaže na določeno nazadovanjev klubu, saj so v prejšnjem tekmovanju dosegll četrto mesto, Kje so vzroki za tako nagel padec? De-loma so nam že poznani, ven-dar naj j-Mi še enkrat omenimo. Kot prvi razlog bi lahko na-vedli, da nimajo lastnega igri-šča, s tem seveda tudi ne svoje garderobe. Ali nis0 igrišče in svoji prostori oenovni pogoj^ ki jih pobrebuje nogometni klub za svoj obstoj? Pomanjkanie opreme in f> nančni problemi nasploh so tu-di pereča točka. Nimajo niti kompletne garniture dresov in ni bil redek slu6aj, da so si od nasprotnika iizposojali opremo (čevlje, žoga). Ali ni to ironl-ja, da nogooietni kliub nima niti ene lastn© žoige? Potem še: pro-blem trenerja in mnogi drugi. Vendar t>i bilo napak vzroke za stagnadjo sainao n^ finančno-mateirialni plati. Veli-ka krivda za neoispeh na tek-movanju-leži seveda na nogo-metaših samih, predvsem pa na članih starega upravnega odbo-ra, saj je vse delo odbora, ki šteje sedem članov, opravljal en sam član. Razumljivo je, da ob kopici problemov, tega sara ni opravil tako, kot bi ga lahko vsi skupaj. Temu primer-no je bilo tudi sodelovanje z matičnim klubatn A&D Olympi-jo, ki je bilo izredno slabo alj pa ga sploh ni bilo. Prav tako so bili nedisciplinirani tu-di nekateri igralci, ki niso pra-vočasno prihajali na tekme, ta-ko da so morali vej tekem od-Igrati z desetLmi igralci, kar je vsekakor vplivalo na končna rezailtat, Preko zime se bodo kolektiv-no vključUi v' TVD Partizan, da obdrže kondicijo, ki jim v pomladanskem d&1-u k nja več ko potrebna lepoti Sredi krotkega plesa snežink sm0 anketirali inteligentne in zabite pripadnike univerze v Ljub-Ijani. ObjfivSjamo seveda samo inteligentne od-govore, ostrcle bomo prcdali drugim časopisom. Vprašanje je bilo eno in kar se da enostavno in lahko razumljivo: Bris je na Razstavišču veliko pomanjkanje manekenov. Naše uredništvo bo z vessljem in priporočili podprio vsakega fatenliranega kandidata, ki bo se rad izživljal na tem področju in brez nas ne bi bil sprejst (bodisi zaradi presuhih nog ali zaradi umazanih ules ali preveiikega trebuha). Kar k nani se zatečite! Kolega na sliki sta biia že čisto zamorjena, ko sta bila po dolgotrajnem ireningu pri sprefemnem izpitu na mah odbita. Zaradi naše iniervencije nastopata zda) v eni glavnih točk z nadvse funkcioncinim nasiovom: »Kaj oblečem, kodar mama pere srojco in so hlače v čistilnlcl« KAJ JE LEPOTA? Velik kemi'k ženiakega spo-la z velikiimi trepaln.eami in veiikim cekarjem: »Lepota, hffl. Lepota, mhm. Boltežar. vsi TRIJE strojmk':«. Majhen slavist z maiihnimi taleMj in majhniim komiple-ksom manjvrednosti: Lepota, him. Lepota. mhm. Ja, leipota. Oui, če daš za po LITRA, pa ti pcvem«. Velik strojnik z velikimi očml in velikimi ušesi: »ijepota je Ijuibetzen brez kragličnilv ležajev, ker pri aijej trenje ne vpliva kvar-1 no«. Madhen medkinec z maih-nim ftftoaparatom in majhno ple&o: »Lepota je OBLECENO žen-eiko telo«. Velik matemaitiik z velikimi žepi in vellkim trebuhom: »Kaj neki! Lepota je niekaj, v kar zijaš pri izpitu. Najbrž kakšna ŠTEVILKA«. Majhen arhitefct z majhnimi podplati in majhniimi možga-ni: »Lepota je relativen odnos me<3 moduli. ASISTENTOM, profesorjem !-n mojim oku-som, ki me seveda nikoli ne izda«. Velik lgralec z velikim ziicPjnicami in velikim' hlača-rcxi (ta se je pa razpisal): »Lepota je vse, kar nam ploska; fcar oam privab'. sol-ze iz glave; kar nam privabi smeh na popek; kair narn ua-polni žepe; kar nas pogrejei (na primer cviček, termofor, COPATE), sploh vse, kar nam pomaga životariti.« Velik glasbenitk z velikiim! usti in velikiin kron'Ometrom> v hlačah: »Zdaj še ne vem, nismo še tako daleC- NAJBRZ je to predvojaška«. Majhen rudar z majhniim kldfbukom In majhno luknjo v »Ce je ne najdeš zuuaj. po-minirai in posikus^š ZNO-TRAJ«. Velika farmacevtka z veli-kimi zobnim! pulpamj in ve-liiko pen.tl.io pod brado: »Lepota je v uporabljanju VAZELINA«. In povzetek naše drobne an-kete. Tega pa polkreipko: KAJ JE LEPOTA? TRIJE LITRI OB LJUBE-ZNI MED OBLEČENO STE-VIIJKO IN ASISTENTOM V COPATAH (NA.IBRZ ZNO-TRAJ VAZEUNA). Humoreska o izgubljeni Mulci Iz neke osnovn e šole so počistili v svoji SoII_____________ vso nesnago in jo odpeljali na Odpad. Največ papirja. redovalnici Večinoma stare redovalnice, ki so izgubile vrednost 11 W fl j I II 1 1/ ^ I ak I fl K in nedotakljivost tajnih dokumentov. Stare redovalnice Bn M^ M IH R ml / w B »| h BS S na škrbastem koleslju, ki je bil videti užaljen, dana HHIinVvv W /M B 1 ^l I I il njem prevaža.jo take stv ari, in je zato eno redovalnico JL w -H-« m~W ^F f i. A. 3LA111 ^L^ m. spustil v blato. Stara bajta, gospod Hadri-jan Gibs se je sklonil in po-bral redovalnico, ki si je le nekaj minut mehčala okoste-nele platnice. Letnica 1939-40 ga je nenavadno pretresla, če ne zaradi drugega, že zaradi tega, ker ga je spomnila na to, da že več kot petindvaj-set let hodi v šolo. S strahom in spoštovanjem je začel listati po redovalnid in ta hudič je imel tak krompir, da je našel notri svoje ime. Za njim pa polno fajf in že dapno v pod- TELEFOTO Tretjš tetnik tcč? sjo telo- vadnico, ki jo je Končno le dočzkal zavest potisnjeno otroštvo. Od ganjenosti se mu je nekaj na-bralo v grlu, da je le s težavo požrl. To je torej njegovo de-tinstvo! Tu, v teh skopih šte-vilkch je vpeta njegova prva javna Ijubezen do črne Marič-ke, ki je tako rada grizljala radirke in risala po klopi ščurke, ki jih je tako občudo-vcti! Tu je njegov globoki od-por do umivanja ušes in do špinače, ki ga kronično sprem-Ija še danes. Tu so male in velike drobtine, ki žulijo in božajo človeka že kot mulca in potem kot oženjenega mo-ža. Na to se pije. Na tak do-godek, fci te za trenutek za- zlblje v brezskrbno preteklost. se vsekakor pije. Sedel je v Jelšini kleti in srebal pol deci kisle vode. Pred njim je ležalo njegovo dvajset let staro ime in za njim fajfe in trojke in spomi-ni na profesorja zemljepisa, ki ga je najbolj Ijubil, ker je vedno polovico ure brez besed hodil križem med klopmi in zbiral korajio, da se oženi. S solzami v desni vMv-Ki ?e j$ spomnil tinte na svcjih prstih, ki je že lep čas ni občutil. Pomočil je prst v kislo vodo in z imslado srkal vase skozi noht hladno mokroto in si predstavljal, da je to tvnta. Kaj vse je Slo preko njega v teh dvajsetih letih! Stomato-logija, gozdarstvo, ehonomija, gradbena. In zdaj igra tro-bento v baru. Že od nekdaj je rad igral na pišuko. In edini v šoli je imel majceno la.jno, ki je igrala Straussov valček. Ko jo je podtaknil pod nogo sosedove mize in se je v tiši-ni začulo angelsko lajnanje, je učiteljica prirodopisa pobe-snela. Kar na splošno, brez oprijemljivega krivca in po-tem so teden dni namesto pri-rodopisa pleli solato na nje-nem vrtu. Takrat bi se kmalu oženil z Mici, ker sta si pri-znala, da si oba močno želita otrok. »Ja, Hadi! Ka:j pa imaš to? So skripta? Bravo, torej spet študiraš?« »Dragi Polde. Po-glej to! Poglej to deviško mladost! Ali si zmožen svojo birokratsko butico obrniti za dvajset let nazaj. Ali te nič ne gane? Poglej samo te fajfe, to svobodno pojmovanie štu-dija. Jaz sem bil vedno rojen, da živim svobodno. Vendar me taka reč tako moralno dvigne, da se bom nčmudoma. vpisal na kemijo. Šole so moj konjiček. Živijo! Ali pa na psihologijo. Veš, na vsak na-čin nekaj pomeni, če najdeš dvajset iet staro svoje ime med fajfami in samimi de-kleti. Ne, šel bom na jarma-cijo!« Naša kozerija Lepše bi bilo, ko bi ne bil tako povezan, da se komaj premikam. Ne vem, zakaj se tako bojijo zame in ne zaupajo rešetki, ki me že tako loči od svobode. Zdajle bi z naslado vtaknil v usta palcc leve noge. Sploh rad devljera tja razne stvari, ker s tem merim vedno večjo kapaciteto ust. Toda to mi preprečujejo vsi od kraja, na tihem me pa občudujejo. Ztiajle me spet prijemlje veselje do življenja. Potrgal bi vezi, populil dr&gove rešctke, se otresel skrbi in zarjul na glas: »Pustite me na plesne vajc!« Totla tu sem povezan, onemoglo maham z rokatn! in si želim ropotul.jice, ki so jo obesili visoko nad mano. Konec miru, obiskat so me prišle tete. »Kako je z našitn bruckom? Kako je vedno boij tašči pbdoben!« »Ušesa ima tete Agate. Nosek pa moj.« »Buc. buc, buc, ci, ci, ci, na tuljieo, luštno tuljico!« »Oh, spet se je polulal, veste, jutri dela prvi kolokvij. Papači, daj rdeče hlačke!« »No, muci, ne noge v usta. Lačen je. Na dudko. Bos papcal? No, pa papcaj!« »A res? Prvi kolokvij? Ja, matematika je hudič. Jej, jej, kako velik si ze! A že hodi?« »Ne še, sedi pa že!« »Ti, ti, ti, ti, ti, fant od fare.« »No, le plidno studilaj, slce, putka moja.« Na in spet sem sam. V rdečih hlačah odvajam, kar se d». 8« sadnji dan in postal bom mož. KAKO OBVARUJEMO BICIKLE PRED TATOVI OLHSEEIM VETEBINO ELEETRIČAR KIPfiB, SLIKAR 1N IGRALEC Oblsk wt združenju kemlkov Doslej - prav dobro Mnto SARAJEVG Nam©n naišegg obiska na »druiženju kemikov je bil: spo-Bnati nj^ibove probleme in oce-niti njilhovo delo, Tudi tu so problemi, vendar moTiamo o do-ledanjem delu odbora združe-nja in zainiteiresiranost! študen- nje z njim pa iziredn© pomentib-no in koristno. Ideijno politlčno delo. ki je biilo n,a tehnišktih fiaikulteitah doslej redno precej slatoo, je na tem oddelkiu na najboljši poti. Za predavarrja v okviru Cenfcra NaJs kratek obisk je končan. Prepričali simo se, da &o kemi-ki v reševanjiu svojih proble-mov n,a Pravi poti. Če se bodo te poti res dosledno držali, jim bomo na prihodnji skupščinj lahko sam,o čestitali. Redakcija lista študentov sarajevske univerze Na-§a dani je uvedla samopostrežbo pri prodaji svojega lista. Rezultati so redakcijo prijetno presenetili. saj so na skoraj vseh fakultetah prejeli točne zneske, ra-zen na ekonomski fakulteti, kjer je manjkalo 70 din in pravu 7 din. BEOGRAD V študijskem letu 1959/60 se je na beograjsko yni-verzo vpisalo 34.377 rednih in izrednih študentov. 5.500 študentov se je ponovno vpisalo v isti letnik. BANJA LUKA Banjaluški študentovski klub bo letos praznoval 25-letnico obstoja in dela kluba akademikov. Klub je bil ustanovljen 1934. leta z namenora, da bi združeval študente tega podiročja in se boril za boljši ekonomski in družbeni položaj študentov Iz vrst kluba je v NOB izšlo 25 herojev. ZAGREB Sekretar CK ZKS Stane Markič predava na seminarju za organizatorje Centra za marksistično vzgojo Po nepopolnih podatkih je na zagrebški univerzi v lanskem letu diplomiralo 2040 študentov; leto dni poprej pa le 1687 študetov. Največ študentov je diplo-miralo na filozofiji — 300, medicini 283, pravu 280, ekonomiji 220 in agronomiji in gozdarstvu 178. tov do poisameznih probleroov reči, da je prav dobro. Sveti letnifcov &o na fakulteti z« keimijo že drugo leto. Svet letnikov, sestavljeni iz pred-stavnikov letnika, morajo reše-Viati probleme, ki &o vezani na določen letnitk, in probleme^ s kateriimi se srečuje študent pri »vojem študiju: predavanjia, va-je, seminarji, učbeniki. Proble-mov je mnotgo, naloge pa obšir-ne, zato Je sodel'ovanje vseh Žtudentov v letoiku s čLani od-bora samo koristno. Na fakul-teti za kemijo je delo letnikov osredotočeno predvseim nia štu-dijske probleme. Ustanoviti na« meravajo študijske grupe za organsko v p>rvem in za f:zi-kalno kemijo v tretjem letniku. Vendar se kažejo tudi dolo&e-ne pomanjlkJjivoisti svet-ov ]et-nikov, predvs&m v 6odelOivanju z mentorji letnMoov. Kot vemo, je vsaikemu letniku dodeljen profesor kot mentor, sodelova- 70-lefnicci prof. dr, inf ona Melika T Predsednik republike Tito je pred nedavnim odlikoval za-služneg>a pedagoškcga in znan-stvenega delavca akademika prof. dr. Antona Mclika z Re-dom zasluge za narcd I. stop-nje za njegovo delo na področ-ju znanosti, kulture in prosve-tc. 8. januarja so slavljencu na univerai piriredili proslavo, Isti dan zvečer Je bil na čast dr. Melika jMirejen sprejem v Klubu poslancev, 9. janu&rja Pa s« dr. Antonu Meliku izro-Čili visoko odlikovanje. Ob tej priliki tudi študentje čutimo prijetno dolžnost, da iz srca čctitamo slavljencu k življenj-skemu uspehu in mu želimo, da bi ga še dolgo s.rečevali v naši sredi na univerzi. Prebo-gata je bila n,^egova dosedanja ždvlljenjska pnft, da bi lahlko govorili o vsej spložno družbe-ni in ktilturni dejavnasti, ven-dar bi se mu radi še pasebno zahvalili vsaj za tisti del de-javnosti, ki ga je posvetil nam. izobraževanje se je prijiavilo 150 članov zdru-ženja. Največ prijavljencev je iz tretjega letnika, kjer se j© od 110 slušateljev prijavilo ka>r 60. Graje vredno Pa Je, da se iz petega letnika ni prljavil nih^e. V okviTU svobodnih ka-teder bodo organizirali tr'. pre-davanja, prvo že 21. januarja, ko bo predaval dekan fakultete prof. Modic o perspektivnem načrtu kemijske industrije v Sloveniji. Na programu pa so tudi druiga zanimiva predava-njia. Ce na kratko pogledamo kul-turno in športno življenje^ vi-dimo, da je kulturno ŽA^ljenje, kot je že navada na tehn-lčnih fakultetah, zelo paisivno. Sestojj se v glavnem \.z propagande za ra^zlične nastope študentovskih kulturno-umetniških skupin ter abonmajev za gledališča. Pre-pričani sn», da bi s^ budi na tem področju lathiko napravilo mnogo več, najti pa je treba le paj so štud-entje kemije gotovo za-int&resirani za kiultuirno udej-stvovanje. Za šport je med kemiki do-volj zanimanja. Udeležili &e bodo vseh tekmiovanj v okviru ZŠŠO. Vzrok, da se kemikj niso udeležrli medfakultetnega ša-hoivskega brzoturnirja, je ned> soiplina igralcev, ki so bili do-ločeni z,a ekipo, pa se te'kmova-nja niso udeležili. Na zadnjem s.estanku odbora Zgj so t> li vsi člani ekipe uipraviiče-no vani z vistnim ukorom. Zanimiva predavanja na ekonomski fakulteti Uprava ekonomske fakultete je v okviru svobodnih kateder doslej priredila nekaj izredno uspelih in zanimivih predavanj s področja ekoinomsfcih teorij prehodfiega obdobja in notra-njetrgovinske pofctiikfi. Preda-vali so docenti ;n profesorji iz beograjske pravne in s;araje>v-ske ekonomske faktuHete. Tako SOVJETSKA PROSVETNA DELEGACIJA V NASELJU Delegacija, ki jo vodti Serov Valentin Stepanovič, namestnik direktorja Inštituta za kval^i-kacijo vodilnega kadra v pro-sveti, si je «gledala drugi in tietji blok, menzo in kavarno. Delegacijo jso v Naselju spre-jeli sekratar UK ZKS Stane Markič, predsednik UO ZŠJ Janez Rugelj, predsednik Štu-dentovskega sveta Lovro Mar-kun, predsednik upravnega od-bora Hartman, upravnik Nase-lja in drugi. Sovjetski gostje so se v vefc kot dveurnem razgovoru zani-mali za družbeno upravljanje in za študentovsko življenje na-sploh. je imela dr. Silva Eksel s sa-rajevske univerze dve zanimivi predavianji pod skupnim naslo-vom Glavna s-mer reguliranja notrainje trgovine i-n trga; do-cent b©oigrajs.ke pravne fakul-tete dr. Miloš Samardjlja pa ciklus predavanj pod naslovom O teorijah ekonomike prehod-nega obdobja v Sovjetski zvezi od leta 1918 do 1930. Predavanja so l>ila namenje-na predvsem študentom višjith letrjikov za Izpoipolnitev njiho- vega znaaja in kot po&ebno do-polnilo k predaivanjem na fa~ kulteti. Zal je bii],0 zanimanje študentov slabo, čeprav s0 bila predavainja izredno kvalitetna in zanimiva. V bodoče bo mioraLa tudi ZSJ na fakiulteti poskrbeti za Pri~ merno agitacijo med študenti in jih seznaniti s koristaostjo ta-kih in podobnih predavanj, ki jih bo tudi vnaprej organizi-rala uprava ebonomsike fakul-tete. Sonce in sence (foto: Poženel Peter) ŠTUDIJSKI USPEHI PRVEGA LETNIKA NA FILOZOFSKI FAKULTETI Ustanovitev Mednarodnega študenfovskega kluba —<; v prejšnji številki našega lista smo obširnejs pisali o po-menu in namenih Mednairod-nega študentovskega klu>ba, ki naj bi se ustanovJl. Te želje so se medteirn uresničiie. 17. t. m. je bila v ŠN majihna svečanost. V dnevni sobi bloka II. so se zibraili tuji študentje, ki štiudiiraijo v Ljubljan.i, in prcdstavni'ki UO in MO. Pred-stavnica UO je v sikrcfmnem nagovoru proglasila ustanovi-tev Mednarodnega študentov- skega kluiba. Dnevna soba II. bloka v ŠN bo odslej postala središee družafonega življenja teh študentov, k.i so prišli iz vs(^h koncev weita, da bi se na ljubljanski univeir/ii iz,popolni,li v svojem strokovnem znanju in se spoznali z našim d'1'užbenim življenjem. Klub pa se ne bo citmejeval sarno na dražbeao življenje, ampak bo skuišal pomaigati tem študientoim tudi pri njiihovem študiju. Znano je, da so bili študij-ski uspehi prvih letnikov v lanskem letu na illozai-ski fakulteti precej slabi. V prvi semester se je vpisalo 289 štiudemtov, od teh jih je prišlo v naslednji semester 260. pogioje za tretji semester pa je napravilo sarho 154 (59,2 ¦Gt)-stotka) slušateljev. Poveem upravičeino ie vprašanje, kje so vzroki za tako slab uspeh. Je študente zinedla šolska re-forraa? -Mogoče je temu krivo tudi pcmanjkanje učnih knjig in skript, gotovo pa tudi vc-lika neresnost študentov sa-mih! Stiriletni študijski načrt za-hteva od študentov vse leto temieljitega dela, resnosti in sodelovania. Zato so že pg se iz leta v leto štri, dipHomira pa jih zelo malo. Na romanistiki lanl uspeh prvega letoika ni bil ftako slab, zaradi pretniajhmega šte-vila študentov pa letos niso organiziraili študijskih skupin in svetov letnikov. Vendar pa si medsebojno poimagajo, pred-vsem starejši študentje prve-mu letniku. Prav tako jim svetujejo pri študiju profesorji in asistenti. Svete letinikov imajo vsi ^et-niki na psihologiji. Prvi in cJrugi letnik imata tudi svoje-ga m&ntorja. Najboljši rezul-tat je do>slei pokazal drugi let-¦nik, kjer je mentor asistent Toličič. Dogovor:ili so se za iz-redne izpitne roke, s čiiner pridobijo študentje veliko 6a-sa. V prvem letniku je 34 slu-šateljev, ki jim veliktf poma-gajo im svetujejo starejši štu-dentje. asistenti in profesor.ji. V ^tudijskem letu 1958-59 se je na zgodovino vpisalo 13 študentov. od teh pa so naipra-vili pogoje za tretji semester ]e štirjei. Zaradi izredno majh-nega števila študentov nimajo svetov letnikov. Ker imajo skupna predavanja. si pomaga-jo in svetujejo med seboj. Ve-liko razumevanja &o pokazall tudi profesorjl \n asdstenti s posebnimi predavanji, poma-g&jc? pa iim tmdi z lit&raturo. Študij iimajo interno dobro or-ganiziran in upajo, da bo uspeh prvega letnika dober. Usipeh lanskega prvega letni-ka na slavistiki sioer ni bil slab, saj pogojev za drugi let nik nista napravila samo dva. vendar niana.io nobenih študii- skih Sikupin, niti svetov letnl-kov. Mtfgoče je to slabost vod-stva klruiba, neresno.st študen-tov, pirav gotovo pa se tudi profesorji vse premalo zani-majo. Slavisti so sicer dobili nov učni naičrt, po katereim bd-do lahko doštudirali v štlrih letih, to pa je tudi vse, kar so profesorji napravili. Veliko prem-ajhino je tuc3i zainimanje za delo prve-ga letnika. Približno tako je stanje tu-di na astalih stolicah na filo-zofaki fakulteti. Kjer še niso pričeli z reisnim delom. mora-jo čimprej. Za vse napake in pomanjkljivosti sicer niso kri-vi sami študeintje. Močna roka profesorjev in asistentov bi se morala tako kot n-a psihologiji čutiti tudi na ostalih stolicah. Zdi pa se» da je bilo prav s te plati premalo napravljeno. RAZGOVORI Z REKTORJEM Novembra in decembra lan-skega leta so potekali raz@ovo-ri med rektorjem univerze prof. Dolfetom Vogelnikom in PTedBitavniki študentov. Govo-rili so predvsem o študijsklh problemih in reaultatih lan-skega prvega letniika, ki je študiral |po novem študijskem programu. Predvsem je šlo tu, s širše perspektive gledano, za ma-njše štaidijsike probleime po-sameiznih fakuiltet in oddelkov. Rektor sam, ki se je z veliko ra^umevanja udeleževal raz-govorov s predstavniki študen-tov, bo posredoval, če se bo to izkazalo z,a potrebno in upra-vičeno. Razgovori še vedno po-tekajo in bodo predvidoina vključili tudi probleme višjih letnikov- Firika: Na tekstillini tehnolo-giji je pogoj za tretji semes-ter. Izpit iz tega predmeta je opravilo 80 odstotkov vpisanih studentov. To dokazuje. da raz-pored predmetov po posamez-nih letnikih na tem oddelkune ustreza. Kazalo bi postaviti izpit iz fizike kot pogoj za peti semester. " Vendar je treba upo'števati pedagoško ustrezno zaporedje predmetov. Za ta predmet je tudi premald de-monstratorjev, ni ufibenikov, izpitni roki naj bi bili po možnos.ti tudi izredni in pa pravočasno objavljeni. Mehanika: Na kemijski teh-nologiji — podabno kot fizika na tekstilni tehnologiji — naj bi se ta predmet poslavil za ocgoi za peti semester. AGG fakulteta: Pri vajali . naj bi ločili gradbenike in ge- odete. To bi (3vig»nilo kvaliteto in predvsem izboljšalo strokov- nost vaj. Fizika: Tudi na tej fakuiteti so v zvezi s tem predmetom podoibni problemi kot na tek-stilni tehnctogiji- Opisna geometrija: Pdmanj-kanje predavateljskega in. asistentskega kadra. Predava-telj (s 350 slušatelji) je preveč zaposlen. ker vodi sara tudi vaje. Ločiti bi bilo treba po-učevanje opi&ne geometrije glede na posameizne odieUke tako, da bi poslušali ta pred-met gradbeniki in geodeti sku-paj, arhitetkti pa posebej. To bi ob povečanem predavatelj-skem kadru omogcPčilo večjo stroikovnosi:. Teoretični uvod v piredmet je preobširen. Ni uč-beni'kov. Uvesti bi bilo treba obvezne vajje in v tei zvezi ukiniti izdelovanje programov doma. Statika-.Predstavlja za grad-benike resen in težak izpit. Predavatelju, ki je svoje me-sto zavzel šele lanskcj leto, gr* vse priznanje in pohvala za prizadevno delo s študenti. Sam je vodil vse vaje in pre-davainja. Rezultat njeigoive.ga dela je že aam po sebi zgovo-ren. Z dobrim znanjem je v prvem letniku položilo izpit 88,9 odstotka študentov. Skrip-ta, ki jih predavatelj sam prl-pravlja. bcdo y kratkem izdalL Geodezija: Poraanjkanje ri-salnih prostor-ov in skript. premalo asistentov. fribuno 8 Uredništvo DELA sprejme v redno oziroma hono-rarno zaposlitev tovariše, ki imajo veselje do novinar-skega dela in so že sodelovali v Tribuni, Delu itd. V kolikor nimajo popolne fakultetne izobrazbe, jirn bomo omogočili dokončanje študija. Ponudbe pošljite uredništvu Dela, Ljubljana, Tom-učeva 3. i DECEMBRA 195) JE 1ZSLA PKVA STtVii.KA \^.St;i.;A jlasILA KUI ,VAM.i;i.iNIK -STU UkNTSKfc/i A I iSTA- TA JE IZHAJAL OD 20 MARCA 194» UREJEVALI SO GA FRANCI AMBRUŽIC, DAKU BKAIOS, RUDI MAHKOTA, MILOS KOBL, MILAN STARIN IN MFLOS MIKELN, KI JE TUDl UREDNIK PRVEGA LETNIKA »TRIBUNE« PRVl LETNIK OBSEGA 9 STEVILK — ZADNJO UREDl STANE SAKSIMA - KI fZHAJAJO STIRINAJSTPNEVNO NASLEDNl LETNTK UREJUJE BORIS MIKOS. IMA i STEVTLKE LETA 1953 PREVZAJVIE S 10 STEVILKO UREDNISTO PRIMO2 KOZAK IZIDE ltt STEVILK OD CETRTEGA LETNIKA DALJE IZHAJA CASOPIS V 20 STEVILKAH NA LETO. BOGDAN PLESA UREJUJE LIST OD 17 STEVILKE rv LETNIKA DO If. STEVLLKE V. LETNIKA, KO GA ZAMENJA MNKO POPOVIC IN UREJUJE LIST DO S. STEV. IX. LETNIKA