Cena 25 din Slovenija, sreda 22. maj 1991 št. 19 - leto XXV BALKANSKI POSLI: MESIJO MESIČA POPLAVA ŠE VEDNO GROZI: SMRT NA DVORIŠČU OSEBNOSTI: MARJAN MANČEK, MARJAN OSOLE, SPOMENKA HRIBAR, JOŽE ANDERLIČ, GALINA ČISTI A KOVA____________ NOVO V CELJU BISTRO 66octC la,, gcift Id.: 063/22-522 <; Delovni čas od 7. do 22. ure j ; Nedelja zaprto oocooccoocoocosososogoooooooooscosooc ZLATARSTVO KRAGL ŽALEC TRADICIJA TREH GENERACIJ IZKORISTITE VELIKO IZBIRO BIRMANSKIH DARIL OD 10. DO 31. MAJA ŠE 10% POPUSTA COOOOOOOCOCOOCCOOCCOCOOBCOOOCCOOOOCOOOOCO £ - MESARSTVO OfajJ) ^fir ŠENTJUR L p“ J MERK PREDELAVA IN TRŽENJE MESA • 63230 ŠfflTJUR, UUCA LEONA DOBROTINŠKA 15 TELEFON: 063/741-212 TELEFAX: 063/741-124 .^csjP ,^(^P Dobimo se na cesti NOVA OT DOBA STRAN 2 HUDIČARUE Gospd Spomenka Hribar je v Delu 12. aprila v pismu bralcev pojasnila, da je absolutni avtor (od ideje do izvedbe) Slovenskega tolarja Jože Anderlič. Čas je. da se ozremo po bivših podjetniških podvigih tega gospoda. Predno je prevzel mesto predstavnika avstrijske Volksbank v Ljubljani, se je Izkazal na premnogih gospodarsko ■ust varjalnih področjih. Po delu na cargo oddelku ljubljanskega predstavništva nemške letalske družbe Lufthansa je sprejel mesto predstavnika zagrebške firme Turist Commerce za Slovenija. Potem se je odločil, da bo začel »na svoje«. Imel je velike fotografske ambicije. To je tudi kasneje dokazal, ko je pri založbi Borec izdal monografijo baročne Ljubljane ob besedilu dr. Naceta Šumija. Pri koprskem Ognjišču in pri dunajski založbi Herojd je izdal Lepote slovenskih cerkva oziroma Slonenische Kunst. Knjigo, ki je povzročila spor tpedavtorjem fotografij m piscem teksta, znanim poznaud- kmjem. 'Zaradi 'avtorstva, predvsem pa zaradi nekaterih posnetkov notranjščin naših cerkva ali oltarjev, ki so jih nekateri kritiki iz vrst umetnostnih zgodovinarjev hudo ■kritizirali. čl(»c jT.ririjv 'glj Čisto na začetku, še. predno sije ustvaril lastni atelje, oziroma skorajda založbo purističnih prospektov nekje na Celovški cesti v Ljubljani, si je pri Firmi INFOT (ki je medtem šla v stečaj) v Leibmtzu naročil Haselblat kamero z '.'so opremo in avstrijskemu predsta vniku, naše gore lištiij: {Cepič Srbi) plačal za prejeto robo le polovico zahtevane vsote. Tedaj - bilo je to v sedemdesetih letih - jez besedili Anderličeve turistične zadeve opremljal tudi Andrej Capuder. Še predno je odšel v Avstrijo - kjer je po Koroškem ustanovil nekaj firm - je atelje, ki ga je tedaj imel v Tacnu pri Ljubljani menda kar dvakrat prodal. Prvemu kupcu - neki ženski iz Ormoža - je čez dve leti celo uspelo bd Jožeta Anderliča iztožiti vnaprej plačani denar. Kot uveljavljen podjetni^ se /e potem začel ozirati po grajskih objektih, Grad Škrljevo je hotel spremeniti v osrednji izseljeniški muzej. Tavčarjevo Visoko je nameraval preurediti v privlačen turistični objekt. Pri Škrtjevem mu je nameravani posel preprečila občina Trebnje, ob Visokem Škofja Loka. Da je g, Anderliču zelo pri Srcu plačevanje polovice denarja za naročeno, dokazuje tudi tožba in proti tožba gradbenega podjetja Univerza! iz Ljubljane. Ta se namreč pojavlja kot tožnik in kot toženec. Ko je gospod Anderlič - zaradi prekoračitve rokov in nestrinjanja z izvedbenimi deli - s telegramom prepovedal vstop delavcem Unlver-zala na gradbišče, so najprej pri Univerzah vložili tožbo, potem je Anderlič vložil protitožbo. Gre za objekt i \asi Ravnik v bližini Škrijevega, V stanovanjskem delu živi njegova mati, poslovni del - kjer naj bt imel tovarno WATE RO (to je imel tudi v Celovcu) pa še ni dokončan. Okrog zgradbe je dal postaviti krepko škarpo, ki je zaprla okoliškim vaščanom njihovo davno pot. Potem je, ko so se temu upirali in se z njim kregali, vložil tožbo. V torek, 14. maja je od tožbe odstopil in obljubil svojim ravviškim sosedom speljati do L decembra letos na lastne stroške novo stezo. Sodnij nevajeni kmetje po vsej verjetnosti upravičeno sklepajo, da gre za novo potegavščino gosptrda Josefa, kot ga tam kličejo. Kako je uspelo Jožetu Andreliču prepričati Spomenko Hribar, ki kot je sama nekje zapisala »njegove poslovne neoporečnosti« res ni raziskovala, ostaja za tančico skrivnosti. Tako kot prej ko slej vse, kar je v povezavi s tolar/em za Svetovni slovenski kongres, ostaja zarito v misterij. Od naročnika in najemnika kapitala (v že citiranem pismu Delu S. H. navaja, da gre pri obeh zadevah za Volksbank) do nenavadno visoke cene za tolar, ki pa kot smo uspeli izvedeti sploh ne gre več v promet. Slovenci imajo podobno navado kot Avstrijci: namreč najbolj so jezni, če ugotovijo, da jih hoče kdo pri nakupu nečesa opehariti. Kar jim je v svojem prislovičnem slogu nedavno tega izračunala Jolka Milič. Pa če je »tolar« kot je zapisala prva dama Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljanski dnevnik 15. maja. "še »tako dejansko bil denarna enota Slovencev A kot »lira« ali »Deutsche marke« med okupacijo. Minister Capuder: večni posli z gospodom Anderličem MED NAMI Med prdci in klobasami V teh časih delati časopise je obenem lahko in težko. Lahko zato, ker se dogaja toliko stvari, ki zanimajo bralce (ti pa v kriznih časih še bolj berejo časnike), da papirja ni težko zapolniti s črkami in slikami; težko zato, ker imajo bralci prav tistega, kar jih najbolj zanima — torej politike - že vrh glave. Treba je v množici dogodkov poiskati tiste, ki nimajo teže le danes, ampak jo bodo imeli tudi jutri, treba se je izogniti dolgočasnim razpredanjem o skrivnostnem pomenu predsednikovega prdca in vsebini sosedovega lonca. Lahko zato, ker urednikom vsaj preočitno več nihče ne gleda pod prste, težko zato, ker so vase zaljubljeni slovenski žurnalisti še vedno malce pijani svobode in pišejo tudi klobase, v katerih je sama mast in nič mesa. Časnikarstvo pa je prav umetnost sestavljanja obojega v pravem razmerju. Če boste vsaj še malo potrpežljivi z nami, dragi bralci in bralke, bomo kmalu prav v Novi dobi pravšnja klobasa za vaš okus. r mm jS#iS Petrovče 231, 63301 Petrovče Telefon: 063/28-220 063/25-121 Telefax: 063/24-115 ročunolni/hi inženiring do.o. - osebni računalniki AT 286, AT 386, AT 486 - prenosni (lap-top) računalnik PHILIPS, EPSON — tiskalniki EPSON, Hevvlett Packard — ploterji ROLAND, Hevvlett Packard — knjigovodski programski paketi za obrtnike in podjetja - telefaksi CANON, PANASONIC - mreže NOWEL, RPTI N. Poslovni prostor in servis: Levec 56 N0VAD0BA Glavni urednik: Janez Sever Odgovorni urednik: Brane Piano Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Marjana Arnšek (kronika), Jana Štrleker (reportaža), LucaS (fotografija) Tehnični urednik: Janez Herle Trženje: Bojan Krajnc (vodja), Roman Hriberšek (akcije) Aleš Matjaž, Matevž Cene (prodaja), Nives Seničar (tajnica). Izdaja Preše d,o.o., direktor: Janez Sever, namestnik Brane Piano, pomočnica direktorja Valerija Glavač, tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, tel. (063) 27-606, 25-331. Cena 25 din, mesečna naročnina 90 din. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje. Izhaja ob sredah. Rokopisov ne vračamo. IZPADI Razkol v Celju Stran 5 NASVETI S. O. S. iz postelje Stran 5 POLITIKA Naši v Rusiji kot doma Kdo je Sejdo Bajramovič Mesijo Mesiča Roparski protokol Stran 6 INTERVJU Marjan Osole: Zreče rabijo mir Stran 7 GROZOTE Poplava kaže strupene zobe Stran 8 POSLOVNEŽI Richard Matica: Japonci prihajajo Stran 9 ::: Sevniški Feni Stran 10 IZPADI Politika se vtiku j c v zdravstvo Stran 11 Nad ujmo z uroki in rnožnarji Strani 12, 13 INTERVJU Vlado Podhostnik: Sejmarjenje po več tirih Stran 14 KRIMINAL Ujeli deset jugoslovanskih vodičev Vojna s tihotapci v Italiji Stran 16 ŠPORT Gallna Čistjakova: Lepotica med rekorderkami Operacija Rotterdam Bilač obtožuje Stran 17 KULTURA Kako postaneš Marjan Manček Stran 18 KALKULATOR Osamosvojitev po avtomobilsko Zakaj bi nas bilo dva milijona Stran 20 1 FOTOREPORTAŽA Umrla je država Vojska, ki je ni Stran 24 1 y /\ , juTvT ICC (063) 7! 1-23». LEVEC 26-313 NAJUGODNEJŠI NAKUP: - kozarci za vse vrste pijač - KRISTALIN ROGAŠKA SLATINA cena garniture - samo 180,00 din, 6 kozarcev ZAUPAJTE TISTEMU, KI VE IN ZNA 3. STRAN NOVA W DOBA PRED KONGRESOM SLOVENSTVA Razkol v Celju Poldrugi mesec pred Svetov- sposobna javno razrešiti — vsaj nim slovenskim kongresom so na kulturen način ne. Tipična prejšnji teden v Celju odstavili je izjava enega izmed članov predsednika podružnice kon- nadzornega odbora: »To je gresa novinarja Petra Kavalar- strogo zaprta seja. Če bo nasto-ja. Še pred tem pogumnim de- pila javnost, bom sejo demon-janjem so člani celjskega odbo- strativno zapustil.« Tudi večina ra kongresa tako vztrajno na- ostalih članov je bila podobnih sprotovali prisotnosti skupinice mnenj. Še pred demonstrativ-novinarjev, da so novinarji sejo nim odhodom sedme sile pa je Peter Kavalar, bivši pred- Silvester Drevenšek, nesojeni sednik predsednik kar sami zapustili. Miran Koro- bilo obljubljeno, da bodo že šec, novinar Radia Slovenija, naslednji dan sklicali tiskovno je svoj odhod pospremil z bese- konferenco. Uganili ste, konfe-dami: »Danes nas je gospod renče do danes ni bilo. Tudi Kavalar prvič povabil med vas. podpredsednik Peter Simoniti, Do sedaj sem menil, da se gre- ki bo do nadaljnjega vodil poste nekakšen privatni ferajn, družnico, ni posredoval nika-zdaj pa sem še bolj tega kršne izjave, da bi lahko svoje mnenja.« bralce vsaj malo pomirili in jih Sicer pa o seji, vsaj o tistem končno skušali prepričati, da njenem delčku, na katerem so Svetovni slovenski kongres ni bili novinarji prisotni, ne velja podjetje pompa in cirkusa želj-izgubljati besed. Povsem očit- nih ambicioznežev, temveč no je bilo namreč, da kakor morda vendarle zgodovinski podružnica do sedaj v svojem dogodek Slovenstva, delu ni obveščala javnosti, tako Tudi Silvestru Drevenšku tudi notranjih nesporazumov ni navkljub izdatni pomoči Toma- ža M. Jegliča, k sreči ni uspelo na juriš zavzeti predsedniške funkcije. K sreči zato, ker se je še v prisotnosti novinarjev ujel v lastno past, ko je izjavil, da pri dogovorih z Zlatarno Celje o kovanju celjskega kovanca v počastitev kongresa ni prisostvoval. V Zlatarni namreč hranijo zapisnik o pogovoru, na katerem je bil pri njih skupaj s Petrom Kavalarjem. Sicer pa ni znano, kaj so na zaprti seji poleg odstavitve Petra Kavalarja še umnega sklenili. Zato bralce obveščamo, da bomo o celjskih pripravah na kongres še naprej prisiljeni poročati s pomočjo govoric, ugibanj in lastnih raziskovanj. Zaenkrat smo dobili le izjavo gospoda Kavalarja, ki se je dan po seji oglasil v našem uredništvu: »To je gonja gospoda Silvestra Drevenška, ki je dosegel, da so na primer sklicali 2 seji odbora mimo mene ne da bi me obvestili, 3 seje sekretariata, na eno pa so me povabili, ko je bila že končana. Kriv naj bi bil, ker želim razčistiti resnico o tolarju in ker želim normalne odnose med podružnico in slovensko konferenco, odnose v katerih podružnica sprejema svetovni statut in temelje programa, vendar je pravna oseba s svojim žiro računom in ima na svojem območju tudi nekatere suverene pravice, take, ki niso v nasprotju s tistimi v Sloveniji. Na sklep o razrešitvi se bom pritožil na narodni zbor celjske podružnice, po potrebi pa tudi na višje organe. Končna možnost je častno razsodišče SSK, torej organ vseh Slovencev po svetu.« ZABAVA NAMESTO SLUŽBE Brezplačno na morje V soboto, 18. maja, se je iztekel rok, do katerega smo v našem uredništvu sprejemali prijavnice za izlet sto brezposelnih Slovenk in Slovencev na morje. Med njimi smo izžrebali sto srečnežev, vendar jih na njihovo željo ne bomo javno objavili, dobili bodo osebna pisna obvestila z vsemi potrebnimi informacijami. Vidimo se torej 29. maja in obljubljamo dva prijetna dneva. V uredništvu se zahvaljujemo vsem pokroviteljem in jih vabimo k nadaljnjemu sodelovanju. Že vnaprej pa se opravičujemo vsem tistim prijavljenim, ki letos niso bili izžrebani, prihodnje leto pa ne bodo mogli z nami, ker iskreno upamo, da bodo dobili zaposlitev. NOVA 4 DOBA Izlet so že podprli: ŽALEC PIVOVARNA LAŠKO KAVARNA »PORAT« IN PIZZERIJ A >SKALINADA< Červar Porat (Istra) lastnik Juksen Sadiku tel.: (0531) 36-424 Franc Mihelin Razstavno prodajni salon in servisna delavnica gostinske opreme Celje-Hudinja. Ulica frankolovskih žrtev l/e. tel.: 063/34-866. telefax: 063/38-642 »FOTO STUDIO - FOTO KOLOR« Atelje: Carpacciev trg 4 66000 KOPER tel.: (066) 22-794 Izdelava fotografij z vašega filma v eni uri AKADEMSKI SLIKAR Miroljub Pavlovič — Jueovac »POP« Galerija ul. Radovan 41 Novigrad - Cittanova Tel.: (0531) 57-013 SLASTIČARNA »FONTANA« lastnik Radmani Raki 51440 POREČ. Dekumanova 26 Tel.: (0531) 31-425 VIDECKSINTt* KOPER Izposojanje in presnemavanje filmov snemanje z video kamero Stojkovič, Kosovelov trg 3 Tel.: (066) 25-662 KOMPAS H (Hit Rent-a-car instalaterstvo za ogrevanje in odsesovanje franc in jure Kravanja 63000 ce'ie-bat>no telefon (063) 27-970 RADIO MARIBOR REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA DELO IS SKUPŠČINE OBČINE CELJE S KOMPAS POREČ TURISTIČNO TRGOVINSKO PODJETJE TRGOVSKO PODJETJE Celje, Prešernova 7 Šampion roštilja v Sloveniji lastnik Moma Jorgačevič Zaloška Cesta 31, Ljubljana tel 061/447-313 RESTAVRACIJA »GERANINA« Frata bb TAR 51440 POREČ tel.: (0531) 43-244 (ob cesti Novigrad — Poreč) ZLATAR - FILIGRAN TACI N0EL Skalinada 2 Červar - Porat 1 ®,košaki’ & TOVARNA MESNIH IZDELKOV MARIBOR, p. o. 62000 MARIBOR OREŠKO NABREŽJE 1 TELEFON: nc (062) 25-381 TELEX: 33-327 KOŠAKI YU LflfTjvrrr- OSKRBA LADIJ, d.o.o. GENERAL SHIPSOPPLIV I.T.D. -V CARINSKA CONA - LUKA KOPER/FREE ZONE - FORT OF KOPER Tel./fax.: (066) 22-655 TA ■PCI ll C0MMERCE D 0 0' Inikolill EXP0RT-IMP0RT KOPER Tei: (066) 33-670 _________ Fax.: (066) 34-285 PISMA Kaj skriva Spomenka Hribar? V časniku Nova doba iz Celja ste imeli, gospa Spomenka Hribar. intervju na skoraj dveh časopisnih straneh. Pohvalili ste jih. da so končno prišli do Vas. Predlagate jim, naj bodo bolj ambiciozni, naj gradijo na kvaliteti. »Vaš obisk pri meni štejem za korak v tej smeri, namreč v smeri iskanja resnice.« V intervjuju ste največji del posvetili celjski podružnici SSK. posebej pa njenemu predsedniku »g. Petru Kavalarju«. Tako ne zamerite, če odgovarjam na vaše izjave. To delam, ker sem prepričan, da je dejansko treba najti resnico, da je ta pomembna za javnost, kar — po mojem globokem prepričanju — Nova doba tudi sicer počne. Izjavljate, da me cenite, da vse kar delam, delam morda s preveliko vnemo. Verjamete v mojo dobronamernost in »dokler me kdo ne prepriča o nasprotnem, bom verjela v njegovo nedolžnost«. Draga gospa, česa pa sem osumljen ali obtožen? Trdite, da želim SSK do kraja decentralizirati. Bili ste na našem ustanovnem zboru, kjer sem dejal: »Sprejemamo slovenski statut SSK, njegove temeljne programske naloge.«In to smo zapisali v podružnična pravila, program. Trdite, da sem v Zlatarni Celje naročil kovanje »denariča« in da bi provizijo pobrala celjska podružnica. Bili ste (februarja) na našem ustanovnem zboru, ko je bila ta pobuda sprejeta. Izvršni odbor podružnice je zadolžil mene in g. Drevenška da sva šla v Zlatarno na pogovore. Skupaj smo se formalno dogovorili, da bomo izdali »denarič«, prvi denar, ki so ga kovali Slovenci, da ga bomo dali kot darilo, posvetilo 1. svetovnemu slovenskemu kongresu. Ves denar, ki bo pripadel podružnici, bo namenjen izključno za sofinanciranje 4. dne slovenskega kongresa v Celju. Se to, da je g. Drevenšek član vašega odbora, najbrž veste. Vse, od zapisnika ustanovnega zbora, do sklepov sej, zapisnike, vse smo vam poslali v Ljubljano. Res niste ničesar prebrali? Uradne pogodbe žal z Zlatarno ne moremo skleniti, ker nam ne omogočite, da dobimo štampiljko, žiro račun, da postanemo pravna oseba. Po Vašem podružnica, skupaj z Zlatarno, ne sme podariti nečesa slovenskega v čast kongresu. Ni pa za vas sporen »tolar?«, ki ga večina Slovencev, tudi po svetu, dojema kot pojem germanizacije. Trdite celo, da Slovence po svetu — konference SSK - to pravzaprav nič ne briga, saj je to izključna stvar slovenske konference SSK. Kdo je v tem primeru SSK? Iz dokumentov, ki ste jih dali ali pa so dostopni na drug način, najprej izhaja, da je Eurotrade 3. januarja zaprosil ministrstvo za kulturo za oprostitev prometnega davka od prodaje »tolarja«. V njem piše »Naše podjetje je pooblaščeni predstavnik za izdajo in distribucijo tolarjev...«. 7. januarja ste, podpisali ste se kot predsednica komisije skupščine RS za SSK in ponovili dejstvo, da je Eurotrade pooblaščen, prosili ministrstvo, da prošnji Eurotrada ugodi. Nekaj vprašanj? Kdo je pooblastil Eurotrade? Ali je posel z Eurotradom v bistvu omogočila RS? Boste dali javnosti dokument o pooblastilu? Bo javnost lahko videla pogodbo z Eurotradom? Prof. Vlado Habjan, ki je bil do 10. 1. 1991 predsednik konference SSK za Slovenijo, mi je povedal: »Kot predstavnik, Spomenka je bila tajnica, nisem o tem vedel ničesar. Noben organ SSK ni pooblastil Eurotrade, noben organ ni odobril podpisa pogodbe. Tudi glavni odbor, iniciativni, v Trstu, čigar član sem. Ste pripravljeni, da bi na primer skupaj s prof. Habjanom odgovarjali hkrati na vprašanja, denimo, v TV intervjuju? Dne 18. 1. 1991 je ministrstvo (št. toliko in toliko) dalo mnenje za oprostitev plačila prometnega davka SSK konferenci za Slovenijo. Pravite, da gre za napako, da bi morali dati mnenje Euro-tradu. Čudna napaka, saj bi mnenje dali Komisiji skupščine, ne pa SSK, če so se že zmotili in prezrli Eurotrade. V Novi dobi ste 15. maja prvič povedali, da je SSK dobil za darilo 200 tolarjev. Tega niste povedali niti prej, niti nobenemu organu SSK (do 8. 5. 1991). Petrolu, ki jih je kupil, smo seveda lahko vsi hvaležni. Zdaj pa Vas prosim, da malo napnete svoj spomin: V Novi dobi ste, Spomenka Hribar, Ig, napisali in bili ste podpisani: »Glede odločanja in sprejemanja odločitve o slovenskem tolarju pa naslednje: odločala in odločila sem se šele februarja letos...«in »Predhodno sem dobila soglasje tako Osrednjega iniciativnega odbora kakor tudi Osrednjega odbora konference za Slovenijo.« Naj po slovensko vprašam: Kdo laže? Dokumenti iz januarja (datumi), prof. Habjan ali Vi? O Celju pripovedujete v Novi dobi, da je izjemno mesto z bogato kulturno in zgodovinsko tradicijo. Lepo, da ste mnenje spremenili. Še decembra ste, o tem, da bi bil kongres lahko tudi v Celju, povedali ».. . preprosto ne vidim potrebe, da bi se danes in tu utemeljevali na celjskih grofih, kot ne vidim nobenega razloga, da se Srbi utemeljujejo na kosovski bitki. ..« Pred tem tudi piše: »... ni razloga, da bi se Slovenci utemeljevali s celjskimi grofi ali s knežjim kamnom.« Lepo. da ste mnenje spremenili, kajti sedaj bo, tak je predlog, knežji kamen zaščitni znak in simbol svetovnega Slovenstva, vaš sodelavec prof. Šumrada pa bo brezplačno - kot je povedal g. Drevenšek - uredil ponatis knjige »Zadnji celjski knezi v deželah Sv. krone«. Lahko bi Vam napisal še več, vse kot odgovor na vaše izjave in vse kot pojasnilo o tem, kje je resnica, pomembna za javnost. Spomnil sem se, da ste ob zadnjem razgovoru v Ljubljani, ko sem Vas naslavljal »gospa Spomenka«, odločno dejali »Samo Spomenka!«. Torej, Spomenka, bodi korajžna, kakršno te že dolgo poznam, in skušaj napisati za javnost takšno izjavo: »Priznam, naredila sem te in te napake. Opravičujem se. Še vnaprej bom z vsemi močmi, skupaj z vsemi dobronamernimi Slovenci, tudi s Petrom, predsednikom celjske podružnice SSK, delala za dobrobit Slovenstva.« Bo šlo? Ali pa si igre že toliko zapletla, da bi bi bilo boljše, če bi Tvoje predsedniško mesto nemudoma prepustila komu drugemu? Ali pa nameravaš še naprej plemenito slovensko idejo o kongresu uporabiti kot ščit, da bi skrila lastne napake? Se zavedaš, da na ta način dejansko delaš nepopravljivo škodo? Lep pozdrav! PETER KAVALAR, predsednik PC SSK, Celje Celje, eno samo grobišče Med prebiranjem nadaljevanke »Celje, eno samo grobišče,« sem med drugim zasledil tudi inicialke, ki se bržčas tičejo tudi mene. V tem besedilu anonimni zbiratelji tega gradiva, poleg navajanja znanih, pa tudi neznanih dejstev, večkrat gradijo tudi samo na domnevah, ki so milo rečeno lahko kontraproduktivne in objektivni osvetlitvi zgodovinskega dogajanja in kritičnemu preverjanju dejstev, bolj škodujejo kot pa koristijo. Glede navedbe (ND št. 13), da bi za likvidacije, ki so bile izvršene v našem kraju med vojno, lahko tudi jaz dal kakšne podatke, moram žal povedati, da v času tozadevnega dogajanja, pa tudi pozneje, sploh nisem bil na Štajerskem, kar mnogo ljudi ve, pa tudi eden izmed domnevnih zbirateljev tega gradiva, je o tem več kot zelo dobro seznanjen. Zakaj torej taka insinuacija? Pri Mlinarjevemu Janezu sem bil prvič pred približno tremi desetletji, pa še nekajkrat kasneje in to na raznih družabnih srečanjih. Niti prej. niti kasneje o Mlinarjevem Janezu ali dogodkih okoli njega, nisem nič slišal. To večkrat poslušam šele zadnje čase. Konvoji smrti so zgodovinsko dejstvo. O tem je bilo že precej napisanega, pa tudi razne priče so mnogokaj povedale. Sam pri vsej stvari nisem bil aktivno udeležen, kar pa sem kot pripadnik vojske narodne obrambe videl, pa sem tudi kaj povedal in tudi napisal, kar je bilo bistvenega. To pa je bilo že tudi javno objavljeno. Se nekaj podatkov: Bil sem navaden vojak, delal sem v intendanturi, iz vojske pa sem bil kmalu predčasno odpuščen zaradi mladoletnosti in bolezni. S poboji se osebno nikoli nisem strinjal. O tem sem že pred desetletji govoril tudi javno, kar je bilo takrat še nevarno. Dejstvo je tudi. da pobitim žrtvam iz našega kraja krivda ni bila nikoli dokazana, kar je moje stališče do teh zadev še bolj utrdilo. Osebno pa še menim, da bi pri zbiranju teh in takih podatkov, bilo potrebno uveljaviti več objektivnosti in natančnosti in seveda tudi več takta in posluha za take občutljive stvari, sicer se bodo zaradi takega paberkovanja, po nepotrebnem krivili zopet mnogi, ki z vsem nič nimajo, ali pa so celo samo dobrodošle priče za objektivno vrednotenje medvojnih in povojnih dogodkov. B. Š„ Celje V redakciji se je oglasil Milenko Rojnik iz Celja, ki je dejal, da smo v nadaljevanki Celje, eno samo grobišče, z začetnicami imena pisali tudi o njem. Pojasnil je, da je ob dogodkih, ki jih sestavek navaja, bil star le enajst let in da torej ni mogel »streljati kozakov«. Dejal je. da gre za očitno pomoto, saj je sam tudi predsedniku komisije, ki je gradivo, ki je služilo kot podlaga nadaljevanki, pojasnil, da le iz pripovedovanja ve za takratne dogodke. Predsedniku skupščine g. Bučar Francetu Kot neodvisni Slovenec Vas bi rad vprašal in seveda prosil za odgovor. 1. ) Ker se odločamo vedno o važnem dokumentu glede odcepitve in nove slovenske Ustave in še za bit slovenskega naroda, če nam javno poveste, kako je mogoče.da ste večkrat nesklepčni in kateri so tisti poslanci, ki izostajajo oziroma imajo čas in pri visokih plačah lahko neodgovorno sedijo ali stojijo ob šankih v bifeju. Jaz sem mnenja in želim, da jih imenujete, da bo vedela vsa slovenska javnost in se lahko opredelila pri naslednjih volitvah, ter jim zaupati ponovno kandidaturo. 2. ) Vsi tisti, ki se ne zavedajo svoje odločitve ali vesti, bi jim priporočil, da se denar za vse naše dobro izliva od delovnih delavcev, ki so vezani na proizvodnjo, dočim ostali važni jeziki in hvalospevi pa naj dobro premislijo in se skrijejo, da jih ne bo inflacija prizadela. 3. ) Razgledamo se naj po Evropi, samo vprašajte se koliko delajo zapadne države in koliko se zavedajo - reda, discipline ter delavnosti. Vsak naj čuti svojo resno iskreno odgovornost in ne bo nam treba prositi za sprejem v Evropo. Spomnite se najprej na davna leta, ko smo po zgodovini bili priznani kot pridni delovni narod. Danes pa iščemo pravice v stavkah, ki niso in nikoli ne prenesejo dobiček — ampak le izgubo, predvsem pa bi bilo treba preveriti, kdo jih povzroča potem pa odločno ukrepati, ker tega je kmalu dosti in tudi ni mesta med zavednimi delovnimi Slovenci. Prosim, naj vlada ali kakor se imenujete vzame vso delovno disciplino odločno brez sramu v svoje roke in upam, da boste lahko kmalu s prstom pokazali, kdo si zaslužil zaupanje za pošteno življenje. Vedite, da tudi v visokih hribih poznamo ljudi, ki si zaslužijo zaupanje in ne govorjenja v prazno in to s lukami. IVAN P., Logarska dolina Pokopališče bo urejeno V mestu se je pred časom rodil iniciativni odbor za ustanovitev društva za uredite v parka na slovenskem pokopališču na Golov- Letošnja dela bodo odpravila največje nespodobnosti, sledili pa bodo globlji ureditveni posegi. Zanje pa si sekcija želi sodelovanja najširše javnosti. Zato prosi vsakogar, ki bi rad s pripombami, željami ali predlogi pripomogel k čim lepši ureditvi spominskega parka na Golovcu, naj jih sporoči eni od teh institucij: - Zavod za zaščito naravne in kulturne dediščine. Celje. Tomšičev trg 1 - Celjska turistična zvezda, Celje, Tomšičev trg 7, PP 94 - Opatijski urad, Celje, Slomškov trg 2. Radi bi. da bi s skupno voljo in napori Celjanov poravnali naš dolg humanosti in zavedanju samega sebe. Prof. ANKA AŠKERC Prelat FRIDERIK KOLŠEK Prof. ZORAN VUDLER Na vprašanju bralcc\ odgovarja psiholog amater Anion Koritnik Spoštovani g. Koritnik, stara sen, tnnajst let in ze-dalj časa hod,n, s fantom k, je osem let starejši od mene. Zelo se tmava rada m zato mava • tudi redne spolne odnose. Obema je zelo lepo, kljub temu pa me skrbi, saj namreč nisem zaščitena. H ginekologa sine upam, ker moja mama deta v zdravstvenem domu in bi dnevov pa tudi ne moreva uporabljati, saj sem do zdaj imela menstruacijo le štirikrat in se še m čisto uredila. Zato tik preden mu pride. Kaj naj stonm? Afojc* Draga Mojca, če se s svojim fantom res ne moreš sporazumeti, je najbolje da se ga lotiš z zvijačo. Ko bo naslednjič spet hotel izvesti manever, Id mu v strokovnem jeztku pravimo »coitus intemiptus«. se ga močno okleni z nogami m mu ne pusti, da bi užival samo on. V zdravem odnosu ELtSSČŠTJgf&A S&SS& in je slovenstvo ogroženo, da boli ne more biti, pomemben s katerim bodo ustanovili posebni, t. i. »pospeševalni fond« za vsa dekleta, ki bodo do šestnajstega leta rodile več kot dzTgj.i,T •satsfisa letom, bo mati dobila originalno slovensko leseno zibelko in slovenski tolar, dalje pa po en tolar po glavi. Kot vidiš, je bolje da zanosiš, kot pa da se izmikaš naravnim zakonom. Biti mamica je čudovita stvar, to ti zagotavljam iz lastnih Opozorilo: Gospod Koritnik, še manj pa uredništvo Nove dobe, ne jamčita, da so nasveti dobronamerni in navedbe v njih točne. Zato priporočamo, da jih jemljete z določeno mero skepse. Kolikor imate sami kakšen posteljni problem, lahko vprašanje pošljite na naslov ured ništva s pripisom Za S.O.S. iz postelje. STAVA TISOČLETJA Naša nagradna akcija, ki temelji na domnevi, da se bo Slovenija osamosvojila in da bodo politiki udejanili plebiscitno izraženo voljo Slovencev, se je 15. maja letos iztekla. Preostalo je le še, da počakamo na razplet dogodkov ob osamosvajanju Slovenije, potem pa bomo razdelili nagrade. Spremljajte Novo dobo vsak teden. Med stavnimi lističi, ki so bili oddani še v sredo 15. maja in so prispeli v naše uredništvo do petka 17. maja je žreb razdelil naslednje tri zlate nagrade: - Alenka PUŠNIK, Kovača vas 38, 62310 Slovenska Bistrica dobi zlat prstan ZLATARSTVA KRAGL iz Žalca - Gizela BRUMEC, Reševa 6, 62250 Ptuj dobi zlat prstan ZLATARSKEGA BOUTIQUE-a BOJAN iz Rogaške Slatine (Hotel Donat) - Tomaž STARE, Koroška cesta 12, 64270 Jesenice dobi zlat prstan zlatarstva MILAN GAJŠEK iz Šentjurja NOVA DOBA NA POMLADANSKIH SEJMIH V nedeljo, 19. 5. 1991, ob 14. uri je bilo na zaključku Pomladanski obrtnih sejmov v Celju veliko nagradno žrebanje NOVE DOBE. Nedeljsko popoldne je popestril ansambel Agropop. Oddanih je bilo preko 20.000 nagradnih kupončkov. Izžrebani so bili: 1. HANA GRMIČ Pod kostanji 12 63000 CELJE prejme predpražnike za avto 2. SIMONA GODEC Okrogarjeva 7 63000 CELJE dobi avto prevleke 3. ŠTEFAN OBREZ Pečovje 13 F 63220 ŠTORE prejme alarmno napravo za stanovanje 4. MITJA ZAVŠEK Opekarniška 12 63000 CELJE dobi zamrzovalno omaro 5. ALEKSANDER PLA-SKAN Paška vas 6 63327 ŠMARTNO OB PAKI dobi avto prevleke 6. ELA ZAGAJŠEK Novake 4 63203 STRMEC PRI VOJNIKU dobi avto prevleke 7. STELA ŠIBANC Na Okopih 2 a 63000 CELJE prejme videorecorder 8. JERNEJ SAKELŠEK Nebova 32 62000 MARIBOR dobi predpražnike 9. VASILIJE TUCIČ Ljubljanska 33 63000 CELJE dobi pomično okno za avto 10. DANILOSTIMULAR Klanc 51 63204 DOBRNA dobi kolo s pomožnim motorjem 11. IZTOK POHAJAČ V. Gorica 1 63204 DOBRNA dobi vodno plovilo — scuter 12. SAŠKA ŠTANCER Ulica V. prekomorske brigade 7 63000 CELJE prejme vrtno hišo Vsi srečni dobitniki lahko nagrade dobijo v uredništvu Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje. Vsem, ki sta v naši nagradni igri sodelovali in niste imeli sreče, ponujamo sodelovanje v vseh ostalih akcijah Nove dobe. NOVA TO DODA STRAN 6 KAPLAR, VELIKI KOORDINATOR JUGO PREDSEDSTVA Kdo je Sejdo Bajramovič Po tistem, ko kur dvakrat Srbi niso proglasili Hrvata Mesiča 7,a predsednika predsedstva SFRJ (dr. t Branko Kostič namreč trdi, ’ ' čeprav je predstavnik Črne , gore v Predsedstvu SFRJ, !; da so Črnogorci Srbi), je dobil vlogo koordinatorja Sejdo Bajramovič, ki naj bi bil predstavnik Kosova. Srbska opozicija je že po na volitvah v Srbiji, ki so jih Albanci bojkotirali. Dobil je, v drugem krogu, okoli 100 glasov (z besedo sto) in bil Sam pravi, da je ponosen, ker se bori za srbske interese in je poslušen podrepnik Miloševiča: »Proti meni so samo tisti ljudje, ki imajo bolane ambicije.« Nedavno je na TV Beograd celo govoril, kako je privržen velikosrbskim idejam in to razložil celo z genetskimi razlogi. Na vprašanje od kod izvira njegov priimek, je povedal, daje bil njegov ded pravoslavne vere m se je boril v srbski vojski, med drugim tudi na Kajmakčalanu v pni svetovni vojni. Povedal je, da je sicer Albanec in da lažejo tisti, ki pra\ijo. daje Cigan, čeprav je Bajramovič pogost romski priimek. Star je 65 let. Bil je aktiven podofičir JLA, uspelo mu je dobiti čin zastavnika, tik pred penzijo. Poznavalci vedo povedati, da je strasten kockar. Nekaj časa je bil šef tombole pri boksarskem klubu v Prištini. To so tombole, ki jih v tem delu Jugoslavije prirejajo domala v vsaki gostilni. No. vsaj nekaj: hazarderjev in kockarjev smo v predsedstvu SFRJ že vajeni. Kako ga bodo gledali generali, katerih vrhovni poveljnik je, pa bomo še videli. BALKANSKA POSLA Mesijo Mesiča O nesojenem predsedniku zveznega predsedstva. Stipetu i %$%££ ZZ-TS "tu, dtrtPT «*£*£$ z nje za peklenski načrt, ki se mu reče boj za politično - in potegoval) priletel v finale brezobzirnega boja. ki na obeh straneh spretno izrablja nacionalna čustva. Blokada zvezne države bi se nadaljevala tudi v primeru, če bi Mesiča oni dan na predsedstvu potrdili, stanja stvari pa ne spremeni niti zaklinjanje takšnih ali drugačnih strokovnjakov ustavnega prava, daje Mesič kljub vsemu in de (aeto predsednik tega organa. VELIK USPEH SLOVENSKE DIPLOMACIJE Naši v Rusiji kot doma Slovenska vladna delegacija, ki je bila pod vodstvom presed-nika vlade Lojzeta Peterleta na dvodnevnem obisku v Moskvi, je tokrat nedvomno doživela velik uspeh. Že dejstvo, da se je predsednik Peterle končno spomnil tudi na vzhodne drža- Lojze Peterle: vljudni pogovori ve, pomeni modro potezo slovenske zunanje politike, kajti Sovjetska zveza še zdaleč ni nepomembna. Čeprav je zahod za vse nas ideal in vroča želja, pa vzhod s številnimi notranjimi procesi, ki so v osnovi zelo podobni našim, še zdaleč ni nepomemben. To, kar se dogaja v Jugoslaviji, je v marsičem mogoče primerjati z napetostmi v Sovjetski zvezi, predvsem pa s težnjami njihovih republik po večji samostojnosti in neodvisnosti. Uspeh, ki ga je s svojim obiskom v Moskvi doživela slovenska delegacija, v kateri so bili poleg Peterleta še Dimi-rij Rupel, njegova namestnica Vojka Ravbar in novi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Franc Horvat, je nekoliko zasenčila le odpoved sprejema Lojzeta Peterleta pri sovjetskem zunanjem ministru Alek-sandu Besmertnihu. Istočasno se je v Moskvi mudila namreč tudi kitajska delegacija, za Sovjetsko zvezo in svet nedvomno veliko bolj zanimiva od slovenske, zato je bil zunanji minister prezaseden. Ko so ob vrnitvi povedali člani slovenske delegacije, so bili povsod deležni velike pozornosti, njihovim problemom so pozorno prisluhnili, posebej pa razveseljuje občutek, da se togo sovjetsko stališče do razreševanja jugoslovanske krize nekoliko mehča. Predvsem si želijo, da bi se končno dogovo- rili o razrešitvi naših problemov, ne želijo pa se vmešavati. Sovjetski diplomati so se že doslej skrbno izogibali kakršnim koli izjavam o jugoslovanski krizi, saj gre po njihovem mnenju za notranje probleme jugoslovanskih republik in narodov. Obisk slovenske delegacije pri predsedniku ruskega parlamenta Borisu Jelcinu, ki je poleg Mihaila Gorbačova nedvomno najpomembnejša osebnost sovjetske politične scene, zagotovila o uspešnem obisku le še potrjuje. Zanimivo je, da se Rusija, kot največja sovjetska republika, zavzema za decentralizacijo, kar je ravno obratno od tistega, kar hoče naša največja republika. Kot je napovedal Jelcin, bo Rusija v zvezni pristojnosti pustila le železnico, vse ostalo pa bo upravljala sama. Sovjetske republike naj bi že v kratkem dobile pravice do razpolaganja s svojimi surovinami in svojim denarjem. Ker je bil zelo velik poudarek med slovenskim obiskom dan tudi gospodarskemu sodelovanju, je to dejstvo tudi za nas zelo pomembno. Vrhunec obiska je namreč predstavljal podpis sporazuma o gospodarskem, znanstveno-tehničnem in kulturnem sodelovanju med Republiko Slovenijo in Rusijo. Poleg krepitve gospodarskega sodelovanja, ki bo za Slovenijo v naslednjih tednih še kako pomembno, je ta dokument po oceni slovenske delegacije tudi prva stopnica k priznanju slovenske suverenosti. Kot je povedal Franc Horvat, bo mešana delovna skupina že junija pričela konkretno delati na blagovni menjavi med obema republikami. Ker ima Slovenija v blagovni menjavi z Rusijo presežek okrog 300 milijonov dolarjev, so se dogovorili, da bi to razliko lahko pokrili z večjim slovenskim nakupom plina, nafte, hrane in zdravil v Rusiji. Posebej pa je slovensko delegacijo razveselila novica, da namerava Sovjetska zveza svoje dolgove do Jugoslavije razdeliti po republikah. S tem ima Slovenija seveda veliko več možnosti, da dobi svoj denar nazaj. Da obstaja za Slovenijo tudi v Rusiji veliko zanimanje, potrjuje tudi dogovor o odprtju slovenskega predstavništva v Moskvi in ruskega v Sloveniji ter ustanovitev mešane sloven- sko-ruske banke. Jelcinova obljuba, da bo obiskal Slovenijo, pa le še potrjuje pravilnost slovenske politike, da se poda (tudi) na vzhod. Da pa vse le ne bi bilo preveč lepo, so poskrbeli novinarji Tanjuga, ki so v domovino poslali zgroženo novico, da predstavniki jugoslovanskega veleposlaništva niso smeli biti udeleženi pri slovensko-sovjetskih in slovensko-ruskih pogovorih. Predsednik Peterle je jasno povedal: »Ko so vprašali, kako si zamišljamo njihovo udeležbo na teh pogovorih, sem odgovoril, da bi bilo primerno, če bi bili zraven na pogovorih na zvezni ravni. Na republiški ravni pa smo jih povabili, naj bi bili zraven pri podpisovanju sporazuma in pri tistem, kar je podpisu sledilo. Ravnali niso nič drugače kakor drugje po svetu, kjer smo se povsod normalno vljudno dogovorili, kjer bodo zraven ali kje ne.« Dimitrij Rupel je po prihodu v Slovenijo dejal, da so se počutili v Rusiji kot doma. S tem je vse bolj obupanim, apatičnim in melanholičnim Slovencem dal vsaj malo upanja, da nas morda kje kdo tudi razume in nas ne silijo vsi na vsak način v nevzdržno jugoslovansko zakonsko skupnost. Dimitrij Rupel: v Rusiji kot doma RAČUN ZA VIDMARJEVO VILO Roparski protokol Tržičanom se je dolgoletna želja izpolnila. Lani spomladi jim je Protokol Slovenije odstopil »Vidmarjevo vilo«. Trži-čani sicer pravijo da gre za Vilo Bistrica, vendar je tudi njim bolj poznana kot Vidmarjeva, ker jo je praktično uporabljal akademik Josip Vidmar za nekakšen vikend. Gre za vilo, ki je bila do nacionalizacije last bivšega lastnika Bombažne predilnice in tkalnice (BPT). Stoji na hribčku nad Tržičem. Do nje je speljana cesta, v njeni neposredni bližini pa stoji tudi stara cerkvica, ki slovi kot cerkvica prvega ljubljanskega škofa in ima poslikan lesen strop. Vila je v resnici nekaj posebnega. Že sama stavba, nič manj pa njena okolica, oziroma vrt. Res sta tenis igrišče in odprt bazen opuščena, vendar je v velikem negovanem vrtu nekaj izrednih dreves, ki dajejo vili pravo privlačnost. Pred vojno je bila ograjena vila vir nekakšnih skrivnosti in govoric, ki se še sedaj širijo med domačini, po vojni pa je postala še bolj zaprto območje. Njeni obiskovalci so bili visoki politiki. Tako je bil redni Vidmarjev gost Miroslav Krleža, na sprehodih po okolici pa so ljudje srečavali tudi Mitjo Ribičiča in druge. Seveda se je vse vedenje o vili ustavilo pred zaklenjenimi vrati. O njenih lepotah in dragocenostih pa so vedeli povedati samo domačini, ki so si v njej služili kruh. Zaradi teh pripovedovanj so bili Tržičani lani pomladi toliko bolj presenečeni. Ko jim je Protokol prepustil vilo, so dobili praktično izropano stavbo. Kuhinja je bila podobna stavbi Republiškega štaba za teritorb alno obrambo po tem, ko jo je zapustila JLA. V časih, ko ni bilo nobenih možnosti, da bi dobili vilo, so Tržičani ugotavljali, da bi bila to lahko osnova za razvoj njihove lastne gostinske organizacije, da bodo tam uredili hotel izven kategorije. Poiskali so tudi priznanega slovitega gostinskega strokovnjaka, da je naredil načrt razvoja vile in tržiške-ga gostinstva. V praksi je uresničevanje visokoletečih načrtov precej drugačno. Že lani so morali Tržičani dati iz proračuna za vilo 310.000 dinarjev. Ker bi letos zahtevala samo še več denarja, so stopila v ospredje vprašanja kdo in zakaj naj bi vse to plačeval. Sedaj, ko bi morali seči Tržičani v lastno denarnico, kaže, da nenadoma niso več prepričani v analize po strahoviti potrebi po lastnem hotelu. Zaradi tega so šli pred časom v nekakšno vojno s podjetjem Živila iz Kranja, ki ni hotelo na svoje stroške urediti v Tržiču hotela. Tržičani so grozili, da ga bodo sami, če ne drugje v vili Bistrica. .. Realnost je sedaj trda. Trenutno predstavlja velik problem denar, ki ga je treba prispevati za manjše adaptacije na objektu, za delo vrtnarja in dokup pokojninskih let za delavko iz vile. Morda bi se celo zares lotili načrtov o hotelu (vila sicer ni grajena tako, da bi temu ustrezala), vendar lahko pride do zahtevka, da bo vilo treba vrniti zakonitemu lastniku. Bivši lastnik je bil namreč v času, ko so mu vilo vzeli, jugoslovanski državljan in je zato po zakonodaji, ki jo sedaj pripravljajo, njegov dedič lahko upravičen do vračila. Zato vilo Bistrica sedaj uporabljajo samo za občasne kulturne dogodke. Občina je sicer dobila nekaj ponudb za najem prostorov. Vse so vezane na gostinsko dejavnost. Trenutno še čakajo in ne vedo kako bi se odločili. Letos bodo morali dati za vzdrževanje iz občinskega proračuna nekaj čez 400.000 dinarjev. Od tega ne bo imel nihče nič. Zato nekateri menijo. da bi kazalo oddati kljub vsemu vsaj za določen čas vilo v najem. OČE UNIORJA, MARJAN OSOLE: Zreče rabijo mir »___Občina in politika bi me utopili v žlice vode, ker nista marali Zreč. Vendar so za mano vedno stali delavci, zato me niso mogli odstraniti. Vse, kar je danes v Zrečah videti, smo naredili sami. Edino kar si od tega sam lastim, je to, da sem potegnil v tekmovanje Comet, Konus, Kostroj in s tem nenehnim dokazovanjem sposobnosti pripomogel, da so se Konjice zavihtele med najbogatejše občine v Sloveniji... Sedimo v ne preveliki in ne prebogato opremljeni dnevni sobi inženirja Marjana Osoleta v Maistrovi ulici nad Mestnim parkom v Celju. V hiši, ki jo deli s sinom. Smo doma zagotovo pri enem najspornejših direktorjev, ki so krojili sodobno gospodarstvo Slovenije. Po rodu Prlek, ki ti s ponosom razkaže svoje svetinjice, slikarska dela sorodnika Trstenjaka, je presenetljivo utrujenega videza. Čeprav se je vrnil z dopusta z morja, kjer sta z ženo na vrtu vikenda »sadila pa- jo, ki stoji spodaj ob vhodu v hišo. Potem, ko je lani direktorski stolček Uniorja prepustil sinu Jerneju, se je posvetil samo tovarni v Ahausu, za 30 odstotkov je že večja proizvodnja. Moje sence ni več nad Uniorjem »Pred petimi leti, ko mi je spet potekel mandat direktorja v Uniorju, več nisem hotel kandidirati. Skril sem se in se vrnil po razpisnem roku. Vendar se na razpis ni nihče prijavil. Pre- radižnik«, ne daje videz nekdanjega trmastega rogovileža. 67 let in zadnji dogodki v Uniorju so zagotovo prispevali svoje k že nekaj let razrahljanemu zdravju. Ker žene ni doma in bo po našem odhodu takoj prezračil prostor, od nekod prinese škatlo havank in si eno prižge. Zena je na Rogli, kjer v drugem vikendu pripravlja vse potrebno za jutrišnjo pot v Nemčijo. V Ahaus, kjer ima Unior tovarno Orbis. Marjan bo s krajšima postankoma dobrih štirinajst ur za krmilom črnega mercedesa z nemško registraci- govorili so me, naj še en mandat ostanem. In sem. Toda takoj za tem so me že napadli: spomnite se tistih govoric, kako so me na meji aretirali, ko so pri meni v avtomobilu cariniki odkrili gromozanske vsote denarja... Vedel sem, da bo tako in vem, kdo je to počel. Nič jim več ne zamerim, v življenju je pač tako, daje več vrst ljudi. Eni so samo to počeli celo življenje, eni smo garali ...« Inženir Marjan Osole se je po študiju najprej ustavil v TGA Kidričevo, zatem v mariborskem Tamu, da bi se lotil železarstva na Ravnah in prišel v celjsko Cinkamo, kjer se je kmalu zapletel s tedanjim direktorjem. Sošolec in prijatelj "ga je zato postavil za prisilnega upravitelja kovačem v Zrečah. To je bilo pred 23 leti. »Spomnite se. kaj je bilo takrat v Zrečah, kakšna kovačija, kakšna proizvodnja. Jaz sem vedno vztrajal pri ostri liniji: pošteno delo — pošteno plačilo, zato so mi delavci zaupali. Od zunaj sem bil nenehno tarča, rušila me je občina, rušila politika. Po vseh teh zahtevah, da naj me delavci vržejo iz tovarne, sem enkrat zahteval, naj pride nekdo iz republike in zadeve razčisti. Partija je takrat poslala Janeza Zahrast-nika in Lojzeta Briškega, ne vem, kaj sta ta dva poročala Ljubljani, vendar sem imel po tistem relativno dolgo mir... Zapletati pa se je spet začelo z imenovanjem sina Jerneja za direktorja. Toda moje sence ni več nad Uniorjem, zato je neizmerna škoda za Unior, kar so naredili tisti Neodvisni sindikati in moji nekdanji sodelavci. Zreče danes rabijo mir, danes bolj kot včeraj, ker je gospodarstvo v razsulu, trg pa neizprosen sodnik.« Ne obsojam jih, samo pomilujem — Očitajo vam napako, da ste za krmilo Uniorja postavili svojega sina ... »Nisem ga jaz postavil. Trije kandidati so bili, delavski svet se je odločil zanj. Res pa je, da mi ni vseeno, kaj se je in kaj se bo z Uniorjem dogajalo. Jaz sem solidaren s sinom in mislim, da se je Jernej že v tem letu potrdil. Kajti v teh časih obdržati Unior nad vodo ni enostavna reč. Unior ima danes pet sila zahtevnih programov. Unior ima danes strokovni potencial, ki je dokazal svoje sposobnosti. Petnajst let smo štipendirali ljudi, da smo dobili prvega inženirja, ker so vsi ostali odšli, zvečine v Konus, kjer so več zaslužili z manj dela. Opravil sem celo vrsto primerjalnih analiz s sorodno proizvodnjo v razviti Nemčiji. Nemci imajo kovaški institut, ki skrbi za razvoj celotne kovaške industrije. Unior se mora boriti sam. Nemci nimajo kvalitetnejših in sposobnejših strokovnjakov od naših v Zrečah, toda imajo ostrejšo disciplino in stabilno gospodarstvo. Za enoto proizvoda porabijo manj energije in manj časa, nimajo toliko izmeta. Zato ponavljam, če bi samo za odstotek zmanjšali izmet, bi to vsem delavcem Uniorja doprineslo trinajsto plačo... V Uniorju je še za približno 20 odstotkov rezerv, vendar je vprašanje, če jih bo vodstvo upalo izkoristiti...« Kaže, da so sedanjim peripetijam v Uniorju botrovale nekatere kadrovske spremembe, kot denimo odstavitev inženirja Filipova, ki je bil dolga leta tehnični direktor... »V to ne zahajam. Ne obsojam jih, zdraharjev in prepotentnih domišljavcev. Samo pomilujem jih, tiste, ki stojijo ob strani in dovoljujejo, da se nekaznovano ruši nekaj, kar smo s toliko samoodpovedova-nja toliko let gradili. Zreče imajo nadpovprečni standard za slovenske razmere. In ta standard so si zgradile same. Zdaj gre samo za to ali bo vodilni ekipi uspelo izkoristiti omenjeno rezervo, kajti razmere v slovenskem gospodarstvu so še slabše, kot takrat, ko sem se jaz poslovil. Lagal bi, če bi rekel, da mi je vseeno kaj se v Zrečah dogaja in kaj tam bo. Toda jaz življenje poznam in ničesar več ne pričakujem. Resnici na ljubo, dokazal sem kaj zmorem, zdaj so na vrsti drugi... Naj pokažejo, koliko jih je v hlačah ... toda ne z jezikom... moji kovači ne odpuščajo... vendar je po toči prepozno zvoniti... Unior in Zreče potrebujejo mir...« SPOMENKA HRIBAR Živa slika sprave V petek zvečer so organizatorji celjskih petkovih večerov na Dobrni gostili Spomenko Hribar, predsednico Konference Svetovnega slovenskega kongresa za Slovenijo, med udeleženci pa so bili zvečine tisti, ki so tako ali drugače povezani s pripravo četrtega dne Svetovnega slovenskega kongresa v Celju in v razpravah so drug drugemu pritrjevali, prav po nepotrebnem pa so govorili tudi o razkolu v vodstvu celjske podružnice in razrešitvi njenega predsednika Petra Kavalarja. Spomenka Hribar je govorila o slovenski spravi in pni Svetovni slovenski kongres označila kot živo sliko sprave, ko se bodo na enem mestu zbrali različni ljudje in pogledali drug drugemu v obraz, in v tem smislu je kongres opredelila kot politično dejanje par ezcellence. Pojasnila je, kako Slovenci na tujem z zanimanjem in dobronamernostjo pričakujejo srečanje, z različnimi željami in hrepenenji seveda. »Naše ljudi zunaj strašno boli očitek izdajstva,« je dejala in vprašala se je, kako opredeliti izdajstvo v primeru, ko se srečata dve politični opciji. Na vprašanje, kako je s seznamom vojnih zločincev, je predsednica pojasnila, da tistim, ki niso dobili ničesar, pa bodo javno zagotovili, da se nimajo Česa bati. Spomenka Hribar je zavrnila idealizirano podobo sprave kot neke vsesplošne ljubezni. »Sprava je je navaditi, da se v paralmentu krega in glasuje in nič drugega. za Slovenijo bo Svetovnemu slovenskemu kongresu predlagala, naj v statutu določi trobojnico, narodno zastavo že sto petdeset let. Marsikje po svetu, je pojasnila Spomenka Hribar, imajo dve zastavi, narodno m državno zastavo. i NOVA W| DOBA STRAN 8 Tržič: 19. razstave mineralov in fosilov v Tržiču se je udeležilo rekordnih 10 tisoč obiskovalcev. Škofja Loka: V škofjeloški občini bodo s proračunskim dinarjem podpirali odpiranje novih delovnih mest. Za to so rezervirali 4.2 milijona dinarjev. Za eno delovno mesto bodo prispevali praviloma največ 100 tisoč dinarjev. Otoče: Stavkali so tudi v Iskra Inštrumenti Otoče. Zahtevali so podvojene plače (sedaj znaša povprečna plača 4.600 dinarjev) ter izplačilo regresov za letne dopuste. Stavkovni odbor je vodstvu izrekel nezaupnico, v zahtevah pa so le minimalno uspeli. Jezersko: Jezerski gasilci praznujejo letos 80-letnico obstoja svojega društva. Osrednja proslava bo 30. junija, ko bo na Jezerskem tudi srečanje gasilcev in gasilk iz kranjske občine. Kropa: Letos mineva že 115 let od začetkov zborovskega petja v Kropi. Takrat je ustanovil pevski zbor učitelj Marko Kovšca. Sedanji zbor KUD Stane Žagar deluje že 30 let. Kranj: Obrtniški moški zbor iz Kranja, ki ga od ustanovitve vodi Janez Foršek, je s svečanim koncertom v Gimnaziji Kranj proslavil deseto obletnico svojega obstoja. Ljubno ob Savinji: Vode so spet vznemirile prebivalce ob Savinji. Savinja je ponekod spet prestopila bregove, prebivalci pa so nezadovoljni, ker sanacija zamuja. Krško: JE Krško se lahko pohvali z nadvse uspešnim obratovanjem. Letos je proizvedla rekordnih 446.576 kilovatnih ur električne energije. Brežice: Tekmovanja mladih fizikov seje udeležilo 186 mladih iz 27 slovenskih šol. Maribor: V Mariboru so ustanovili še eno študentsko zvezo. Njen predsednik je Sebastjan Svanjak, podprli pa so predlog za ponovno izvolitev dr. Križmana za rektorja. Zreče: Unior je ušel iz vajeti. Marjan Osole je dvanajst let uspešno vodil Unior, ko pa je za direktorja postavil sina, je storil veliko napako. Velenje: Še manj dela za velenjske rudarje. Šoštanjska termoelektrarna bo odkupila le tri milijone ton premoga. Slovenska Bistrica: Bistriški grad zapuščata še zadnji družini. Grad s parkom naj bi postal središče kulturnega in zabavnega življenja. Kranj: Stečaj Bombažne predilnice in tkalnice. Stečajni upravitelj je diplomirani pravnik Matija Roblek Majcen iz Ljubljane. Maribor: Tam bo širil sodelovanje s Castrolom. Začetno vrednost poslov ocenjujejo na milijon mark letno, že v dveh letih pa naj bi jo povečali na pet milijonov mark. Maribor: Metalni se čas izteka, pristojni pa še odlašajo. Še vedno ni odgovora, ali Slovenija takšno tovarno potrebuje. Celje: Celjsko pokopališče bo postalo park. Slovensko okoliško pokopališče bodo očistili do začetka Slovenskega svetovnega kongresa, v desetih letih pa bi ga uredili v park. Slovenska Bistrica: V bistriški občini bo letos zaradi pozebe za 20 do 30 odstotkov manj sadja in grozdja. Ljubno ob Savinji: Predstavniki Dela so na Ljubnem izročili krajanom ček za tri milijone dinarjev, ki so jih po lanski poplavi za lokalni ljubenski most čez Savinjo zbrali bralci Dela in sponzorji. Celje: V Celju bodo kovali Tudmanove zlatnike. Celjski Zlatarni so jih zaupali kot najboljšemu jugoslovanskemu proizvajalcu. Slovenska Bistrica: Bistričani bodo pili boljšo vodo. Premehki pohorski vodi bodo zvečali trdoto z dodajanjem kalcijevega klorida. Rogaška Slatina: Nemirni časi redčijo goste tudi v rogaškem zdravilišču. Šempeter v Savinjski dolini: Lesno podjetje DURI, ki ga je pred stečajem rešil žalski Hmezad eksport import. se kljub zadolženosti postavlja na noge. Podjetje je spremenilo program, izvažajo pa brez uvoza, s prodajo deviz pa odplačujejo dolgove. Kranj: Iskra-Telekom s programom Lipa kaže pravo pot. V Kranju so pričeli z usposabljanjem za menedžerje rekreacije, kar kaže na visoko gospodarsko uspešnost. Trst: Štiri vodnike pribežnikov prijeli v Trstu. Vsi štirje vodniki so jugoslovanski državljani. Murska Sobota: Štirisedežno letalo soboškega aerokluba piper PA-28 Warrior, ki je s soboškega letališča poletelo proti Nišu, so našli razbito. Vzrok za nesrečo je najverjetneje slabo vreme v okolici Niša. Izola: Slovenski zdravniki so tokrat zborovali v Izoli. Med mnogimi gosti sta se zborovanja udeležila tudi dr. Katja Boh in dr. Janez Milčinski. Krško: Ob govoricah, da se bodo srbski četniki lotili JE Krško, so v službi za varovanje zagotovili, da so pripravljeni na vsakršni terorizem. Celje: Ljudje živijo vse slabše, socialnih pomoči pa je premalo. V celjski občini je vse več prošenj za otroški dodatek in denarno pomoč, v zadnjem letu pa ni bilo nobenega stečaja. Slovenj Gradec: Korošci se zaradi izgube tekstilnega in gradbenega oddelka na Muti ter lesarskega v Slovenj Gradcu čutijo prikrajšane. Bodo zato morali v avstrijske šole? Slovenske Konjice: V konjiškem hotelu Jelen bo poslej bioenergetski center. Hotel bodo spremenili v sanatorij z alternativnim zdravilstvom. Ljubljana: Kanal A bo le dobil signal. Begunje: Licitacija Elana bo predvidoma sredi junija, izklicna cena pa naj bi bila med 60 in 80 milijonov mark. NEMARNOST JAVNIH SLUŽB Poplava kaže strupene zobe O najdbi odplavljenih zdravil ob Vrunčevi cesti v Celju smo pisali že pred dobrimi tremi meseci na pobudo nekega bralca, po našem obvestilu pa naj bi v akcijo stopila tudi celjska inšpekcija. O najdbi naj bi obvestili celjsko bolnišnico, republiško inšpektorico, občinsko sanitarno inšpekcijo, obenem pa Komunalnim Javnim napravam naložili, da smrtno nevarnost odstranijo. Žal je v noči po našem odkritju v Celju zapadel sneg in na kraj smrtonosnih odpadkov, po pripovedovanju stanujočih, ni bilo nobenega predstavnika. Pred dobrima dvema mesecema pa se je na Vrunčevi ulici v Celju skoraj zgodila tragedija. Šestletni Marjan Pezelj se je na dvorišču najedel iz bolnice odplavljenih tablet in skoraj umrl. Skrbno materino oko je še pravočasno spoznalo fantove težave in ga peljalo k zdravniku, sedaj pa opaža, da njen sin ni več takšen, kot je bil pred pojedino. Usodni bombončki Pezljevi so čisto normalna družina. Sicer so štirje otroci nekaj več od republiškega povprečja, drugače pa ne živijo slabo. Vsaj do nedavnega je bilo vse dobro, dokler si njihov tretji sin Marjan ni privoščil pojedine na razmočenem in še od poplave nasvinjanem dvorišču. Na zdravila so opozarjali že dolgo časa. Vrunčeva je bila v Celju med najbolj poplavljenimi ulicami in z oken prvega nadstropja so lahko zrli v kartone zdravil, ampul in injekcij. Marjan Pahor, občinski sanitarni inšpektor: »Za naplavljena zdravila smo izvedeli iz našega časopisa in smo reagirali še takoj isti dan, to je bilo 13. februarja. Odšel sem na Vrun-čevo ulico, da sem se prepričal, če zdravila in drugi medicinski pripomočki res so, potem pa sem se ustavil še pri dr. Arz-benšku v bolnici. Zagotovil mi je, kasneje pa še pisno dostavil dopis, v katerem mi je sporoči), da je poskrbel, da se bodo zdravila odstranila, za kar je pooblastil Javne naprave. Kasneje sem dobil še zagotovilo z Občinske straže, da so zdravila res odstranili. Čez nekaj dni sem še sam šel v kontrolo, ker pa je medtem zapadel sneg, kaj dosti ni bilo videti.« ki so priplavale iz smeri bolnišnice. Teh zdravil še do sedaj ni nihče umaknil. Stanovalci so nekaj za otroke »bombončkov« seveda odstranili, ker pa so jim na Komunali obljubljali, da bodo nečistoče odstranili tudi pri njih, so jih pustili na miru. To pa niti ne bi bilo tako tragično in nerazumljivo za balkanske navade, če ti bombončki ne bi privlačili otroke. Najprej so pridno zbirali injekcije, ko pa teh ni bilo več, so se lotili še raznobarvnih bombonov. Marjan se je na dvorišču igral s sosedovim fantom in kaj kmalu so ju bomboni začeli mikati. Privoščila sta si slastno malico. Raznobarvne tabletke so se jima topile v ustih in nikoli jih ni zmanjkalo. Marjan je bil »požrešen« in jih je pojedel več. V začetku je bilo še vse dobro, vendar je že zvečer mama Albina čutila, da je s fantom nekaj narobe. Nikjer ni bilo njegove živahnosti in je kar takoj zaspal. Zjutraj se je zbudil z glavobolom in z bolečim trebuhom, zato ga je odpeljala k zdravniku. Da je jedel zdravila še ni vedela, zato je samo kot možnost povedala, da okrog hiše povsod ležijo zdravila še od poplav in da bi se lahko s čim okužil. Poslali so ga v bolnico na opazovanje. Doma je Albina Pezelj od sosedovega fanta zvedela, da sta jedla tablete, le da jih je on manj in ga je bolela samo glava. V bolnici so zvedeli za to. Tudi po tem dogodku nihče ni reagiral, zato je fantov oče sam pobral bolnišnično malomarnost in jo zmetal v smetnjake. Po tednu dni se je Marjan vrnil iz bolnišnice. Kaj so ugotovili in kaj so z njim delali, mati ni izvedela, le občasno ga še mora pripeljati na kontrolo krvi. Iz bolnice je prišel z visoko vročino, bruhal je in se izredno slabo počutil. Zdravnik ni dal nobenih zdravil niti ni povedal kaj mu je, priporočal je le lažjo hrano. V bolnišnici so celo rekli, da je za to kriva njuna velika malomarnost, ker zdravil še niso pospravili, čeprav je bilo od poplave že celih pet mesecev. Kdo je kriv? »Če bi Marjan umrl, nihče ne bi vedel, kdo je za to kriv?« se sprašujeta Albina in Zvone Pezelj. »Da zdravila ležijo povsod po dvorišču, so vedeli že takoj po poplavah, le odstranil jih ni nihče. Takoj po poplavi so nabirali zdravila ljudje iz celjske bolnišnice in od Rdečega križa, vendar so pobirali samo ob cesti, do,naših dveh osamljenih hiš pa niso prišli,« negoduje Marjanov oče, ki je nazadnje sam odstranjeval medicinsko navlako. Če ne bi fantov oče odstranil smrtno grozeče nevarnosti, bi verjetno prišlo še do kakšne večje tragedije, vendar je že misel, da je te nevarne tablete zmetal v smetnjak, že sama dovolj grozljiva. Kljub temu pa tudi danes, sedem mesecev po katastrofalnih poplavah, še lahko najdemo ostanke injenk-cij in ponekod tudi tablete, ki se kljub vztrajnemu deževju še niso stopile. Marjana boli trebušček Marjan Pezelj je v bolnšnici preživel šest dni. Tja ga je po temeljitem pregledu napotila dr. Jelena Zupanec spec. pediatrije, h kateri je mati pripeljala svojega zastrupljenega sina. Dr. Zupančeva je opazila, da se fant trese, kar ji je porodilo misel, da je pojedel nekaj strupenega. Po materinem sumu. da bi lahko jedel tudi zdravila, ga je napotila na Pediatrijo. Tam so ga temeljito pregledali in krvna .slika je pokazala zmanjšano količino sladkorja v krvi, zaradi katere naj bi se fant tudi tresel. V bolnišnici ni Marjan dobival nobenih zdravil, ker pa so ugotovili, da so lahko težave tudi s hipoglikemijo (nizek sladkor), je dr. Ana Meštrovič, ki ga je izpustila iz bolnišnice, tudi priporočila, da se kontrola krvnega sladkorja še ponovi in v tem primeru patoloških izvidov naj bi Marjana ponovno hospitalizirali. Marjanova starša pravita, da je njun tretji sin sedaj nekoliko drugačen. Živahnost in nagajivost se je seveda vrnila, toži pa o bolečinah v trebuhu, ki se pogosto pojavljajo. Dr. Zupančeva, ki Marjana tudi zdravi, meni, da bolečine v trebuhu, z zastrupitvijo verjetno nimajo nobene zveze. »Bolečine v trebuhu so pri otrocih zelo pogoste, zelo široka pa je tudi diferencialna diagnostika,« je povedala zdravnica, ki se je začudila, da ima Marjan želodčne težave, kajti mati ga zaradi tega še ni pripeljala k zdravniku. Tudi zaradi kontrole krvnega sladkorja Marjan še ni bil pri zdravniku, zato dr. Zupančeva meni, da je o kakršnihkoli posledicah zastrupitve težko govoriti. Kdo pa je resnični krivec za smrtonosno okolje in za nesrečno tragedijo, pa tako in tako nikoli ne bo znano? Nesrečni Marjan z bratcem in mamico Marjan Pezelj pred kupom smeti in naplavljenih zdravil na dvorišču. RICHARD MATICA OBLJUBLJA TOYOTE Japonci prihajajo O celjski firmi Richard Matica, ki naj bi pripeljala japonske avtomobile Toyota na naše in tudi vzhodna tržišča, smo v našem časniku že večkrat pisali. Naskrivaj smo posneli Japonske poslovneže, ki so bili v Celju na ogledih in poslovnih pogovorih, pred dvema tednoma pa smo o Richard Matica pisali na osnovi tistega, kar so vedeli povedati nekateri celjski menežerji in politiki. Gospod Heher, lastnik RM, žal prej ni bil pripravljen na pogovor. Posebej za Novo dobo je zdaj vendarle, skupaj z direktorjem firme Richard Matica gospodom Lorgerjem, spregovoril o svojih poslih in načrtih. Richard Heher, bivši boksar, sedanji poslovnež O vaših načrtih kroži veliko laži in resnic. Kakšna je torej vaša resnica. Lorger: Mi smo eno leto testirali tržišče, bili na sejmih, preizkušali kateri tipi Toyot bi šli. Takšne so bile tudi zahteve Japoncev. Zaenkrat Toyot v Jugoslaviji ni, le v Beogradu je dealer, ki pa prodaja Toyote iz Belgije brez katalizatorja, letnike 87. 88. Mi ponujamo modele direktno iz Toyote, razstavne primerke pa smo že prodali... Heher: Vi ste edini o nas pisali, vendar veliko netočnega, tako glede posla kot glede mene osebno. Moji partnerji in jaz nismo želeli ničesar objaviti, dokler ne bi bil posel sklenjen. Jaz recimo nisem nikoli delal v nobeni tovarni v Švici, ampak sem bil 17 let profesionalni menedžer in to zelo uspešen v zahodnem svetu. Imam reference. S projektom Toyota malo kasnimo zaradi razmer v Jugoslaviji. Težave so se začele po lanski prvi devalvaciji dinarja. Zvezni organi so potem še omejili uvoz japonskih in korejskih vozil. Pogoj za uvoz-je menjava s tujino ena proti ena, tega pa naši industrijski giganti ne morejo izpolniti. Japoncem nimajo česa ponuditi. Lorger: Kako resno se obnašamo naj povem s tem, da nismo do sedaj od nikogar vzeli niti dinarja predplačila za vozila, čeprav so zastopniki to želeli. Heher: Upam si javno zatrditi, da ima firma Richard Matica opcijo za posel stoletja. Toyota je velika firma, najbolj eminenten koncern v svetu, ima polovico japonskega trga in desetino svetovnega in je zaenkrat v svetu razprodana. Zato so pristali le na podpis pogodbe, v katerem se obvezujemo tudi na organizirano mrežo za prodajo rezervnih delov in servisov. Vi ste nas slikali, ko smo gostili japonske predstavnike — takole, iz zasede. Ampak če se je jedlo, se je na moj račun. Sicer je pa taka poslovna etika... So bili Japonci v Celju le na ogledih? Heher: Tudi sama sva že bila pri njih. Bila sva sprejeta na najvišji ravni. Matico Richard so tudi na Japonskem prezenti-rali kot predstavnika za jugoslovanski trg. Lorger: Tu pri nas smo jih pogostili po Štajersko, zato se zdaj zanimajo tudi za dopuste pri nas. Bomo videli. Heher: V zvezi z brezcarinsko cono v Celju moram povedati, da bom kmalu vso zadevo predstavil tudi javnosti. Tudi o tem, kaj je pri vsem imela občina. Poslušajte, tu gre za velike vložke kapitala in ne moremo se neresno pogovarjati. Lorger: Bolnici smo lani po poplavi podarili Toyoto Cara-van in je nismo vzeli nazaj. Zdaj se z njo vozijo. Treba je bilo le še urediti nekatera dovoljenja za oprostitev carine. Bili smo tudi prva firma v Celju, ki je dala v gotovini bolnici še 10 tisoč dinarjev. Heher: Do danes ni Richard Matica spravil v žep niti ene marke za pravico pristopa de-alerjev. Ko pa se je začel fija-sko s strani zvezne politike, sem celoten posel malce zaustavil. Pripravljenih imamo 150 dealerjev Toyot, zaenkrat pa smo pogodbe sklenili le z dvema, ki ju jaz tudi kreditiram. Pristopnino sta izkazala v dinarjih preko kontrole SDK. Lorger: Beograjska Agroo-prema je rangirana kot predstavnik in ne kot zastopnik To- yote, ima odprto pogodbo s Toyotino trading firmo, ne pa s proizvajalcem vozil Toy-ota. Organiziranega nimajo enega servisa, no, enega imajo, pa še ta se je zdaj prijavil pri nas. Heher: Na stotine podobno uvoženih tujih vozil pri nas stoji, ker nimajo zagotovljenih rezervnih delov. Mi pa hočemo zaposliti naše ljudi in obdržati kapital v Sloveniji. Stvari zastavljamo dolgoročno, kratkoročno me nič ne zanima. Poglejte recimo Slovenijales in posel s Hyundaijem: kupcu poleg avta ničesar ne nudijo in s teh avtov ljudje kradejo rezervne dele. Upam, da se bo pri nas s strani zakonodaje vzpostavila možnost poštenega dela, takšnega, v katerem se bodo spoštovale norme pristopov na tržišče in da bomo lahko zaščitili končnega kupca. Mi projekt imamo. Kaj pa, če se Slovenija jutri osamosvoji? Heher: Zaenkrat velja zvezna zakonodaja in če se Šloveni-ja osamosvoji, bo ta zakonodaja še vsaj delno veljala. Kasneje, upam, bo Slovenija uvedla napredno trgovinsko zakonodajo. Japonci in Korejci so zainteresirani za naš trg, za slovenski trg, niso pa pripravljeni v enakem razmerju tržiti z Jugoslavijo. Po drugi strani pa bo Slovenija, če se bo osamosvojila, najdražja država na svetu. Zakaj recimo ne zahteva, da bi v celoti postala brezcarinska cona... Imate poleg Toyote v ognju še kaj želez? Lorger: Dali smo že ponudbo za tovarno pampers plenic, razmišljamo o projektih za vzrejo koz, puranov, gosi, izvozu vode... Kdaj boste torej lahko javno povedali, da je posel s Tovoto dokončno sklenjen? Heher: V naslednjih štirih tednih. ****«*■'*<* Heher in Lorger v Toyoti. Na seznamu obiskovalcev napis: Richard Matica Ltd. International Celje OČI IN UŠESA VOHUNSKE SLUŽBE - TOP SEKRET Najbrž ste opazili, da ste kljub majhni plači obdavčeni. Najbrž pa ne veste, da bo prihodnje leto. ko bo treba plačati davke za leto dni nazaj, potrebna cela armada novih uslužbencev. Izračun pove, da bo treba zaposliti Se najmanj 100 ljudi. Tega poslancem, ko so sprejemali davčno zakonodajo, seveda niso povedali. Vsekakor bo to lep prispe vek k zmanjševanju birokracije in razbremenjevanje gospodarstva. Naša služba ugotavlja, da se bo nekaj začelo dogajati na Kosovu. Albanci ugotavljajoč da je zdaj namreč čas. da nekoliko povzdignejo svoj glas. Očitno to dobro vedo tudi četniki vojvode Šešlja, ki se pripravljajo, da bodo zaščitili Srbe na Kosovu. V ta namen bodo na voljo, poleg odreda Dušan Silni, še odredi Knez Lazar, Milan Toplica, Stevan Sindjelič. Karadjordjevič. Vsak odred štreje približno 700 bradatih, dobro oboroženih mož. Šešelj zatrjuje, da jih bo po potrebi poslal tudi na pomoč »ogroženim« Srbom vSIo- v^n'P M Pavelii-Miloševič. Nič posebnega, birekh, saj poznamo pri nas Vido Rožman-Pučnik, drugič poročeno Kučan. Še ena kongresna, celjski odbor Svetovnega slovenskega neke pomembne knjige. Prizadevni sekretar Tomaž Jeglič je k sklepu pripisal: »... dokler ne boste spremenili imena«. Ni kaj. človek, ki ga bomo uvrstili v naših evidencah med novodobne demokrate. To, da je bil včasih komunistični sekretar, kije zvesto sledil Kardeljev nauk. ni več pomembno. val n a služba je tako zabeležila pogovor s Petrom Kavalarjem, predstavnikom celjskega društva za varstvo okolja. Prelec: »Gospod Kavalar, vi ste čuden tič. Prej ste se dobrikali komunističnim veljakom, da bi lahko kritizirali : nas kot onesnaževalce, zdaj pa ste se spreobrnili in ste pri Zelenih, ki so na oblasti..,« Iz arhivov bivše UDBE smo pobrali, da je bil Prelec tisti, ki je dobival zaslombe pri partijskih šefih, iz novejših podatkov pa povzemamo, da Kavalar ni v stranki Zelenih, marveč je »prenovitelj«. Društvo za varstvo okolja pa sploh ni stranka. Da smo pravilno napovedali usodnost imen in njihovo povezanost s kraji, kjer se sestajajo »najdražji in najbolj »niz brdol. tako zdaj vse skupaj istoji«9Pričakujemo, da bi bil naslednji kraj za sestanek lahko Smrdenovac (od smr-: deti). Upamo, da ne bo Velika Klana (od klanje). ovekovečili na platinastem kovani. To se jim namreč zaradi zelo zahtevnega tehnološkega postopka ni posrečilo SSž»&SS« zz&ssus zlatnikov in srebrnikov v Zagrebu prejšnji teden, sprejel pa jih je z navdušenjem. Hrvatska je kovanje zaupala celjski Zlatami kot edini in kakovostno najboljši izdelovalki pri nas. Naredila jih Ni kak,h deset tisoč. Na zlatnikih čistine 900, ki tehtajo po 7 g, cena brez davka pa je 4.256 dinarjev, je lik dr. Tudmana kot predsednika republike Hrvatske in zbora HDZ. Enaki simboli m na večjih srebrnikih. Hrvati so se očitno odločili za drugačen »tolar« od našega (ki se , zanj niso odločili Slovenci) in ga bodo prodajali tudi na NOV SLOVENSKI DNEVNIK UP SEVNIŠREGA GRADBENIŠTVA SO RAZŽAGALI Rdeče novice Prejšnji teden je v Ljubljani pričel izhajati nov slovenski dnevnik, Slovenske novice. Ni znano, zakaj so se v hiši Delo, ki je časnik pričela izdajati, odločili prav za rdečo, v teh časih nekako nevarno barvo, gotovo pa so upoštevali le učinkovitost barvne rešitve glave časopisa, ne pa politične konotacije. Slovenske novice sicer ureja nekoliko razširjena dosedanja redakcija Dela Plus, časnik pa naj bi Slovence na zanimivejši in lahkotnejši način obveščal o najpomembnejšem doma in po svetu. Sevniški Feni Nekako kot prva samostojna delovna ura butalskega kovača se je končalo neslavno obdobje blanškega rudnika nekovin. Šlo je za velikopotezni projekt nekaterih sevniških imenitnežev. Kajpak ob sedanjem razstavljanju večinoma kovinskih delov separacije streljaj od blan-ške železniške postaje ni bilo ne godbe ne pevcev. Dvomimo, da je nad svojim »remek delom« potočil kakšne solze njegov tvorec prvi in poslednji direktor Oton Šket. Zakaj tudi; rudnik nikoli ni mogel prav zaživeti, ko je bil že lep čas v stečaju, je preostalo kupil sevniški Jugotanin. Predvsem zavoljo izjemne lokacije pod blanškimi polji nad dvotirno mednarodno železniško progo. Jugotaninova nova firma Le-strade, ki pospešeno išče nove proizvodne programe, je očitno spoznala, da na pesku ni perspektive. Fata morgana na pesku Butalski podvig s sejanjem soli in žetvijo kopriv je pravo vajeništvo v primerjavi s tem sevniškim stremuštvom. Ne trdimo, da so tudi tu zrasle koprive, le opekle niso nikogar. Delegatom občinske skupščine je bil večkrat zapored predstavljen ta veleprojekt. V stilu kakšnega Obrovca ali Penija so najprej skubicirali neznansko naravno bogastvo v podobi mrtvega kapitala — kremenčevega peska. Preprosti kmetje in tudi zidarji so temu rekli tudi mivka ali sviž, dobro ga poznajo otroci v peskovnikih. Neumoren poslovnež, danes v pokoju, Franc Ogorevc je s somi-šljenki mnogo potoval v Švico, kjer da so že takrat tej mivki prerokovali spočetje prave revolucije v gradbeništvu. Stara dobra opeka in celo betoni naj bi postali preteklost, ko bi na Blanci na veliko delali iz termično obdelanih ekspandira-nih mivkinih kroglic plošče za stanovanja za dobršen del Balkana in celo Sovjetske zveze. Prav ti starokopitni gradbinci naj bi bili tudi največji sovražniki tega projekta, ko naj bi dobesedno izgubili delo z zidanjem in betoniranjem, saj bi jim iz revolucionarne snovi iz-gotavljali cele stene. So se sicer že takrat, le kje se ne, našli nejeverni Tomaži, npr. blanški ravnatelj Zorko, ki je svaril kako mivko odklanjajo celo telovadni učitelji za jame pri skoku v daljino češ, da je nezdrava in celo nevarna za dihala. Ogorevc, Šket in še kdo so Sevničanom nekakšne mini plošče že kazali, z razlike od Globokega je na Blanci kmalu zrasla sodobna separacija. Tiste, ki so spraševali, zakaj te visoke zadeve raje niso postavili bolj v osrčje Kozjanskega, so tolažili, da pride kmalu hidravlični transport, mivka bo tekla po ceveh, na Blanci pa bodo cingljale devize. Sava šla po Savi Spočetka je bila med sovlagatelji tudi krška Sava, kar solidna firma, njen direktor Jože Mulej, tisti inženir, ki je bil pred nedavnim zaprt v svoj kabinet pred razjarjenimi delavci Kovinarske, je jel vleči ven Savin delež, predno bi postalo prepozno. Oton Šket je kot direktor jel ponujati mivko tudi steklarnam, prav veseli so bili, če so kakšni zidarji kupili kakšen keson, magariza zidanje s še nedolgo tod tako zaničevano opeko, če pa so priznali, da so z njim na fino ometavali steno se jih sploh radi poslušali, saj je bil to samo dokaz več, kako dobra je separacija, To, da so že pred in po vojni verjetno več tega sviža zvozili s trugami furmani z Lončarjevega dela je bilo domala pozabljeno, sploh še, ko takratni monopolist v podobi rudnika zasebnikom ni več dovoljeval »rudariti«. Ko tudi to še ni šlo, je še nekaj Sevničanov nabiralo izkušnje kot stečajni upravitelji in podobno. Kot rečeno je napravo, predvsem pa prostor, kupil sevniški Jugotanin. Ostali so veliki, popotniku domala nedoločljivi betonski bloki. Če stopi bliže, Bog ne daj, da se spozabijo kakšni otročaji, saj je bilo še minuli teden vse nezavarovano, bo videl, da je najverjetneje še več kot nad zemljo pod njp, v obliki nekakšnih bazenov. Škoda, da niso v Sevnici, kjer nekateri zopet razmišljajo o vzreji žab. Bodi omenjeno vsaj na koncu, da je še Franc Popit v svojem zenitu bil premalo, čeprav je Sevničane svaril, kako da je nehvaležno zidati bodočnost na pesku. Pa se je sesula obojim. KONGRES MLADE INICIATIVE Rupel v mlinu Prvi kongres Mlade iniciative pri Slovenski demokratični zvezi je minil tako. kot so najavljali Celjani kot njegovi gostitelji: živahno. Mlinovci so največ pripomogli, da je zadeva z dvema frakcijama znotraj SDZ postala javno znana. Dimitrij Rupel, slovenski zunanji minister in predsednik SDZ je mladeži v Mlinu dobesedno prišel v mlin. prevagali pa so tisti Mlinovci, ki podpirajo drugo frakcijo, tudi Pirnatovo imenovano. To enostavno pomeni, da so Mlinovci, ki se razglašajo za laično stranko, dokončno dobili pospešek desno sredinsko politiko. Sicer pa so na kongresu v Celju poleg nekaterih resolucij, ki se tičejo predvsem mladih in njihove bodočnosti, za predsednika stranke izvolili Petra Volaska iz Celja. Navkljub temu. da je sredi kongresa zaradi nestrinjanja z nastajajočim statutom kongres demonstrativno zapustilo šest delegatov iz ljubljanske občine Šiška. INDUSTRIJSKA PRODAJALNA Zidanškova 27, Celje To je trgovina z najcenejšim ženskim in moškim spodnjim perilom, največjo izbiro body-ev, pižam, spalnih srajc, halj, svilenih nogavic in kopalk. Pridite in se prepričajte! HVALA ZA ZAUPANJE Na Blanci se niso igrali Ajdi, temveč poslovneži iz sosednje Sevnice. Ko bi imel ta denar kdo za gostilnico na pravem Ajdovskem gradu? DRŽAVA KOT SEVERNI MEDVED Gradnje brez dovolj en j a Gradbena inšpekcija trdi, da se je v škofjeloški občini uveljavila praksa, da upravni organ pristojen za gradbeništvo dovoli nekaterim investitorjem, da obnavljajo objekte ali pa tudi na novo gradijo brez gradbenih dovoljenj. Sklicujejo se na določilo zakona, ki to omogoča, če pretijo naravne in druge nesreče ali drugi izredni dogodki. Na ta način naj bi prišlo do zaščite in odpravljanja škodljivih posledic. Je to res ali pa gre za navad- no izigravanje? Na ta način so da »nevzdržnost, ki je tem ob-naprimer dovolili obnovo stare jektom skupna ne more biti Žigonove hiše, obnovo klavni- razlog za gradnjo brez gradbe-ce in gradnjo nadomestnega nega dovoljenja«. Ima pa še mosta čez Soro pri Lipici. Po- eno bistveno pripombo: Inve-sebno veliko hude krvi povzro- stitorji si tudi po šestih meseci ča rekonstrukcija klavnice niso pridobili upravnih dovo-v starem mestnem jedru. Neka- Ijenj, razen za nadomestni teri so namreč upali, da bodo most čez Soro! klavnico zaradi popolne dotrajanosti preselili, vendar so bili Kaže, da je največji kršitelj to računi brez krčmarja. Začeli Zakona o graditvi objektov so jo temeljito obnavljati in to Republiški izvršni svet oziroma na poplavnem območju. Republiška uprava za ceste. Gradbena inšpekcija meni. Da ne ostajajo vsi grehi v obči- ni, so poskrbeli, ko so dali v promet obnovljeni most čez Soro brez tehničnega pregleda in uporabnega dovoljenja. Republiški Inšpektor za javno cesto je sicer pred te opravil inšpekcijski pregled izvedbenih del. Zanimivo in nenavadno je pojasnilo, da gradbeni inšpektor v tem primeru sploh ne more ukrepati, ker investitor kot državni organ ne more biti odgovoren za gospodarski prestopek. 11. STRAN NOVA W DOBA RAJ SE JE ZGODILO S IV. MARIBORSKIM SAMOPRISPEVKOM Politika se vtiku j e v zdravstvo Samoprispevek ni bil nikoli problem »operacije slepiča in nerakaste tvorbe na rodilih« — Se še spominjate teme, kije pred nekaj meseci polnila časopisne stolpce? Naenkrat je vroča polemika utihnila in zavesa je prekrila problematiko. Četrti mariborski samopri- Nastal je spor o kuri in jajcu ali spevek je na pobudo občana Rudija Turka predlagala bivša mestna konferenca SZDL, po sklepu skupščine so stekle priprave na referendum, določili so najpotrebnejše objekte in sklenili, kdo bo z denarjem upravljal. Najpotrebnejši so bili MFT 3/medicinsko-funkci-onalni trakt 3/, porodnišnica, interni oddelek in ginekologija ter Dom Antona Skale. Za predsednika ekipe so politično nastavili svojega Antona Brumna in pol leta zatem sklenili, da bodo ginekološki oddelek vtaknili pred internega. Porodnišnica, ki jo je Maribor resnično potreboval, je služila kot vaba za uspeh referenduma. Čeprav se je denar začel stekati že leta 1987, so porodnišnico zazidali šele leta 1989, kar pomeni, da se je nekaj časa »hladil« na »neznanih« krajih. Ko so gradili MFT 3, je svoj piskrček primaknila fizikalna terapija, ki ni bila v referendumskem programu, kar je v dolgem nizu še ena mala prevara. Pred nekaj meseci je bil sod naenkrat prazen in — kaj sedaj. Bilo je zanimivo videti doktorje, ki so prali umazano perilo pred javnostjo in razkrili vso bedo mariborske bolnišnice. Rekordna koncentra cija radona V hiši Rajka Freliha iz Gorenje Dobrave 18 pri Gorenji vasi, t. j. v bližini Rudnika urana Žirovski vrh so namerili rekordno koncentracijo radona. Gre za hišo, ki je po doslej opravljenih meritveh v Sloveniji daleč najbolj izpostavljena radonu, saj so izmerili v njej na kubični meter tudi več kot 2.000 bekerelov. V Nemčiji in Franciji znaša konehtracija do 40 bekerelov, svetovno povprečje znaša okoli 20 bekerelov. V Sloveniji še ni celovitih meritev, po meritvah, ki so jih opravili v vrtcih in šolah in v stanovanjskih blokih na Štajerskem (grajenih iz Vegradove opeke iz pepela iz šo-štanske termoelektrarne) kaže, da bo povprečno sevanje okoli 100 bekerelov. Seveda pa je sevanje v okolici rudnika urane precej večje. V nekaterih hišah so izmerili 300 bekerelov, pa tudi 500 in več, kot kaže pa ima neljubi rekord Frelihova hiša. Te dni se pripravljajo, da bodo začeli s sanacijo Frelihove hiše. Dr. Križman pojasnjuje, da izvajajo v tujini sanacije na dva načina. S prvim preprečijo radonu, da se kopiči v prostoru, z drugim pa poskrbijo za odstranitev že nakopičenega radona. V Frelihovi hiši bodo položili v tlak cevi. Te cevi bodo vsrkale radon (oziroma ra-donove potomce) in ga speljale na prosto. Istočasno bodo preko zračnika dovajali v prostor svež zrak. Računajo, da bodo na ta način znižali koncentracijo radona za približno dvajsetkrat. o interenem in ginekološkem oddelku ter o vrstnih redih. V vsej zaslepljenosti niso videli, da sta bila na programu IV. samoprispevka tako interni kot ginekološki oddelek in da bi moral biti denar za oba, vrstni red pa je le tehnično vprašanje gradbincev in bolnišnične infrastrukture. Od dreves sploh niso videli gozda, niso spoznali, da jih je politika opeharila. Denar Mariborčanov je potemtakem izginil, kar pomeni, da je Komisija za nadzor nad samoprispevkov na čelu z Antonom Brumnom malomarno ravnala z denarjem občanov. Nekaj ga je šlo za plače komisije, nekaj ga je pojedla inflacija, kam je šlo ostalo, bi morali vedeti Anton Brumec, direktor podružnice SDK Maribor Črt Mesarič, zadnji šef SZDL Slavko Vizovišek in vodja investicijskega biroja Edvard Žak. Noben med njimi ni upal povedati, da ni denarja ne za ginekologijo ne za interni oddelek. Nova oblast je hotela brez slabe vesti podaljašti samopri- MAGDA TOVORNIK, MARIBORSKA ŽUPANJA »Kriva je inflacija« Končno bodo Mariborčani dočakali otvoritev nove porodnišnice, potem ko so mimo že vsi zastavljeni roki. Za ginekologijo bodo le adaptirali stare porodnišnične prostore, interni oddelek in Dom Antona Skaleta ostajata v vetru. Mariborska županja Magda Tovornik je izjavila, da nihče ni mogel v letu 1989 predvideti tako visokoštevilne inflacije, ki je požrla toliko sredstev. Mar ni obstajalo več mehanizmov zaščite denarja, skrb za denar delovnih ljudi pa bi morala biti še toliko večja. Županjo so v nekem intervjuju vprašali, ali bo davkoplačevalcem povedala, da so bili prevarani in odvrnila je, »da upa, da ji tega ne bo treba razlagati, pa bo povedala, če jo bo kdo vprašal.« spevek že tako ubobožanih občanov, to pa je zaradi vse večjega pompa, ki je pridobival znake afere, vodilo na preveč spolzek teren, z vročo debato so nehali in utihnili, ker je postajalo prenevarno. Bolnišnico pa gradijo dalje. Potihoma so povišali prispevno stopnjo za zdravstvo za 0,66 odstotka in se odločili za taktiko jemanja denarja z vrha. Politika je javnost izključila, potihoma je na plačilnih listih dvignila prispevno stopnjo in nikogar ni ničesar spraševala. Spomeniki NOB, grobišča in obeležja iz NOB v celjski občini / W Ts3 II in jjjrthiSčft * sp.itr.f tuk NOB A spominska ploščo, spominski -•XFV- PohofJ 14 divi/ijo NOV in POJ k-bf.Kiria 1944 »US «=&**■20 mi' •**- - Moderno bolnišnico Maribor zagotovo potrebuje, vendar bi morali nekateri od bivših in sedanjih politikov, ki so prevarali in okradli Mariborčane in jim na drug način še naprej kradejo, odgovarjati. Ko zataji ob tem tudi stroka in vzcveti v vsem svojem primitivnem sijaju z duhom osebnih interesov, se lahko resnično zbojimo za svoje zdravje, ki mu ne bo mogla pomagati nobena nova tehnologija, še najmanj pa izgovori o krivdi drugih za tako stanje. gestapovska mučilnica na okupiranem slovenskem Stajer- »'<»»' V sedmih schkih m seC maopih uhh mtmnj sc vse otroška taborišča za ponemčenje »Ukradenih otrok«. Zapori Celje, Linhartova 3 Avgusta 1941 je bil iz Starega piskra poslan prvi transport političnih zapornikov v nemška koncentracijska tabo- Množična morija v Starem piskru se je pričela poleti 1942. Vpetih streljanjih je bilo ustreljenih 364 talcev, 49 žena m 315 moških. Streljanje 22. julija 1942 ko je padlo v bombmdirmjih Cel/a bbmup in marea 1945 poškodovani. V letih 1941-1945je bilo v Starem piskru zaprtih od 6000 do 8000 zapornikov z vseh krajev okupirane slovenske Štajerske. Na območju občine Celje je več kot 60 pomnikov, ki pričajo o okupatorskem terorju, pa tudi o organiziranju NOV in narodnoosvobodilnega gibanja nasploh. Večina je postavljenih legalno. Kar zadeva povojne žrtve, so že narejene smernice za Spominski park Teharje. Razprava je v teku. Potrebne bodo tudi raziskave in potrebno bo za vse druge lokacije narediti posebne smernice, skratka odločiti, kako bomo ravnali. Da bo to možno, bo treba ustrezno dopolniti republiško zakonodajo. Kar zadeva naš časopis, zaenkrat zaključujemo objave. Tako kot na začetku tudi zdaj pozivamo bralce, da nam pišejo, javijo nova dejstva, opozorijo na ljudi, ki bi vedeli kaj več. Pišete lahko tudi neposredno na občino, sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja ali na Občinski odbor ZZB NOV v Celju. Skupaj bomo lahko naredili kar Dne 14. oktobra 1990 smo slovesno pokopali teharske žrtve. Sveti kraj še vedno skrunimo z odpadki. Pri vsem tem oblast mirno spi. Doklej? STRAN 12 13. STRAN NOVA^lf DOBA RES JE... - da so nekateri vseobsežni in vsestranski. Tako denimo v. d. direktorja sektorja za sejme pri NT & NC tovariš Jože Cerovšek (nepozabni direktor v LIK Savinja). Ko je ugotovil, da mu letos s pomladanskih sejmov pri Golovcu v njegov žep ne bo kanila niti para, je odgalopiral k Novaku, njegov adjutant, tovariš Boris Rosina pa si še tako ni opomogel od izleta s sto ženskami na morje, kar se seveda vidi na žiro računu. - da je gospod Lojze Peterle predstavil novega ministra resnice tudi kot bivšega »novinarja in urednika«. Vendar v Kranju nihče ne ve, kje je Jelko Kacin objavljal in kaj urejal. - da gospodu Silvestru Drnovšku, ministru v Celju, le še malo manjka do — genialnosti. Na Dobrni je javno obelodanil, da naj bi na tajnem glasovanju o razrešitvi celjskega predsednika SSK proti razrešitvi glasoval sam razrešeni. Drugega izdajalca še iščejo. — da je bilo v Sloveniji že 120 stečajev, v celjski občini pa hvalabogu, še nobenega. To bi lahko prenapeteži razumeli tudi tako, da celjska vlada bojkotira uničevanje boljševističnega gospodarstva. Hvaležni so ji vsaj delavci ... — da tovariš Dušan Rogelj do nedavna članu predsedstva Slovenije Ivanu Omanu ni ponudil niti roke, zdaj pa mu bo najverjetneje roko celo poljubljal. - da je gospod Jure Sadar, celjski minister za okolje, mojster v sprenevedanju. Njega dni je vztrajal, da naj Izvršni svet dovoli v Štorah gradnjo petih hiš, čeprav tam ni plinovoda in skupinskega ogrevanja, zdaj pa spet vztraja; da so novogradnje lahko le tam, kjer so zgrajeni plinovod, toplovod ali že obstoječe kotlovnice. - da bodo danes podelili najvišja priznanja novinarjem, Tomšičeve nagrade, v vsemogočni hiši Dela. Doslej je oblast to elegantno opravljala v veliki dvorani slovenske skupščine. Zdaj ni več jasno, ne kdo in ne zakaj dobiva priznanja. — da so se učitelji v Štorah in nekaterih celjskih ter okoliških šolah onegavili z učenkami, vendar še ne gre za vsesplošni pojav in ne za pouk seksualne vzgoje med redno učno uro. Zato bi bilo kakršnokoli ukrepanje lahko vzrok vsaj za - stavko. - da je kranjski župan, gospod Vitomir Gros, izjavil, kako bo potrebno naše banke »dekontaminirati«. Toda s tem še ni rečeno, da bo tudi prestopil k Zelenim Slovenije. - da Silvan Božič, celjski poslanec komaj čaka, kdaj bo izvršni svet prišel pred poslance s predlogom o legalizaciji črnega cinkarniškega cevovoda. Računa namreč, da jim poduk s črno Bučarjevo avtopralnico ni zadoščal. - da se je vodilni socialdemokratski mož Branko Grima pred prostori Gorenjskega glasa z avtomobilom zaletel samo zato, da bi enkrat le prišel na strani tega časopisa. NOVA DOBA SABOTAŽA V OBRAMBI PRED TOČO HUMORESKA Nad ujmo z uroki in možnarji Letos je marsikje po Sloveniji, predvsem po Posavju, koder sadovnjakov in vinogradov že ni povsem prizadela pozeba, kar na debelo padala toča. In kaj je z obrambo proti toči? V ponedeljek se je uradno pričela sezona. Običajno je bilo to tak čas aprila. Zato smo se pogovarjali dipl. inž. Albinom Ješelnikom. Sevničanom, ki je vrsto let vodil slovenski koordinacijski odbor za to obrambo, še ko nam časi in prilike tam okrog Beograda niso bile tako nenaklonjeni pa celo jugoslovanski koordinacijski odbor. Ješelnik je predsednik sevniške družbe Mercator in kljub ukinitvi sisa za točarje je 8. januarja dobil namig s samega kmetijskega ministrstva naj pripravi predračun za letošnjo obrambo. Rečeno, storjeno. Številke so se ustavile pri 17 milijonih dinarjev, inž. Ješelnik pa nam je sedaj pokazal telefaksno kopijo, kaj se je iz tega izcimilo. »Na Hidrometeorološkem zavodu so nad preostalim praznim prostorom na listu dotipkali »5x« in posamezne postavke s tem zmno-žili.« se jezi Sevničan. povrhu, in to ima za pravo sabotažo, še zamudili proračunsko razpravo po večini občin. V Sevnici so imeli namreč že natipkane kuverte, a sedaj razpošiljajo šele poračun za lani (!!) in letošnje zahtevke. Za konjenike ali rakete? No, ni šlo lahko niti okrog republiškega proračuna, ko so bili v sedlu še vsi sedaj že odstopljeni ministri. Ješelnik se spominja, da so za obrambo pred točo govorili prvotno o vsaj 11 milijonih dinarjev, pristali pa so pri petih. Omenjenih 11 milijonov in prvotno potrebnih 17, ni kdo ve kako vsaksebi. Ješelnik trdi. da bi tu in tam te denarje postrgali skupaj. Kaj ima to skupaj s konji? Malo ali veliko. Konjenico bomo kot izgleda imeli, z raketami pa, če bo šlo tako naprej, bomo bolj malo preganjali celo oblake, čeprav se jih najbolj bojijo letalci. Z možnarji ali zvonovi? Ko je bilo tega najmanj treba, je že lani v skupščini in okrog nje obramba pred točo postala nekakšno ideološko in prestižno vprašanje. Da je skupščina ni uspela ukiniti v prvem naletu demokracije je bila bojda kriva opozicija, posebej v zboru združenega dela, tudi kmetje so na obrambo še kar prisegali. Morda pa del onegavljenja z denarji za letošnjo sezono tiči tudi tu? Nekateri se resda sklicujejo na slovensko študijo, ki pa roko na srce uspešnosti ali neuspešnosti obrambe ne more niti ovreči niti potrditi. Da je nesreča popolna, je dr. Djuro Radinovič iz Beograda kmalu po njenem izidu slovensko študijo dobesedno raztrgal v svoji knjigi, za nameček navedel še vrsto citatov celo iz svetovne meteorološke organizacije, ki pravi drugače kot tisti, ki se najraje citirajo pri nas. Še Mikuli-čeva vladaje dala nekaj denarcev za neodvisno študijo, kjer pa Slovenci že takrat niso hoteli sodelovati. Morda je vsej zadevi prišla še najbolj do dna takoimenovana Borkova komisija, a za uresničitev njenih priporočil, kaj bi bilo treba pri vsej obrambi izboljšati, nikoli ni bilo niti prave volje. Že v lanski skupščinski razpravi je en poslanec resno priporočal zvenenje. Da le ne bi bilo prevelikokrat - po toči! Med nogami konji, v oblakih toča Celjski »mlinarji« so ob tem »plakatu« pozabili, da so njihovi starejši soborci tudi demonstrirali na ulici, na primer na Roški v Ljubljani. Morda jim je celo znano, da bo v slovenski državi Roška obeležena kot državni praznik, čeprav ne bo dela prost dan. Vojna in mir, 13. del J) j J f-j j ^ Pozabljivost D/A r-r^ LB "&2oD3£0' g h A Ul PUC SLouGuSUfi POUT/Č*j& OPož/cifi. /TA^c/^o /r?A^o uS/ ClUILfc ***00'> ^ /CJTAT, aj£ Pfl POCttSUMf - (f/AfDO- (Mj/C/Arz*# . ^ s-D ž Forma GRAFIČNA PRIPRAVA SIMONA VOVK C. na Ostrožno 113 63000 Celje 2? 063/34 222 KfhJ, Ko 01 VPROJ " y prt! T0M st ZfJ HflSVET MRŠI LOOPSTVO PltEP-fu-BRHTE'.1 /seh nezvucsitm \HRJO 3)9je —PRSTE PRU č EM | [ fli-gmocel/ Nore ideje nikoli niso tako nore... Nore ideje nikoli niso tako nore, da ne bi imele privržencev. Poglejte noro idejo o tem, da morajo vsi narodi, katerih skupnosti so razpršene po svetu, živeti vsak v eni državi. To spominja na Hitlerjev »ein Volk, ein Reich, ein Fiihrer«. Ko je Jovo o tej ideji slišal po radiu, je takoj rekel, da bi jo moral Miloševič prijaviti pri mednarodnem patentnem uradu, da mu je ne bi kdo ukradel. Kaj ni to genialno? se je vprašal. Kaj ne bi mi, ki smo vsepovsod ogroženi, tudi morali stanovati v enem bloku? Ko je Jovo na stopnišču srečal Hasanbegoviča, mu je brž rekel: »Ti, mi Srbi bomo stanovali v enem bloku. To bo za nas edina rešitev.« Hasanbegovič, ki je bil iz Bosne, ga je čudno pogledal: »Saj stanujete!« »Ja, ampak ne vsi. Razmetani smo po vseh blokih. Se pravi, nimamo legitimnih pravic, enakih kot jih uživajo srbski stanovalci v srbskih blokih v Srbiji.« »Jovo, Jovo,« je Hasanbegovič zmajal z glavo. »Da ne misliš več plačevati stanarine in elektrike, a?« »Daj no! Ogroženi smo. Okrog nas je vse polno drugih stanovalcev - separatistov, ki nas gledajo, se včasih sumljivo nasmihajo. Stopnišče za nas ni več varno. Nikoli ne vemo, koga bomo srečali na njem, ali kdo nas bo srečal pred vhodom. Kaj, če je to kak član antisrbske koalicije? Ogrožena je naša integriteta in suverenost. Miloševič ima popolnoma prav.« Jovo je povedal, da bo predlagal takojšnjo razglasitev avtonomnega bloka, ustanovitev združenja ogroženih stanovalcev Srbov, ki se bo borilo za legitimne pravice v bloku. Poleg stopniščnih straž bodo formirali tudi četniško frakcijo, ki jih bo branila z orožjem. Predsednik hišnega sveta mora postati Srb, ki bo suveren, saj so za kraljevino. Hasanbegovič je zmajeval z glavo, saj mu kaj drugega niti ni preostalo. V bloku so kmalu potem videli človeka z brado in črno kapo z mrtvaško glavo, izza nekih vrat pa je molela puškina cev. Na stopnišču so našlli sporočilo, da je ena stopnica minirana. Ker nihče ni vedel, katera, so Nesrbi s strahom ostajali doma. »Kdor bo šel ven, bo ogrožal integriteto in suvernost srbskih stanovalcev,« je bilo zapisano. »V takem primeru bomo prisiljeni porušiti stopnice med dvema nadstropjema ali kar celo stopnišče. Mislite, da kaj takega pri nas res ne bi bilo mogoče? Mislite, da nore ideje res niso tako nore, da se jih ne bi oprijeli norci? FOTOREPORTAŽA Šerbi prinaša srečo Z žrebanja nagrad Nove dobe na celjskih Pomladanskih sejmih: Kaj, dvajset tisoč kupončkov ste dobili? Pazi, enega bom prijela ... Evo kupončka, ljudstvo! Vrtno hišico je dobila Saška Štancer... NI RES.. - da so na tajnem glasovanju celjskega pododbora Slovenskega svetovnega kongresa razrešili kolego Petra Kavalarja. Donedavni predsednik javno razglaša, daje za razrešitev (proti sebi) glasoval tudi — sam... - da se je sevniški poslanec gospod Miro Gačnik v skupščini glasno spraševal, če je vpeljava evropskega delovnega časa v Lisci ekonomsko upravičena. V sveti jezi je ugotavljal, da gre v resnici za pozno prebujanje enega samega moža. — da je odmevnost Radia Slovenija neodmevna. Gospod Marjan Meglič je v tržiški skupščini dokazoval, da je njegovo podjetje ZLIT utrpelo poslovno škodo, ker so Rečani pridno prisluhnili poročilom omenjenega radia. Kakorkoli obračaš, na končuje kriv — novinar. — da celjska oblast nima najtesnejših stikov z višjimi silami. Ob nedavni organizaciji seminarja o sodobnem trženju na Rogli so na skrivaj predvideli tolikšne snežne padavine, da so zaradi snežnih zametov uk morali podaljšati. Sneg je zato presenetil le delavce na Rogli, ki so morali spet zagrabiti lopate. - da našim mladim fantom, vojakom v lastni domovini Sloveniji, ni prijetno. Pouk iz vojaških veščin prikrivanja bodo uresničili v praksi, da ob izhodu ne padejo v kremplje fantom z belimi opasači iz JLA. - da drugo največjo povojno odkritje kulture starih Rimljanov v Gubčevi v Celju zdeluje narava. Prav tako ni res, da bi bil tisti denar za izkope vržen vstran. Izkopanine so prepuščene naravnim pojavom zato, da narava sama odloči, kaj bo potrebno še zaščititi. - da sevniška županja, gospa Breda Mijovič ne varuje poslovnih skrivnosti z odkritjem sorodstvenih vezi med firmo Dolničar in cestnim direktorjem Francetom Povšetom starejšim. Poslanec Jože Maurerje trdil, da ljudje govorijo o štirikrat večji vsoti, ki so jo v tej navezi porabili za obnovo mostu v Boštanju. - da se je tajnik kranjske skupščine in vodilni socialdemokratski mož kranjske občine dipl. ing. Branko Grima pred prostori Gorenjskega glasa z avtomobilom zaletel samo za to, da bi končno enkrat spet prišel v časopisje. To mu podtikajo novinarji iz omenjene hiše. - da po reorganizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v Celju ni več čutiti trde pesti sindikata. V EMO so odkrili, da bi se naj direktor in njegov pomočnik sama prevažala z novima avtomobiloma, ki ju je podjetje s kompenzacijo dolgov dobilo od Cimosa. Ni znano, če so delavci v Cimosu predtem dobili vsak po en pisker. - da tiskovne konference ničemur ne služijo, ker sklicatelji trobentajo svoje, novinarji pa itak več nič ne sprašujejo. Poslanci Posavja so uprizorili pravo žurko in javnosti predočili, kdo koga podpira in mu pomaga. Prednjačila sta Sevničan in Brežičan, Franc Pipan in Ciril Ko-lešnik. - da Celjani ne utrjujejo svojih vrst v Republiki. Šele zdaj se je izkazalo, da gre za spretno pridobivanje oblasti: s svojo gnilo industrijo so pomagali rušiti ministra Mencingerja, da bi ustoličili Celjana, dr. Ocvirka. No, ne čistega Celjana, ker je gospod minister iz Kom-pol nad Štorami. Po (kmh...) domovini Sarajevo: Dr. Vojislav Šešelj je v oddaji televizije Novi Sad izjavil, daje v Bosni organiziral četniški štab. Koliko četnikov je v njegovih odredih, ni hotel povedati, poudaril pa je. da so povsod. Zagreb: Na dvodnevnem zasedanju odborov HDZ je dr. Tudman izjavil, da je Srbija skušala Slovenijo pregnati iz Jugoslavije. HDZ poziva vse jugoslovanske stranke v obrambo demokracije. Ravna gora: Zborovanje četnikov na Ravni gori. Četniki so zahtevali vzpostavitev monarhije in srbskih oboroženih enot. Skopje: Makedonsko sobranje zahteva odgovornost za uboj vojaka. Delegati so tudi zahtevali proporcionalno zastopanost vojakov iz vseh republik na kriznih območjih. Ljubljana: Čedalje težje je priti do prve zaposlitve. V Sloveniji jo išče že 14 tisoč 300 ljudi, vse več pa je tudi brezposelnih. Poljče: Na zaprti seji so se sestali člani predsedstva, vlade in parlamenta. Pogovarjali so se o ukrepih Slovenije po 15. maju, ko se izteče ultimat armade. Ljubljana: V Sloveniji še nismo dosegli dveh milijonov. Po prvih podatkih popisa je v Sloveniji 1,974.839 stalnih prebivalcev. Knin: V Kninski krajini je na referendum prišlo 73 odstotkov upravičencev, od tega je bilo 99 odstotkov za priključitev k Srbiji. Beograd: Četniki tudi v Sloveniji. Kot se je izvedelo, je bil v Sloveniji ustanovljen odbor srbskega četniškega gibanja. Za zdaj ima odbor 182 članov, katerih povprečna starost je 23 let. Kragujevac: Avtomobili tovarne Črvena zastava so se podražili za 31 odstotkov. Zagreb: Pod streli teroristov je spet omahnila v smrt civilna žrtev. Zakrinkani teroristi so v Mirkovcih ubili gostilničarja in ranili hrvaškega policista. Hrvatje iz Kninske Krajine se množično izseljujejo. Ljubljana: Razkol med slovenskimi prenovitelji. Vodja socialdemokratske frakcije v SDP Milan Balažič ustanavlja svojo stranko. Ljubljana: Večina nezadovoljnih dijakov je spet na cesti, kjer zahtevajo moratorij za zaključni izpit. Zagreb: Čedalje več Srbov meni, da ekstremizem škodi prav njim. Zaradi ravnanja dr. Milana Babiča se krepi protisrbsko razpoloženje, v Zagrebu pa ustanavljajo novo Srbsko narodno stranko, ki se zavzema za dialog s Hrvati. Beograd: Srbski lobi v predsedstvu SFRJ je preprečil Mesičevo izvolitev. Za Stipeta Mesiča so glasovali člani predsedstva iz Slovenije, Hrvaške, BiH in Makedonije, proti pa so bili člani iz Srbije, medtem ko se je črnogorski predstavnik vzdržal. Ljubljana: Poslanci slovenske skupščine so sprejeli predložene osnutke osamosvojitvenih zakonov, razen zakona o deviznem poslovanju. Beograd: Slovenija je bila preglasovana v skupščini. Sarajevo: Statistična podoba BiH po prvih podatkih popisa: 4.354.911 prebivalcev, od tega 17,3 odstotki Hrvatov, 43.7 odstotkov Muslimanov, 31,3 odstotka Srbov. 5,5 odstotkov Jugoslovanov; in 2,2 odstotka drugih. Titograd: Črnogorci so zavrnili dialog o razdružitvi. Črnogorska skupščina ni sprejela pobude, da bi obravnavala slovensko resolucijo o razdružitvi. Ljubljana: Skupščina je zamrznila zakon o plačah v državnih organih. Poslanci so podprli predlog Jožeta Smoleta o vpogledu v podatke o plačah v IS in obrambnem in notranjem ministrstvu. Poziv dr. Rajku Pirnatu naj odstopi. Beograd: Šamovoljno so razglasili tri člane zveznega predsedstva. Novi člani so: Sejdo Bajramovič s Kosova, Branko Kostič iz Črne gore in Jugoslav Kostič iz Vojvodine. Iz protesta so sejo zapustili delegati s Kosova in Slovenije te še veliko drugih. Beograd: Srbski suspenz Kosova je pred ustavnim sodiščem. Odločitev spet preložena. Sarajevo: Tudi v BiH stavkajo profesorji. Zahtevajo boljše materialne pogoje in višje plače. Zagreb: HDZ hoče odgnati Jutel. Sklenili so, da bodo od Hrvaške televizije zahtevali, naj na svojih oddajnikih neha oddajati televizijski program Jutel. Ljubljana: Vlada zaradi osamosvajanja ne bo uvedla novih davkov. Pač pa novi finančni minister Dušan Šešok napoveduje ukrepe za boljšo izterjavo davkov. Knin: Skupščina tako imenovanega SAO Krajine na Hrvaškem je razglasila, da je to ozemlje sestavni del Srbije in da se bodo ravnali po srbskih zakonih. Ljubljana: Zakaj vojaki po odsluženem roku na smejo domov? Slovenske vojake takoj po odsluženju roka vpokličejo v rezervno sestavo, kar naj bi bilo nezakonito ravnanje JLA. Beograd: Stipe Mesič niti na drugem glasovanju ni bil izvoljen. Beograd: Franc Horvat odstopil kot minister. V pismu zvezni skupščini se sklicuje na osebne razloge in načeto zdravje. Ljubljana: Krščanski socialisti so nova slovenska stranka. Za predsednika so izvolili dr. Matijo Kovačiča, za tajnika pa Janeza Kovačiča. Titograd: Črnogorski parlament proti izvolitve Mesiča. Dr. Branku Kostiču so zagrozili, da ga bodo šteli za izdajalca, če bo glasoval za Mesiča. Beograd: Odstaviti hočejo Bogiča Bogičeviča, ker menda ne zastopa srbskega naroda v Bosni in Hercegovini. SEJEMSKE IZKUŠNJE DIREKTORJA VLADA PODHOSTNIKA Sejmarjenje po tirih? vec Pripravljanje sejmov, trženje, ekonomska propagandna, predstavljanja in promocije slovenskega obrtništva doma in na tujem so v grobem dejavnosti lani 1. maja ustanovljenega podjetja Step d. o. o. Maribor, majhne firme s petimi zaposlenimi in direktorjem Vladimirjem Podhostnikom, ki ugotavlja, daje sejmarjenje izredno občutljiv in pomemben segment našega gospodarstva, v katerem si ne bi smeli privoščiti večtirnosti, razhajanj in organizacijskih ohlapnosti, še zlasti ne v tako majhnem ekonomskem prostoru, kot je Slovenija. - Nastopi na tujem so v današnjih časih precej občutljiva stvar in odgovarjati morate na kup vprašanj, ki se ne nanašajo le na razstavljene eksponate in slovensko obrtništvo. »V bistvu smo neke vrste ambasadorji. Ljudje so zelo radovedni. Zanimajo jih politične razmere, gospodarstvo nasploh, turizem, veliko je vprašanj o slovenski identiteti, o osamosvajanju Slovenije, kako bomo zmogli sami živeti. Na vsa ta vprašanja mi sami težko kvalitetno odgovarjamo, zato smo v posebnem dopisu pozvali slovenska ministrstva, resorje za ekonomske odnose s tujino, drobno gospodarstvo, turizem, informiranje, naj zadolžijo ljudi, ki bi nas podrobno in sprotno seznanjali, da bi lahko zunaj pravilno predstavljali slovensko državo in slovensko gospodarstvo. da bi nastopali pod neko dogovorjeno celostno podobo in poskrbeli za pravo promocijo domovine. Žal odgovora še nismo dobili. Verjamem, da so vsi zelo zaposleni, vendar čas teče. Ne pričakujemo nobe-' nih dotacij, pričakujemo dogovor o enovitem nastopanju in človeku, ki bi nam v tem smislu pomagal.« - Ko pripravljate sejme zunaj, morate vedeti, kaj je za določeno državo v tistem hipu zanimivo in tržno donosno. Imate te informacije? »Preden gremo ven, se povežemo s posameznimi zbornicami, po različnih državah imajo različna imena, pri njih izvemo, kaj je za trg zanimivo. Dobro sodelujemo, ne odrekajo nam pomoči in slovensko Gospodarsko zbornico zelo upoštevajo. Več veljave ima v inozemstvu kot pri nas. Vsi ti napori se še kako poslovno obrestujejo.« — V kolikšni meri splošno pomanjkanje denarja, nelikvidnost tudi pri obrtnikih vplivata na sejemsko dejavnost. Je odziv manjši, si zasebniki sploh lahko privoščijo izdatke za sejemske promocije? »Res je, da mnogi nimajo denarja za sejemske nastope, ne morejo predstaviti svojega dela, dosežkov, novosti, zaradi tega jih ne prodajo in dohodkov ni od nikoder. Gibljejo se v začaranem krogu brez prave razvojne perspektive. Kadar zbornice iz Italije, Avstrije, Nemčije pripravijo nastope, so ti močno sofinancirani, naš obrtnik pa plačuje od 80 do 100 odstotkov sam, le za določene sejme prispeva zbornica petino denarja. Bogata Nemčija financira svoje obrtnike v celoti, bogata Italija od 80 do 100-od-stotno. Avstrijska trgovska zbornica iz Gradca organizira za svojo obrt preko trideset sejmov v tujini in vse v celoti financira. Oni se v tržnem duhu obnašajo že leta in leta, mi pa se trudimo, da bi našli nek namenski fond za najbolj kvalitetne, najbolj korajžne, za tiste, ki imajo vse možnosti za uspešen prodor na tujem trgu.« - V Sloveniji imamo več sejemskih hiš. Gospodarsko razstavišče v Ljubljani, kamor sodijo tudi radgonski sejmi, razstavišče v Kranju in Celju, mariborski sejmi so v mirovanju. Med njimi vlada rivalstvo, ki prav nikomur ne koristi. »Opažam, da so v zadnjem času sejemske hiše premalo povezane, sejmi se podvajajo, so časovno neusklajeni. Prava neumnost je. da v tako majhnem prostoru, kot je Slovenija, hkrati organiziramo štiri sejme. V okviru Gospodarske zbornice Slovenije bi morali skleniti dogovor o slovenski sejemski dejavnosti. Prepričan sem, da ne potrebujemo več kot en vsesplošni obrtni sejem. Ta ima v Celju tradicijo in tu je njegovo mesto. Drugo so posamezni, specializirani sejmi, vendar naj nastanejo po potrebi raz-stavljalcev, po potrebi poslovnosti, ne pa na silo. Interes mora priti iz gospodarstva, obrti. Vzemimo naš sejem Avto in vzdrževanje. Zaradi velikega zanimanja razstavljalcev, prodajalcev in kupcev ga bomo prihodnje leto izvzeli iz Pomladanskih obrtnih sejmov in ga osamosvojili.« - Pravite, da je potreben dogovor med slovenskimi sejemskimi hišami. Ste že napravili kakšen kprak v tej smeri? »Mislim, da se bomo v najkrajšem času sporazumeli, saj ne moremo dopustiti stihije v tako pomembnem delu gospodarstva, kot je sejmarjenje. Treba ga je vključiti v zbornično organiziranost.« - Na splošno je slišati očitke, da sejemska mesta niso v zadostni meri vključena v sejemsko dejavnost. »Celje je svoje sejme vedno cenilo in pokazalo interes zanje. Tudi takrat, ko zasebna pobuda ni bila kdove kako cenjena. Obrtniki so bili v mestu dobro sprejeti. Bile pa so tudi pripombe, med njimi ta. da so sejmi ekološki problem. In res je ekološki problem, ko se v mestu z nekaj deset tisoč prebivalci pojavi množica 200 tisoč obiskovalcev, vendar so ti v Celje prinesli ogromno denarja. Z občinskim vodstvom smo se domenili, da do jesenskega mednarodnega obrtnega sejma pripravimo nek program obnašanja, ki bo opredelil sodelovanje vseh vej gospodarstva in v končni fazi služil tudi ugodju sejemskih obiskovalcev.« - Celjske sejme skupaj z Zavodom ŠRC Golovec organizira vaša mariborska firma Step, ki zastopa interese slovenske Obrtne zbornice. Nekateri pravijo, da sejemsko finančno smetano odpeljete v Maribor. »Lani smo v sporazum o organiziranju sejmov vključili tudi celjsko občino in pogodba je sedaj tropartitna. Tačas ustanavljamo v Celju skupaj z Golovcem podjetje, ki se bo ukvarjalo s sejemsko dejavnostjo in v najkrajšem času bomo te stvari dorekli. Nič nimam proti temu, da se preselim v Celje. Step d.o.o. ni mariborska firma, ampak slovenska firma obrtne zbornice Slovenije, slučajno s sedežem v Mariboru. In sklenjen sporazum je jasen. Obravnava plačila za vloženo delo ter delitev dobička - proste vstopnine. Slednje se v celoti vrača v razvoj sejemske dejavnosti v Celju.« NOV ODDELEK V CELJSKI BOLNIŠNICI Venera je zmagala Po znanih zapletih in peticiji kirurgov, ki so se želeli vseliti v nove prostore dermatološkega oddelka v celjski bolnišnici, so Celjani končno le dobili novo dermo v drugem nadstropju novega poslopja bolnišničnega kompleksa. Na dermatovene-rološkem oddelku z 817 kvadratnimi metri uporabne površine, z dvema ordinacijama in dvaintridesetimi posteljami v dvanajstih sobah že delajo s polno paro. Izgradnja in oprema derme je stala šestnajst milijonov di- narjev, z otvoritvijo pa so v Celju zaključili še predzadnjo nalogo referendumskega programa. Tačas že zbirajo denar za odplačilo računalniškega tomo- grafa, ki so ga naročili pri nemški Trmi Siemmens za poldrugi milijon nemških mark. Osnovno ceno so zbili z maržo in z blagovnim kreditom v vred- nosti 230.000 DEM, avans so plačali 1. aprila, polovico celotnega zneska pa bodo morali zagotoviti do konca meseca avgusta. S PRILOGO IZPOD PULTA Časopis, ki je močnejši od papirja. ! >++****+f ***+**++f*r****++++*+*#**+**+**++++?****+++*< UMETNOST ZDRAVLJENJA AKCIJA NOVE DOBE Francozi rešujejo življenj a V svetu kjer pustošijo vojne, lakota in bolezni, pogumni francoski zdravniki rešujejo na tisoče življenj. Ob prihodu dr. Luca Dubo-isa v napol zapuščeno Amadi-yo. kjer je nekoč prebivalo 10.000 iraških Kurdov, je bilo mesto pravo smetišče. Ni bilo elektrike in ne vode, 40-po-steljna bolnišnica, ki jo je vojska uporabila za vojšanico, pa je bila polna odpadkov in človeških iztrebkov. S svojo skupino sedmih zdravnikov, zdravniškimi sestrami in bolničarji se je Dubois takoj lotil dela. Najprej je poskrbel za najnujnejše opravilo: prostovoljcem je razdelil metle in krpe, da so iz mesta počistili največjo nesnago. Nato si je od odreda britanskih marincev izposodil najpotrebnejša zdravila. Prejšnji teden pa je zdravnikom uspelo prepričati bližnje vasi za usposobitev krajevnih dispanzerjev in klinik nujno potrebnih za prihod tisoče beguncev. Tiho, učinkovito in z neverjetno hitrostjo je uspelo največji izmed treh francoskih organizacij »Francoskih zdravnikov« vrniti red v zmedo, ki jo je povzročila vojna in naravne nesreče . Organizacija »MSF-Zdravni-ki brez meja« ima 191 izurjenih profesionalcev v severnem Iraku, Turčiji in na iransko-iraški meji. Razdelili so že 59 letal polnih hrane, odej in zdravil. Vsak od zdravnikov MSF-a obišče povprečno 300 bolnikov na dan, poskrbi za polomljene ude, zdravi griže, preutrujenosti in se bori s širjenjem kolere. Dr. Luc Dubois ni Franoz, ampak Belgijec. Star je 44 let, starejši od večine zdravnikov MSF-a, ki so stari nekje od 25-40 let. Bil je uspešen zdravnik v Bruslju, kjer je zaslužil 100.000 dolarjev letno. Vendar pa mu njegova humana idealistična narava ni dala miru, dokler se ni pridružil gibanju francoskih zdravnikov. V organizaciji MSF-zdravnikov je že od samega začetka, sam pa o svojem delu pravi: »Če to enkrat poskusiš, nisi srečen dokler tega ne počneš ponovno.« Od začetka delovanja v letu 1971 se je gibanje iz Francije razširilo tudi na druge evropske države. Število raznovrstnih skupin prostovoljcev narašča, njihovo delo pa je iz leta v leto bolj perspektivno, bolj učinkovito in bolj strokovno. Na samem začetku je organizacija MSF zajemala prgišče revnih a naprednih medicinev, pripadnikov študentskega gibanja iz leta 1968. Skupaj so delali v Bangladešu kot prostovoljci mednarodne organizacije Rdečega Križa. Oboževali so to organizacijo, vendar so obsodili njen neuspeh v Hitlerjevih delovnih kampih v II. svetovni vojni. »Hoteli smo zdraviti žrtve, na drugi strani pa pričati o tem kar smo videli«, pravi eden od ustanoviteljev MSF-a Xavier Emmanuelli danes predsednik organizacije. V 70. so se skupine MSF-a odpovedale karieram in počitnicam, da so pomagale pri poplavah, potresih, vojnah in nudile pomoč v begunskih kampih. Pri tem pa so kršili vsa pravila. V Čilu, Južni Afriki, Afganistanu in El Salvadorju so vodili skrivne misije proti volji državnih oblasti. Razkrili so masivne racije kmečkega prebivalstva v Mozambiku, obtožili komunistični režim v Etiopiji, kjer so morili lastne ljudi z zadrževanjem mednarodne pomoči v hrani. Nazadnjaške vlade držav so spravljali ob pamet, francoska veleposlaništva pa v težave. Danes po dvanajstih letih delovanja, je MSF še obdržala nekaj uporniškega duha, ki je zaznamoval njena prva leta obstoja. Vendar so se časi spremenili, zato se je morala spremeniti tudi organizacija. 12 let nazaj je organizacija delovala v razpadajoči pisarni s honorarno zaposleno tajnico. Danes je nameščena v prostorni 5-nadstropni stavbi v Parizu. V organizaciji je 130 zaposlenih, ki zaslužijo od 15.000-45.000 dolarjev letno. V njenih misijah v 38. državah širom po svetu pa sodeluje tisoč zdravnikov, medicinskih sester in bolničarjev. Zdravniki imajo danes moderno, računalniško vodeno transportno bazo. Organizacija ima lasten avtopark, opremljen predvsem s terenskimi vozili znamke Toyota. Zdravila in ostalo zdravniško opremo imajo pripravljeno v majhnih paketih, ki jo lahko naložijo na letala že v eni uri. Francoski zdravniki se lahko ponašajo s hitrim ukrepanje, tako so npr. prišli v iraški Kurdistan pred ameriškimi četami. Prav zaradi hitrega nudenja prve pomoči, si je organizacija prislužila velik mednarodni sloves. Danes jih podpira tudi ES in jim nudi finančno pomoč, ki znaša do 1 milijon dolarjev na dan . Slava pa je MSF in sestrske organizacije pripeljala samo do novih nalog. Skrbeti morajo, da Tretjemu svetu zagotovijo zadostno število zdravil, osnovno prehrano in ostalo medicinsko pomoč. Skrbijo pa tudi za narkomane, brezdomce in obolele za AIDS-om v svoji deželi. Francoski zdravniki so svetovno znani po hitrem in efektivnem delovanju v primeru naravnih katastrof. Specializirani so za oskrbovanje z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami in delovanju v najnujnejših primerih. »Ne moremo reči, da lahko zdravimo raka«, pravi dr. Philippe Biberson direktor MSF-a. »Ampak kaj je bolj potrebno, kot da sredi katastrofe poskrbimo za zlomljenje kosti in zdravimo grižo.« V zadnjih dveh letih so francoski doktorji nudili pomoč pri poplavah v Tuniziji in El Salvadorju, pri potresu v Iranu in Armeniji in pri razdejanju, ki ga je doživela Nikaragva zaradi divjanja orkana. Prejšnji teden se je raziskovalna komisija MSF-a odpravila v Bangladeš, da ugotovi kako lahko pomagajo tistim, ki so preživeli ciklon. Organizacijo finančno podpirajo tudi s prostovoljnimi prispevki. Več kot milijon Francozov vsako leto nakaže denar eni od treh humanitarnih organizacij. Francoski otroci pa »humanitarne zdravnike« postavljajo na vrh lestvice pokli- cev, ki bi jih želeli opravljati. Dr. Bernard Kouchner, tudi eden od ustanoviteljev organizacije MSF in bivši predsednik MDM-a, je danes predsednik za humanitarno pomoč v Franciji. Organizacija se trenutno ubada s problemom širjenja. Dr. Rony Brauman pravi, da obstajajo omejitve: »Ne samo postati tako veliki, da bomo izgubili vnemo.« Drugi pravijo: »MSF je kot vožnja s kolesom - če ne bomo začeli zavirati se bomo polomili.« Vsi pa ne podpirajo francoskih zdravnikov. Uradniki Rdečega Križa pravijo, da francoski doktorji nimajo sredstev za izvajanje tako obsežnih programov, kot je program gradnje taborišč za jordanske begunce. Drugi kritizirajo Kouchner-ja, da več časa preživi pred kamerami, kot na delu. Eden od zdravnikov pri MDM pravi, da ie za posamezne člane njihovo delo bolj podobno »medicinskemu turizmu«. Možnost, da dva ali tri tedne preživijo v eksotičnih deželah. Vendar so kritiki v manjšini. Milijonom lačnim in obolelim pa francoski zdravniki prinašajo žarek upanja v njihovem drugače tragičnem svetu in brezupnem položaju. Naklonjena jim je tudi svetovna javnost. Ti zdravniki utelešajo najgloblje zahodne vrednote in prinašajo razvito tehnologijo na konec sveta. K Hipokratovi prisegi, ki obvezuje zdravnike, da pomagajo bolnim kjerkoli lahko, so dodali še novo. Imenujejo jo »obveza do posredovanja« povsod, kjer ni osnovnih življenjskih pogojev. Pomagajmo Janezu v Ameriko NOVA DOBA še vedno zbira prostovoljne prispevke za Janezovo pot na olimpijske igre duševno prizadetih otrok v ZDA. Janez Močnik bo v elementih košarke tamkaj branil naše barve. Na Dobrni in v Zavodu Miha Pintar si vsi zelo prizadevajo, da bi njihov gojenec odpotoval na tako težko pričakovano potovanje. Z vseh koncev Slovenije prihaja denar, da bo lahko naš Janez na olimpijskih igrah sodeloval, seveda z geslom PUSTITE ME ZMAGATI, ČE PA NE MOREM ZMAGATI, MI PUSTITE, DA BOM HRABER IN BOM POSKUŠAL ZMAGATI. .. Za prispevke se v imenu slovenskega tednika NOVA DOBA, v imenu vseh zaposlenih v Zavodu Miha Pintar Dobrna in seveda v imenu družine Močnik iskreno zahvaljujemo. Prostovoljne prispevke lahko na posebni žiro račun nakažete do 17. junija. Pomoč so prispevali: ____________ Katarina Zewe Rokometni klub Celje Pivovarna Laško ABC Galeb Desiree Kolarec Remse Pedagoško društvo Celje in upokojenci (srečanje na Hudinji) KS Škofja vas KS Frankolovo Miha Vodenik - Gornja Radgona KS Vojnik Zlatarstvo Vlado Prosenc, Dobrna Zdenko Pilih, Cesta II/19, Velenje KS Vojnik Center za socialno delo Petrol TOE CELJE - OOS Cveto Klajnšek, Vojnik Silvester Memon, Avtoličarstvo, Dobrna V celjski podružnici Službe družbenega knjigovodstva smo odprli posebni žiro račun 50700-723/3-31455 z obveznim pripisom za Janezovo pot v Ameriko radio MARŠ MARIBORSKI RADIO ŠTUDENT 95.9 MHz UKV stereo oddajamo 24 ur dnevno lasten program od 15. ure do 21. ure ob vikendih od 15. ure do 24. ure in satelitske programe pripravljamo popoldanski glasbeno-informativni program ter večerne glasbene in govorne termine oglašujte na našem radiu! Gosposvetska cesta 87/b, 62000 Maribor tel & fax (062) 221-442,20-179 STRAN 16 NOVA DOBA VOJNA S TIHOTAPCI NARKOTIKOV V ITALIJI Po podatkih italijanske policije so tudi jugoslovanski državljani sodelovali v prevažanju mamil preko jugoslovan-sko-italijanske meje. Omenili bomo nekaj takih primerov. V italijanskem mestu Tržič, v Nižini železniške postaje. vzhoda v Italijo s pomočjo kamionov, so odgovarjali pred okrožnim sodiščem v Gorici in to zaradi nezakonitega uvoza mamil v Italijo, kot tudi za neplačilo carine in drugih stvari. Zanje je javni tožilec zahte val skupaj 18 let zapora in plačilo denarne kazni 11 milijonov lir. Prva dva Sta dobila po dve leti zapora, tretji pa eno leto. Zmanjšana jim je tudi denarna kazen, tako, da so plačali po dva milijona lir. Veliko huje je bil kaznovan S. M., pri katerem je italijanska policija y Gorici odkrila manjšo količino heroina, amfe-tamina ter dve precizni tehtnici za mamila. Zanj je bila sodba strožja kot je predlagal javni tožilec. S. Al. je dobil dve leti in S mesecev zapora, prav tako je moral plačati kazen od 2 milijona lir. Maroško zvezo tihotapcev mamil so odkrili jugoslovanski obmejni organi. Redkokdaj se zgodi, da kdo tihotapi se nahaja v bližini Ankarana. Tega dne je iz smeri Italije z avtomobilom pripeljal A. S„ pri katerem je bilo najdeno v pogonski plinski steklenici 11 kg hašiša namenjenega slovenskemu tržišču, s katerim bi bilo »zadovoljeno« 22.000 »potrošnikov«. Odkrili so, da je lastnik avtomobila M. K., kije priznal, da gre za organizirano akcijo nakupa hašiša, ki jo je izvedel I. C. Ta je v Maroku stopil v zvezo s prodajalci mamil. Po vrnitvi v našo državo je v sodelovanju z A. S. in M. K. organiziral nakup mamil v Maroku. A. S. so z avtomobilom poslali v tujino, kjer je mamila tudi prevzel, vendar je bil pri vrnitvi v našo državo odkrit. Italijanska policija v Trstu je odkrila dva Jugoslovana, 28-letnega M. Lj. in 25-letnega M. M., ki sta sodelovala v kupoprodaji mamil. Takrat je bil zaplenjen heroin vreden 20 milijard lir. Po informaciji Interpola, da obstaja sum, da mamilo potuje iz Turčije preko Jugoslavije v Italijo ni da je v mrežo tihotapcev vpleteno več oseb s Kosova, je jugoslovanska policija tudi sledila avtomobil mazda novopazarske registracije. Ta je prišel na kraj, kjer ga je čakal kombi znamke »mercedes«, prav tako novopazarske registracije. Tihotapci, ki jih je obkolila policija, so bili ujeti, ko so iz zelenega kombija v avtomobil iztovarjah mamilo, kije bilo namenjeno italijanskemu tržišču. Pretresljive usode Dolge in pretresljive so zgodbe o tistih, ki umrejo zaradi posledic uživanja mamil Italijanska javnost je bila zgrožena. ko je bil odkrit primer 13-Ietnega Marcelina iz Palerma, kije štiri leta redno užival mamila. Zadnja leta si je v veno vbrizgaval dnevno po dve dozi heroina. Vsaka doza je takrat stala 80.000 lir. Koliko je še takih trinajstiet- Italijo je v tem času pretresel »primer iz Pescare«, ko je 49-letni oče v enem od številnih prepirov s francoskim ključem ubil svojega sina Modesta (27), truplo pa skril. Morilec je izjavil, da je njegov sin narkoman in da je silil k uživanju mamil tudi svojo 19-ktno sestro Lorello. Če k temu dodamo, da je bilo v Trstu odkrito 18 karabinjerjev, ki so s svojimi prijatelji uživali mamila, prav tako pa je bilo veliko primerov jemanja mamil tudi v vojski, je jasno, s kakšnimi težavami se bori italijanska policija v zaustavitvi prodaje mamil po Italiji. Podatek, da samo v Neaplju promet trgovcev z mamili znaša okoli 1.300 milijard lir. nam kaže koliko je razširjena prodaja mamil v Italiji in kolikšno je število tistih, ki jih uživajo. Vsakodnevni boj policije v zaustavljanju tihotapljenja in uporabe mamil, od katere je odvisno na žalost vse večje število mladih v Italiji, ni dovolj, da bi se ta pojav vsaj zmanjšal. Italijanska policija je v sodelovanju z nemškimi kriminalisti stopila na rep razvejani mednarodni mreži prekupčevalcev z mamili, ki so v zadnjih letih preprodali v Evropo, v Kanado in v ZDA približno 123 ton heroina. Pri Comu so v' okviru te operacije aretirali tri turške državljane in zaplenili 30 kilogramov heroina, ki velja na tržišču kakih 30 milijard lir. Policija je aretirala tudi drugih pet oseb v Milanu (še dva Turka in tri Italijane). Šef te organizacije naj bi bil aretirani turški državljan Ramazan Bingoel, ki ga je policija aretirala v Milanu in za katerega je Nemčija razpisala tiralico in obljubila 30.000 mark. Bingoel, ki je bil v krogih razpečevalcev mamil znan pod imenom Rambo, je zadnje čase preprodal mamila v vrednosti kakih 250 milijonov mark. Z njegovo aretacijo se je začela operacija »Salem«, ki se je zaključila prejšnji teden z aretacijo Turkov Mehmeta Gulocaka, Sakcetina Colala in Gunesa Leventa (slednji je diplomiran profesor violine). Gulocak je bil za volanom tovornjaka, ki je bil namenjen v Milano in v katerem so našli 56 zavojev s 30 kg heroina. V istem trenutku so v Milanu aretirali 37-letno Vincenzo Silvano in njena dva brata. Žensko je policija imela na sumu, ker so je večkrat zasledovali in ugotovili, da se je sestajala s Turki, ki so bili vpletem v business z mamili. Policija meni, da je mamilo prihajalo iz Turčije in sicer po že znani balkanski poti, ki gre od Istanbula preko Bolgarije, Madžarske in Avstrije do Brennerja. Od tam ga peljejo v iMilano. od koder ga pošiljajo v Kalabrijo in od tam v Ameriko in Kanado. Drugi kanal, po katerem prihaja mamilo iz Turčije v Italijo gre po morju, potom trajektov, ki pristajajo v Trst. Iz Trsta je potem pot enaka kot z Brennerja. ITALIJANSKO-SLOVENSKA MEJA Ujeto deset jugoslovanskih vodičev Kakor trdijo italijanski obmejni organi se vzporedno z zaostrovanjem politične krize v Jugoslaviji, povečuje tudi problem pribežnikov v Italijo. Jugoslovanski obmejni organi so zaradi notranjih težkih razmer bili prisiljeni nekako ublažiti nadzor v gmajnatem območju med sosedama in kaže. da ne morejo zajeziti več kot 50 odstotkov ilegalnih prehodov meje, znano pa je, da italijanski obmejni organi zaskrbljeno spremljajo razvoj dogodkov na Hrvaškem in v Srbiji. mestu Opčine, ki se nahaja nahaja v Ljubljani in da bodo v bližini jugoslovansko-italijan- s pomočjo Interpola poskušali ske meje, je policija ustavila to mrežo prekiniti, kamion ljubljanske registracije katerega je vozil 30-letni Miro- V Delnicah je policijska pa-slav Blesič iz Bečeja, medtem trola pri redni kontroli ustavila ko je pri njem sedel 31-letni štiri avtomobile koprske regi-Božidar Marič iz Gornjega stracije, s katerimi je 5 naših Podatek, da so od januarja do srede maja letos italijanski obmejni organi ujeli kar 1136 beguncev, ki so ilegalno prestopili jugoslovansko-italijan-sko mejo (samo v prvi polovici maja je bilo odkrito 73 turških beguncev, 31 Kitajcev, 25 Romunov. 21 Nigerijcev, 21 Šri lančanov, 27 Filipincev, 18 Pakistancev, 14 Romov iz Jugoslavije in 12 drugih nezakonitih priseljencev) kaže kolikšno je povečanje beguncev iz Jugoslavije v Italijo. Italijanski obmejni organi so uvedli strožje nadzorstvo ob meji. predvsem pa iščejo tiste, ki pribežnikom pomagajo čez mejo, seveda proti mastnemu plačilu. Ti vodiči imajo zelo zanesljive zveze v Italiji in to so predvsem jugoslovanski državljani, ki tam živijo. Zadnji udarec tem nepoštenim poslom so zadali nabrežinski karabinjerji, ko so na železniški postaji Vi-žovlje-Sesljan prestregli 31 Azijcev, ki so čakali na vlak, s katerim so se hiteli peljati v Mestre. Po podatkih italijanskih obmejnih organov se je v primerjavi z obdobjem janu-ar-april 1990 število ilegalnih Marjan Marku prestopov meje povečalo za 300 odstotkov, v skupnem številu pribežnikov pa je bilo za kakšnih 20 odstotkov žensk. Z novim »receptom« pri lovu na vodiče je italijanska policija dosegla precej uspeha. V samo Gjin Zabav petih dneh je ujela 5 vodičev - Jugoslovanov. Pred nekaj dnevi so ujeli 27-letnega Marjana Markua in 29-letnega Gina Zallaya, oba iz Ljubljane, pred tednom dni pa so v roke policije padli še trije Jugoslovani. Pri Hrasna, ki je tudi lastnik kamiona. Pod cerado v kamionu je bilo 40 državljanov iz azijskih držav, med katerimi tudi 30 moških starih med 17 in 43 leti. Pri mestu Pesek, tudi v bližini meje, je policija prestregla skupino beguncev in tri vodiče - 34-letnega Ramadana Bar-batovca in Envera Gugufia, ki sta z avtomobilom alfa prišla iz Milana (drugače sta stara znanca policije) in 25-letnega Arsla-na Muslija. Pri njihovem ujetju je policija morala uporabiti tudi orožje, toda na srečo nihče ni poškodovan. Po informaciji italijanske policije iz Trsta se utemeljeno sumi da se organizirana mreža za prevažanje beguncev v Italijo državljanov prevažalo 12 državljanov Šri Lanke z namenom. da jim omogoči ilegalen prehod državne meje. Koprčani D. Z. (33),J. Ž. (31), M. V. (24), M. K. (27) in M. Z. (36) so prevzeli Šrilančane v Zagrebu, na parkirišču pri hotelu »Laguna« (državljani Šri Lanke so bili gostje tega hotela), in jih peljali proti Istri. Tri avtomobile so Koprčani najeli pri rent-a-caru, četrti pa je last M. Z. Istega dne v nočnih urah so bili ujeti, ko jih je odkrila policija. Eden od vodičev (M. K.) je bil zadržan v priporu, ker sumijo, da se je s tem poslom ukvarjal tudi prej. Vso zadevo je reško občinsko javno tožilstvo prepustilo temeljnemu sodišču v Kopru. PILOTA STA UMRLA V RAZBITEM LETALU Sobočana kot kamikaze v hrib V ponedeljek so v Prekmurju pokopali pilota Ivana Vogrina in njegovega kopilota Darka Štamparja, ki sta v nepojasnjenih okoliščinah s svojim letalom treščila v hrib Jastrebac nad Pro-kupljem, približno 40 kilometrov pred Nišem, kamor sta bila namenjena. Prekmurje že nekaj dni žalu- naj za posledicami avtomobil-je. V soboto so iz Španije pri- s^e nesreče, vendar niti nesre-peljali posmrtne ostanke Ro- ča niti okoliščine do katerih hi berta Rajha, dober dan za tem na.i prišlo, do danes niso pojas-pa iz Niša mrtva pilota iz ne- njene. Splet okoliščin je nato srečnega letala PA-28 Warrior nanesel, da sta približno ta-soboškega letalskega centra, ki krat- ko so truplo nesrečnega se je v nepojasnjenih okoiišči- maturanta peljali v domovino nah razbilo na hribu Jastrebac. v doslej nepojasnjenih okolišči-nedaleč od tamkajšnjega televi- nah. na drugem koncu, točneje zijskega antenskega centra. 40 kilometrov pred Nišem, kamor sta letela, na hribu Jastre-Kot smo že poročali, je bac umrla 34-letni poklicni pi-v Španiji umri maturant iz Pe- lot Ivan Vogrin in dve leti mlaj-tanjec. Robert Rajh. Umrl bi ši, v zadnjem času uspešni član tudi zmajarskega kluba Darko zatem začel priprave za spust. Štampar iz Lendave. ki bi jih dejansko moral začeti Zadnji stik s kontrolo letenja šele 20 kilometrov pozneje. Po bi naj nesrečna pilota imela ob izginotju letala so se v iskanje sedmi uri in 42 minut. Vreme vključili tudi piloti vojnega leje bilo slabo, letela pa naj bi talstva, razbitine letala pa je nekaj manj kot 40 kilometrov odkril pod vrhom 1.500 metrov vstran od Niša. In prav to je visokega Jastrebca pilot para-čudno. ker bi naj pilot takoj činskega aerokluba. SVETOM SLOVENSKI KONGRES GALINA ČISTJAROVA Lepotica med velerekorderkami Črnooka in črnolasa, krhka lepotica kraljica športov je bila na veliko žalost številnih ljubiteljev atletike na celjskem mitingu prejšnji teden, le gledalka. Zaradi njene poškodbe kolena so bili Celjani prikrajšani, da bi na svojem stationu prvič v živo videli prvo žensko, ki je preskočila 7,52 cm in s tem postavila nov svetovni rekord v skoku v daljavo. Galina Čistjakova je tudi ženska, kije dosegla prvi svetovni rekord v za zdaj še neolimpij-ski ženski disciplini, v troskoku in sicer 14,52 cm. Vsi ti rezultati in odličja z največjih evropskih in svetovnih tekmovanj jo uvrščajo med najboljše atletinje modeme dobe, s svojo lepoto in eleganco po vsem svetu. Na povabilo predsednika AD Kladivar dr. Rudija Čajevca je Galina z možem Aleksandrom in drugimi sovjetskimi atleti, ki so bili na pripravah v Medulinu in Puli, prišla v Celje in med številnimi športnimi novinarji vzbudila ogromno zanimanja. »Prijazni predsednik Kladi-varja dr. Rudi Čajevec nam je razkazal celjske znamenitosti. Časa je bilo dovolj. V tedni dni smo spoznali vse kulturne in zgodovinske zanimivosti Celja in okolice, seznanili pa so nas tudi z atletsko, zelo bogato, preteklostjo. In današnjimi, ne tako imenitnimi razmerami. Tako kot vsi v klubu upam, da bo v prihodnosti boljše. Prav rada bi prihodnje leto prišla v Celje in slišim, da se o tem že nekaj dogovarjajo,* je na začetku našega razgovora dejala svetovna rekorderka in profesorica športne vzgoje Galija Čistjakova. Galina Čistjakova Kako ocenjujete celjski miting? »Vse pohvale organizatorju, le število nastopajočih je bilo preveliko. Upam, da bo miting prihodnje leto na višjem mednarodnem nivoju z več kvalitetnimi svetovnimi atleti, kar bi doma in po svetu mnogo prispevalo k ugledu Celja kot atletskega mesta.« Kako je z vašo poškodbo kolena? »Za zdaj še ne vem. Zaradi problemov s križnimi vezmi in ligamenti odrivne noge, sem morala iti pod nož. Po rehabilitaciji sem začela z lahkotnimi treningi. Vse bo jasno, ko bom nogo polno obremenila.« Kdaj načrtuje povratek na štart? »Verjetno v drugi polovici sezone.« Boste lahko nastopili na svetovnem prvenstvu v Tokiu? »Upam, da bo do Tokia vse v redu in da bom lahko nastopila.« Kaj pričakujete na svetovnem atletskem prvenstvu? »Vse je odvisno od tega, ali se bom po operaciji in rehabilitaciji vrnila v prejšno formo.« Kakšne daljave ste pred operacijo premagovali? »Objektivno sem bila sposobna skočiti od 7,70 do 7,80 cm. Toliko sem na treningih brez težav skakala. Vendar je trening eno, tekmovanje drugo. Upam, da se mi bo tak skok posrečil prihodnje leto.« Konkurenca v skoku v daljavo je zelo močna. Tu je predvsem Nemka Haike Dreikssler. »Gotovo. Haike je izredna atletinja. Odlična šprinterka in skakalka v daljavo. Vendar se zadnje tri sezone nisva neposredno srečali na velikih tekmovanjih. Enkrat ni bilo mene, drugič nje. Z njo bi se želela prav kmalu pomeriti na svetovnem prvenstvu v Tokiu, če se bom do takrat uspela solidno pripraviti. Zaradi tega je Haike v veliki prednosti.« Tri tedne ste bili na pripravah v Jugoslaviji, v Medulinu, Puli in Celju. Ali vas je strah političnih razmer pri nas? »Ne preveč. V Sovjetski zve- zi smo navajeni na takšne ali celo hujše politične in gospodarske razmere. Imamo podobne probleme kot vi tukaj s Hrvaško in Srbijo. Celo hujše, saj je pri nas med Armenijo in Azerbajdžanom na obeh straneh ogromno število mrtvih. V Moskvi tega ne čutimo, kot ni čutiti Zagrebu ali v Beogradu.« Očitno ste dobro spoznali jugoslovanske politične težave? »Na evropskem prvenstvu lani v Splitu smo že slišali za »hlod« revolucijo v Kninski krajini. Preko Knina smo se celo peljali v Split. Tedaj še ni bilo barikad, ko pa smo bili nekaj časa v Splitu, smo s televizije in iz tiska izvedeli, da je cesta skozi Knin zaprta in da ni varno hoditi tja.« Kot vrhunska ateletinja imate verjetno za družino le malo časa? »Imam srečo, ker je moj soprog trener in sva tako vsak dan skupaj, žal pa to ne velja za mojo osemletno hčerko Irino. Kadar smo na pripravah ali tekmovanjih izven Sovjetske zveze, je hčerka pri stari mami v Moskvi.« MJOKOMETNI KLUB CELJE E PIVOVARNA LAŠKO PO POMILOSTITVI VRHUNSKEGA ATLETA Bilač obtožuje Nezadovoljna zaradi odnosa nove slovenske politične garniture do športa sta najboljši slovenski atlet Borut Bilač oziroma njegov sponzor Vladimir Slejko najavila odhod v Luksemburg. Da bi izvedeli, koliko je v tem resnice, smo poklicali v Makarsko, kjer je Borut Bilač po »pomilostivvi« IAAF na pripravah. tu, kjer bi mi vrnili mojo me- »To informacijo sem prebrai v SN. Z njo se popolnoma strinjam. To je edini možen odgovor na odnos nove politične oblasti v Sloveniji do vrhunskega športa nasploh. Izjava mojega največjega prijatelja, predsednika AZS Vladimirja Slejka, je na žalost vseh vrhunskih športnikov v Sloveniji resnična in štipendija sedem tisočakov je za športnike najvišjega mednarodnega razreda, v katerem so nosilci kolajn z evropskih in svetovnih prvenstev in olimpijskih iger, milo rečeno ponižujoča.« Končno ste po skoraj enoletnem boju le dokazali svojo nedolžnost v splitskem primeru? »Da, in zaradi tega sem zelo vesel in srečen. Vendar ne bi uspel, če ne bi bilo ob meni Vladimirja Slejka, trenerja Srdana Dordeviča in ljudi s Kliničnega centra, kajti zdravniška služba IAAF le redko prizna napako. To so napravili le v mojem primeru in v primeru Norvežanke Trine Solberg. Evropska atletska zveza mi je poslala opravičilo, istočasno pa me je povabila na A finale Evropskega pokala v Frankfur- Kakšno naključje! Finale pokala pokalnih zmagovalce 15. 5. 91 Rotterdam: finalista španska Barcelona in angl, daljo.« Slišimo, da boste zahtevali primerno odškodnino. »Točno tako. Do nje imam moralno in materialno pravico, ker smo s sponzorji ogromno izgubili. Jaz terjam predvsem moralno, moji sponzorji materialno zadoščenje. Zadevo smo prepustili odvetniku in ga zadolžili, da iztrži čim več, kajti vsi smo pri tem res veliko izgubili.« Kako se pripravljate na novo sezono? »Veliko lažje je, ko vem, da sem čist in lahko povsod tekmujem. Na prvem velikem tekmovanju na prostem, na kvalifikacijah za pokal Hrvaške v Splitu sem v teku na 100 m z rezultatom 10,7 potrdil, da nisem veliko izgubil, saj sem kljub težavam nepretrgoma treniral. Upam, da bom v glavnem delu sezone na ravni lanskega leta, morebiti celo boljši, ker sem »lačen« tekmovanj. Moj glavni cilj je vsekakor svetovno prvenstvo v Tokiu. Upam, da bom z dobrim rezul tatom razveselil vse tiste, ki so v najtežjih časih mojega življe nja verjeli v mojo nedolžnost.« NA VIJAČI NA FINALU Operacija Rotterdam Operacija »Rotterdam« je v policijskih vrstah dobila predznak najvišjega rizika. Nizozemska policija je hitro dobila pomoč na Otoku, v Nemčiji. Španiji, pomoč pa so Osnovni namen je bil: ne dopustiti, da kdorkoli pride ■ v kakršenkoli stik z drugim. Kako? Koliko ljudi j potrebno za nadzor ob prihodu Otočanov? Kako uminn domače razpre teže. ki imajo z lanskega SP v Italiji neporavnane S-SSSrSsSSS SfBfeiSSSEBi ki delujejo po načelu neonacizma, s premišljeno akcijo ooičaiem la^UJEFA ' A "Načrtov in predpostavk ni manjkalo. Mestna rotterdam- z navijaškim šalom. Na parkirnih prostorih ob obali v glavnem le domači avtomobili. Je redke registracije iz Španije in SgTmču^J^na Semtoro bližnji otoček. Dež neusmiljeno pada. Piha močan, hladen veter. Tudi artpKd ,'lmo &ZZL5SJS, p. skr. Nimam posebne naloge! Upam, da bo vse mimo! petarde, steklenke, razne ročaje zastav... Tudi pn vhodih 1 tritm* pregled- Spe,« zgodba poeevlje. Vpnemo «, Doto uro pred začerkvm tekme so ,ribone skorajds in angleškem jeziku obveščajo zbrano o vseh mogočih St “t? » podatek: v mestu in pred stadionom m bilo nemirov. Med samo tekmo športno navijanje. Znano je, da so Španci izgubili, Angleži zmagali. Prvi so takoj zapustili stadion, drugi pa so se še dolgo veselih. Pokal je bil njihov. demih. Tudi zadnja faza »operacije Rotterdam« se je srečno končala. Reporter domače TV je v posebni oddaji po tekmi sporočil gledalcem: »Nogomet je veliko pridobil!« V isti sapi pa je dodal: »Ali se začenja novo obdobje otoških navijačev, ki so angleške klube izključili za pe, sezon. UEFA je storita prav. ko je tekmo visokega rizika pustila Rotterdamu. Z Brusljem 85 in z 39 žrtvami se je začelo temno obdobje evropskega nogometa, ali se z Rotterdamom 91 končuje? Če bi znal odgovoriti, bi zaslužil Nobelovo nagrado za mir!« IZ SKICIRKE Pasma: politik Torej se je iz vsega tega izcimilo, da bo Celju pripadel zadnji dan kongresa. Pomislite; zadnji dan, ko bodo že vsi utrujeni zapuščali prizorišče! Preklemanski močvirniki, spet so ms enkrat prinesli naokoli in bodo pobirali smetano. mi pa ostajamo kot doslej: provinca in še enkrat provinca. Takšne misli se te dni gotovo motajo po glavah kakšnih zavednih Celjanov, tudi tistih, ki niso bolj ali manj direktno v političnem štosu. Pravzaprav pa je Svetovni kongres Slovencev, kakorkoli se bo pač odvijal, Celju, že v njegovi pripravljalni fazi, prinesel te dobre stvari. Intenzivno se je začelo skrbeti za boljšo vizualno podobo mesta. Staro, propadajočo kasarno, v kateri je njega dni služboval tudi Draža Mihailovič in s katero dolgo niso vedeli kaj in kako, bodo končno obnovili. In tudi to, da so se nekatere lokalne vodilne strankarske figure pričele na afekt kregati med sabo. ni nič slabega. Bolje prej kot kasneje ali pa v najslabšem primeru celo nikoli. Kaj drugega ko prepirljivost pa je bistvo m namen politike. Vsaj nase in če bolj natančno pogledamo sleherne. Polihki morajo biti že zaradi same narave svojega početja rojeni, priučeni ah vsaj pretvarjajoči se prepirljive!. Seveda je od njihovih psihofizičnih lastnosti oziroma njihovih genetskih kod odvisno kakšna oblika prepirljivosti jim je lastna; to, kdo se zna kregati na bolj rafiniran način in komur že po nekaj besedah špricnejo pene izza čekanov. A bistvo je vseskozi v tem, da drugim dokazuješ svoj lastni prav. Izcedke svoje lastne pameti, kar je Slovencem še posebno dobro pisano na kožo. Saj poznate tisto o. dveh Slovencih in treh strankah. In zares nobenega razloga ni, da bi bile pri tem naše lokalne politične figure častne izjeme. Zakaj in s kakšnim globljim razlogom pravzaprav? Tako nam lahko postaja iz dneva v dan bolj jasno, da imamo namesto nekakšnih amorfnih bitij v siju idealiziranih rastrov pred sabo popolnoma običajna bitja iz krvi in mesa ter prav tako obdana z vsemi različnostmi, ki jih premore človeška nrav. V dobrem in slabem pomenu. Tako pač gre to. Politiki so pač politiki. Le ena od človeških pasem, kot bi temu dejal Galton Frizza Še dobro, da jih imamo. S Čim pa bi se drugače mali naši mediji? Če ne bi bilo med njimi tiska in kamer bi se še znali neopazno zgristi med seboj na kakšnem zakotnem Kongresu. V. M l. 1 M I I l l) l il ’ i 1,1,/mm.* DOGODKI Gosta zdaj že tradicionalnih Večerov z gosti, ki jih v celjskem Narodnem domu pripravlja Plesni forum Celje, sta bila minuli petek kantavtorja Zoran Predin in Arsen Dedič. Promocija njunega skupnega albuma Priče je pritegnila številne ljubitelje njune muzike. KAKO POSTANEŠ MARJAN MANČEK Nenavadnost humorja BINA ŠTAMPE ŽMAVC Ko sem pred nekaj leti svojemu majhnemu sinu prebirala medvedka Brunda, me je zasačil — kot pač znajo otroci — z nadvse osupljivim vprašanjem: »Kako pa postaneš Marjan Manček?« Seveda nisem znala posebej dobro odgovoriti na tako vprašanje iz zasede. Sem pa ob tem pomislila, kako čudovito znajo otroci postavljati vprašanja, ki zadevajo samo bistvo stvari. Od takrat je minilo nekaj let in medtem sem, tega ne morem tajiti, Marjana Mančka tudi osebno spoznala. Na vprašanje, kako se postane Matjan Manček, pa tudi danes ne vem pravega odgovora. Vem le to, da so nekateri ljudje pač že po duši slikarji, pesniki ali glasbeniki. Ko sem na knjižnem sejmu v Cankarjevem domu prvič srečala Marjana, sem bila kar malce presenečena. Pričakovala sem majhnega, primerno okroglega dobrodušneža — skratka živahno kopijo medvedka Brunda. Marjan Manček pa je nasprotno od tega izrazito visok in izredno vitek! Torej sem ga lahko prepoznala le po prijaznosti in dobrodušnosti. Imela sem srečo, da je hotel ilustrirati mojo pesniško zbirko Čaroznanke. Tako so iz pesmi pognale čudovite Mančkove ilustracije, nova dimenzija in nadgradnja poezije, kar me zmeraj na novo spravi v čudenje. Od 17. do 31. maja razstavlja slikar Marjan Manček v razstavišču Laški dvorec v Laškem. Po otvoritvi sva se z Marjanom vsedla in se pogovarjala. Seveda to ni bil nikakršen intervju. Strinjala sva se, da jaz ne znam spraševati, Marjan pa ni preveč navdušen nad odgovarjanjem. Torej je bil to pogovor za najini duši, če lahko tako rečem. Marjan pravi, da je dobil vabilo za razstavo od organizatorja ZKO in gospoda Jureta Jana. Navdušen je nad prostorsko razsežnostjo galerije, ki mu je omogočila, da je v prvi dvoranici razstavil ilustracije za najmlajše, v srednji novejše ilustracije in ilustracije za višjo stopnjo, v tretji dvoranici pa so avtorski stripi za različne stopnje. V vitrinah pa so razstavljene knjige, nekatere odprte, da lahko obiskovalci presodijo razliko med originalom in tiskom. Sicer pravi Marjan, da ni eden tistih, ki bi jokali zaradi napačne barve, kajti izraža se predvsem s črto, bistvena zanj je perorisba, barva pa je le dopolnilo. Ko ga povprašam o francoski izdaji Majhne zgodbe o ribi velikanki naprej in nazaj pravi: »Knjiga je bila najprej nagrajena na mednarodnem knjižnem sejmu v Beogradu — za likovne podobe. Kmalu zatem je prišla tudi prošnja francoske založbe za izid knjige v francoščini. Res pa je, da sem s to založbo sodeloval že prej, saj so izdali vse tri knjige o Brundu. Želeli so tudi Pedenjpeda, žal samo ilustracije. Seveda pesnik N. Grafenauer ni mogel pristati na to, kajti ilustracije gredo v korak prav s tem tekstom. Brunda so si zaželeli tudi Švedi, vendar bi hoteli imeti serijo desetih zgodb. Ker nisem doma dobil nobenih naročil, da bi serijo nadaljeval, sem nekako odnehal. Morda se bom še kdaj vrnil k Brundu. To je bilo obdobje, ko sem želel nekaj povedati samo s sliko, kajti zame je premalo, da nekaj samo naslikam, ampak moram tudi nekaj povedati — bodisi s sliko ali stripom! V tujini so izšle še knjige v nemškem in slovaškem jeziku: Peter Klepec, Kozlovska sodba, Zrcalce, Mojca Pokraj-culja. V srbohrvaščini pa slikanice Zlata ribica. Zrcalce, Kresna noč. Kozlovska sodba in Mojca Pokrajculja.« Vem, da velja stripu vaša posebna ljubezen in zadnje čase se zanj odpira tudi slovenski prostor (Amalietti recimo). Pa je vaš strip le čisto posebne sorte. »Moj strip je pač namenjen najmlajšim. Kar se tiče mojega odnosa do stripov, pa se moram vrniti nazaj v svoje zgodnje otroštvo. Že v prvih letih osnovne šole sem risal na tak način, da sem pripovedoval v likovni podobi: na eni strani papirja sem narisal sliko, na drugi pa to, kar se je zgodilo pozneje. Pripovedoval sem v slikah. Potem sem odkril odličen stripovski Plavi Vijesnik in s pomočjo tega zagrebškega časnika, ki je objavljal tudi šolo stripa, sem se začel sam poglabljati v likovne skrivnosti.« Potem govoriva o risbi kot osnovi likovne govorice, pa o nujno potrebnem talentu, o tistem božjem daru, brez katerega pač ne gre, ker ti daje sposobnost globokega doživljanja in obenem možnost izraža- nja in komunikacije. »S pomočjo likovne govorice sem lažje komuniciral s svetom in še danes komuniciram na ta način, da povem z risbo! Začel sem s stripom, pozneje s karikaturo in moja ilustracija izhaja pravzaprav iz humornega videnja sveta. S stripom se rad ukvarjam, ker mi je slika premalo in moram dodati še besedo, da lahko gradim zgodbo. Zanima me dramaturgija, gradnja slikovne zgodbe. Znotraj posamezne slike pa me spet zanima zgodba, ki jo želim povedati na humoren, nenavaden način, kajti prav nenavadnost je bistvo humorja! Ta pa mora vsebovati tudi neko resnico o svetu, sicer postane navadna komika brez prave globine. Jaz pa vsakakor hočem izbrskati to globino! Ker sem se toliko ukvarjal s stripom, je bilo skoraj nujno, da sem prišel do animiranega filma.« Prejšnje leto je bil izbran za sodelovanje na svetovnem festivalu kratkega filma na Finskem z risanko za odrasle Na liniji. Bil je to edini jugoslovanski film na tem festivalu in Marjan se pošali, da so zaradi njega dvigali in spuščali jugoslovansko zastavo, da ne bi ponoči zmrznila. Predvajali so ga med 73 izbranimi avtorji od skupno 1000 iz vsega sveta! Pove, da je diplomiral angleščino in zgodovino, in da se je med študijem preživljal z risanjem karikatur, ki jih je objavljal v Delu, Mladini, Pavlihi, drugod po Jugoslaviji in tudi v tujini. Poleti pa je z dvignjenim palcem potoval po Evropi in spet služil potnino z risanjem karikatur, ki jih je prodajal na poti po Skandinaviji in Angliji. Ne samo zase, ampak tudi za prijatelja. Nazadnje mi pove, da je eden od vzrokov zakaj riše, lahko tudi ta, da v nekem trenutku ni imel možnosti, da bi igral bobne. No, glasbo pa ima še zmeraj rad in svojega dela v ateljeju si brez nje sploh predstavljati ne more! Razstava v Laškem dvorcu kar prasketa od humorja. Polna je pritajene nežnosti in kančka grenkobe, ki se skriva za smehom. To je Marjan Manček. Ne zamudite srečanja z njim! Ža konec pa mu iz srca zaže-bm, da bi se v Sloveniji našli pogoji za delo na risanem filmu, kajti zdaj se z risankami ukvarja sam, v svojem ateljeju. RAZSTAVE____________________ Mimetični svet M. Lorenčaka Minilo je skoraj petnajst let, odkar se je celjska publika zadnjikrat srečala z obsežnejšim opusom celjskega umetnika, slikarja, ki izhaja iz prve povojne generacije slovenskih likovnih ustvarjalcev. Da je obisk te razstave bil rekorden v letošnjem letu ni vzrok samo v njegovi priljubljenosti med domačo publiko, temveč tudi v neposrednosti njegovega likovnega izražanja, zazrtega v vizijo realnosti. Milan Lorenčak je študij slikarstva končal leta 1949 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani v razredu prof. Gabrijela Stupice, nato pa je opravil še grafično specialko pri prof. Božidarju Jakcu. Njegovo več kot štiridesetletno ustvarjalno obdobje je bilo vezano vse do leta 1982 na pedagoško delo, v upodabljajoči umetnosti pa razčlenjeno na slikarstvo, grafiko in celo uporabno umetnost. Nedvomno pa je slikarstvo Milanu Lorenčaku prioritetnega pomena, je njegov življenjski impulz, v katerem ohanja vseskozi zvestobo realizmu in osebno obarvani likovni govorici. Lorenčakove slike skozi dolgotrajen razvoj karakterizira tenkočutna dovzetnost za krajinsko razpoloženje in fizično resničnost pojavnih stvari. Stroga tektonska gradnja slike, ki je tako značilna za njegovo slikarstvo, se v akvarelu (z njim se je predstavil na razstavi) sprosti, poteza čopiča razgiba in ujame v mimetičnost naslikane podobe. Izbrana motivika zajema široko področje (pejsaž, portret in tihožitje) in v njej zaznamo odsev spontanega opazovanja sveta in življenja. Milan Lorenčak se ni nikoli vezal na širša likovna dogajanja, ostal je iskreno samosvoj, avtentičen v načinu iskanja in podajanja stvari iz naravnega reda, nevezanega na vsebino predmeta samega. V seriji naslikanih portretov opazimo otipljive in individualne upodobljenčeve karakteristike; v tihožitju prehod od oblikovno trdnejših do svobodneje interpretiranih barvnih zapisov. Milan Lorenčak daje nedvomno prednost pokrajini, veličini narave, katero ujame v trenutku razpoloženja v mrežo barvnih in tenkočutnih potez. Skicioznim pejsažem ne manjka risarske konstrukcije, niti sočnosti barvnih ploskev. Kozjansko, obmorski motivi, Sicilija in Porenje, svet določenega okolja in štimunge, so podobe, ki osvetljujejo preprost odnos slikarja do motiva in hkrati ustvarjajo široko in neposredno komunikativnost ter razpoloženje v odnosu med podobo in gledalcem. MUZIKA JE BIZNIS Če človek v današnjih časih prebira dnevno časopisje, mu je malce težko pisati le o muziki, saj se ritem popularne glasbe v naših krajih iz klasičnih R’n'R ali ACID-Pop obrazcev vse bolj spreminja v tisto, starejšim ljudem dobro znano »ajnc, cvaj, anjc, cvaj«, marš-polko. Ritem je sicer lep, enostaven in gre hitro v uho, le spremljava je malce moteča. S tem mislim na topot vojaških škornjev in pregovorno neubrano petje soldateske. Hkrati se s povsem upravičenim strahom, da ima državljanska vojna podobne lastnosti kot plini, recimo da je bolj di-sperzivne narave, samodejno vsiljuje vprašanje, kakšne koračnice bodo popularne tokrat. Lili Marlen prav gotovo ne. Po šumama i gorama verjetno tudi ne. No ja, si bodo že kaj izmislili, na rešitev verjetno ne bo treba predolgo čakati. In če je jugoslovanska pop glasba že popolnoma zagrezni-la v ceneno politikanstvo, pa v rock sceni še zmeraj sveti drobna luč razuma in potrjuje splošno razširjeno mnenje o in-ternacionalnosti le-te. Na rock koncertih se namreč za enkrat še ne dogajajo izgredi, ki bi imeli korenine v nacionalni nestrpnosti. Za enkrat, pravim, saj nihče ne more predvideti, do kakšnega stadija blaznosti bo jugoslovanska stvarnost na koncu privrela. In konec je zelo zelo blizu. Skinov je pri nas bolj malo in nogometnih navijačev rock prav nič ne zanima, tako da so rock koncerti relativno nacionalno neobremenjeni, odvisno pač od kreativne moči izvajalca. Če namreč nimaš ničesar, kar bi bilo privlačnega za občinstvo, se moraš včasih pač zateči na poceni što-se »z lahnim pridihom patriotizma«. Slednji citat ni izmišljen, avtorja pa ne bom navedel, naj se zamisli sam, doma, med štirimi zidovi. Besedila, ki opevajo rodno grudo, domači prag in hribe zelene, ne sodijo najbolj h rock rifu. Ne trdim, da se legendarne »Slovenija, od kod lepote tvoje« ne bi dalo uglasbiti na dvanajstkratni R’n’R obrazec, sem pa prepričan, da bi bila originalna verzija z Alfijevim glasom tisočkrat bolj poslušljiva kot R’n’R cover. Takšna zadeva bi še najbolj sodila h Co-untry & Western glasbi, temu stilu namreč narodno-domo-Ijubna tematika še zdaleč ni tuja. Sploh pa so narodno zavedne pesmi še zmeraj najbolj vžgale v zborovskih priredbah in sam bog ve, da se zborovsko petje pri nas ne nagiba k izumrtju, pa če ima premier kakšne zasluge pri tem ali ne. Ko je Bora Čorba pred letom ali dvema spesnil tisto znamenito o »bečkih konjušarih«, se je njegov rating med pristaši »poštenega Jugoslovanstva« prav gotovo dvignil, vendar je hkrati povzročil, da so se zamislili tisti od njegovih pristašev, ki so ga cenili kot pesnika ali kaj že pač. Zajemanje trenutnih političnih vetrov v jadro popularnosti namreč zmoti tudi tiste najbolj privržene. Od dobrih tekstopiscev se konec koncev pričakuje določena mera lucidnosti in čim manj posploševanja, kajti le tako lahko kakšno besedilo kljubuje času ali postane kaj več kot hitro minljiv hit. Priznati pa morate, da je omenjena pesem vsaj duhovita, če že nič drugega. Z besedili je zmeraj kakšen križ. Ali so patetična ali pa nezanimiva. Dobrih je res bolj malo. V slovenskem popularnem rocku velja omeniti cinični duet Brecelj-Bele (tudi po prenehanju sodelovanja), pa Zorana Predina iz najboljših časov in nekatere tekste naveze Tomc-Lovšin. Gre seveda za skupine, ki so zaznamovale slovenski rock prostor. Prav gotovo pa obstajajo še kakšna besedila, ki niso nič slabša od izdelkov navedenih avtorjev, a niso prišla do poslušalstva slovenskega mainstream rocka, če ima slednji izraz sploh kakšno težo. Če je za slovensko rock ploščo uspeh že naklada deset-tisoč izvodov, potem se o main-streamu ne da govoriti. Najboljši teksti pa se pregovorno nahajajo na ploščah, ki so svojo pot začele z nakladami kakšnih borih pet tisoč izvodov in bile kasneje ponatisnjene. Če so sploh bile. VIDENO Pet Shop Boys, Zagreb, maja 1991: Če bi mi kdo rekel, da bo koncert dua Pet Shop Boys, ki ga sestavljata Niel Tennant in Chris Lowe eden najbolj značilnih pop dogodkov v začetku 90. let pri nas, bi ga smatral za zgrešenega. Vendar seje pokazalo ravno to: duh popa je v Zagrebu dobil svoje ovekovečenje, ko je skupina v dvodelni dvourni predstavi, ki sta jo postavila na oder in koreografira-la ter inscenirala člana angleškega teatra in baleta ob podpori desetih profesionalnih plesalcev, treh izvrstnih vokalistov, med katerimi je briljirala črnska pevka, dveh instrumentalistov (klaviature, tolkala in kitara) in razkošni sceni, na kateri so se kostumi ter scenogra- Sprehod po ljubljanskih Na razstavi v Narodni galeriji na vabljiv način predstavljajo nastanek freske, tabelne stike m pripravo jajčne tempere ter oljnih barv. V drugem delu razstave so na ogled risbe v različnih tehnikah, z opozorilom, iz kakšnih snovi so 2SSES:I£l=3?-s: Marija Preglja. V Mali galeriji (Moderna galerija) bodo do 16. junija prezentirana dela Romana Opalke. Mestna galerija vabi do 2. junija na ogled slikarske razstave Bruna Gironcolija. V prostorih razstavišča Rihard Jakopič je Galerija zveze društva slovenskih likovnih umetnikov pripravila razstavo »Majski salon«, fija zamejavali za vsako pesem, prikazala ves kičasti blišč tren-dovskega popa na takšen način, da jim lahko celo verjamemo. Čeprav se da ugotoviti tudi določeno mero površnosti in neizdelanosti tega baletnega musicala, jim tega ne morem zameriti, saj je bil pop vedno ravno takšen in to ga je delalo drugačnega od t. i. visokih umetnosti. Prisotni pa so še preko izvrstnega ozvočenja in light shovva, ob katerih so njihovi hiti iz celotnega obdobja (od prvih do zadnjih izdelkov) zveneli fascinantno, dobili svojo porcijo, da ni bila pretirana izjava Niela Tennanta na koncu, da je to bil njihov najuspešnejši nastop na dosedanji svetovni turneji. LES THUGS, BABY ZDRAVO, 13. 5., KUD F. P., Ljubljana »Edini francoski ljubljenci Johna Peela«, skupina, ki izdaja plošče pri založbah SUB POP in Alternative Tentacles, so odžagali še kar prijetno, vendar ne preveč vzburljivo reminiscenco na stare dobre Punk čase. Odlično uigrani, z nekaj dobrimi komadi, a skoraj res samo to. Daleč od tega, da bi bili slabi, toda Snuff počno to mnogo bolje. Baby Zdravo, ki so nastopili kot predskupina, igrajo čvrst in svež HC, kar jih dviguje daleč od sivega povprečja, v katerem se utaplja naša HČ scena. Bad Brains so opazni le kot bela lisa v glasbenem spominu. Originalno in samozavestno. Baby Bravo. TAD, 16. 5., Cafe Pl, Graz (A) Tokrat ni bilo skakanja sto-petdesetkilogramskega mon-struma po doru, ker je imel ubogi Ted gripo in je komajda, a vendar izdržal triinpetdeset-minutni nastop (za štoparico je stal P. M.). Kljub temu žalostnemu dejstvu pa smo slišali motorne žage, grmenje krošenj stoletnih dreves in udarce gigantskih debel ob tla. Že bobni po novem sedi bivši bobnar Rapemanov, feedback pa je še zmeraj najlepša glasba na svetu. TAD so prva liga! LOKALISTI GOTTSCHEE, Malo resnice, 7”, Front ROCK Gottsche so za razliko od svojih vinilnih soborcev Mama Dolores stilsko še v razvojni fazi, kar nekako se ne morejo odločiti, kam bi usmerili energijo, katere jim ne manjka. Punk korenine in fasciniranost z metalom sta sicer dovolj močna potenciala za zanimiv cros-sover, ki pa fantom polzi iz prijema predvsem zaradi preveč očitnih menjav stila. Kljub vsemu pa je plošča zanimiv kos vinila. Kvaliteta posnetkov in produkcija sta več kot dobri. Ploščo lahko naročite na naslov: Front ROCK p.p. 48, 6200 Maribor KONCERTI V Hmezadovi dvorani v Žalcu se bo 25. 5. dogajal četrti »FUCK OFF COMMERCIAL FESTIVAL«. Na festivalu, ki ga organizira žalska LDS bodo nastopili: ANESTHESIA iz Zagreba, PRAGWALD iz Prebolda, XENOPHOBIA iz Slovenj Gradca, BLOOD-BATH iz Beograda in EPIDE-MIC ZONE iz Žalca. Kot posebni gostje bodo nastopili HOLY MOSES iz Nemčije. Očitno je organizatorjem uspe- D-S100 Aocber, HOLY MOSES 25. 5. V ŽALCU! 2. THE BUTTHOLE SUR-FERS-Pioughd 3. KLF-The White Room 4. THE FARM-Spartacus 5. CARTER TUSM-30 So-mething ZDA (Billboard)-singli 1. WILSON PHILLIPS-Yo-u’re In Love 2. AMY GRANT-Baby Baby 3. LONDONBEAT-Fve Been Thinking About You 4. TARA KEMP-Hold On Tight 5. ROXETTE-Joyride ZDA (Billboard)-albuini L MARIAH CAREY-Mariah Carey 2. C & C MUSIČ FACTORY-Gonna Make You Sweat 3. WILSON PHILIPS-Wilson Phillips 4. REM-Out Of Time 5. THE BLACK CROVVES-Shake Your Money Maker RAP obeti 1. TERMINATOR X-In The Walley Of The Jeep Beets 2. SON OF BAZERK-Bazerk Bazerk Bazerk 3. DE LA SOUL-De La Soul Is Dead 4. THE BLACK SHEEP-A Wolf In A Sheep’s Clothing 5. GANG STAR-Credit Is Due lo pripraviti zanimivo fešto, ki bo verjetno privabila trešerje in druge iz vse Slovenije. Pričetek koncerta bo ob 20. uri, bendi )a bodo nastopili po enakem ti. Vstopnice bodo v predprodaji po 150 din. Kupite jih lahko v prodajalni Booscool v Žalcu. Devetega junija (9. 6.) pa bodo v Ljubljani nastopili SNUFF, vodilni angleški neo-punk rockerji, ki si jih je slovensko občinstvo že zapomnilo na odličnem koncertu, ki so ga v KUD F. P. odigrali lani. Za tiste, ki jih ne poznajo, le tole: Če hočete slišati The Who, Hendrixa, Samantho Fox ali pa Tiffanny v pravi šus verziji, potem so SNUFF kot nalašč za vas! Če pa vas zanimajo bolj pop zadeve, boste morali malce dlje, v Miinchen namreč. 22. 5. v Theatterfabrik nastopijo THE FALL, v Circus Crone bo istega dne igral LENNY KRA-VITZ, 27. 5. na istem mestu FRONT 242, spet v Theaterfa-brik 28. 5. 808 STATE, dan pozneje EMF, 30. 5. pa THE WAILERS. TAD: Kitarist z motorno žago v naročju. NOVICE CARTER TUSM angleški duo, ki je pred nedavnim gostoval tudi pri nas, točneje v Mariboru, je podpisal mega pogodbo z založbo Čhrysalis. The BUZZCOCKS so po desetih letih vinilnega molka izdali novo ploščo. Gre za EP s štirimi pesmimi. Imenuje se »Alive Tonight«. ICE T, naj večji džek med ra-perji, je izdal video kaseto z intervjuji in živimi točkami, posneto med zadnjimi nastopi v Evropi in Ameriki. Kaseta nosi naslov »The Iceberg Video«. REKLI SO Gary Numan: »Sem velika kapitalistična svinja. Pa kaj?!« Peter Peret: »Uživanje drog je najbolj zabavna zadeva za dve leti. Po tem času postane najbolj dolgočasno življenje kot si ga lahko omisliš.« LESTVE Velika Britanija-singli L MADONNA-Rescue Me 2. JAMES-Sit Down 3. CHESNEY HAWKES-The One And The Only 4. THE WATERBOYS-The Whole Of The Moon 5. THE NVONDER STUFF-Size Of A Cow Velika Britanija-albumi 1. EURYTHMICS-Greatest Hits 2. SIMPLE MINDS-Real Life 3. THE ROLLING STONES-Flashpoint 4. ROXETTE-Joyride 5. ROD STEWART-Vaga-bond Heart ZA VEDNO Z NAMI Pred 5. leti GEORGE MICHAELA Different Corner Pred 10. leti STARSOUND-Stars On 45 Pred 15. leti ABBA-Fernando Pred 20. leti THE ROLLING STONES-Brovvn Sugar Pred 25. leti MANFRED MANN-Pretty Flamingo CARTER TUSM: »Biznis je biznis!« TV Velika Britanija-neodvisni »jn« singli Tatovi mila 1. THE BOO RADLEYS- »OUT« Every Heaven Neumne opoldanske pro- 2. THE SHAMEN-Hyperreal gramske luknje 3. INSPIRAL CARPETS-Ca-ravan 4. CHAPTERHOUSE-Pearl 5. REVOLTING COCKS-Be-ers, Steers And Oueers Velika Britanija-neodvisni albumi Biti lepo in dostojno oblečen 1. KITCHENS OF DISTINC- med huligani, barabami in ci-TION-Stranee Free World parni. LES THUGS TREND KALKULATOR Osamosvojitev po avtomobilsko Vsi sc radi vozimo. Če se le da, to počenjamo na čim cenejši način, s čim cenejšimi avtomobil,. Praviloma pa vsak kupljeni avtomobil (bodisi nov ah rabljen) krepko preplačamo. Zgodbic o državnem »ijubljenčku«,pooseblje- iracionalne cene vozil na domačem trgu J^Tmo triZTTmam l^šTelLfn^Z^lMV (Nrn), CIMOS (Kp) in TAM (Mb) Prvi'dve sta v bistvu g™ skim Fiatom, v k fr /e bd dZnekZnere pnmoranlsledZe ZZZ^JčTmiZZoZt 't tej logiki bomo tudi v samostojni Sloveniji plačevali še višje carine na uvoz vozil če bo ta sploh dovoljen, domača vozila pa kupoval, za med. Problem ,e težko obvladljiv in brez korenitega preš,ruk- rsis SJf, in prodate vozil Povsem drugače pa ugleda, če sc zgoraj sestavljen, avtomobili, pač pa samo določeni deli, ‘npr. wmwmm ‘~3§s::zif L Š treba zanj varčevati v nedogled, kar je že nekoliko pove-zmo s standardom prebivalstva, Carinske dajatve bi bde ob 'ecafoi ^e^ve^jetm^nih^rm bi^branifplačati ^ ^ SEJMARJEM SE ODPIM Politiko zamenjuje podjetništvo Pomladanski sejmi v Celju so uspeli, čeprav še nimajo tradicije, kakršno ima jesenski Mednarodni obrtni sejem v Celju. Pritegnili so 36 tisoč obiskovalcev in postali nekakšen družinski sejem, so menili na tiskovni konferenci ob zaključku sejmov v ponedeljek Ernest Marguč, Vlado Podhostnik in Ernest Draš. Predvsem je zanimiva trditev Ernesta Draša, predsednika obrtne zbornice Slovenije, da so imeli nekoč ob organiziranju obrtnikov in sejmov težave s politiki, zdaj pa se oblast morda celo premalo zaveda pomembnosti tega segmenta gospodarstva - ali pa ob preobilici težav nima časa zanj. Kljub temu so organizatorji s sejmom zadovoljni, z njim pa tudi večina razstavljalcev, kar je za te čase kar malce presenetljivo. Prihodnje leto bodo pomladanske sejme še razširili, seveda pa bo tudi občina Celje, če ne želi te prireditve izgubiti, morala malce več posluha in pozornosti posvetiti urejanju infrastrukture v času sejmov in sicer. Organizatorji se seveda zavedajo, da bodo morali te naložbe tudi financirati. Sicer pa se te dni že počasi izteka prijavni rok za jesenski Mednarodni obrtni sejem in zaenkrat kaže, da bo tradicionalno uspešen. Nanj si prizadevajo privabiti tudi obrt iz regij, ki so vključene v skupnost Alpe Jadran. MARAND OSVAJA SLOVENIJO Hvala, Borland Predstavniška firma Marand, ki pri nas zastopa ameriško softvvearsko hišo Boriand, je prejšnji teden v Cankarjevem domu v Ljubljani predstavila predstavitev javnosti. Pravzaprav je v zadnjih mesecih Borland vse bolj tudi v Slovenji, saj so se svojega resnejšega prodora na naše računalniško tržišče lotili s propagandno akcijo Hvala Boriand, v kateri omogočajo bistveno cenejši nakup programske opreme. ZAKAJ BI NAS MORALO BITI 2 MILIJONA Katastrofa Prejšnji teden so bili objavljeni prvi rezultati letošnjega popisa prebivalstva v Sloveniji. Mediji so novico posredovali v javnost v povezavi s številko 2 milijona. Evforične ugotovitve, koliko nas je bilo ob vsakem dosedanjem popisu, imajo svojo zgodovino. Je to dosežek, ki ga navajamo v športno-komentatorskem duhu, ali ponos majhnega naroda, ki bi želel biti številčnejši? Čeprav so statistiki na podlagi prejšnih popisov napovedovali več kot 2 milijona prebivalcev v Sloveniji ob letošnjem popisu, se je trend rasti prvič po vojni verjetno obrnil v nasprotno smer. Absurdnost stremljenja po številčnosti, je značilna tako za staro kot novo oblast. Prva je, z motivom produkcije delavskega (vladajočega) razreda in hkratnem emancipiranju žensk (delavskega razreda) ter široki liberalizaciji splava, uvažala delavski razred od drugod. Druga (predvsem prevladujoči, konservativni del) želi vzpostaviti razpoznavne družbene odnose že v družini, z ločitvijo bioreproduk-cijskega (ženske — rojevanje in vzgoja otrok) in ekonomsko-repro-dukcijskega odnosa (moški - vzdržuje družino in odloča), kar naj bi se pričelo že z vzpodbujanjem večje rodnosti žensk. Pozablja pa se, da je predpogoj za to veliko večja ekonomska stabilnost družin kot jo imajo v današnjih časih. Zato pri podatku o tem koliko nas je povprečen zaposleni prebivalec ue bi smel razmišljati kot o nekakšnem dosežku. Če naj bi ženske pretežno ostale doma, bi število zaposlenih padlo pod 400.000, kar bi pomenilo, da bi vsak zaposleni moški preživljal več kot 4 ostale člane družine. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so današnji procesi prestrukturiranja gospodarstva danes usmerjeni predvsem na industrijo s pretežno moško populacijo. Vendar se izgub delovnih mest ne da tako enostavno nadomestiti kot si nekateri predstavljajo. Miselnost, da je potrebno spremeniti nekaj zakonov, čakati, da stara struktura industrije enostavno razpade, obenem pa kazati prazne žepe, je milo rečeno neodgovorna. Sicer po občinah spremljajo spremembe števila zaposlenih in števila brezposelnih, resnejše obravnavanje pa bi zahtevalo podatke o številu, strukturi in opremljenosti delovnih mest. ne samo ljudi. Akcija financiranja 1000 delovnih mest je ob 63.000 brezposelnih pesek v oči. Povprečno opremljeno delovno mesto in usposobitev človeka zanj v tujini stane 250.000 DEM. Ob tem ko naj bi z 8 mio DEM, v celoletni akciji odprli 1000 delovnih mest. jih mesečno izgubimo najmanj 3000. Zato bi bilo 2 milijona prebivalcev za Slovenijo katastrofa. ŠTEVILO VSEH IN ZAPOSLENIH PREBIVALCEV SLOVENIJE 2200 2100 2000 1900 1800 1700 1600-i- 1500 1400 1300 1200 1100 1000 900 800 700 600 500 400 tisoč prebivalcev lili 1961 89 91 2oqi ' prebivalci-podatki zaposleni prebivalci-napovedi Sejemske nagrade Zlata zibka in znak Celeia Podelitev priznanj razstavljalcem je na celjskih sejemskih manifestacijah že ukoreninjena tradicija. Najdaljšo, kar 15-letno tradicijo med Pomladanskimi obrtnimi sejmi ima sejem VSE ZA OTROKA. Zato najprej omenimo imena dobitnikov najvišjega tovrstnega priznananja ZLATA ZIBKA. Dobili so ga: ZAVOD ZA ŠOLSTVO - skupina za razredni pouk in sicer za razstavljena didaktična sredstva, namenjena igri in vzgojnoizobraževal-nemu procesu, predvsem utrjevanju in urjenju učne snovi pri matematiki, slovenskem jeziku in spoznavanju narave in družbe; KARO PROGRAM, Mizarstvo Slavko Kranjc iz Vitanja, za zdravo pohištvo, izdelano iz masivnega lesa, ki ima to prednost, da raste z otrokom in mu ponuja možnost, da si z njim lahko sam ureja prostor. Tretji dobitnik ZLATE ZIBKE pa je VZGOJ-NOVARSTVENI ZAVOD ANICE ČERNEJEVE iz Celja za kotiček: Otroško stanovanje in še kaj, ki bo prispeval k oblikovanju vrtca po meri otrok. Na vseh sejmih v Celju prireditelj podeljuje tudi posebne znake CELEIA kot priznanje za kokovostne prikaze. Letos so strokovne komisije določile naslednje nagrajence: Vse za otroka Zlati znak »CELEIA« prejme AJA d.o.o. Maribor, za pestro predstavitev zavitkov za novorojenčke. Srebrni znak »CELEIA« dobi Zavod za socialno medicino in higieno Celje za predstavitev priprav ob morebitnih nesrečah. Bronasti znak »CELEIA« pa dobi Medžimurska trikotaža Čakovec za predstavitev oblačil za otroke in lutke. Avto in vzdrževanje Zlati znak »CELEIA« dobi Alva d.o.o. Ljubljana, Alojz Vončina, za sodoben program garažno servisne testne opreme. Srebrni znak »CELEIA« je podeljen Renault servisu Levec za celovito ponudbo od nakupa do popolnega servisiranja avtomobilov. Bronasti znak »CELEIA« pa je dobil Spekter d.o.o, Drago Pirh iz Žalca za predstavitev nove in sodobne opreme za avtoličarske in avtokleparske delavnice. BIO 91 Zlati znak »CELEIA« si je prislužil: ABC Pomurka - Gogičko d.o.o. iz Murske Sobote za prizadevanje pri pridelavi živil na ekološko ustreznejši način. Srebrni znak »CELEIA« prejme Abri d.o.o. iz Tržiča za proizvodni program »Glina« zdravil, predstavljen na kakovosten marketinški način. In še bronasti znak »CELEIA« s tega sejemskega področja — dobila ga je Zeliščna lekarna »Matik« iz Ljubljane za proizvodni program »Stiski izviri« predstavljen na lepo oblikovanem in aranžiranem razstavnem prostoru. Novosti za trgovino AIpos - Industrija kovinskih izdelkov Šentjur je dobila zlati znak »CELEIA« za kompleksno in široko ponudbo kakovostne, izjemno praktične trgovinske orpeme. Srebrni znak »CELEIA« je dobila Ultra Trade d.o.o. iz Kamnika za izjemen design trgovinske opreme, zlasti samostojnih regalov z mrežami. Uniš Elkos Inženiring d.o.o. iz Ljubljane pa je dobil bronasti znak »CELEIA« za nadzorovalno — varovalne video sisteme in sodobne, specifičnim potrebam naročnikov prilagojene blagajniške prodajne sisteme. Človek in prosti čas Po sklepu komisije so podelili samo bronasti znak »CELEIA«, ki ga je dobii Franci Lušina iz Škofje Loke za izdelavo večnamenskega avtomobilskega nosilca za potrebe rekreativcev, vrhunskih športnikov, dopustnikov in vsakdanjo rabo (prevoz smuči, koles in drugega tovora). KITAJSKA IZVOZNA SKRIVNOST Zaporniki delajo Raziskovalci Business We-eka so okrili, da izdelke, ki jih Kitajska izvaža, izdelujejo v zaporih. Na Kitajskem uporabljajo delovno silo iz kazenskih kampov in zaporov za izdelavo izdelkov, ki so namenjeni predvsem v Ameriko, Nemčijo in Japonsko. Raziskovalci so na osnovi zaupnih dokumentov State De-partmenta (Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve) in pogovorov s poslovneži iz Amerike in Hongkonga izvedeli, da je uporaba zaporniške delovne sile del ekonomskega plana Kitajske. Iz dokumentov je bilo razvidno, da z izvozom izdelkov izdelanih v zaporih, Kitajci zaslužijo okoli 100 milijonov dolarjev na leto. Kitajska ima zaposlenih 10 milijonov zapornikov. V provinci Guangdong imajo kar 133 zaporov-tovarn. Zaporniki delajo 15 ur na dan. Ne prejemajo skoraj nobenega plačila. Izdelujejo vse od vezalk do delov za računalnike. Dobički neplačanih zapornikov gredo v žepe zaporniških uradnikov ali v blagajne državnih tovarn. V provinci Jiangsu so z izvo- zom izdelkov iz zaporov leta 1987 zaslužili 18 milijonov dolarjev. Od takrat naprej je vse bolj naraščalo povpraševanje po zaporniških delavcih. S podporo Deng Xiaopinga pa so zapori postali prava podjetja. Zanimivo je tudi to, da so delavci v večini politični zaporniki. Zaprti so bili pod obtožbo, da so kontrarevolucionarji. Nimajo nobenega upanja za pošteno sojenje ali pritožbo. Iz zapora pa so spuščeni, ko se paznikom zdi, daje njihovo obnašanje zadovoljivo. Vendar jim niti takrat svoboda ni zagotovljena. Vsi izpuščeni zaporniki morajo namreč po izpustitvi še naprej delati v zaporniških delavnicah. Ameriški raziskovalci želijo odkriti katero blago prihaja iz zaporov, vendar je to zelo težko. Državne in zaporniške tovarne imajo namreč dogovor, da izdelujejo identične izdelke. Uvozniki pa tudi ne poslujejo direktno s kitajskimi partnerji. Ponavadi najamejo trgovske agente iz Hongkonga, ki poslujejo s kitajskimi dobavitelji. Tem pa je zelo težko dokazati, da dobavljajo blago, ki je bilo izdelano v zaporih. Posamezne družbe, ki jim je uspelo izvedeti od kod prihaja blago, so takoj prekinile vse poslovne zveze. Podobno je storil tudi direktor Volva. Kmalu po pokolu na Tianan-menskem trgu je dobil pismo s Kitajske. Ponujali so mu večje število kriminalcev z delovnimi izkušnjami, kot poceni delovno silo, če bi Volvo bil pripravljen zgraditi tovarno na Kitajskem. »Bil sem šokiran,« pravi direktor za zunanjo trgovino Hans Rentsrom. »Slišalo se je kot, da mi ponujajo sužnje.« Posla niso sklenili. Takšnih predsodkov pa nimajo Japonci. Lansko leto so tri japonske tovarne Nihon To-kushu Denki Kogyo, Fukushin in Honshu podpisale pogodbe z delovnim kampom Wanijia v kitajskem severnem mestu Harbin. Predstavniki Fukushi-na pravijo, da bodo na Kitajskem kupovali copate in podobne izdelke, ki bodo namenjeni na japonski trg. Japonske in tajvanske družbe pa tudi že vlagajo v razvoj zaporniških podjetij, zaradi nizkih proizvodnih stroškov, ki jih bodo v teh podjetjih imeli. NAŠA AKCIJ, »NOVA DOBA« TOPLI VODNI HLAPI KORALNI OTOK IGLAVEC LUKA V IZRAELU D STARO- DAVNA ARABSKA DRŽAVA |B O 100 KOPNO V MORJU SLOV. PESNICA (VIDA) JEZERO NA FINSKEM BRANISLAV NUŠIČ SLOVENSKA POKRAJINA NA MADŽARSKEM CEDILO ZAPOREDJE STRELOV — PUNTAR EVROPSKA REKA UBITI EGIPT. PREDSEDNIK ARABSKI KNEZ REKA V BOSNI VELIKI FR. PISATELJ (EMILE) RANO- CELNIK TRŽAŠKI PISATELJ (ITAL0) NAMIZNO PREGRI- NJALO VINSKA POSODA SOLI DUŠIKOVE KISLINE DEL VOZA PTIČ REKVIZIT LETALCEV NAGIB ZVEZDA V ORLU GORSKA CESTNA VIJUGA »NOVA DOBA« INDIJSKI FILOZOF. SISTEM RIMSKI POZDRAV • OBRTNIK PRECIZNE STROKE EP KANIBALKA IBSENOVA DRAMA OS. ZAIMEK JEZIK BUDISTOV NA CEJLONU LETOVIŠČE V ČRNI GORI ŽLEBIČ V DOGAH BRODNIK V GR. PODZEMLJU POTOMEC KRIŽANKA FRANCI PAVŠER Nagradna križanka 100 brezposelnih__________________________ 1. nagrada: štirimesečna naročnina Nove dobe 2. nagrada: trimesečna naročnina Nove dobe 3. nagrada dvomesečna naročnina Nove dobe 4. nagrada: enomesečna naročnina Nove dobe Ljudske modrosti Nagrajenci nagradne križanke: Strokovnjaki za prehrano so skušali ugotoviti, v kolikšni meri držijo stare ljudske modrosti, kot »rdeče vino hrani, belo vino suši« ali »špinača je dobra za kri« itd. Rezultati so taki: • Na vino smemo piti pivo, na pivo vina ne -to je nesmisel, saj je popolnoma vseeno, kaj po vrstnem redu pijemo. • Pivo utruja. Drži. Hmelj v pivu deluje kot rahlo pomirjevalo. Dodatni alkohol povzroča zaspanost. • Sir obremenjuje želodec. Res je. Sir je težko prebavljivo živilo in obleži dolgo v želodcu. Dokler želodec dela, imamo občutek, da je poln. • Bolje, ko da si čistimo zobe s pasto, je, da pojemo jabolko. Tega raje ne delajte. Sadni sladkor pospešuje karies. • Čokolada zapira. Da, razen tega ne vsebuje nobenih ba- lastnih snovi in ne vzdraži črevesja. • Dobro zgrizeno je napol prebavljeno. Resje. • Želodec potrebuje enkrat dnevno topel obrok. Ne, ni nujno. • Špinača je zdrava za kri. Ni res. Železo v špinači precenjujejo. Veliko več ga je v leči, belem fižolu in grahu. Kava ne škoduje ženskam Ugotovitve nemškega ministrstva za zdravstvo kažejo, da ženskam ne škoduje kava. najsi jo pijejo za zajtrk ali v popoldanskem času, moški pa naj ra- je ne pretiravajo. Znanstveniki so namreč pri 800 ženskah in moških raziskovali, ali je kava škodljiva za srce. Pri ženskah niso mogli zaznati nobene po- vezave, tudi po petih skodelicah dnevno ne. Zato pa se je pri moških očitno povečala maščoba v krvi. Veliko holesterola v krvi povzroča seveda poapnenje žil, kar lahko ima za posledico infarkt. Skodelica kave dnevno poveča maščobo v krvi za 1,2 mg v dl, pri več skodelicah se vrednost poveča za 4,2 mg/dl (normalna količina je od 200 do 220 mg/dl). Zakaj ženske bolje prenašajo kavo kot moški, je še uganka. Najbrž igrajo pri tem odločilno vlogo hormoni. 1. torba in majica Turistične agencije SLO VENU ATUR1ST — Frančišek Bolka, Tugomerjeva 2/ 51, 61000 Ljubljana 2. 1 x nega obraza v Beauty centru v Zdravilišču Rogaška Slatina - Majda Konda, Iršičeva 6, 63000 Celje 3. polletna naročnina Nove dobe - Ljudmila Hrastnik, Rimska ul. 5, 61380 Cerknica 4. četrtletna naročnina Nove dobe - Silva Koklič, Klajnškova 4, 63000 Celje Konec s kajenjem »Kajenje ogroža vaše zdravje«. Kakih 25 milijonov nemških kadilcev lahko ta stavek vsak dan prebere na cigaretnih škatlah. Vsak drugi kadilec bi najraje opustil kajenje, vendar je največkrat strast močnejša od svaril. Za vse, ki bi se radi odvadili nevarne razvade, je tu nekaj najbolj učinkovitih metod. Takojšnja prekinitev kajenja temelji predvsem na volji. Kajenje morate popolnoma opustiti od danes na jutri. Kakih 90 odstotkov vseh bivših kadilcev, ki so to zmogli brez tuje 'pomoči.je hvaležnih tej metodi. Nikotinski obliž je lahko dobra pomoč v prvi fazi odvajanja. Organizmu dovaja nikotin, ne da bi moral kadilec inhalirati strupen dim. Obliž uporabljajo tri tedne (žal ga pri nas ni, v Nemčiji stane 150 DEM). Nadomestek os tudi Josto cigarete - plastične cevke z vonjem po tobaku (da ima človek pač nekaj v rokah in ustih, pri nas jih žal tudi ni). Če to ne zaleže, lahko kadilci poskusijo s tečajem za odvajanje kajenja. Tu je možna petdnevna McFarlandova metoda — v tem času se skupinsko odvadi kajenja od 20 do 120 kadilcev. Druga metoda je desettedensko odvajanje, posebej uspešna je akupunktura in hipnoza. Mnogi kadilci se bojijo, da se bodo po prenehanju kajenja zredili. To je res, kajti nekadilec porabi za presnovo do 12 odstotkov več kalorij kot nekadilec. Pri nenadni prekinitvi kajenja se te kalorije pretvarjajo v maščobo. Pomaga samo to, da bivši kadilci manj jedo (do 200 kalorij dnevno) in se več gibljejo (20 minut vsak dan). JE ČIST.ZLAT,ČISTEJŠEGA ŠE NISMO IMELI V pomoč Svetovnemu slovenskemu kongresu - Konferenci za Slovenijo - je podjetje Eurotrade uvozilo medaljon posvečen Svetovnemu slovenskemu kongresu, ki ga je proizvedla avstrijska kovnica Rakku. Težek je 7,36 g, od tega je 4,97 g zlata čistine 986/000 in 2,39 g srebra, čistine 969/000. Vsekakor vsem tistim, ki bi radi pomagali Svetovnemu slovenskemu kongresu priporočamo nakup izredno lepo oblikovanega medaljona, ki ima tako simbolno kot tržno vrednost. Vsi strokovnjaki in poznavalci se strinjamo, da je "slovenski tolar" mojstrsko izdelan in da je cena glede na majhno serijo primerna. Kupili si bomo torej dober in lep spomin, hkrati pa pomagali pri organizaciji enega največjih slovenskih "podjetij" sploh: organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa. AVTOMOBILI ŠKODO 120 LS, letnik 1978, registrirano do 2/92, ugodno prodam. Marjan Pasar, Pot v Konjsko 24, Vojnik 126 P, letnik 1979, neregistriran, v voznem stanju, ugodno prodam. Milena Sitar, Pristava 5 a, Vojnik (ogled po 15. uri) MERCEDES 230 S, letnik 1976, prevoženih 160.000 km, prodam za 9.000 DEM. Tel.: (063) 37-237 126 P, letnik 7/87, prevoženih 31.000 km, prodam. Tel.: (063) 316-186 (dopoldne) ZASTAVO 101, starejši letnik, ohranjeno in registrirano, prodam ali menjam. Tel.: (063) 39-584 ZASTAVO 101, Skala 55, letnik 8/89, prodam za 8.500 DEM. Tel.: (063) 781-058 SAMARO 1300 S/5, letnik 1990, črne barve, dodatno opremljeno, prodam za 12.000 DEM. Rudi Užmah, Trnovlje 117 a, Celje DVANO, letnik 1977, generalno obnovljeno 1989. leta, registrirano do 19.. 7.1991, prodam za 1.300 DEM. Tel.: (063) 755-084 (od 14. do 18. ure) SAAB 99, odlično ohranjen, tehnično brezhiben, ugodno prodam. Tel.: (063) 39-663 ZASTAVO 101, ugodno prodam. V račun vzamem tudi 126 P. Zdravko Rudel, Babno 24, Celje R 4 GTE, letnik 12/84, registriran (prvič) leta 1985, prodam. Jakov Pranjič, Kol. Graben 2, Radeče, Tel.: (0601) 81-694 VUGO 45, letnik 1990, kot nov, prodam. Plačilo je možno tudi s kreditom. Tel.: (063) 778-144 CX 20, Ralfex, letnik 1981, registriran do 29. 6. 1991, karavan, povišana streha, 6 mesecev stare gume, obnovljena mašina in hidravlika, 129.000 prevoženih kilometrov, z avtoradiom in zvočniki, prodam za 6.000 DEM. Tel.: (064) 327-347 KADETT LS 1,2, letnik 1986. prevoženih 70.000 km, z dodatno opremo in Mini 1000, prva registracija leta 1976, registriran do aprila 1992, prodam. Cena ugodna! Tel.: (063) 28-558 (po 16. uri) 126 P, letnik 1987, prevoženih 22.000 km, registriran do avgusta, prodam. Tel.: (o63) 21-443 Pungartnik, ali Bukovžlak 92, Teharje OSTALO UPOKOJENCU NUDIM DOM v samotni hiši na deželi. Informacije samo pisno. Jožefa Koren, Čopova 25, Celje INŠTRUIRAM MATEMATIKO, fiziko, angleščino, prevajam strokovno angleško literaturo. Tel.: (063) 37-315 RAČUNALNIK SCHNE- IDER CPC 6128, z monitorjem in diskom, zelo ugodno prodam. Aleš Lesnika, Ipavčeva 49, Šentjur/Celje MOTOR ZA AUDI 80, 75 KS, 1.600 ccm, in menjalnik za Golf »D», 5 prestav, prodam. Tel.: (062) 771-262 ČOLN MEASTRAL 18, motor Tomos 4, prodam za 10.000,00din.Tel.: (063)25-393 GLASBENI STOLP Samsung, star 6 mesecev (dig. tuner, dvojni kasetofon, CD — player, dva zvočnika, daljinsko voden), nujno prodam za 750 DEM. Tel.: (063) 857-157 INŠTRUIRAM MATEMATIKO za sprejemni izpit v srednjo šolo. Tel.: (063) 701-337 MOŠKO KOLO MAESTRAL in otroško kolo BMX z dodatno opremo, za starost T—10 let, rabljena eno sezono, ugodno prodam. Tel.: (063) 34-252 AVTOMATIK, rdeče barve, letnik 3/88, prodam za 400 DEM — v dinarski protivrednosti ali zamenjam za ATX, spačka, glasbeni stolp - z doplačilom. Tel.: (063) 772-035 (po 20. uri), Samo VEČJO PARCELO s starejšo hišo ali vikendom, v Dobrni, kupim. Tel.: (063) 854-905 ŽENSKO KOLO, staro 3 leta, starejši šivalni stroj — Bagat, rabljen regal za dnevno sobo in 1 leto star nerabljen hladilnik Gorenje, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: (063) 37-052 r OOOCOGOS&sccoco^oc<50G<&oe***~t+*********r*++*r*+++*++**HHf**++***+*+****+*******t*++++r** ***+*** POMLAD NA GOLOVCU - POMLAD NA GOLOVCU - POMLAD NA GOLOVCU KEGLJIŠČE: od 14. do 22. ure DVORANA C, D, TENIS IGRIŠČA: od 8. do 25. ure DVORANA A (glavna dvorana): od 8. do 22. ure PEŠČENA TENIS IGRIŠČA: od 8. do 21. ure V DOPOLDANSKEM ČASU od 8. do 13. ure 50% popusta VSE INFORMACIJE IN REZERVACIJE PO TELEFONU (063) 33-233 int. 32 in 25 VIDIMO SE NA GOLOVCU POMLAD NA GOLOVCU - POMLAD NA GOLOVCU - POMLAD NA GOLOVCU ocooococoococoocoocooooc Savinjski magazin Zalee Petrovče 100, 63301 Petrovče, tel (063) 776-394 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO PRESELILI SVOJO PRODAJALNO IZ ŽALCA V PETROVČE, KJER BOMO ŠE NAPREJ SKRBELI, DA BO VAŠA MIZA POCENI, A BOGATO ZALOŽENA IZKORISTITE DISKONTNI POPUST ZA SVEŽE MESO IN MESNE IZDELKE ign~ DO 10% NOVO i c**«!^*'*-*-* ****+*****++**++++f+j+*&+**+r**e**+fr**r+*++*+++*++** SP MiEKX Trgovsko podjetje v družbeni lastnini JELŠA Šmarje pri Jelšah BLIŽA SE ZAČETEK NOVEGA ŠOLSKEGA LETA, ZA NAKUP ŠOLSKIH POTREBŠČIN IN KNJIG PA LAHKO POSKRBITE ŽE SEDAJ! ZA VAŠE OTROKE SMO POSKRBELI V NAŠIH POSLOVALNICAH - PAPIRNICA Rogaška Slatina - TEKSTIL Šmarje pri Jelšah PRIPOROČAMO PA SE TUDI ZA OBISK NOVE POSLOVNE ENOTE MARKET TOPLICE PODČETRTEK KJER VAM BO NA VOLJO ŠIROK AS0RTIMAN BLAGA VISOKE KVALITETE, OB OBISKU PA SE BOSTE LAHKO OKREPČALI V BIFEJU, KI POSLUJE V SKLOPU NOVEGA MARKETA! VLJUDNO VABLJENI! OOOOGOOOOOCOCOOOOOOCCOOCOCOOOCOCOOOOOOOCO«: ^so&sooocococooooocoooscoocosooocoocccccoccoocoooooooooo&oooJ HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA ŽALEC p. o. - 110-letna tradicija - varno naloženi prihranki - 35 % letna obrestna mera za avista hranilne vloge - 43 % letna obrestna mera za enomesečne depozite - mesečni pripis obresti - možnost dviga in pologa na 37-ih poslovnih enotah HKS Žalec, poslovnih enotah Ljubljanske banke in poštah - opravljanje plačilnega prometa za občane in obrtnike - možnost nakazila pokojnin na naše hranilne knjige Poslovne enote: Kovinotehna - Prodajalna Srce (popoldne), KZ Celje, Miklošičeva 7 (dopoldne), Vojnik, Žalec (nasproti železniške postaje). Nama Levec Pošta: 63310 Žalec, Hmeljarska 3 Telefon: (063) 714-251 Telex: Hmezad 33514 Žiro račun: 50750-601-19275 »oocosooooocococoocoeoso: NOVO - NOVO k- NOVO - NOVO - NOVO §- V GOLOVCU - V GOLOVCU - V GOLOVCU VIDIMO, DA NAM ZAUPATE, ZATO VAM NUDIMO POPUSTE: — za nakup nad 1.000,00 din 10% - za nakup nad 500,00 din 5% Popusti ne veljajo za cigarete in akcijsko prodajo. S&cccoooseooeoeoBceoosoooooooooasoooooG©©« VIKEND PARCELO, lepo urejeno, z lesenim vikendom (hišna št.), Ložnica pri Celju 22 a, prodam. Možna je menjava za boljši osebni avto. Možno plačilo delno z gradbenim kreditom. Tel.: (063) 28-227 PARCELO NA GALICIJI (Šmartno v Rožni dolini) 800 m2, zazidljivo, prodam. Tel.: (063) 29-935 MANJŠE STANOVANJE vzamem v najem v Celju. Tel.: (063) 27-606, dopoldan (Matevž) ELEKTRIČNEGA PASTIRJA na baterije (250 m vrvi, 50 konzol), prodam za 5.000,00 din, frezo za motokultivator Gorenje za 4.000,00 din in železna kolesa za motokultivator za 1.500,00 din. Tel.: (063) 831-486 MOTOR PUCH 175, oldtaj mer, vozen, obnovljen, prodam za 2.000 DEM ali menjam za avto ali novejši motor nad 250 k cm. Tel.: (063) 39-584 ŠTEDILNIK, 4 plin + 2 elektrika, električna pečica, ugodno prodam. Tel.: (063) 32-325 PARCELO V KOPRU s podstavljeno kletjo, s pogledom na morje (v bližini Tomos-a), prodam. Tel: (066) 34-516 (od 18. do 22. ure) ZNAČKE, 1.800 kom, ugodno prodam. Tel.: (063) 31-393 TOMOS APN 6S, star 1 leto, prodam za 16.000,00 din. Ogled je možen vsak dan dopoldne. Stefan Fidler, Šmarje 170, Šmarje ODBIJAČ za avto Citroen AX, črne barve, zadnji, ugodno prodam. Cena je 3.500,00 din. Tel.: (063) 772-044 (po 16. uri) DELO NUDIM vsem, ki bi delali. Le do 25. 5. Pakiranje, sestavljanje. Prodajo vršite sami. Prošnjo mi pošljite na moj naslov. Cena je 400,00 din po povzetju. Željko Lipnik, Pustike 5, 63253 Pristava PARCELO, 700 m2 za vikend na lepi sončni legi, prodam za 8.000 DEM v dinarski protivrednosti. Ivana Jesenek, Bovše 6, Vojnik MOTOKULTIVATOR Go- prenje Muta s kosilnico prodam. Je v manjši okvari. Cena 50% cenejša od novega. Karl Jesenek, Nizka 12, Rečica ob Savinji HIŠO prodam. Možna je preureditev za lokal. Cena po dogovoru. Franc Zupanc, Gomilsko 76, Gomilsko STAREJŠO HIŠO v Šmart nem ob Paki, z lepim sadnim vrtom, prodam. Poceni prodam štedilnik na trdo gorivo, električni štedilnik, 4 plin + 2 elektrika in dodatno peč. Tel.: (063) 28-235 MALI OGLASI ZASTONJ KUPONDI MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. Zavod ŠRC »Golovec« obvešča vse prodajalce rabljenih avtomobilov, da poleg tradicionalnega »AVTO SEJMA« ob torkih in sobotah še dodatno organizira ob četrtkih in nedeljah. Po novem bo »AVTO SEJEM«: torek od 13.-18. ure četrtek od 13.-18. ure sobota od 7.-14. ure nedelja od 8.-12. ure S tem vsem prodajalcem omogočamo široko prodajo avtomobilov. Vidimo se na »avto sejmu« v »Golovcu«. NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO I- V GOLOVCU - V GOLOVCU - V GOLOVCU IfeoooooGcoscccococoooooo« SOCGOOOOOOOOOOC OBRAČALNIK TAJFUN P 200 cm in gumi voz 14 col, prodam. Tel.: (063) 31 -909 (od 6. do 14. ure) ČOLN MAESTRAL 18, motor Tomos 4,5, prodam za 20.000. 00 din. Štane Majhen, Rečica ob Paki 42, 63327 Šmartno ob Paki ČOLN MAESTRAL 9S in motor Tomos 4, dobro ohranjen, malo rabljen, prodam. Cena je 13.000. 00 din. Tel.: (063)34-696 STAREJŠO SPALNICO z dobro ohranjenimi vložki, prodam za 4.500,00 din. Tel.: (063) 24-777 CB POSTAJO »JIMMV« (avtomobilsko), ročno koso MIO - RYOBI (staro 7 mesecev) ter spredji desni blatnik za LADO 1600 (starejši tip), prodam. Andrej Ferlič, Gotovlje 77 a, 63310 ŽALEC OTROŠKO POSTELJICO z jogijem, zelo malo rabljeno in enoredni pletilni stroj, ugodno prodam. Tel.: (063) 36-807 Razpis Dobre, pogumne in drzne novinarje redno ali pogodbeno zaposlimo. Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje NAROČILNICA NOVA DOBA Ime .................priimek naslov ....................... naročam časopis-tednik Nova doba na naslov Na gornji naslov mi pošljite .............. izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika L J TEŽKO KRAVO za zakol in nova elektromotorja 3 fazni 7,5 kw (za puhalnik) in 1 fazni 0,75 kw (za sadni mlin), prodam. Gorica 16 a, Šmartno v Rožni dolini POKROV MOTORJA, malo poškodovan, in desni blatnik za vozilo GS 1,2, prodam. Tel.: (063) 25-164 PARCELO na Kozjanskem (2.700 m2) ob asfaltni cesti, poceni prodam ali menjam za osebni avto. Najprimernejše za golfa, letnik 1985 ali 1986, možen pa je tudi drug avtomobil, ne glede ali je na bencin ali na nafto. Darjan Drobne, C 14. divizije 11, Štore UGODNO PRODAM: kom binirani otroški voziček, svetlo modre barve, dve torbi za nošenje dojenčka, skoraj novo spalno vrečo, trajno gorečo peč. Tel.: (0637 711-323 LIPICANSKEGA ŽREBCA, črna linija, Dakovo, prodam. Star je 28 mesecev. Cena po dogovoru. Tel.: (063) 741-685 — zvečer 4$ u o od 23, 29. 5. do Oven 21. 3.-20. 4. V prihodnjih dneh boste imeli dovolj energije in bo‘ste z lahkoto dali od sebe vse tako v poklicu kot zasebnem življenju, kjer pa bo šlo marsikaj zelo narobe. Previdno in premišljeno ravnajte z denarjem. Srečne številke, 4, 15, 23, 30. Bik 21. 4.-20. 5. Načrtov ne boste mogli uresničiti v celoti, a se ne sekirajte. Imeli boste priložnost, da se uveljavite v očeh tistih, ki so vas ne mislijo lepo. Zgrabite ponudbo in pridobite zanjo partnerja. Možnost dobitka. Srečne številke 8, 17, 24, 27. Dvojčka 21. 5.-21. 6. V prihodnjih dneh se varujte svojega pretiranega optimizma, četudi vam bo šlo marsikaj »po žnurci.« Poskušajte biti stvarni in ne poveličujte stvari, ki so same po sebi majhne. O potovanju raje dobro premislite. Srečne številke 6, 14, 40, 48. Rak 22. 6.-22. 7. Zdi se vam, da v svojih družinskih prizadevanjih ne boste prišli dalje, ko da ste prikovani. Občutki vas varajo. Razplet bo neverjeten in presenetljiv. Ob koncu tedna boste doživeli rahel šok in se osvestili. Srečne številke 8, 19, 26, 29. Lev 23. 7.-23. 8. Nič vam ne bo šlo dobro od rok, a za to ste krivi sami. Razmislite, ali so vaše zahteve upravičene. Na silo ne boste dosegli veliko, prej si boste naredili slabo uslugo. Prisluhnite nasvetu povsem od strani.Prečne številke 9, 11, 28, 47. Devica 24. 8.-23. 9. Delate si skrbi in se hočete za vsako ceno finančno zavarovati. To pa pravzaprav ni potrebno, ker denarnica ne bo prazna. Ne iščite v vsem strahov, prav tako pa ne bodite preveč pogumni. Pazite na zdravje. Srečne številke 2, 3, 32, 44. Tehtnica 24. 9.-23. 10. So trenutki, ko vam gre na živce vse, kar ni po vaši volji. Toda vsako pretiravanje vam utegne samo škodovati. Ne pozabite na obljubo, ki je že zelo stara, a od nje nekdo veliko pričakuje. Previdnost v prometu. Srečne številke 5, 12, 13, 36. Škorpijon 24. 10.-22. 11. Na delovnem mestu boste nepogrešljivi, vendar ne dovolite, da bi to kdo zlorabljal in vas skušal pridobiti za svoje cilje. Ob koncu tedna se odločite za dejanje, ki ga od vas pričakujejo v družinskem krogu. Srečne številke 7, 16, 29, 35. Strelec 23. 11.-21. 12. V prihodnjih dneh se bo razjasnila neka zadeva, ki ste nanjo že pozabili, in ni izključeno, da vam bo na glavo postavila vse lepe načrte. Sprejmite povabilo, a ostanite pri svojem. Imeli boste poslovni uspeh. Srečne številke 8, 17, 29, 40. Kozorog 22. 12.-20. 1. Poklicno boste pred odločitvijo, ki vas bo postavila v težaven položaj. Ne opirajte se samo na lastne sile, ampak sprejmite pomoč partnerja, saj jo boste zelo potrebovali. Varujte se družbe v soboto. Srečne številke 4, 41, 42, 47. Vodnar 21. 1. —19. 2. Ponuja se vam lepa priložnost za zaslužek, ki pa o njej dobro razmislite. Ne pozabite neke osebe in obveznosti, ki je tudi že pozabljena. Do partnerja bodite strpnejši. Pričakujte, da se bo nekaj zapletlo. Srečne številke 6, 13, 26, 43. Ribi 20. 2. ?.0. 3. Ta teden bo dokaj razburljiv, saj lahko pričakujete ponudbo, ki vas bo precej iztirila. Ker se kaj takega ne dogaja vsak dan, ne bi kazalo oklevati. Pri tem pa ne pozabite, da ne živite čisto sami. Srečne številke 7, 10, 22, 28. FOTOREPORTAŽA KONCERT ZA 6000 SLOVENSKIH VOJAKOV Umrla je država Radio Kranj je v sodelovanju z ostalimi gorenjskimi sredstvi obveščanja organiziral koncert v podporo 6000 slovenskim vojakom, ki so trenutno še jugoslovanski vojaki. Odziv je bil nepopisen. Ansamblov in obiskovalcev koncerta. V štiriminutnih nastopih so se zvrstili skoraj vsi pomembnejši slovenski ansambli zabavne glasbe, športna dvorana na Planini v Kranju pa je bila odločno premajhna, da bi lahko sprejela obiskovalce iz Kranja ter bližnje in daljne okolice. Tudi v Kranju je na vseslovenskem koncertu umrla država! Množica je navdušeno pritrjevala Andreju Šifrerju. Nasilja, zmerljivk, izsiljevanj, podtikanj, umorov, laži, sprenevedanj, politikantstva dveh gnilih Jugoslavij imajo očitno vsi »poln kufer«. Koncert je izzvenel v klicu k razumu, v pozivu da ne bi tudi v Sloveniji, tako kot to pred kratkim v Makedoniji, prižigali svečk žalosti in spomina. Izzvenel je v zahtevi po vrnitvi vseh 6000 slovenskih vojakov preden bo prepozno! V//////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////S//////S///////////////// F= zavarovalnica tricjlav NlČ NI TAKO VARNO, Da ne bi potrebovalo zavarovanja PRVIH 300 SLOVENSKIH VOJAKOV Vojska, ki je ni V petek je na služenje vojaškega roka v slovensko vojsko poskusno odšlo 300 slovenskih mladeničev; 180 na Ig in 120 v Pekre pri Mariboru. Poskusno vojaščino bodo služili šest mesecev, tri mesece se bodo učili, tri mesece pa bodo v enotah teritorialne obrambe na jugu Slovenije. Po nekaterih slovenskih občinah pa je ta čas JLA že ustanovila organe, ki imajo nalogo, da priskrbijo armadi sezname nabornikov, ki naj po njihovem prepričanju služili vojake v enotah JLA. Slovenskim fantom želimo uspešno slovensko vojašnico, obenem pa upamo, da jim kdaj kasneje ne bo treba iti še na služenje vojaškega roka v JLA. Slovensko Ljudsko Gledališče Celje Ponedeljek, 20. maj: ob 17.00: Ivan abonma VI. MLADINSKI Cankar: HLAPCI, režiser Mile Ko- Petek, 24. maj: ob 12.00: Vinko M6-run, abonma GIMNAZIJA in derndorfer: CAMERA OBSCURA, IZVEN režiser Vinko Moderndorfer. abonma Torek, 21. maj: ob 10.00: Ivan Can- IV. MLADINSKI kar: HLAPCI, abonma GIMNAZIJA Nedelja, 26. maj: ob 18.00: lonesvo: CENTER CELJE UČNA URA - MOŠKI IN ŽEN- Četrtek, 23. maj: ob 11.30: Aleksan- SKA - VEČER ŠANSONOV, v iz-der Galin: ZVEZDE NA JUTRA- vedbi GIMNAZIJE CELJE NJEM NEBU, režiser Franci Križaj. Ponedeljek, 27. maj: ob 17.00: CA- MERA OBSCURA. abonma GIMNAZIJA in IZVEN Pripravljamo Murray Schisgal: LJUBEZEN v režiji Dušana Mlakarja