OS SREDISCE OB DRAVI
APRIL, 2000
MENTORICE: Majda Tkalec Lidija Palčič Lidija Meško
BESEDILA SO ZA VAS PREPISALI:
učenci računalniškega krožka
pod vodstvom učitelja Jožeta Zadravca
GLASILO UREDILA: Lidija Meško
PRISLUŠKOVANJE
Na šoli je bila stara, ozka in temačna knjižnica Knjige se v njej niso prav nič dobro počutile. Bile so zaprašene, nekatere tudi že razcefrane. Otroci so bili zelo malomarni. Knjige so metali na vse konce in kraje knjižnice. Nove knjige, ki so se šele naselile vanjo, niso vedele, kaj jih čaka. Sčasoma so tudi te spoznale težke življenjske pogoje.
Pritoževale so se druga drugi: »Oj, kako me vse boli! Ti otroci so tako malomarni. Res bi lahko bili bolj prijazni!« »Pa še te oguljene police In ta tečni prostor!« Tretja, ki je bila največkrat prebrana, je dejala: »Veste, ko sem prišla v roke nekemu dekletu, sem jo slišala reči, da komaj čaka, da bodo na šoli uredili novo, lepšo in večjo knjižnico. Mislim, da bo to o novi knjižnici kar držalo!« Vse knjige so se zelo razveselile, saj so vedele, da jih čaka vsaj malo lepše življenje. Ko so se tako vneto pogovarjale, sta v knjižnico stopili knjižničarka in čistilka. Knjige so skočile vsaka na svoje mesto. Postale so zelo mirne. Prisluhnile so njunemu pogovoru. Knjižničarka je dejala: »Poglej, kakšne so te knjige. V novo knjižnico ne moremo prenesti teh zaprašenih knjig. Čistilka, prosim, obriši knjige in jih reši prahu Tudi posesaš jih lahko « »Prav,« je rekla čistilka in se odpravila po sesalnik in krpo za brisanje prahu. Tudi knjižničarka je odšla, nato so se lahko knjige spet zbrale in posvetovale. Največkrat prebrana knjiga je dejala: »Vidite, prav sem imela. Vse je res. Če bo že knjižnica lepša, morajo biti še otroci bolj prijazni « »Joj, kako sem nestrpna. Komaj že čakam lepše police, omare in vse ostalo!« je dejala druga.
Prišla je čistilka z vso potrebno opremo. Knjige so hitro poskakale na svoje prostore Vzela je prvo knjigo in zabava se je pričela. Knjige - velike in majhne, prav vse, ki so bile prisotne - so vriskale, se zabavale in seveda tudi uživale, saj so vedele, da jim bo odslej lepše.
Zabava je hitro minila. Začelo seje preseljevanje. Pri tem pa knjige niso uživale, saj so bile v škatlah zelo utesnjene. Ampak potrpele so. Splačalo se je. Odložili so jih v lepi novi knjižnici Zastal jim je dih Ozrle so se okrog. Vse je bilo tako lepo. Police niso bile več prašne kot v stari knjižnici Tudi prostornejša je bila. Spoznale so še veliko novih prijateljic. Otroci so se več zadrževali v čitalnici Knjige niso bile več tako razmetane, saj so jih učenci vedno lepo odložili nazaj na police. Všeč jim je bilo, uživale so. Spoznale so lepše življenje. Bile so presrečne, ker niso več samevale, družbo so jim delali pridni bralci. Vedno pogosteje so jih jemali v roke, jih odpirali, brali in brali ...
Nina Marčec, Matej Filipič, 6. a
PRVI SNEG
Že ves dan sem nestrpno čakala, kdaj bo spet sneg. Ko sem se naslednje jutro zbudila, sem pogledala skozi okno in še vedno ni bilo snega. Kar teden dni je minilo, da so začele padati prve snežinke. Mislila sem, da bom lahko delala sneženega moža, vendar ga nisem mogla, ker je bilo preveč mrzlo in vetrovno Tudi naslednji dan ni šlo, ker je bil sneg kot moka. V ponedeljek pa seje že dalo Vesela sem odhitela na sneg in začela delati snežaka Delo mi je šlo kar dobro od rok Bil je že skoraj končan, potreboval je še klobuk, metlo, korenček za nos in oglje za oči Tako Korenjak je že končan Veselo se smehlja, ker je ves obdan s snegom.
Nato sem vzela smuči in odhitela na hrib, kjer se je veselilo že več otrok. Bili smo srečni in veselo smo se smučali. Potem je prišel bratranec Miha in prinesel bob S Tamaro sva se naložili in odpeljali po hribu Bilo je čudovito Drveli sva po hribu in naenkrat sva se znašli v snegu Ko sva se pobrali, sva bili kot dva snežaka. Vsi so se nama smejali Tudi midve sva se nasmehnili
Nataša Črček, 4. b
JESENSKI SPREHOD
Bil je lep jesenski dan. Z bratom sva samevala doma. Kmalu mi je postalo dolgčas. Razmišljala sem, kam bi šla. Bila sem brez pravih zamisli Počasi sem se le oblekla in šla. Odšla sem proti gozdu. S sabo sem vzela vrečko Kar tako, za vsak slučaj
Na gozdni jasi sem nabirala robide, kopine jim pravim Črni, sladki sadeži so me čisto prevzeli. Nevede sem obšla vso jaso. Uživala sem v naravi in se do sitega najedla kopin. Tudi v vrečko sem jih nabrala za velik lonček. Mama jih rada naredi s smetano. Uh, kako so slastne
Nato sem zavila v gozd. Zazrla sem se v čudovite krošnje dreves. Pisani listi so poplesovali v lahnem vetriču. Veselila sem se z njimi, jih poskušala ujeti. Poskakovala sem zdaj sem, zdaj tja na mehki preprogi. In kaj sem videla? Zdrobljeno gobo. Pri srcu me je kar zabolelo. Gobe nadvse rada nabiram in jih tudi rada jem. Sklonila sem se nadnjo in jo žalostna pogledovala. Nisem mogla verjati, da se mi je lahko kaj takega pripetilo. A že v naslednjem hipu sem zagledala okrog sebe šest gob Rjavi klobuki so bili kot naslikani Pobrala sem jih in brž odhitela domov. Bila sem zelo srečna.
Zame ni lepšega občutka, kot če najdem gobo. Zal pa so vsako leto bolj redke Upam, da ne bodo čisto izumrle.
Leonida Škrinjar, 5. r
PRITEPENCA
Lepega sončnega dne sta se pred našimi vrati nenadoma pojavila dva majhna mucka. Prvi je bil sivkast, drugi pa belo-črn Bila sta tako lačna in utrujena, da niti mijavkati nista mogla, samo odpirala sta gobčka. Ker smo takrat pri hiši že imeli snežno bele mucke, smo bili preskrbljeni z mačjo hrano. Brž smo jima natočili mleka, ki sta ga v trenutku popila. Ko sta se najedla, smo ju malo pocrkljali in z grozo ugotovili, da imeta veliko bolh Hitro smo ju skopali in ju zamotali v cunje. Ker nista bila družabna, smo ju pustili v kopalnici. Čez nekaj časa sem ju šla pogledat in ju našla na toplih tleh. Pustila sem ju, saj sem vedela, da sta utrujena. Takrat sta spala približno še dve uri Potem smo ju odnesli v košaro, ki jo je pripravila mama Tam sta odslej najraje spala.
Čez nekaj dni je naša stara bela muca dobila mladiče Tako smo naenkrat imeli devet muck. Ker sta bila »priseljenca« radovedna, sta velikokrat opazovala mlade mucke Štirje so bili: dve muci in dva mucka Mucki sta bili tigrasto sivi, prvi muc je bil pepelnato siv, drugi pa snežno bel in z dolgo dlako. Ko sta se »priseljenca« pojavila v bližini mačje družine, je mama muca pričela renčati in pihati, tako da sta se muca prestrašila in zbežala
Bilo je nekega jutra, ko muckov - prišlekov ni bilo več. Košara je bila prazna in ni bilo ne duha ne sluha o mačkih. Čez nekaj časa so nam povedali, da je sivkasti muc pri sosedih in črno-beli pri sosedi, ki so jo klicali Pepca. Bila sem vesela, da sta mucka na varnem in da ne stradata. Še sedaj ju včasih vidim, a sedaj sta že prava mačkona, ki ju imam še vedno rada.
Špela Orešnik, 5. r.
MOJ PIKI
Mojemu papagaju je ime Piki. Je rumene barve Rad je solato, ptičjo hrano in kocke sladkorja Ima črne oči in rumen kljun Je zelo glasen Imam ga rad
Aleš Medik, 2. r
ZIMSKE DOGODIVŠČINE
Zima je in pada sneg Vse belo je povsod »Otroci, hitro na sani, dokler še tako sneži!«
Miha, Nina, Metka, Tine, vsi se veselijo zime Hitro vzamejo sani, hoj. na breg se jim mudi.
S sanmi na vso moč drvijo in do onemoglosti kričijo.
A naenkrat: »Av in joj!«
Metka padla je na nos »Tine, hitro po rešilni voz!« Didl-didl zdaj pripelje,
Metko ubogo jim odpelje.
Vsi nestrpno čakajo,
kako bo z njihovo prijateljico
Peter Škvorc, 4. a
ZIMA	ZIMA
Hura, starka zima je prišla!	Zima je lepa.
Šale, rokavice nadenimo,	zima je vse.
da prehlada ne dobimo.	Vse je že belo,
Brž sani, smuči vzemimo	doline in breg.
in se po bregu zapeljimo. Otroci kepe že valijo.	Zima je bela.
da snežaka naredijo	gremo na sneg.
Roke zdaj sklenimo	sankat, se smučat
in snežinke objemimo	in veselit.
Ko bo toplo sonce posijalo, mož sneženi zjokal se	Zima je bela.
bo kmalu	oj, žalost debela.
in od njega le malo \'ode	saj gripa je tu
bo ostalo Grega Novak, 2 r	Kristjan Vugrinec, 4 b
MOJ MEDO
Imam psa Meda Star je dve leti Zanj skrbimo brat, sestra in jaz. Je majhen pes. Je črno-bele barve Moj pes rad pije mleko, gloda kosti, najrajši pa ima pedigrepal Čez dan skače zunaj, zvečer pa spi na hodniku Je dober čuvaj Jaz ga imam zelo rad
Miha Sakelšek, 2 r
TO SEM JAZ
Moje ime je Ana, pišem pa se Štembergar. Velika sem 150 cm in sem srednje postave Moji lasje so svetlo rjave barve, oči imam zelene in sem vodnar po horoskopu. Rojena sem 9. 2. 1990 leta v Banja Luki.
Tri leta sem živela v Mariboru, kjer sem spoznala dosti prijateljev. Potem smo se preselili v prijetno vasico, ki se imenuje Središče ob Dravi. Tu sem končala malo šolo, vrtec in se nato vpisala v 1. razred OS Središče ob Dravi. Sedaj obiskujem 4. a-razred. Moja učiteljica je Lidija Palčič.
Obiskujem tudi glasbeno šolo in se učim igrati klavir in klarinet. Svoj prosti čas rada zapravljam pred televizijo ali pa nagajam bratu Gregorju, rada se vozim s kolesom ali se rolam. Moje najljubše jedi so ribe, pice ter hamburgerji. Rada pa se tudi lepo oblačim in v šoli imam kar dobre ocene.
Ana Štembergar, 4. a
MOJA PESEM
Tonček balonček,
Miha kašo piha,
Ana banana,
Špela debela in Anja, ki sanja, so se igrali
Tonček balonček je skočil na sonček, Miha je bil pravi Pavliha, Ana je že po prvi igri postala zaspana,
Špela je od veselja čisto ponorela
in Anja se na vsem lepem čisto zasanja
Špela Čavničar, 4 b
REKA PACKARONA PRIPOVEDUJE
Naj se vam predstavim: sem reka Packarona. Ime sem dobila zaradi ljudi, ki ob meni puščajo razne odpadke: stare štedilnike, avtomobile.
Če bi bili ti ljudje bolj odgovorni, bi lahko bila najlepša reka na svetu. Ribice bi spet postale vesele in ne bi več umirale zaradi umazanije
Gotovo se sprašujete, zakaj vse to pripovedujem vam, otroci Zato, ker samo vam zaupam Vem, da mi boste pomagali in bom postala takšna, kot sem bila nekoč
Če se to zgodi, se bom znebila tega umazanega imena in se bom preimenovala: ime mi bo Biserna
Aleksandra Krajnc, 3 r
OD MIKLAVZEVANJA DO SILVESTROVANJA
Dan, ko praznujemo ali proslavljamo, se imenuje praznik ali svetek. Praznikov se veselimo mladi in stari. Otroci smo najbolj razposajeni v decembru, ko veliko praznujemo. Obiščejo nas kar trije prijazni možički: Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Najprej se srečamo z Miklavžem. In kako doživljamo ta srečanja9 Zelo različno.
Maša je pripovedovala: Pred miklavževim me je bilo zelo strah, ker so me starši za vsako napako ali nagajivost pokarali in prestrašili, da me bo obiskal parkelj in ne Miklavž z darilom. Bala sem se, da me bo z verigo odvekel in privezal za kakšno drevo.
K sreči pa ni bilo tako. Obiskal nas je radodarni Miklavž z bogatimi darili.
Juretu je mama naročila, naj si vzorno očisti čevlje in jih nastavi pred vrata. Se prej pa je napisal Miklavžu prijazno pismo z željami. Zaželel si je tople hlače in veliko čokolado. Večkrat je pokukal v čevlje, a stari dobrotnik je precej zamujal Pismo je najbrž prebral, a vseh želja ni mogel izpolniti. Za hlače bo moral poskusiti pri Božičku.
Otroci pogosto pišemo pismo Miklavžu. Tudi Nina mu je pisala:
Dragi Miklavž!
Zapadel je prvi sneg. Otroci smo se ga razveselili, starši pa ga ne marajo zaradi zasneženih avtomobilov, zaledenelih cest, bolečih padcev, ... Veselimo se decembrskih praznikov. 6. december je tvoj dan, obiščeš nas, dragi Miklavž, s spremstvom angelov in parkeljnov. Tako kot vsi otroci imam tudi jaz želje. Samo tebi jih zaupam. Bojim se, da zahtevam preveč, vendar če jih boš izpolnil, bo svet srečen in zadovoljen. Prisluhni: Naj zavlada v svetu mir, nahrani lačne, ozdravi bolne, prizanesi prizadetim, predvsem pa vsadi v človeška srca ljubezen, pravičnost in usmiljenje!
Ce bi ti uspelo uresničiti iskrene želje, bomo srečni prav vsi.
Nina
Po radiu sem slišala več zgodb o Miklavžu Vse so bile zanimive Miklavža vidimo oblečenega v dolg plašč s krznom, visoko škofovsko kapo na glavi krasi zlat križ. Mož ima dolgo osivelo brado. Z rokami pa se opira na dolgo palico z ukrivljenim ročajem Spremljajo ga poskočni parklji z verigami, ki ustrahujejo poredne otroke
Miklavž je znan po radodarnosti Trem siromašnim hčerkam je podaril tri kepe zlata. Iz kep so v človeški domišljiji nastala zlata jabolka, kasneje rdeča, s kakršnimi so nekoč obdarovali otroke
Današnji otroci pa pričakujemo predraga darila, le redki pa razmišljamo o sporočilu tega dobrotnika.
Kristina Pajek, 6 a
PLES SNEŽINK
Zvezdice, krpice snežne so vse zelo nežne Ko z neba na lička spolzijo, v solze brž se spremenijo. Dokler se po zraku podijo, vedro, vedro se smejijo
Nastja Bajrič, 2. r.
PRIČAKOVANJA
December. Mraz. Vrane preletavajo megleno jutranjo nebo. Ivje je odelo drevje v lepe bele obleke Sonce, če mu le uspe, včasih pokuka izza oblakov. Srnice vse premražene iščejo hrano za preživetje
Čeprav je mrzlo, so naša srca polna veselja in pričakovanj Bliža se nam božič, zame dan miru, ljubezni in vsega lepega. Vesela sem, ko smo za božič z družino doma. »Čez nekaj časa bomo stopili v naslednje tisočletje,« se sliši pogovor ljudi Čeprav se veselim naslednjega leta, stoletja, tisočletja, a kaj bo drugače, se sprašujem' Samo na letnicah bodo druge številke Življenje pa bo teklo po starih tirnicah. Spremenilo se bo toliko, koliko se bomo spremenili mi.
Špela Orešnik, 5. r.
ZA NOVO LETO
Zima se je že pričela,
dedek Mraz in Božiček
pa bosta iz daljnih krajev prispela.
Božiček in dedek Mraz nas bosta obdarila, v prijetni družbi pa s šampanjcem nazdravila.
Božiček skozi dimnik prihiti, nam nogavico do vrha napolni.
Dedek Mraz z jeleni že drvi, s severnega pola se v vsako vas napoti.
Opolnoči zdravico pijemo zbrani, ko novo leto čakamo pred ekrani.
Oh, že spet je leto naokrog,
dajmo, stopimo v novo leto lahkih nog!
Da srečni in zdravi bili bi v novem letu, iskreno želi si vsak človek na tem svetu.
Maša Potočnik, 5 r
MOJA DRUŽINA
Ko sem se rodila, smo z očetom in mamo postali prava družina Čez nekaj let pa je na svet privekala še sestrica Maruša, ki smo jo zelo vzljubili. Sedaj smo povprečna družina, ki jo sestavljajo štirje člani: oče, mama, sestrica in jaz
Z nami je v gospodinjstvu tudi babica, dedek pa nam je pred kratkim umrl Babica je že upokojena, zato nam lahko veliko pomaga: ko se vrneta mama in oče iz službe, jaz pa iz šole, nas na mizi čaka kosilo Pazi tudi na mlajšo sestrico ter mami pomaga pri drugih gospodinjskih opravilih V naši družini vlada splošno zaupanje in ljubezen
Laura Mohorko, 3 r
BILO ME JE STRAH
Bilo je nekega večera, ko sem bila sama doma. Mama je bila v službi. Lotevala se meje gripa. Zaradi dolgčasa sem se odločila, da si ogledam nek film
Brž sem se obula in si oblekla jakno ter se po trdi temi opravila v videoteko, čeprav zaradi prehlada ne bi smela ven. Ker je bila zima, se je hitro stemnilo. Vstopila sem v videoteko, ki je bila prazna. Voščila sem dober večer, vendar nisem dobila odgovora. Ob pogledu na grozne plakate, ki so viseli na steni, so me spreletavali neprijetni občutki.
Čez nekaj časa za mojim hrbtom zaškripajo vrata. Ker se ustrašim, že hočem pobegniti Ustavi me prijazna gospa s pomirjajočim pogledom, ki je pravkar vstopila. Opraviči se, ker sem morala čakati, in mi ponudi pomoč pri izbiranju filma, jaz pa si oddahnem. Ampak to še ni vse!
Izbrala sem film in se odpravila domov. Naenkrat za sabo zaslišim korake. Ne upam se ozreti. Pospešim hojo, ravno toliko, da ne tečem. Se vedno za sabo slišim korake, zato premagam strah in se le ozrem. Zagledam velike črne čevlje in takrat bi se najraje pogreznila v zemljo. Ampak na srečo trenutek kasneje zagledam soseda, ki je bil na večernem sprehodu. Zelo se je smejal, ko sem mu povedala, kako me je prestrašil. Rekel je: »Punca, ti pa imaš preveč domišljije.« Pa še prav je imel. Pospremil meje do doma in mi povedal, kako moram premagati strah Takoj zatem, ko sem se poslovila od soseda, sem pomirjena vstopila v hišo, ampak pomirjena nisem bila dolgo Po celi hiši so bile prižgane luči in televizija je bila zelo glasna Vstopila sem v dnevno sobo in, hvala bogu, na kavču pred televizorjem je sedela mama, ki me je nekaj trenutkov kasneje okarala, kje sem hodila.
Vse sem ji razložila in ji povedala za svoje strahove. Ampak, čeprav sem se ji malo zasmilila, hišnemu priporu nisem ušla. Vseeno pa sem bila srečna, da se mi ni nič zgodilo, in sem sama pri sebi sklenila, da bom upoštevala sosedov nasvet in naslednjič skušala strah premagati.
Mojca Golub, 6. b
SONČNO JUTRO
Sončno jutro me je zvabilo iz tople in mehke postelje. Oblekla sem se in odšla na mokro dvorišče
Včeraj je lilo kot iz škafa, zato so bile na cestah in na zeleni travi majhne luže Postavila sem se pred vrtno ograjo in opazovala naravo. Pogledala sem v sinje nebo, s katerega je sonce že prijetno grelo Tako seje bleščalo, da sem komaj gledala. Čez nebo so letele majhne jate pisanih ptic. Usedle so se na žico blizu naše hiše. Ko sem se jih nagledala, sem vesela odšla v sadovnjak. Prišla sem do cvetočih dreves in iz bližnjega debla je pogledal mali hrošček. Ves je bil črn, le oči je imel zelene. Zagledal me je in odletel nazaj v luknjo. Na veji sosednjega drevesa sem zagledala rdečeglavega detla, ki je s kljunom odločno trkal v skorjo in iskal slastne črve. Ker sem se spotaknila ob velik kamen, seje ustrašil in odletel na drugo drevo
Cvetočo naravo sem opazovala kar nekaj časa, zato sem se naveličala in odšla k sosedi na obisk.
Sončno jutro se je v teh prelepih barvah hitro razbohotilo v prelep dan Tega jutra ne bom nikoli pozabila, ker je bilo prečudovito in zato nepozabno.
Nataša Rojko, 7. b
NOVA ŠOLSKA KNJIŽNICA
Že takrat, ko smo komaj prestopili šolski prag, smo bili poučeni, kako pomembno je branje. Doma je zmanjkovalo primernih knjig, zato smo se napotili v knjižnico, v prostor z mnogimi knjigami »Toliko knjig v eni sobi,« smo se začudili kot prvošolčki Kmalu pa smo se prepričali, kako neprimerna je ta »soba« za nas - bralce. Knjižnico smo namreč imeli v naši šoli v majhnem, temnem prostoru, kije bil nekoč kabinet za učila. Knjige so bile postavljene v dveh nepreglednih vrstah. Neradi smo prihajali v knjižnico, saj je bila v njej vedno gneča Mlajši učenci so se skoraj vsak dan gnetli pred policami.
Zelo močno smo si želeli, da bi dobili novo knjižnico, kjer ne bi bili tako utesnjeni ne bralci ne knjige. Želja je zorela kar nekaj let. Lanskega septembra se nam je velika želja uresničila. Iz ozke »shrambe« smo knjige preselili v velik svetel prostor v pritličju, ki je opremljen z lepim novim pohištvom.
V prijetnem knjižničnem prostoru bomo odslej preživeli več časa, ker je v njem tudi čitalniški kotiček. Knjige so naše vsakdanje spremljevalke, ki nam pomagajo, da zvemo, kako živijo vrečarji v Avstraliji, zakaj je Zemlja okrogla, trepetamo s prezeblo siničko, se veselimo z junaki, ki srečno končajo svoje življenjske usode, ...
Knjižnice se veselimo prav vsi Zdaj pa si želimo še čim več novih, sodobnih knjig na policah, ki nas bodo vabile k branju
Silvia Kanič, Nina Merkoci, Kristina Pajek, 6. a
ZIMSKO VESELJE
Snežinke padajo z neba, otroci se veselijo snega.
Ko mahamo mesecu februarju,
so kmalu počitnice že tu
Hribi in doline
so že polni otroške vedrine
Vsi se sankamo, kepamo in smučamo,
naredimo moža iz snega
Če pa mrzlo je zelo,
se lahko še drsamo.
Eva Vajd, 2. r
NAROBE DAN
Danes se godile zares čudne so reči: muca mamo je podila, ko ji mleko je polila.
Sem na avtobus stopila
in šoferja nadomestila
Vse bilo je čisto »kul«,
ker v šoli nisem imela učnih ur
Saj to je vse zares lepo,
ker danes šola cirkus bo
Martina Rakuša, 4. b
POZABIL SEM
Zgodilo se je nekega jutra pred odhodom v šolo, ko sem bil še v prvem razredu
Oblekel sem se. Tistega dne meje ata peljal v šolo, ker je šel po kruh. Pripeljali smo se do šole. Izstopil sem iz avta. Opazil sem, da nimam torbe Petra, Leonida in ata so se pričeli smejati Bilo je zelo pozno
Z atom sva se peljala domov po torbo Našel sem jo na stopnicah Ker je ata opazil, da imam umazane hlače, sem se moral preobleči Vzel sem torbo in ata me je ponovno odpeljal v šolo
Od takrat nisem nikoli več pozabil torbe
Danilo Škrinjar, 4. a
SONČEV MRK
O sončnem mrku sem veliko brala in poslušala odrasle. Več mesecev prej, kot se je pojavil Mnogo revij in časopisov je pisalo o sončnem mrku, o pojavu, ki je v naših krajih viden vsakih sto let in več let.
Odpravili smo se na dopust. Izvedela sem, da sočnega mrka ne bom doživela doma, ampak na Hvaru. Bila sem razočarana. Mislila sem, da ga na Hvaru ne bom doživela tako lepo, kot sem si zamišljala Vendar sem se motila. Doživela sem ga mogoče celo lepše kot drugi. Ker smo prebivali v mirni vasici, ni bilo veliko ljudi. Tistega dne pa smo bili na plaži popolnoma sami. Napeto sem pričakovala uro, ko bi se naj zgodil Priznam, malo meje bilo strah, čeprav mi je mama zagotavljala, da so zgodbe o koncu sveta smešne. Ker smo bili vsi v kopalkah, smo zelo dobro občutili ohlajanje. Prej smo se potili od vročine, naenkrat pa je nastopil hlad. Seveda se je tudi zmračilo. Pogledala sem skozi trojna očala in videla, da manjka več kot pol sonca Utihnili so vsi črički, ki so sicer čez dan vedno neutrudno peli. Morje je bilo mirno. Temneje je postalo, toda do popolne teme ni prišlo. Vse je trajalo le nekaj trenutkov, potem pa je sonce spet postajalo večje, zasijalo je z vso močjo.
Sončevi mrki so se pojavili tudi v davnih časih. Pojavljali se bodo tudi v prihodnosti Verjetno pa ga jaz ne bom imela več priložnosti doživeti. Zato sem zadovoljna, da se mi je ta dogodek tako zarezal v spomin.
Iva Mlakar, 5. r
DRAGI DEDEK MRAZ!
Bliža se novo leto 2000 Dedek Mraz, upam da boš tudi letos prišel med nas otroke s polnim košem Prinesi mi čarobno paličico, da bom pričarala dobro voljo. Moja soba je pusta Želim jo napolniti z veseljem in srečo. V njej naj bo polno plišastih medvedkov, barbik, lego kock in sladkarij Imam šolsko torbo, kije vsaki dan bolj umazana. Želim si novo torbo, čeprav je do konca šolskega leta še daleč. Želim si dobre ocene, kar mi do sedaj ni uspelo. Tudi nove smuči nujno potrebujem Povem ti, da sem rada vsak dan lepo oblečena in urejena.
Dedek Mraz, kot vidiš, je zame čarobna palčica edina rešitev. Glej, da me ne boš pustil na cedilu Jaz pa bom tebi pričarala zdravje za novo tisočletje.
Lep pozdrav!
Eva Krnic, 4. b
NESKONČNOST
Kako lepo je gledati v nebo, v neskončne zvezde, v nebesni sij lune
Lepo je sanjati brez konca, občutiti veselje v neskončnosti
Tam sreča traja dlje kot na tem svetu Tam je vse lepo, zvezde ti odprejo pot v nebo, v nebeške višave
Ines Škvorc, 7 a
SNEŽENI MOŽ	ČAJI
Na hribčku	Dajte nam čaja!
bel mož stoji.	Kje se prodaja?
v rokah pa	V trgovini.
metlo drži.	kjer se sosedov maček slini?
Na glavi mu	Pijemo ga radi
klobuk stoji.	kakor močeradi.
korenček mu je nos	Ga kuhamo.
in oglje so oči.	ga pijemo, do konca ga izlijemo.
K njemu	Se vedno veselimo.
ptička prileti.	če ga zastonj dobimo.
na roki mu čepi	Če ga ne dobimo,
in čiv-čiv-čiv se glasi.	se mulasto držimo. Znamo ga narediti
Ti si sneženi mož.	in do konca ga popiti.
jaz pa drobna ptička.	Saj, mi smo učenci 4. a,
prišla sem ti zapet pred tvoja mrzla lička.	ki prav zares skoraj vse zna
Nataša Črček, 4. b	Veseljaki
POMLAD	URA
Spet je pomlad.	Ura dela tika - taka.
Pomlad v zeleni, cvetoči suknji	nič ne reče.
Ptički, ki pojejo, s svojo melodijo	nič ne čaka
v tebi prebudijo	Mene zbuja,
čustvo.	se smeji
Reka s svojim žuborenjem v tebi prebudi melodijo	in v nedogled beži.
in s svojo nežnostjo	Glej ga, glej,
boža kamenje.	kazalec pravi.
ki lastni zemlji daje zaščito. Drevesa s svojim šumljanjem	kukaVca se brž pripravi.
v tebi prebudijo otroško radost.	Ku - ku, ku - ku,
Tej pomladi nihče ni kos.	ku - ku, ku - ku.
kajti ona je naša naj večja sladkost	kukav'ca je že na dnu.
Marina Muršič, 7 a	Jaka Rakuša, 2 r
MUCA PIKA
Moji muci je ime Pika in je že velika Ima dolgo dlako Rada je brikete in pije mleko Pikini štirje mladiči se imenujejo Cica, Mika, Spela in Jera. Pika se z njimi zelo rada igra in sprehaja Rade se tudi kopajo
Edita Arnuš, 2. r
OD ZIME DO POMLADI
Leto je okrog in zima je tu Polja je že spet prekril beli sneg in led je zamrznil potoke. Veter je odpihnil še zadnje suhe liste z dreves in le-ta so mirno zaspala. Medtem ko jih vztrajno krasi ivje, se veje mrtvo povešajo k tlom.
Nič bolj veseli niso videti niti ljubki rjavi vrabčki, ki obupano iščejo kaj za pod zob. Žal pa je vse pod svetlo preprogo snega, na katero kdaj pa kdaj posije zlato sonce in pokrajina se zablešči mogočno kot diamant Potem pa se spet zdi, kot da je ves svet umrl .
Sčasoma se le začne vse prebujati. Sneg počasi izginja. Drevje začne brsteti, rože cveteti Od zime ostanejo le sapice hladnega vetra, ki se še nočejo posloviti Mraza skoraj ni več čutiti; ne ve se, kdaj je izginil. Sedaj je z vso svojo veličastnostjo zakraljevalo sonce.
Tako se je brez kakršnegakoli opozorila zima prelevila v pomlad.
Jasna Kovač, 7. a
NEDELJSKO SMUČANJE
»Auu! Boli! Mama, ne povijaj tako tesno!«
Ali veste, kaj se mi je zgodilo? S sestro Anjo sva smučali na sosedovem klancu. Ker sem dobila nove smuči, ki so pravšnje tudi za Anjo (in mamo), seje Anja spustila prva, saj sem jaz še začetnica. Bila je zelo »zagrizena«, zato sem bila jaz komentator. Anja je oponašala Urško Hrovat in še nekatere tuje smučarke, a le »Urška« seje uvrstila v drugo tekmo Bila sem zelo strog komentator Anja pa je bila kot operna pevka, saj je vsakič, ko se je spustila po klancu, na vso moč cvilila in tulila.
Nato pa slavni trenutek Na smuči sem stopila jaz. Ko sem se spustila po najini tako imenovani »Plenici Pampers Grande«, je bilo kot pri vsakem začetniku: BUM in TRESK! No, drugič sem si rekla: »Če padem, za danes neham « Ampak v drugo se mi je posrečilo. Nič hudega sluteč se še tretjič spustim po progi. Ampak sedaj sem se tako zelo prekucnila, da sem si poškodovala roko.
Tako sedaj lepo pijem topli čaj, mama pa mi povija roko.
Eva Kelemina, 4. a
USPEHI PRIJATELJICE
Zaključujemo osnovnošolsko pot in s tem se konča prvo obdobje naših poti do znanj in dosežkov v življenju. Na tej poti smo postale Mateja Črček, Maja Mlinarič, Mojca Kumer in jaz res prave prijateljice. Že nekaj let druga drugo vzpodbujamo, si pomagamo in se veselimo uspehov, ki jih doseže katera izmed nas
Letos smo še posebej vesele Majinega uspeha na športnem področju. Že nekaj let ure in ure vlaga v trening. V Ormožu namreč trenira rokomet, na Ptuju pa skok v višino, in sicer flop Dosegala je uspeh za uspehom, vendar letošnji je vrhunec njene športne aktivnosti V skoku v višino je na državnem tekmovanju z lepim rezultatom, tj 166 cm, dosegla L mesto. Vse smo bile zelo vesele in ponosne, da smo njene prijateljice. Spoznale pa smo tudi, daje vsaka izmed nas uspešna na svojem področju.
Naše poti se bodo kmalu razšle in vsaka izmed nas bo v drugem kraju nadaljevala svoje šolanje Upam, da bomo ostale v stikih, kajti prijateljstvo je ena izmed mnogih lepih stvari, ki se nam zgodijo v življenju
Melanija Županič, 8 a
KO SI SPAL ...
Ko si spal, zvezde na nebu plesale so, vse ljudi
so s srečo posipale in s tem vojno pokopale.
Ko si spal, ni bilo žalosti, laži in lakote na svetu,
ki krut je in brezčuten do nas, majhnih ljudi.
Otrok brezskrbno igral se je, mati smejala se glasnd, oče ju mirno gledal je, vedoč, da življenje je težkd.
A ko iz sna prebujaš se,
vse zgine, vse se prebudi, v kruto resničnost vrne se in po starem spet živi.
Martina Novak, 8. a
SONČEV MRK
Moja družina gre na izlet največ dvakrat na leto, torej samo ob posebnih priložnostih Ena takih je bil tudi sončev mrk avgusta lani.
Vstali smo ob sedmih, saj smo se zavedali, daje do Goričkega dolga pot. V prtljažnik smo naložili nekaj hrane in dva litra ledenega čaja ter se odpravili na pot. Sli smo ati, sestra Alenka in jaz. Mama je ostala doma, ker je vztrajala, da bo mrk gledala po televiziji. Mi trije pa smo se odpeljali
Peljali smo se proti severu in ati je ustavil približno deset kilometrov jugozahodno od tromeje Dalje ni hotel peljati, vendar sva ga s sestro prepričala, daje bolje, če si mrk ogledamo severneje, zato smo se odpeljali skoraj do meje z Avstrijo, kjer smo se utaborili
Prišli smo dve uri prezgodaj, tako da smo lahko, s pomočjo varilskega stekla, opazovali vse faze mrka Po dvanajsti uri je postajalo vse temneje, dokler se ni začel popoln mrk
Stali smo na manjši vzpetini, nad našimi glavami so frčali televizijski helikopterji, sonce pa je postajalo vse bolj črno Nenadoma je svetloba postala tako šibka, da varilskega stekla nismo več potrebovali Zasvetila je korona in čez nekaj sekund spet ugasnila Od mrka je ostal le spomin
Ker nismo imeli tam več kaj početi, smo se usedli v avto in se navdušeni odpeljali naravnost domov S tem je bil naš izlet zaključen
Miloš Vittori, 8 b
ZIMA
Luka in Miha se sankata po bregu. Počutita se dobro, saj jima sije toplo sonce. Miha je že dvakrat padel. Luka pa seje smejal. Tako seje smejal, daje spodrsnilo še njemu. Odločila sta se, da naredita sneženega moža. Iz snega naredita velike kupe Potem postavita snežaka in mu na glavo povezneta še stari lonec. Ker je pozno, odideta domov.
Katja Turk, L r.
SNEŽAK	SNEŽAK
Veliki snežaki	Zunaj močno sneži.
za hišo stoje.	jaz pa čakam, da se sneg strdi
veseli otroci	Veliko kepo bom skotalil,
pa sankajo se	da bom snežaka naredil
Žarko sonce	Vsi se bomo veselili,
obsveti zemljo.	ko snežak bo narejen
umrli snežak	in velik lonec bo na njem
pa potoči solzo	Mitja Bogdan, 2. r.
Kmalu zatem snežak se stopi, žalostni otrok pa solzo spusti	
Maja Lašič, 4. b
KAKO SEM NAREDILA SNEŽAKA
Zima je in šla sem se sankat po bregu Ko sem prišla domov, sem delala snežaka Zanj sem uporabila tri debele kepe, korenček, lonec, premog in metlo. Ko sem ga naredila, se mi je podrl Ata mi je prišel pomagat Ko sem se naslednji dan zbudila, snežaka ni bilo več nikjer
Tajana Marčec, I r
MOJA MUCA
Moja muca ima črno dlako, modre oči in dolg rep Rada je kruh, pije mleko Rada skače, se lovi
Je zelo pridna, včasih pa tudi zelo poredna Spi v košari.
Rada lovi miši
Včasih hodi k sosedom in se igra z Berto Žiga Podplatnik, 2. r
OBISKAL ME JE DEDEK DAR
1
Nekega jutra se me je lotevala slaba volja. Odšla sem k zajtrku. Bila sem slabe volje zaradi hišnega pripora in hrana mi ni teknila.
Naenkrat skoraj ugriznem v nekaj trdega To hitro izpljunem in zagledam polžjo hiško Kaj pa ta hiška dela med hrano? Iz nje pa se ne prikrade polž, ampak majhen možic. Najprej se mi prijazno predstavi: Ime mi je dedek Dar. Prišel sem zaradi tvoje slabe volje.
In kaj boš naredil z mano, da ne bom slabe volje?
Dal ti bom darilo. Moje darilo je tu
In iz hiške je vzel pisano muco. Jaz sem se mu nasmehnila in vprašala, če je to njegovo
darilo.
Da, to je darilo, ki sem ti ga obljubil. No, prinesel sem ti ga, da se končno nasmehneš Zdaj pa moram iti. Adijo!
Adijo, dedek Dar! Hvala za darilo!
Vika Šafarič, 3. r
2
Ko sem se zbudila, sem zagledala majhnega možica. Vprašala sem ga, zakaj je v moji sobi Odgovoril mi je, da mi bo izpolnil eno željo Začudeno sem ga gledala, potem pa je rekel, naj mu povem svojo naj večjo željo. Rada bi imela konja, sem rekla. To željo mi je izpolnil. Ko sem dojela, da sem bila sebična, sem ga hotela priklicati nazaj Bila sem žalostna.
Neke noči je možic le prišel nazaj Povedala sem mu, da vem, da sem bila sebična, ker sem želela samo nekaj zase in nisem pomislila na druge. Spoznal je, da se kesam, zato mi je rekel, da mi bo konja vzel in mi izpolnil drugo željo. Rekla sem mu, da si želim, da bi moja družina srečno in zdravo živela. To željo ti ne morem izpolniti, mi je rekel, če pa boš verjela v to, se bo želja uresničila. Poslovila sva se in spet sem zaspala do novega jutra.
Mateja Čurin, 3 . r
3
Nekega večera se je nekaj zabliskalo Stekla sem na balkon, da bi videla, od kod ta blisk. Zagledala sem majhno zvezdo Začela sem si jo ogledovati iz vseh strani Naenkrat je iz zvezde skočil majhen možic Zelo sem se prestrašila
Pozdravljena, deklica, kako ti je ime? me je vprašal Jasna, sem odgovorila s tihim glasom Jaz pa sem dedek Dar Kaj si letos želiš za novo leto3 * * * * * 9 Dosti zdravja
Dedek Dar je iz zvezde privlekel vrečko, segel vanjo in izvlekel prah, s katerim me je
posipal.
Zakaj si me posipal s prahom?
Ta prah je zato, da boš zdrava
Še kdaj me obišči, dedek Dar Nasvidenje
Nasvidenje, Jasna, se vidiva naslednje leto
Jasna Zebec, 3 r
TEMNA NOČ
1
Noč je tiha, spomin žari,
spomin na lepe dni, ki nikoli ne bo ugasnil.
Vse je temno, le zvezda žari, njen utrinek pada na ljudi.
Vse je tiho,
še veter nehal je pihljati,
zadnjo pesem so odpeli ptički,
zadnjo melodijo odigrali murni na svoje violine.
Sonce kmalu izgubi svoj sij, temna senca se plazi po travi, luna zlije čez vso mesto svojo moč.
Vse je hladno, veter glasno šumi, srh me spreletava, tema me bode v oči.
Svetel dom, kje si zdaj, kje si, ljubi moj?
Kje je vsa prijaznost dneva?
Tihi koraki pa se mi vedno hitreje približujejo,
Počasi se vse razblini,
vidi se človekovo življenje,
nično in izgubljeno tavanje v temi.
Težko je bilo, čeprav so le sanje bile.
Nočna mora!
Ines Škvorc, 7. a
NAŠA DRUŽINA
V naši družini smo babica, mama, ata, moj brat Denis in jaz Ata Ivan rad dela v delavnici. Preoblači sedežne garniture Mama Majda rada čisti stanovanje Denis hodi v šesti razred Včasih se skregava Od brata se dosti naučim. Naučil me je tudi smučati Včasih pomagam babici in mami na vrtu
Miha Trstenjak, 1. r
OSEBNA INVENTURA
Prednovoletni čas je čas lučk, daril, obiskov, pa tudi inventur. Odrasli se veliko pogovarjajo o inventurah in pomislila sem, da bi inventuro lahko naredila tudi sama, in sicer svojo osebno inventuro.
Moje ime je Špela Čavničar. Sem majhno pegasto dekle, ki obiskuje 4. razred OŠ Središče ob Dravi. Živim v majhni vasici Grabe. Imam brata Luka, ki obiskuje II. gimnazijo v Mariboru Z očetom, mamo, bratom in mano v naši hiši živita še moj dedek in babica.
Minulo leto 1999 mi je dalo misliti. Kakšna sem bila v minulem letu17 Sem bila dovolj prijazna do ljudi, ki živijo z mano? Sem bila tovariška do svojih prijateljev? Sem jim bila vedno pripravljena pomagati9 Če sem odkrita, človek ne sme biti vedno povsem zadovoljen s seboj Tako se ne bi nič spremenilo. Vem, da bi lahko večkrat pomagala moji mami, ki bi bila najsrečnejša, če bi bila moja soba vedno pospravljena. Tako pa se mora mama večkrat hudovati zaradi mojih nepospravljenih stvari. Tudi z bratom Lukom večkrat prekoračiva vse meje Seveda pri tem ne morem zanikati svojega dela krivde Mislim, da najina starša ob takšnih trenutkih nista preveč srečna Večkrat se tudi v šoli po nepotrebnem spričkamo. Še posebej dekleta smo »uspešna« v tem. K tem neprijetnim situacijam tudi sama večkrat prispevam
Vse to želim v letu 2000 popraviti. Še posebej se bom po svojih najboljših močeh potrudila v šoli. Mama mi namreč vedno govori, da je znanje za človeka najpomembnejše. S prijatelji bom tovariška in jim bom skušala vedno pomagati. Z bratom se bom skušala sporazumevati brez vrišča in zbadljivk Skrbela bom za urejenost svoje sobe, saj moja mama ob svojih številnih obveznostih še komaj zmore vsa gospodinjska opravila
Špela Čavničar, 4 a
SPREHOD V DEŽJU
Bila je jesen Neko jutro sem se odločila, da bom šla na sprehod v gozd. Ko sem že hotela oditi, sem še pogledala v nebo Bilo je črno, tako da sem takoj ugotovila, da bo deževalo. Stekla sem v hišo in vzela dežnik Nato sem le odšla proti gozdu
Nedaleč od gozda je začelo počasi deževati, a dežnika še nisem odprla Kapljice so lepo padale z neba, veter pa jih je nosil sem ter tja. Bilo je zares čudovito. Ko je dež začel padati vse hitreje in močneje, sem nazadnje le odprla dežnik. Počasi sem prišla do gozda. Tam sem še enkrat pogledala v nebo Kapljice so padale name in na dežnik. Oblaki so bili še vedno črni kot noč. Vstopila sem v gozd. Tam skoraj ni bilo čutiti dežja Zaradi utrujenosti sem sedla na najbližji suh štor, štor posekanega hrasta Ko sem pogledala okrog sebe, sem videla le drevesa, ko pa sem pogledala proti nebu, sem ugotovila, da so veje mogočnih dreves že skoraj vse gole. Na tleh sem med listjem in mahom videla mravlje, pajke in druge žuželke, ki so tekale na vse strani Čez nekaj časa sem se odločila, da grem še malo naprej po gozdu Hodila sem zelo potiho, da sem lahko slišala vsak šum.Čez nekaj časa je nekaj počilo. Ko sem pogledala v smer poka, sem videla, da se je zlomila veja Ampak ne sama od sebe, zlomila jo je veverička, ki je hitro stekla nazaj v svojo luknjo. Ker v gozdu nisem videla več nobene živali, sem se odločila, da grem domov. Ko sem prišla iz gozda, je še vedno deževalo. Pogledala sem v nebo, oblaki niso bili več tako črni kot prej. Na poti domov sem skakala po lužah in se zabavala
Bila sem zares dobre volje; ta jesenski dež me je (še sama ne vem, zakaj) tako razveselil, in tudi rastline so bile videti zadovoljne. Ko sem se počasi približevala domu, je še vedno rahlo deževalo Na domačem dvorišču pa je že skoraj nehalo deževati Pogledala sem v nebo in zagledala mavrico To je bil krasen zaključek zares čudovitega sprehoda (Kaj je rekla mama o mokrih in blatnih hlačah, pa je že druga zgodba )
Katja Terbuc, 7 b
TEDEN V ZASNEŽENIH GORAH
Sredi februarja, natančneje na dan zaljubljencev - Valentinovo - smo se učenci sedmih razredov z razredničarkama odpravili v šolo v naravi v Vojsko pri Idriji In kako je bilo? Presenetljivo čudovito
Izpred šole naj bi odšli ob pol sedmih zjutraj Seveda si je (kot vedno) tudi tokrat nek neodgovoren mulec (po nesreči sicer) malo podaljšal nočni počitek. Ampak ni bilo preveč hudo, saj smo odrinili le okrog deset minut kasneje. Na poti v Vojsko nam je učiteljica Rezka Novak natrosila cel kup zemljepisnih podatkov, ki jih je prvi del avtobusa vestno poslušal, ostali pa so bili preveč zaposleni z drugimi stvarmi: saj veste, »revolucija mobijev« je še vedno aktualna. Naenkrat (no, čez tri ure) pa smo se začeli vzpenjati na nek hrib, ki mu ni in ni bilo konca Vsi smo bili že histerični in že smo si predstavljali, da nas bodo zapeljali do neke stare bajte bogu za hrbtom. No, na srečo ni bilo tako, saj smo se za ves teden nastanili v tako lepem domu, da se nam je. ko smo ga zagledali, vsem odvalil kamen s srca
Že takoj prvi dan smo šli smučat, da so nas razvrstili v različne težavnostne skupine Zvečer pa smo šli na »mučilni pohod«, po katerem smo bili čisto vsi besni na učitelja, ki nas je vodil Kljub vsem podobnim utrujajočim dnevnim aktivnostim pa so se učitelji vsak večer vse do enajstih naprezali, da bi nas res utrudili in si s tem zagotovili, da bomo ponoči spali oz. da bomo mirni in tiho Vsak dan smo imeli tudi jutranjo telovadbo Pozneje smo smučali, plezali; streljali z lokom, se sankali ali pa imeli prvo pomoč, ki je bila prava sitnost, prav tako kot učiteljica, ki jo je poučevala. Najboljši pa so bili vsekakor večeri, ki so bili večinoma namenjeni preživljanju prostega časa, zato smo takrat povzročili tudi največ nevšečnosti, ki jih sedaj raje ne bi naštevala (moramo skrbeti za ugled našega čudovitega razreda, kajne9).
Omeniti moram tudi ples, ki je bil res enkraten, saj je bil upravnik doma DJ in nam je zato pomagal pri glasbi. Ne morem pa opisati bolečin v stopalih, ki so sledile peturnemu zelo intenzivnemu in divjemu plesu Pod prisilo smo se spravili spat šele okrog polnoči, zaspali pa smo, vsaj v naši sobi, še kako uro pozneje Kaj smo medtem delali? Klepetali v živo in preko mobijev ter se basali z bonboni, kaj pa drugega Naslednji dan sem bila kot prerojena, enkratno vam rečem. Fantje pa so, ravno obratno seveda, dobesedno izpustili telovadbo in skoraj tudi zajtrk, ker niso mogli iz postelje. In naj še kdo reče, da niso kot polži! Kakorkoli že, naslednji dan smo se po kvizu iz prve pomoči, sankanju in kosilu poslovili. Še pred tem pa je sledilo nujno potrebno fotografiranje in obljuba, da jim bomo v CŠOD Vojsko še kdaj pisali, kljub temu, da smo vedeli, da bomo na to pozabili že kmalu po vrnitvi domov - moč navade pač.
Tik pred odhodom je naš ravnatelj, ki je prišel z voznikom in avtobusom po nas, »spravil« na kamero še nekaj dreves iz okolice in že smo se vsi veseli peljali proti Središču -saj veste: nikjer ni boljše kot doma.
Pri šoli me je počakala mama in še preden sem ji povedala vse o tem tednu, sem ugotovila, da je bil to najlepši teden v tem tisočletju Res enkratno doživetje
Mateja Žerjav, Jasna Kovač, 7. a
PAPAGAJ
Doma imamo papagaja. Ime mu je Cici Hrani se s hrano za papige, s solato, z jabolki Je črne, rumene, bele in zelene barve Živi v kletki V kletki ima ogledalo Rad pije vodo Rep ima črn. Včasih ga izpustimo iz kletke Takrat veselo leta po kuhinji
Ester - Nives Škvorc, 2. r
POROČILA S TEKMOVANJ
FIZIKA
Šolskega tekmovanja iz fizike seje letos udeležilo 7 učencev 8. razreda. Prvo mesto je osvojila Mateja Crček, drugo David Lukman, tretje pa Melanija Zupanič. Ti učenci so osvojili bronasto Stefanovo priznanje. Regijskega tekmovanja sta se udeležila Mateja Crček in David Lukman. Skupaj sta si priborila 10. mesto in s tem tudi srebrno Stefanovo priznanje.
KEMIJA in RAZISKOVALNO DELO
Ker se tekmovanje iz kemije izvaja šele v aprilu in letošnjih rezulatatov še nimamo, bomo postregli z lanskimi. Lani so bili na področju kemije uspešni naslednji učenci: osmošolca Dominika Jaki in Luka Cavničar ter (lanska) sedmošolca Miloš Vittori in Maja Mlinarič so osvojili srebrno Preglovo priznanje. Maja in Miloš sta se udeležila tudi državnega tekmovanja
Učenci naše šole se vsako leto udeležijo tudi srečanja mladih raziskovalcev. Letošnjega srečanja še ni bilo, zato bomo tudi tu predstavili lanske rezultate, ko so bili naši učenci spet zelo uspešni. Mateja Crček in Mojca Kumer sta z raziskovalno nalogo Zakladnica naravne medicine osvojili 1 mesto in s tem zlato priznanje, Luka Cavničar je z raziskovalno nalogo Alkohol in mladi osvojil srebrno priznanje, Dominika Jaki pa je dobila za raziskovalno nalogo Zakaj sem nosila zobni aparat? bronasto priznanje.
NEMŠKI JEZIK
Na državno tekmovanje v znanju nemškega jezika, ki bo sredi aprila, sta se uvrstila Tomaž Dogša in Miha Mele iz 8 a-razreda. Želimo jima veliko uspeha
SLOVENŠČINA
Letošnje šolsko tekmovanje za Cankarjevo priznanje je bilo 16. februarja. Tekmovalo je 12 učencev iz 7. in 8. razreda, ki so se pomerili v poznavanju Prešernovih in drugih balad. Bronasto priznanje so osvojili štirje učenci Maja Mlinarič, Mateja Črček, Melanija Županič in Miloš Vittori. Prve tri učenke so se uvrstile na vseslovensko tekmovanje, ki je bilo 18. marca v Mariboru in dosegle naslednje rezultate: Maja Mlinarič je dosegla 8. mesto v mariborski regiji in si s tem praktično že zagotovila zlato Cankarjevo priznanje, v Mariboru pa so njen uspeh nagradili še s knjigo; Majin uspeh sta z dobrima rezultatoma dopolnili še Melanija Županič in Mateja Črček, ki sta resni kandidatki za srebrno Cankarjevo priznanje. Držimo pesti! Čeprav uradnih rezultatov za osnovnošolce še ni, lahko že zdaj trdimo, da so učenke uspešno zastopale našo šolo
VESELA ŠOLA
Na šolskem tekmovanju v znanju iz Vesele šole se je februarja pomerilo 21 učencev od 4. do 8 razreda. Najuspešnejši so bili: Martina Rakuša, Maja Lašič, Peter Škvorc, Iva Mlakar, Mojca Golub, Nina Marčec, Silvia Kanič, Miloš Vittori, Melanija Županič in Maja Mlinarič. Ti učenci se bodo aprila udeležili tekmovanja 2 stopnje. Želimo jim veliko uspeha
ZGODOVINA
Šolsko tekmovanje iz zgodovine je bilo 10. marca. Tekmovalo je 18 učencev od 6. do 8 razreda Odgovarjali so na vprašanja o življenju v srednjem veku Marko Tomšič, Ines Škvorc, Mateja Žerjav in Kristina Pajek so osvojili bronasto priznanje, Martina Novak, Aleš Žganjar in Jasna Kovač pa so si prislužili udeležbo na regijskem tekmovanju Srečno!
Čestitamo vsem dobitnikom priznanj in njihovim mentorjem!
INTERESNE DEJAVNOSTI
LUTKOVNA SKUPINA
V petek, 24 marca se je lutkovna skupina naše šole udeležila območnega srečanja lutkovnih skupin. Igrica z naslovom Ptičke seje uvrstila na regijsko srečanje lutkovnih skupin, ki bo aprila pri Veliki Nedelji Vsem lutkarjem čestitamo!
ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO
Šolsko športno društvo na OS Središče je dejavno na raznih športnih področjih
Jeseni se marljivo pripravljamo na kros izvedemo šolsko tekmovanje za vse učence šole in se udeležimo občinskega krosa, ki smo ga letos organizirali v Središču (na Gradišču) Čeprav nismo nikoli sloveli kot dobri tekači, smo v zadnjih letih tudi v teku precej napredovali, kar potrjujejo uvrstitve Boštjana in Karmen Kranjčec, Mateje Žerjav, Martina in Jureta Marčeca, Maje Mlinarič, Marka Čuleka, Jerneja Lukmana in ostalih tekačev
Rokomet je še vedno prva športna igra na naši šoli. Uspešna so zlasti dekleta, ki se na občinskih tekmovanjih že vrsto let uvrščajo med najboljši dve ekipi. Doslej so se dvakrat uvrstile na polfinalne turnirje Maja Mlinarič je ena najuspešnejših igralk in strelk tudi v občinskem merilu. Rokomet radi igrajo tudi fantje, žal pa se le-ti ponavadi pomerijo z ekipami ŠŠD-jev, ki so pravzaprav mlajše ekipe rokometnih klubov
Mali nosomet je v Središču ena izmed iger, ki ima že dolgo tradicijo, tako da ni naključje, da se z njim precej ubadamo Izvedli smo jesenski medrazredni turnir, pripravljamo pa že spomladanskega Uspešno smo sodelovali tudi na občinskem prvenstvu. Učenci naše šole se številčno vključujejo v delo nogometnega kluba, Dejan Miljevič je zelo perspektiven igralec, ki je sodeloval tudi v selekcijah
Trenutno na šoli poteka šolsko prvenstvo v košarki Kljub temu, da se včasih odvija neenakovreden boj mačke z mišjo (npr. petošolci proti osmošolcem), se vsi zelo radi pomerimo med seboj Tekme sodijo učenci ob pomoči aktivnega košarkarja Denisa Ravšla Tudi letos se bo ekipa SSD Središča udeležila turnirja ob krajevnem prazniku, ki bo potekal v naši telovadnici
Zimsko obdobje ne mine brez vadbe gimnastike Tekmovanj se sicer ne udeležujemo več, smo pa se dovolj pripravili, da smo marca v okviru govorilnih ur na »odprtih vratih naše telovadnice« naše znanje predstavili sicer maloštevilnim staršem
Največje uspehe pa naši učenci dosegajo v atletiki, ki ji posvečamo veliko pozornosti S teki, skoki, meti se učenci v tekmovalni obliki srečujejo že od prvega razreda Atletski troboj prvošolcev skozi leta preraste v sedmeroboj osmošolcev Menim, da ni naključje, da imamo državno prvakinjo v skoku v višino: to je Maja Mlinarič z osebnim rekordom 166 cm. Na dvoranskem atletskem tekmovanju smo osvajali medalje v vseh disciplinah. V skoku v višino smo pri fantih dosegli celo dvojno zmago, saj zelo uspešno skačemo flop (poleg Maje Mlinarič tudi Dejan Miljevič in Martin Marčec) V šprintu sta dvojno zmago pritekla Boštjan Kranjčec in Marko Culek V troskoku je medaljo osvojil Robert Janežič.
Poleg že omenjenih aktivnosti nas do konca šolskega leta čaka tekmovanje v atletskem mnogoboju, preverjanje znanja plavanja in še kakšna zanimiva športna dogodivščina Da bi bilo športno življenje na naši šoli pestro, si prizadevamo tako učenci kot učiteljice razredne stopnje in učiteljica športne vzgoje
FOLKLORNI KROŽEK
Člani folklornega krožka so se letos spet udeležili festivala Turizmu pomaga lastna glava. Pripravili so raziskovalno nalogo, gledališko predstavo in razstavo, pri kateri so pomagali tudi učenci 4, a-razreda
Zelo uspešno pa so sodelovali tudi na občinskem srečanju folklornih skupin v Ormožu Mlajša skupina seje predstavila s pesmijo Prišla je miška, starejša skupina pa z ljudskimi plesi in pesmijo Muzikanta sta bila tokrat Marko Dogša in Aleš Praprotnik, pri petju nam je pomagala naša učiteljica glasbe
Z delom bomo nadaljevali, saj upamo, da bomo lahko še kje nastopali.
I
i
)
)
)
J