Inseratl se sprejemajo in volji tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, ii ti ii ii 2 ., 15 n n •i n Pri večkratnem tiskanji Be cena primerno zmanjša. Rokopisi ee ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in eks[ edicija na Staiem trgu li. št. 16. Pilltltn lisi za ;i larofl. Po pošti prejeman velja : Za celo leto . , 10 gl. — kr. za polleta . . 5 J( _ za četrt leta . , 2 ,, 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta ... 4 „ 20 „ za četrt leta , , 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velji 60 kr. voč na leto. Vredništvo jo v Liagovih ulicah štev. 7. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Vjera Sasulič. Ne samo na Ruskem, po vsem svetu vzbuja zdaj občno pozornost konec sledeče dogodbe. Neka še mlada ženska „Vjera Sasulič", ki je po vsem, kar se ve o nji, pečala se s politiko in simpatizirala z ruskimi a i h i 1 i s t i, za kar je prišla že v zapor, — je vrnivši se domu brala po časnikih , da je meBtni in ob enem policijski načelnik dal s palicami pretepati nekega zaprtega dijaka- nihilista zato, ker ga ni o pravem času spodobno pozdravil, ko je pregledoval ječe. To sramotno ravnanje z izobraženim, zavoljo političnega mišljenja zaprtim človekom njeno srce tako razjari, da se napoti naravnost k omenjenemu načelniku Tr e-p o v u zahtevat zadostenja za tako nečloveško ravnanje z mladeničem, kterega še niti poznala ni. Pri tej priliki sproži va-nj revolver in krogla mu gre v stegno. Se ve, da so jo brž prijeli in po preiskavi stavili pred porotnike. Ti pa so jo za nekrivo spoznali, ker je neki branila le svojo čast proti poželjivemu Trepovu. Razsodbo je prebivalstvo z navdušenjem sprejelo in cesar sam je prej priljubljenega policijskega načelnika odstavil. Dogodba ta sama na sebi ne bi bila napravil . toliko hrupa po svetu, ako bi med porotniki ne bilo devet državnih uradnikov in poškodovani ne najviši policijski oblastnik v Petrogradu. Tako pa so jo zlasti nemški, Rusom in Slovanom sploh sovražni listi obrnili tako, da je voda na njihov mlin. Vjero Sasuličevo primerjajo celo s francosko Charlotto Corday, le da se jim zdi še vzvišenega od te, ker je Rusinja hotela maščevati krivico človeku storjeno, Francozinja pa le svojega ljubimca. O navadnih časih bi se dunajski nemški listi za taka „junaštva" zmenili le o pasjih dnevih, ko bi ne imeli s čem polniti svojih prostorov, iu še tedaj le površno; nikakor pa bi ne imeli dolgih telegramov ali celo uvodnih člankov. Slaviti tako „junaštvo" bi jim že zato ne prišlo na misel, ker je junakinja" rodu slovanskega; prej bi bili peli slavo porotnikom, ako bi bili „hudodelnico", ki je hotela tako visokega gospoda zavratno umoriti, obsodili na vislice; najmilejša sodba njihova bila bi ta, da tako ekscentrična, tako razburjena ženska ne gre pred porotnike, ampak v n o-r i š n i c o, ker je popolnoma ob pamet Kako li, da jim je Slovanka naenkrat junakinja? Kako, da tudi ti največi absolutisti, ki se liberalce imenujejo, ploskajo sodbi porotnikov, ki so oprostili zatoženko, čeravno svojega dejanja ni tajila, ampak ga obširno pripoznala? Zakaj celo tako zagrizen list, kakor je na Dunaji „N. Fr. Presse" pravi, da narod, kterem se tako odločni in trdni značaji nahajajo celo pri nježnem ženskem spolu, ima v sebi trden koren? Naj povemo mi svojim bralcem, kako smo si to nenavadno prikazen pri Slovanom in Rusiji najbolj sovražnih listih raztolmačili. Po sedanjih vredbah je Rusija močna, to je pokazala o vojski na jugu. Za vlado je stal narod, — to jej je dalo pravo moč. Sovražni- komRusije , kterih je na Dunaji veliko, je ta moč že davno trn v peti, posebno ker vedo, da se od zunaj ne da tako naglo razrušiti, kakor bi bilo njim ljubo. Rusija je steblo, ki se ne da predreti po sekirah, pač pa — tako mislijo — po črvu, ki bi se lotil njenega notranjega stebla. Tak črv so jim že davno tako zvani ni-hilisti, ki merijo na to, da bi sedanji red v Rusiji prekucnili. Zato jim je oproščenje Vjere Sasuličeve veselo znamenje zmage nihi-lizma, ki bi Rusijo oslabil, celo ob tla vrgel, da bi Evropi ne bila več tako močen slon, kakor jej je zdaj. Iz tega vzroka se jim posebno tudi še to dobro zdi, da je bilo med porotniki devet državnih uradnikov; to jim je veselo znamenje, da Rusija razpada, ker še celo uradniki glasujejo zoper najvišega policijskega uradnika. Mi o tej dogodbi, provzročeni po kolikor toliko prenapeti ženski, govorimo le iz dvojnih vzrokov. Kjer državni uradniki glasujejo zoper tako visokega uradnika, kolikor je načelnik najviše policije v Petrogradu, ki je veljal še celo za priljubljenca cara samega, tam jenaj-veča svoboda vesti, strahovanja nobenega. V marsikteri drugi državi bi se kaj tacega ne zgodilo, poguma ruskih uradnikov nimajo povsod. Druga reč pa, v kteri se strinjamo z nemškimi časniki, je ta, da narod, pri kterem se nahaja celo v rahlih ženskih žilah tako narodna kri, tako kipenje proti krivici, ni pogubljen, Ant. Mart. Slomšeka zbrani spisi. [Iz Zgodnje Danice.) Gospod Mih. Lendovšek , kaplan in katehet v Ptuji, poprijel se je že pred nekaj leti jako lepega in koristnega dela : zbrati, vrediti in skupaj na svitlo spraviti spise Slovencem nepozabljivega škofa Antona Martina Slomšeka. Že leta 187G prišla je na svitlo prva knjiga: Slomšekove pesmi, letos pa druga: Basni, prilike in povesti. Slovenski časniki so teh dveh knjig že omenjali, vendar mislim, da je posebno priprosto ljudstvo naznanila večidel pre zrlo. In vendar bi si jaz želel, dabi bile te dve knjigi razširjeni do naj zadnje hišice slo venske, in ko bi mogel, podaril bi jih vsem slovenskim šolarčkom, in prepričan sem, da bi jih brali z veseljem in z veliko koristjo; zakaj, kakor poznam slovenskih knjig, ne najdem lahko lepših, bolj mičnih , za prosto ljudstvo in za šolsko mladino bolj pripravnih, kakor so Slomšekove knjige. Ker „Zg. Danico" bere tudi mnogo priprostih ljudi, naj na tem mestu spre govorim nekoliko o teh dveh knjigah. Ako s tem napravim koga, da si kupi eno ali drugo, ali obe, ne bojim se, da bi mu bilo žal za denar. Škof Ant. Mart. Slomšek je pri Slovencih v tako dobrem, v tako blagem spominu, da v priporočilo njegovih spisov zadostuje skoraj imenovati le njegovo ime. Poznam gospoda, kteri je imel, in morda še ima navado, bogo-slovcem, s kterimi je v ozki dotiki, pri raznih priložnostih omenjati ranjeega Slomšeka; pa kedar se ga je spominjal, in da je le imenoval njegovo ime, postale so mu solzne oči. Bil je pa Slomšek tudi res pravi mož po volji Božji. Sin slovenskih starišev kmečkega rodu imel je mehko, blago srce, polno ljubezni do svojega naroda. Toda ta ljubezen ni bila navadna samo natorna nagnjenost, ampak vzvišena, v živi veri prerojena , prava krščanska ljubezen. Ta ljubezen razlita je po vseh njegovih spisih. Da bi tej ljubezni duška našel, pisal je in pel. Zato je Slomšek pravi pesnik. Njegove pesmi niso prisiljene, ampak izvirajoče iz srca segajo tudi do srca. Resnično je, kar piše gosp. zbiratelj in vrednik pesmi v predgovoru: „Toliko vem, da kdor koli ima srce na pravem mestu, bode te pesmi z veseljem bral, in občutil plemeniti , blažilni duh, kterega so polne." — Po izgledu nebeškega Učenika bil je Slomšek posebno prijatelj otrok. Njegove pesmi veselih otrok" so tako presrčne, lahke in otroškim srcem primerne, da se otrokom hitro prikupijo. Posebno znana je med temi pesmi: Angel varili: Po sveti angel hodi, Ne vidi ga oko; Pa vendar tebe vodi, In var'je te lepo. V nebesih angel je doma, Nebeški Oče pošlje ga. Itd. Slišal sem petletno deklico, ki jo vso to lično pesmico na pamet znala. Kakor pravi naslednik sv. apostola Pavla, hoče tudi Slomšek vsem biti vse. Pridruži se trudnim delavcem na polji, ter jim veselo zapoje : Glejte ! že solnee zahaja, Skoraj za goro bo šlo; Hladen počitek nam daja, Pojd'mo veselo domo! Čujte zvoniti! Počivat zvoni! Zvoni, le zvoni nocoj, Sladko počivat zapoj! Privošči jim po storjenem delu počitka iu okrepčanja, uči jih pa tudi povzdigovati srces k Očetu, od kterega pride vse dobro: Delo srno danes storili, Nuj se vsa vas vesel/; Bomo se tud1 poživili, Že se večerja hlad/. ampak ima v sebi trden koren, kterega ne bo zatrla nobena sila. In tega korena smo tudi mi Slovenci 1 Zapomnite si to! Politični pregled. V Ljubljani, 20. aprila. Avstrijske deiele. OjfCrski miuistri imajo danes zopet priti na Dunaj, da se z našimi ministri dogovore o tistib pogodbinih točkab, v kterih ste si Čisla in Trausla še nasprotni. Pa kakor se sploh sodi, je le malo upanja, da bi se ministri porazumeli, in uajbrže se bode provizorij zopet začasno podaljšal. — Državna zbora bosta obravnala način, kako in kje dobiti tistih CO milj. gld., ktere ste delegaciji dovolile grofu Andrassyu. Vnanje države. Iluski veliki knez Nikolaj je turški vladi naznanil, da pride ruska vojna v nedeljo 28. t. m. v Carigrad k službi božji, in da naj se v ta namen odloči zadostno število cerkva, za pondeljek so v San Štefanu pa napovedane velikanske vojaške vaje, k kterim so povabljeni tudi turški ministri in generali. Nekteri sodijo da Rusi prišedši v Carigrad zarad nevarnosti, ktera jim še vedno preti od Angležev, tam za trdno ostanejo po prislovici, da je boljši „drži ga, kakor lovi ga," in bi v slučaju vojske ne imeli tako lepe prilike polastiti se Carigrada, kakor jo imajo sedaj. V pondeljek se je Nikolaju poklonila deputacija bulgarskih velikašev, kteri je priporočal skrbeti za edinost in slož-nost med kristijani in muhamedani. To je tem potrebnejši, ker so se v Rumeliji vzdignili muhamedani zoper Ruse, in se je število vstaj-nikov narastlo že na 15.000, ki so prav dobro oboroženi in imajo tudi 3 kanone. Ruska vojna jih krepko prijemlje iu je bilo že več prask, pri kterih je palo okoli 500 Rusov. Vstanek kurijo nezadovoljni Turčini, ki hočejo vse žile napeti, da rešijo Turčijo. Govoriti se je že celo, da nameravajo odstaviti sultana, ki je preveč prijazen z Rusi, in na prestol povzdigniti njegovega brata. Zlasti so mu hudo zamerili, daje privolil ruskim častnikom v petek priti v mo- šejo, kjer je opravljal svojo molitev. Vstaja iki v Tesaliji bo pa sklenili s Turki petdnevno premirje. Vnanji konzuli jim prigovarjajo , da naj svoje želje izroče evropskim velevlastim, pa odgovorili so jim, da se hočejo bojevati za zedinjenje z Grško. Guverner tesalijski, Ibra-him paša, je odstopil in dežela Se bode razdelila v tri vojaške okraje. Angleška konzula Merlin in Blunt si jako prizadevata, za podaljšanje in vravnanje premirja med Turki in vstajniki. — Če bi se pričela vojska med Rusi in Angleži, hoče vsak ruski okraj napraviti ladijo, ki bi na morji nadlegovala ladije angleške. — Veliki knez Nikolaj ima iz Carigrada oditi v Petrograd, kamor je namenjena tudi deputacija Bulgarov, da izroči caru Aleksandru zahvalno adreso. — Bulgarski parlament se ima pričeti 1, maja. Ciorčakov iu llismark sta oba zbolela. Prvega bolezen se je jako shujšala in je zarad visoke starosti njegove nevarna. Bis-mark je pa zbolel za opasno vuetico (Giirtel-rose) v Friedensruhe pri svoji družini. Italijanska vlada je angleški naznanila, da hoče podpirati njene zahteve , če ona prej svoje misli o bodoči vredbi od Rusov osvojenih pokrajin razodene drugim državam. Nemčija in Italija ste Angliji rekle, da naj vlastim objavi svoje ideje (misli) o vprašanju, ktero se ima razpravljati na konfereuciji, preden nadaljuje priprave za vojsko. l*a|iežcva okrožnica je po naznanilu „Fanfulle" 25. t. m. prišla na svitlo. Liberalni listi pisarijo, da zdravje sv. očeta ni nič prav trdno. Izvirni dopisi. Ix 14rope, 24. apr. (V obrambo.) Po „S1. Narodu''1 št. 87 od 16. t. m. Juri Je-rala iz Krope na posodo išče nekaj denarja, ker ga naš župnik , č. g. Janez Kapus, brez usmiljenja na kant žene zarad 100 gld., ktere je njegova sestra za farno cerkev zapustila. Ta reč je taka-le: Omenjena sestra Jeralova je umrla 2. julija 1874, tedaj že skoraj pred 4 leti, ter je v svoji oporoki ali v testamentu določila: 1. Osmi dan po njeni smrti naj bodo v cerkvi velike bilje — toda ni jih bilo. — 2. V enem letu naj se za njo odpravi 20 sv. maš — kterih pa se dozdaj še nobena ni darovala. — 3. Jurij Jerala ima za farno cerkev v Kropi plačati 80 gld. — toda on se za to še zmeni ne. Po postavi zapadejo obresti, ki se v treh letih ne iztirjajo, in cerkveno pred-stojuištvo, ali g. župnik mora skrbeti, da te obresti o pravem času dobi, ker bi jih moral sicer g. župnik plačati iz lastnega žepa. Gosp. župnik je Jurija Jerala opominjal na njegovo dolžnost, pa on se za to še zmenil ni; tudi k sodniji ni hotel priti. Kaj je bilo tedaj storiti? Jerala se je izgovarjal, da nima denarja, pa tak izgovor nič ne velja. Tudi pri ranjkem g. župniku Kahlu so nekteri tako ravnali, pa morale so se naposled iz zapuščnine njegove plačevati stotine, ker je preveč verjel in zaupal. Iu še sedaj je iz prejšnjih časov še veliko reči tako zamotanih, da se ta štrena nikoli ne bode razmotala. Še celo intabulirauih ali vknjiženih denarjev šlo je nekaj po vodi in prejšnji g. župnik Kahl imel je v denarnih zadevah mnogo enakih sitnosti, kakoršuih ima sedauji g. župnik , če jih ima še tako nerad. Svojo dolžnost namreč mora človek storiti, naj ima zarad nje še tolikanj trpeti. Isb Štajarskcga, 24. aprila. — (Željen odgovor). Po ,,Slovencu" želi nekdo (iz vladikovine labodske) zvedeti zapopadek pastirskega lista episkopa sekovskega. Za 12.000 Slovencev tiska se sicer v domačem jeziku , vendar mi tak ni prišel do rok. Po-uatisnila ga je „Danicau (č. 7) , toda le „du-hovni testament Pija IX/' Kar se pa tiče politične Btrani dotičnega lista, kateri sovražnikom Kristovim toliko preglavic dela, poskusil sem posloveniti ga sam. Evo je: ,,Vas bodo klicali na volišče, da si izberete poslance za deželni zbor. Jaz govorim vjedno tudi o volitvah poslancev za vsa druga zastopništva: za državni zbor, za šolske so-vete, za okrajne in občinske zastope. Dobro si zapomnite, kar bodem sedaj rekel. Vi ne-mate pri tem samo politične pravice, nego tudi sveto dolžnost, ki vam jo nalaga vest. (Merket euch \vol: lhr habt da nicht bloss ein politisches recht, sondern aucheine heiligegevvissenspflicht). Jaz pravim Mdolžnost", Sed'mo za mizo in jejmo S pametjo Božje dari; Serce hvaležno imejmo Stvarniku, ki nas živi! Vzemimo jedi, in pijmo Sladkega vinca bokal; Svoj ga Očeta hvalimo, Ki nam tak dobrega dal 1 Itd. Tudi med vojaki ga najdemo, kterim zapoje popotnico: Leži, leži ravno poljč, Po polji bela cesta gre; Po cesti krepko stopajo, Prelepi mladi fantje so. Pa tudi te prijazno spominja na Boga: Veselo hočemo zapet', V Boga zaupanje imet'; Pogumno bomo streljali, Sovražniki pa bežali. Ravno tako v veseli vinski družbi v vinskih goricah ne pozabi Boga in ne zataji skrbnega dušnega pastirja: Bratje moji in sestrice, Vi tnladenči in device, Smo veselega serca, Le zahvalimo Boga. Gerdo, gerdo bi pač bilo, Ako bi se nam zgodilo, Da b' se kteri tak' napil, Da b' mu pot prevozek bil. Sploh njegov pobožni duh povsod najde in vidi Boga. Zato je tudi resnično, kar piše g. Lendovšek: „To je Slomšekovih pesmij nedosegljiva posebnost, da nas skoraj vsaka izmed njih povzdiguje v nadzemeljske visočine!" — Slomšekove pesmi so tudi za petje prav pripravne. Mnoge se tudi pogosto slišijo. N. pr.: Lehko noč! Daj nam Bog svojo pomoč! Itd. Koliko lepih misli je ravno v tej pesmi ! Kakor: Zdaj počivat zdravi gremo, Al' pa vstanemo, ne vemo, Smertna ura, zadnji dan Jc neznan. Ali pa: Sprav'mo se, Roko si podajmo še! Naj sovraštvo naše mine, Vsaka jeza 'z sorca zgine, Prej ko solncc zašlo bo Za goro. Izmed ,,pobožnih pesmi" je mnogo pripravnih tudi za petje v cerkvi. Prav lepa je postavim obhajilna: Hvali svet odrcaenika In pastirja dobrega; Hvali duša učenika, Hvali svoj'ga ženina ! Zdaj povzdigni sercc svoje, Jezik glasno naj zapoje, čast in hvalo Jezusu, Zakramentu svetemu. Itd. Tudi zunanja oblika Slomšekovih pesmi je ličua, jezik dosti čist in gladek , posebno ako se pomisli, da slovenščina ob njegovem času ni bila na tisti stopinji, kakor dandanes. Nič manj priporočila vredne, kakor Slomšekove, pesmi, so tudi njegove basni, prilika in povesti, ki so zbrane v drugi knjigi. Tu najde čitatelj malo da ne 400 strani mičnega, lahkega pa jako koristnega in podučnega berila. Kako radi berejo kmečki ljudje take povesti ob nedeljah po krščanskem nauku! Kako z veseljem poslušajo, ako jim jih kdo na glas bere pri preji ob dolgih zimskih večerih 1 S posebnim pridom pa se more ta kujiga v roke dati učencem in učenkam ljudskih šol. Jaz še zdaj pomnim, kako mogočen vtis je napravila name povest „Nevredno sv. obhajilo" (stran 168), ktero sem bral v „Drobtinicah", ko sem se bil ravno gladko brati naučil . Iu še človek, ki ima opraviti z resnimi študijam', ili ki ga more raznovrstne skrbi in opravila, v prt sti urici prav s pridom lahko seže po S^mšeku; in ako bere nedolžno pove ict>, se pri njej kder toraj vesti ni dano do proste volje, da li isto hoče spoluovati ali ne.; človek jo mora vršiti in Bogu o tem odgovor dajati. Saj ja vidite, da od tega ni odvisno samo časno blagostanje in nesreča, nego tudi večna sreča in gorj<5, ako se opravila v občini, v okraju, v deželi, v državi obskrbljujejo na pravi način ali ne, osobito pa, ker je to vse tudi v ozkej zvezi z zadevami sv. Cerkve, potem s krščansko in nekrščansko odgojo mladeži. Ta dolžnost je dvojna: prvič, da se privolitvah vde-ležujete in glasujete; drugič pa, in kar je najvažneje, da svoje glasove vselej in povsodi dajete samo najboljšim moževom. Ne glasujte dakle za nikogar, kdor ni dobromisleč, kdor ni poštenjak, razumnik, pa tudi pravi kristjan; volite toraj tiste, kteri dobro mislijo na to, da človek nema samo umrljivega trupla, nego tudi neumrljivo dušo ; kteri spoznavajo, da se sreča ali nesreča človekova ne tiče samo sedanjega kratkega časa, nego da je odločilna tudi za dolgo večnost. Le če samo take može naroda, ki bi bil zasmehovanju izročen; Kozler-jev atlant se naj ročno skrije, kojega so po javnih učilnicah visečega strmo gledale nem-čurska očesa! „Slovenija," ki je že tako rekoč ins blut iibergangen — prešla v kri — zopet negotova postane. Naj se ne reče, da je Slovenija brez pomena! Če se tudi zunanje posmehljivo omenja ,.Slovenija," vendar pri srcu je drugače; ni namreč naš načrt Slovenije ene vrste z drugimi bodočimi zemljevidi, kakor nemškimi, talijanskimi ; če bi le Slovenci sami »Slovenijo" više rabili v besedi in spisu, bi tudi beseda in pomen občneja postala, kar se z drugimi atlanti zgoditi ne sme brez vele-izdaje. Že so štajarske Slovence tako cenili, da se je govorilo o sloveuski mariborski na-mestniji, in še zdaj imamo v Gradcu gotovo toliko spoštovanja pri namestniji(?) kolikor ga imajo Slovenci v Ljubljani, in zdaj govorite o Iliriji brez Štajercev, — brez nas, — ki se smemo ponašati, da je od nas slovenskemu živeljnu prišlo više narodnega duha, izgledne volite, opravili ste svojo dolžnost tudi pred narodnosti, nego od tihih kranjskih narodnja-Bogom, odgovor ste srečno dostali; samo ta- kov, ki še tija dospeli niso! Ali mislite, da z krat bode tudi delovanje vaših zastopnikov blagonosno; takrat se bode povrnil blagoslov božji, koji nas povsod zapušča, brez njega pa stopamo hitr.m korakom nasproti le bedi in nevoljil" Iz Š