" Adam je pisal bolj žalostne pesmi, vejice zase, pike za njo, Eva iskala bistvo ljubezni in sredi gozda objela drevo," pojejo zimzeleni Mi2. Precej let je že minilo, odkar sem prvič slišala za to prakso privijanja k deblom, ki sem jo imela za milo rečeno hecno. Ni se mi zdelo ravno verjetno, da bi se lahko od dreves na- lezla pozitivne energije. Dozdevalo se mi je tudi, da to v glavnem počnejo izgubljene Eve in sodeč po enem zadnjih songov dečkov s Sotle se navado objemanja dreves na naši zemljepisni širini res pripisuje pred- vsem nežnejšemu spolu. Očitno močnejšemu to ne pritiče – ta lahko drevo kvečjemu podre in tako po- kaže, da ga je nekaj v hlačah. A v sili še hudič muhe žre. Med korona krizo so islandski gozdarji kot tolaž- bo ob pomanjkanju človeške topline priporočali ob- jemanje dreves in menda se je, po poročanju medijev, nasvet dobro obnesel. O tem, kdo je bil pri takem ob- jemanju bolj dejaven, moški ali ženske, pa žurnalistič- ni svet molči. Odkrivanje razsežnosti gozdov nad mojim sedanjim prebivališčem se mi je nekoč, v času alpinistične mr- zlice, zdelo stran vržen čas. Da bi se sprehajala po goz- dnih cestah, vlakah in zaraščenih stezah, kjer za po- vrh lomastijo medvedi, če pa se nekoliko severneje kvišku dvigajo bele stene in strmi vršaci? A dolga leta sedenja za računalnikom in volanom ter družinsko življenje so naredili svoje. Saj veste, kaj bo sledilo, kaj- ne? Posipanje s pepelom za nekdanje pregrešne misli in vzhičene hvalnice previdnosti, ki me je pripeljala živet v "hišico na robu gozda". Samo streljaj je do pro- stranih gozdov, kjer bi lahko, če bi me prijelo, po mili volji objemala mogočna debla, in to brez strahu, da bi me kdo zaprepadeno opazoval in si mislil svoje o pri- seljenkah iz mesta. In morda bi vse skupaj res osta- lo pri pogojniku, če si ne bi ogledala dokumentarne oddaje Zdravilna moč narave, v kateri je bilo predsta- vljeno znanstveno ozadje t. i. gozdnih kopeli (šinrin joku), ki na Japonskem od osemdesetih let prejšnje- ga stoletja predstavljajo pomemben segment skrbi za javno zdravje. Takrat so namreč opazili naraščajoče negativne posledice tehnološkega napredka pri pre- bivalcih japonskih mest, ki so se soočali z vse pogo- stejšimi izrazi kroničnega stresa, kot sta depresija in tesnoba. Po besedah zdravnika dr. Čing Lija, najvid- nejšega strokovnjaka na področju gozdne medicine, se drevesa ob človeškem dotiku odzovejo kot ob na- padu škodljivcev in zato začnejo izločati varovalne snovi. Med te sodijo tudi fitoncidi, hlapljive organske spojine, ki drevesne škodljivce uničujejo, pri ljudeh pa spodbujajo množenje t. i. naravnih celic ubijalk, vrste belih krvničk, ki je pomembna pri odzivu tele- sa na okužbe z virusi in na rakave celice. Tridnevna gozdna kopel naj bi za dvainpetdeset odstotkov po- večala aktivnost naravnih celic ubijalk, ki naj bi ostala povečana do trideset dni po kopeli. Trije dnevi kopeli vsak mesec pa naj bi pripomogli k trajnemu vzdrže- vanju visoke aktivnosti teh celic. Japonske oblasti so tako uredile okoli šestdeset uradnih območij gozdne- ga kopeljenja, ki so zaščitena in kjer se je v fitoncidih mogoče "namakati" pod strokovnim vodstvom. Gozd uravnava tudi naše fiziološke parametre. S spre- mljanjem aktivnosti prefrontalnega korteksa, dela KOLUMNA Mateja Pate Objeti drevo za zdravo telo? Objemanje dreves naj bi povečalo aktivnost naših celic ubijalk. Arhiv Mateje Pate 64 medtem ko so se moški kameri očitno raje izognili. Meseci pred morebitnim drugim valom epidemije covid-19, ki bo zagotovo vroča tema pogovorov do jeseni, so bržkone primeren čas za to, da preskusi- mo stiskanje k drevesom, bodisi po svoji pameti bo- disi oboroženi z nasveti iz katere izmed knjig, ki jih je o blagodejnih vplivih gozda na naše zdravje napi- sal dr. Čing Li. Le kdo si v tej negotovi situaciji ne bi želel našpičenih celic ubijalk, ki bi se hitro spopadle z novim koronavirusom? (No, krvavo jih bomo potre- bovali tudi, če se bomo kopelili nezaščiteni proti klo- pom oz. necepljeni proti klopnemu meningoencefa- litisu (KME) – Slovenija namreč sodi med države z najvišjo obolevnostjo za KME v Evropi.) Če me boste torej kdaj uzrli prižeto ob kako debe- lo bukev, potem vedite, da si bom ravno povečevala samozavest, upanje, sočutje in strpnost – ne nujno v tem vrstnem redu in tudi ne nujno vsega po spisku. Morda bom pri vili bukve, ki ji menda pravijo tudi mati gozda, vsrkavala modrost in obilje. Nemara pa bom le iskala podporo pri pisateljskem izražanju, medtem ko bodo name pršeli fitoncidi in krepili moj imunski sistem. In končno se mi objemanje dreves ne bo več zdelo čudaško. m Kolumna izraža stališče avtorja in ne nujno tudi uredništva in Planinske zveze Slovenije. možganov, v katerem je center za učenje in spomin, so znanstveniki ugotovili, da se možganska aktivnost v gozdu umiri. Dejavnost parasimpatičnega živčevja, ki je odgovorno za počitek in umiritev telesa, je v goz- du za petdeset odstotkov večja kot v mestu, izločanje stresnega hormona kortizola pa za desetino manjše kot v urbanih območjih. Urbani način življenja pov- zroča t. i. družbeni stres, njegova intenzivnost narašča z velikostjo mest. Družbeni stres aktivira amigdalo, del možganov, ki ima pomembno vlogo pri pomnjenju, odločanju in čustvenih odzivih. Je nekakšen center za preživetje, ki sproži odziv – boj ali beg. Hiperaktivna amigdala prispeva k nagnjenosti k depresiji in anksi- oznim motnjam, ki so v svetovnem merilu za štiride- set odstotkov pogostejše v mestih kot na podeželju. Gozdove tako lahko štejemo kot eno od obnovitvenih okolij za prebivalce urbanih območij, ki zavedno ali nezavedno trpijo zaradi izgubljenega stika z naravo. Oddaja mi je razširila obzorje v več smereh. Med dru- gim sem izvedela tudi, da se mojemu hrepenenju po naravi strokovno reče biofilija in pomeni prirojeno potrebo človeka po povezanosti z naravo. Potrdil pa se je tudi moj sum, da bomo pri objemanju dreves po- gosteje zalotili Eve kot Adame – dognanja doktorja Lija kažejo, da gozdne kopeli k dobremu razpoloženju pomagajo bolj ženskam kot moškim. Nemara je bilo zato v oddaji videti več zadovoljnih ženskih obrazov, PLANINSKI VESTNIK julij-avgust 2020 65 Obiščite https://siol.net/naj-koca ali skenirajte QR kodo. Izbiramo naj planinsko kočo 2020 GLASUJTE