Štev. 2. Leto X. V LJubljani dne 11. januarja 1934. PRILOGA »;di. 2KACNA POSTNA ZVEZA FRANCIJA — AMERIKA. Orjaški hidroplan, ves iz kovine, s štirimi motorji, vsak po 850 k. s., ki bo oskrboval poštno službo med Francijo in Ameriko NAS NAJSTAREJŠI UČITELJ. Najstarejši na«i-učitelj v vsej dravski banovini g Lobe Ivan je nedavno praznoval 90letmoo rojstva. Daleč na okrog slovi njegov prijazni domek, nedaieč od Izvira Krke, v vasi Vidmu, na gričku 2e od daleč; pričuje, da tu domuje vnet sadjar to res je Ivan Lobe mož. Iti si je pridobil velike zasluge za Krko, zlasti za razvoj in napredek sadjarstva, gaj je ravno tej najbolj zanemarjeni panogi kmetijstva posvetil poleg šole vse svoje življenje. Za-# to se ga oosežneje spominja tudi pravkar izišla jubilejna številka »Sadjarja in vrtnarja«. — Leta 1878. je bil prišel na Krko kot učitelj in je tu ostal do svoje upokojitve leta 1903. Polnih 42 let je torej uspešno deloval v šoli in izven nje. Postal je oče sadjereje v Krški dolini, posegal pa je tudi sicer v javno življenje pokrajine. Bil je soustanovitelj gasilskega društva in čebelarske podružnice, ljudski značaj pa je vedno vedril kot najvnetejši pevovodja. V znak hvaležnosti za vse dobro delo ga je občina Krka že ob 80let-niei izvolila za častnega občana, gasilsko društvo pa za častnega člana. Telesno še zelo čvrst, saj ga je vedno krepilo neumorno delo In zmerno življenje, je ob vsej skrbi za llčlar.sko družino dočakal tako častitljivo starost, ki jo uživa ob spoštovanju vseh svojih številnih znancev, prijateljev in celih pokolenj, ki jih je v šoli In izven nje vzgajal k dobremu. OGROMNA TUNA. Ta velikanska tuna je bila profile dni predmet poglavitnega zanimanja neke pariške prodajalne za ribe KRALJ KUHARJEV. Na kuharski razstavi v New Yorku je dobil dve prvi nagradi francoski kuhar, ki ga vidimo na tej sliki. Njegova torta s sladkornim polivom je zadivila vse ameriške sladkokusce SMRT VZORNEGA VZGOJITELJA. Po krajšem bolehanju je umrl g. Karol Benedik, šolski upravitelj v pokoju, star 72 let. Pokojnik je bii po rodu Ljubljančan. Po izvršenem učiteljišču v Ljubljani 1. 1882. je nastopil učiteljsko službo za kratko dobo na Brezovici pri Ljubljani. Potem Je služboval v Ledinah nad Idrijo, bil je 10 let Šolski upravitelj v Smledniku in naposled Šolski upravitelj na svojem prvem učiteljskem mestu na Brezovici, kjer je služboval 23 let do svoje upokojitve po 40Ietnem plodonosnem učiteljskem delu 1. 1922. Koder je služboval, povsod je bil priljubljen. Bodi mu lahka domača zemlja! doma in na tujem AVTO, GRAMOFON, RADIO... Pariški Solerji so res sKrajno postrežljivi: zdaj nudijo svojim potnikom poleg vožnje z avtomobilom tudi gramofonsko hreščanje ta celo prenose z radijem. Tistim, ki se vozijo s taksiji, res ne bo dolgčas, pa tudi pri nesrečah bo slišati manj stokanja kakor doslej ... NAJVEČJI PREKOMORNIK SE BLIŽA DOVRŠITVI. V Saint Nazaireu dovršujejo največji francoski prekomornik »Normadie«, ki bo zasenčil vse druge prekomorske ladje na oceanih. Toda iz Anglije se že čujejo glasovi, da namerava angleška vlada začeti z gradnjo še večjega prekomorskega koiosa kakor je francoska »Normadie« a IVAN REBEK. V Celju je po dolgi m mučni bolezni umrl g. Ivan Rebek, ki je bil od devetdesetih let pa do nedavnega eden naših najvidnejših nacionalnih in gospodarskih delavcev v vsej Sloveniji in daleč Izven nje. Mož, ki je s svojo neizčrpno podjetnostjo, stanovsko in narodno zavednostjo razgibal vse slovensko obrtništvo, sodeloval pri vsakem važnejšem narodnem po-kretu, se je pred nekaj leti popol >a umaknil iz javnega življenja. Ko je lani oktobra praznoval svoj 70. rojstni dan, so mnogoštevUni prijatelji upali, da se bo spet vrnil na svoje mesto kot najboljši obrtniški voditelj. Usoda pa je hotela drugače. Naj počiva v miru! OSEMDESETLETNICA VRLEGA fcOLNIKA. Nedavno je praznoval v Krškem g. ravnatelj dr. Romih svojo 801etnico. Kako zadovoljiv Je lahko temu odličnemu šolniku pogled nazaj na dolgo pot življenja! Po roou iz Dobja je študiral v Celju, univerzo pa v Gradcu. Po upokojitvi ravnatelja Lapajneta mu je bilo 1906. podeljeno mesto ravnatelja krške meščanske šole, kjer je itak že služboval od leta 1887. dalje. Pred desetimi leti je stopil v pokoj, ali tudi po 471etnem službovanju ni poznal oddiha. Obnavljal je sadove dolgoletnih prizadevanj, sodeloval in vodil, kjerkoli je bila njegova pomoč potrebna. Danes se lahko s ponosom spominja, kako je v Ptuju pričel dramiti narodno zavednost med učiteljstvom in uradni-štvom, kako je tam ustanovil prvo slovensko pevsko društvo, ki ga danes šteje za svojega častnega člana, kako je nadalje v Krškem 12 let županoval, uvedel slovensko ur&dovanje, obnavljal uničene vinograde in ustanovil krepko občinsko hranilnico. — Vselej vnet za blagor bližnjega žanje danes toplo zahvalo tisočerih svojih bivših učencev, krških občanov, vinogradnikov, kmetovalcev. Naj nam ostane ohranjen do skrajne meje! PROTINEMSKE DEMONST RACIJE V NEW YORKU. Pred nemškim konzulatom v New Yorku je prišlo do ogorčenih demonstracij proti hitlerjevskemu režimu V Nemčiji ctedenska kronika PODROBNOSTI O KATASTROFI V DUCHCOVU. V premogovniku »Nelson m« pri Duchcovu (prej Dux) na Češkoslovaškem se je pripetila 3. t. m. iz neznanih vzrokov strašna eksplozija, ki je porušila in zasula del naprav v rovu, kakor tudi vhod v rov. V rudniku je bilo ob času katastrofe. ki je nastala najbrže zaradi eksplozivnih plinov. 150 rudarjev, ki so jih razvaline odrezale od zunanjega sveta in so našli strašno smrt. Le štirje so se rešili na ta način, da se jim je posrečilo priti na svetlo skozi ventilacijske rove. Pripovedovali so, da so slišali močan pok, nato pa bo takoj pogasili svetilke in naglo odhiteli proti ventilacijskemu rovu. Eksplozija je bila tako močna, da sta se zaradi nje podrla dva vrtalna stolpa in tudi upravno poslopje, ki je pokopalo pod seboj 4 žrtve. Trupla so že našli. Razen tega so bile v vsem okolišu razdejane telefonske zvezo in Številne električne naprave. Rudnik »Nel-son ni.« spada med najbogatejše premogokope severno češkega revirja in je bil last rudniške družbe iz Mosta. Rov, v katerem je nastala eksplozija. je bil 225 m globok in je edini rov v globino, dočim se ves ostali rjavi premog v tem revirju koplje na vrhu. Rov >Nelson III.« je bil opremljen s štirimi ventilacijskimi in dvema rešilnima rovoma ter je imel še poseben rov za vodo. Plast premoga v tem rovu je bila 14 do 16 m debela, Kot glavnega krivca nesreče so zaprli obra-tovodjo inž. Balsserja, ki je bil delničar rudniške družbe. Pred meseci je bil postavljen namesto obratovodje, kjer se je moral umakniti prejšnji obratovodja Ceh Vokač, ki je bil med delavstvom zelo priljubljen. Baisser je bil oni, ki je pri družbi uvedel skrajno štednjo in je dal reducirati vse one delavce, ki so odstranjevali premogov prah, iz katerega so v teku časa nastali v rudniku dušljivi plini. Odstranjevanje razvalin okoli šahta, katerega nadzemske naprave so bile zaradi podzemske eksplozije docela uničene Rudniška katastrofa pri Duchcovu v ČSR Svojci ponesrečenih rudarjev čakajo pred vhodom v šaht, ki ga stražijo orožniki. .M KUJEJ liGIJSDNE SLOVENSKE MATERE. V krogu svoje rodbine je tiho proslavila svojo 601etnico gospa Marija Schwarzova, lastnica hotela »Jugoslavija« v Šoštanju. Jubilantka se je rodila v 6t- Juriju ob Taboru. Svoj obrt je vodila v Braslovčah, Laškem, Mozirju, Konjicah, kjer je bila njena gostilna vedno zbirališče vseh narodnih društev, katerim je bila tudi v najhujših časih vedno naklonjena, dokler se ni končno leta 1916. naselila stalno v šoštanju, kjer je kupila Rajšterjev hotel, katerega še danes vodi z vso vnemo. Tudi tukaj, v njeni dvorani, je imel Sokol zavetišče, dokler ni bil dograjen Sokolski dom. Zavedna in dobra mamica tudi 5e danes rada podpira vsa nacionalna društva. Prva originalna slika o strašni katastrofi v rudniku »Nelsonut pri Duchcovu. Nočni posnetek razvalin podrtega dvigalnega stolpa