T«dtnske noulce.Pozor bralci! Danes priobfiujemo čianelc o osebni dohodnini, Opozarjamo na njega vse naše pristaš8, posebno pa Še agifatorje, ker vsebuje mnogo grar diva za volilni boj in je dokaz, kako vstrajna je naša stranka v obrambi ljudskih koristi in kako težavna je ta borba,  Viaiiarji SlmBskih joric, pozor! Da začnemo Irončno 8 prav resnim delom za zboljšanje teža* vnega riničarskega žirljenja. pridite vsi na vin časki sb«d, ki bo v nedeljo 14. novf mbra 1920 po rani sv. ma&i (ob Vs^) v telovadoici narodne šole f L|at<iBern. PoroČali bodo vicičereki zastopniki in naši delavski kandidati iz MariHora o vseh važnih viničarskih zadevah in ^ahtevah. Niko{?ar ne sme maDJkati, ki si boče priboriti v pošteni viničarski orgaDizaciji boljše me*to v <"loveški drožbi! Vini a |i, vsi v enotno vinirarsVo cr?an zac jo! Vabi Vas Vaša wViničarska zveza". V Cel a se bo vršil v nedeljo, dne 7. t. m. gospodarski shod, na katerem se b< do določile uove cene mleku. S sedamo ceno paft ne more izhajati nobeden kmet, ko trgovci najnujnejšitn ffOBPMtarokim potrebščinam daem* porišujejo eene* Tortj kmetje in gospodiaje, ki Tam je na ¦to». 4« bodo TaSi dthodki tmdi t praričnem raz «arj» « juuraščajočimi izdatki, tsi na shod. Ha Tsak saiis pa morajo biti številno zaatopane rse bliiaj« obiiae! Začetek ob 9. «ri t Narodnem doma! •» Uttgk in ministfcr dr. Korošeo. Zaflnjo notico t »Otaspodarju" pod ravnokar omenjenim zaglavjem popmTljamo v toliko resnici na, Ijubo, da je bil Urek p« mariborski vnovčevalnici pred vojsko in ne med fojsko- Tst drugo pa, kako ga je pognal dr. Koročec •d vaovSevalnioe radi rafiunov, pa ostane m je resiiica. Sicer pa na našo tozadevno obdolžitev gospod ifreS atoKJijo in 8 tem potrjujejo sami neljubo jim zaievitft. Frava slikt nsUfa b»l)icYltva. T nekeaa iredskem listn 88 popisuje d&na3nja sovjetorska Rtuka s petimi vpraianji in odgovori: 1. Kaj anači ©n žid na Ruskem? Kn žid ua Rusken, to j« Ijadaki komisar. 2. Kaj dra Žida? Dva Žida, to je Ijndeki komisariai. 3. Kaj saačijo trije Židje? Trijt židje trorijo občineki zostop. 4. K«j pa 99 Židor in em Rub? To je soTJet. 5. A kaj •9 Rbsot in pa en žid? To je pa rdeča armada. listop §z temosl®lnm'\ Podpisani Jožef Vernik, p»sestnik r Jarenial izjaTijam, da> izstopim iz MSa»«stojae Ktnetijske strmnke", k«r sem spoznal, da Saaiostojna nas ksaett samo za nos Todi. Stndi s« rai, ogabna gonja gospodoT okoli SamosUjna, ki jo uganjajo proii krfllanski kiaatski stranki (Kmt&ki zveai) in njeuim rodite!j«m. V naiih krajik smo sedaj P»t ja*wi spoznali, da j« Sa«ostojna aajrečja aaaproiaiea kmttakaga stann, ker le iiri *¦©ˇraitvo i"b »eslogo assd kmetsko Ijudatro. Samoatojna napadj. in le bori san« proti krščanaki straaki, aranaoti katoiiške možo, zaio jo l&hko imenvjemft — libaraJno stranko. Pri naa y Jareje odstdpi! od »Samostojaft" predsedaik njeiiega krajeyjjMf;a odbora g. Štunenjak, njemm ai«<4im jaz in 9e več dragib. V taki drtibi kot so sainostojnejšf, ne maram reč blti. Odsltj aomo aopet rsa avesti prišt&si Kmetsk« zreze. Jare»;tta, 2. norembra 1920. Joitf Vtrnik, poseetoik. Sam^sfoina blnaviHRa« Ziiaui kriCao Merraolja vla5i sedaj na sh.ode Sa (iiostojne aekega Iapovščaka. od Sv. Marjete ob Pcsaiei. Mož je tndi ..govornik". Dela se straSno pobož nugti. V Ljutomerh se Je dne 31. oktobra na ^kniet s^em taboru" ob začetku govora hlinil s tern, da j^ \-zel klobuk z glave, se globoko priklonil in zaklloal: ,,Hval|en bodi Jezus Kristus!" Med govorom pa je tasjo tiesrajuito' napadal može krSčanskega naziranja, poae3.»iio duhovnikc, da mu ]e g. vladni komisar od vzel i>esedo. Zborovaloem se Je uastop samostojnegn. prero ..u, stutiil. I\aši govorniki nastopa]o odkrito , a samostojm govorijo kaksr larizeji, hinavsko, prihlinieno. Mi zaiitevamo samoupravo za Sloveaijo, a samostojni si tega ne upajo. ker so pod kuratelo brozverskib liberalcev. Čast taki laudmsti ii p^žrtf«ia1n«stil Naša fcrščaBska straaka nima ne izTOzničarjev, ¦« rojnih dobičkarj«T im tndi ne kričačer, k) jih imajo liberalci, samostojneži in rdečkarji, da jim delajo ^Stimungo" sa Tolitre. A nekaj ima kmetska zreza, kar rse nan na&protne stranke zmorejo: Tihe, pridae, zaredne in požrtroTalne delaTce med našim ljidstrom. S Pohoija nam je poslal atariek, U ima ie 74 križer na sTOjtM krbta aad 400 K, katere je sam nabral med avojimi prijatelji za volilni sklad kmetske zveze. Starček aam piie: BRoka s« mi trese. Moči me zapmščajo. A eoo bi še rad deživel: da bi pri volitvah t astarotromo sknpščino zmagalakrščanskastranka. Oasiravna aisem politik, a toliko je tndi meni pohorskemn starcu znaao, da bodo san« te ˇolitv« odlaiile, ali bo naia dontoTima r kršJan»ktm ali protikrščanskem taborn. Tudi jas sem »a stara l«ta mastopil pot Tolilnega agitatorja. ; Obljabljam vam sTeto, da bom rse dni do Toliter ronal od hiše do hiše pripovedovat Ijadem, daje edina kmetska zreza prara kršianska slortnska stranka, kiji jeblagor rs«ga sloTenskejra Ijndstra pri srcn. Nabral sem za ˇolilni sklad kmetake zre*e BToto 450 K, katero Vam poiiljam po poštni nakaznid. A pride še reč. Bog daj zmago !" ~ Štranka, ki ima take ljadi, ne more propasti! kandldati Damokratske In Samcislolne sfr8!%tte. Dr. Kukovec, minister, nosileo liste; Ivan Rebek, ključavniCarski mojster v Celju; Ivan Prokoršek, upravitelj javne bolnice v Celju; Vilko Weixl, trgovoc ; s paplrjem t Mariboru; Ivan RauSel, posestnik v 0| frežju pri Središču; Auton Gnus, nadučitelj v Dobn \ pri Hrastniku; Ivao Kejžar, narodni poslanec v Mai iboru; Peier Mravljak, posestnik v Vuhredu; P^ran I i'etelin§ek, kolar v Oplotnici; Konrad Elsbacher, trI govec v Lagkem; Karol Kveder, ravnatelj meščanske ( Solo v Ptuju: Vekoslav Spindler, urednik -Nove do| oe* v Celju; Ivan Kitak, obratni vodja v Rogatcu: 5 /osip Sabati, nadufiitelj v Gornii Polskavi. KvaliSici| «ani kandidati so: Dv. Gustav Gregoriu iz Trsta. f clan Jugoslovanskega odbora in Jadranskega zbora; I dr. Vladimir Sernec, odvetnik v Mariboru; dr. Ernst I lialan, odvetnik v Celju; j^ranc Mravljak, profesor-v Celju; dr. LjudevK Pivko, profesor v Mariboru. Namestniki: Fran Voglar, narodni poslanec v Maribo<n: dr. Vinko Železnikar, zdravnik y Slovenjgradcu; dr. Tone Gosak, odvetnik v Ptuju; dr. Avgušt Reisman, odvetnigki kandidat v Mariboru; dr. Jože Tav T;ar, zdravnik v Sredigču. Od vseh teh gospodov kan didatov pride v najboljgem sluCaju v poštev le eden vsi drugi so samo tiskani kandidati in da ; •ridojo van. enkra( v življenju njihova imena v časopis in r,a ob ?insko desko. — Sajnosfojna pa kandidira. sledeče vol inože za gtajersko okrožje: Nosilec volilne lisie je: Urek Ivan iz Globokega, Drofenik Josip iz St. Jnriia, Mrmolja Ivan iz Pesnice, Kirbig Ivan iz Prepolj Nemeo Jakob iz Okoslavcev, Jiršift Konrad iz Mislinja, za Prekmurje se ge doloci, Jesenek Blaž iz Dr:-Tielj, Goričan Blaž iz Vojnika. Lipovšek Jakob i> Grušove, PremelČ Viktor iz Bizeljskega, fcatern Ivar iz Flanice, Kolarie Josip od Sv. Boltenk:-, Robek Joai\> iz Blance, Drev Anton iz St. Janža pri Velenju Toplak Siraon iz Most pri Ptuju. Kvalificirani kandi datje so: dr. Vognjak Bogumil iz Gorice, Dobnik ftf. \i Zlatolifija pri Ptuju, inženir in veleposestnik Frnr fahernik iz Vuhreda, Zavernik Josip, živinozdravivn v Murslri Soboti in Vizjak Jauko., živinozdravnik Srežicah.  lasditata za Preknirfe. Tsltd splošne 3elje >rekmurskega slorenskefa ijudstra kandidirata ¦itk prograoai SIot. kiaetake zres« Jnžef Kl»klr srednik »IoTi»M ia Toiitslj BloreBskih Prekmur- ar, in Božidai1 SeTer, gereat v Dolnji LendaTi. h Koroike. tna. T madeljo 31. oktobra ae |e rršilo pri ,xas zboroTaaje aaapnikor jiašib organizacij, na caterem je obširno porošal o deloTacs^n poslancer /ngosioTaBskega klmba in o pro^ramu »tranke .adraTizor VladiMir Pošeajak. V sede^o dne ^l. t. m. sd priredi pri naa še volilai sbod. ¦•žica VolUai shod, katerega ao »klieale orščanaka organigadje pri nas, je bf! kljtsb tam«, 4a se je vršil papolian, |ako dobro obiakan. V /elikem števil« ao bUi zastopani kmetje, delavei a obrtniki. 0 programo str&ake in o deiu r tonStitnamti ata govorila kaadidata M. Stablotuik a Vladimir Pašenjak. Spre)«la ae je % jsardašenjsisi ozolocija, kattra op»za?ja rlado protidržavno -.mj8kan]e nemškutarjer y Meliski dolini in za 'itera. da Tlada energičao raa prizadevaoja z» pripojiter Meiiška doline k laSni NemŁki ATstriji ,%ire. Prcalje. Kakor nsvadno, tako je bil tudi olilni shod^ ki ss je rršil zadnjo nedeljo, jako 'obro obiskan, Prihiteli so ua shod poleg kmetor >adi Raši vrli delavci. GoTorila sta na ahoda casdidat kmetaks zveze Martin StokloTnik m ielavski tajnik Jožef Stabej o progranaE straake ¦ «i o važmk delavskih vprašanjih. Pri na« opažamo adnje tedne prav živatano vrvenje Koroški Slo- enci kakor tudi slovenski uradniki iz coce A irihajsjo prisiljeni radi nemškega terorja k nau a oi nas v svojo domovmo oziroma si poišžejo uiTališče na sosednjem Štajerskem. Dobili bomo !v nam sodnijo za Možiško dolino, dočim pride v Gn*tanj ckrajno glavarstvo in davkarija. Gištanj. V ntdeljo dne 7. noTeaabra ss rrši y>ri na« volilai stod Slovenske Kmetsks zveze a sicer po rani maši. Govorita dva kandidata. vinetje in delavci pridite v obiinem Sterilu! Spcdije Diarogrtd Preteklo soboto sem se >ozil zjutraj z Tlakom iz Maribora v Spoioji Drarofrad. V kipejn je sedelo par orožnikov ter uadgeometer iz Pliberka in njcgor brat. Pogoror sa ja s«kal ok/og plebiscita narajali bo se razni > zroki n&ar#čaf<ga isida plebiscita in je med dru/\w izja^il «n orožmik, da pnsti takoj aretirati žono glararja v Velikovcn in sieer, kakor sem pozneje izredtl radi teg-a, ker je strastno agi* virala za Nemiko Arstrijo in t«di glasovala za Nfemško Aratrijo, doSim cje» vaoi, slovenski •^larar, ni šel niti k glaBovanja. Pozivljamo vlado, da to zadevo praišče, g. aadgeometer bode labko »»vetie! injo tigtega orožnika. ki je v vlaku o celi zadav* ;. roril. Vlada naj tudi poizre, ali je resnJ rU se je g. glavar po plebiacita potegoval ¦« s^ižbo v Nemški ATgtriji, kjer ga pa niso luteli eprejeti. Bivši g-orent v Železni kapji, poštar DrotaiS, kakor t»ii komisarja, kateri s« stežboTali r Velik»T«a, lahko potejo, kako j« grtaTar vedno dajal poteho neroik&tarjtun in jik podpiral, d«č:m niso imeli zavedni Slovsnei pri ajem no bene caščite. Pač pa je anal g. fflavar o rsaki priliki zab»T]jati e«B farje in ma je bil« jako neprijetco, &k% jt r kaksm zastop« sodeloval kak duhovoik. ZakteTarao, da a takimi ljudmi Tlada lenseljito obražana. B«rt»lje. Po listih, Joiro ia Slovenski NarorS st iiče kriv«e za žalostni izid plebiscita in se eela krivda svraia na drl«Iao rlado oaroaaa dr. Brejca, R«s je, «a 80 Marodni sy«ti rlado iaformirati tako, da ja nsm zasignrioa zscsaga, posebno »ora5Eo povdarjati, da sta pri Bas dr. Mišič in Mahkota, oba liberalcn, odiočno trjila, da je zaaga nnša ija tadi take informirala plebiscHno kMnisijo, katera 86 je i»di pri Narodib svetih naravnost iaformirala. G. siiniater Joranovič bode> fotovo potrdil, 4& so poleg de^eine vlade tudi Harodni sveti dali jflede plebiscita z»lo ngodne nfarmaeije. Pribiti naoramo, da «o bili v Narodnifa sretih x ogronrini veSioi Hberal«i, osobit« ofeirji, ¦radnikj i* učiteJji. M^iua V nadi doliaJ so začeli po plebiscitu BtaaškHiarji dvigati glave in zahtevajo da 8B tudi aaia doliaa priklopi Nemški Avstfiji. Opozarjamo Tlado »a to fibanje kakoi- tadi na dtjstvo, da mamo r Maiiški dellni orožaištvo, katero ne atori mičesar, da bi to gibaaje t kali zadiičilo. Pri nas so orožmiki, kateri se vedu« postavljajo •a stran e«eijalaik demokratov ia Haatopajo, če • JBtorejo, proti Msšim organiK&cijaru. Da so socialni ai«m«krati nasprotniki vssga sloTeaskega iiTlja, ridimo pri saas, opaaiK sete fa tudi ob »riliki glMovajaja v eoai A. Vlado prosimo, da prar kmalu zaiHenja rrožnižtvo y MežiSki dolini k Mam pošJje zaxoslji?e odločno narodne orožnike, ki se m bodo bratili s socijalaimi dtnsfekrati. Saj je fcilo v coai A mnogo fistrodnih &rožnikoT, kateri aipnšcajo Koroško, Pri mm» so ja dalj eaaa »fazoTala tatriaa v naiem koasvnccm droltvo. Csližbfinctjn m j« poarečilo sačasiti tatioo. Pti @j p?Uiki j* ifral« orcŽEJitTO jatko ecdao ologo a gicer iz gole siaipatlja do socijalnih d@mokratov. Tatico so pvsttti yob«gaiti, ateada radi tega, ker « iijcu lJBačck poslorodja pri BoeiJaLco dtine cratiča«m kenzn»nena druStrn. Ako 88 bode ta adeva teaneljito preiskaia, bode jaMo, 4& j« naša zaht«TS po premestitri orožništra opravf?en3,. ,>* S2V1; Agrama reforaia. Beograjska ,,Demokra4ir<*" ];vvlja, da jp ministrstvo za agrarno reiormo naaelilo t Banatu. E$a<Ski m Slavoniji v zadnjih dveh mesecih 4000 dobrovoljcev iz zapadniii delov naše države,^ Vinske cene ge redno rastejo. Zadnji teden je bilo že teSko knpiti pod 18 - 20 K. Večje in bolj pozno brane partije so se plačevale po 20—22 K. Pina, sortirana Tiria ie dražje. Vma primanknje, kajti lani še je »alegd pridelek iz I. 1917 in 18, etos pa so tudi te zrloge iačrpaae. V mnogih krajih tožijo Ijndje, da jim vino porjavi sll da  oa okus po žvepin. Kje so uaši rinarsk strokovajaki, da bi po listih pončili ljudstvo, kako je mvnati s t»kim blp.jrom. P St. Andraž v Slov. gor. Dne 21. m. m. smotukaj pokopali kmeta Alojzija Ozvatič v navzočnosti 6 duhovnikov. Rajni je bil neumorno delaven in skrbeR gospodar, svojim otrokom pa pravi kršcanski oce . Kden njegov sin je župnik v Rožni dolini, eden paje davkar v Mariboru. JZnacilno za pokojnega je, da ie malo pred smrtjo nasproti svojemu sinu-duhovnik» potožil, rekoč: ,,Kako gkoda, da pred volitvami nmrjem; bo pa en glas manj za katoligko stvar!" Naj y aiiru poSiva! Mala NedcIJa. Tu je umrla Marija Zmazek, naCelnica Marijine družbe. Bila je vzgled prove pobožnosti, nad katero se tudi nasprotnik pobožnosti ni opotikal. Pridna pri delu, vesela in prijazna v obfievanju, brez vsake jezičnosti. N. v m. p.l Osiuš»yci. Sestanftk volilcer iz OsluSovcev in 'vetkovcev se je Tršil sadnjo nedeljo popoidne ' OslušoTcih pri g. Hebarja ob lepi ndeležbi pre»ivalcev toh rasi. Sest&nek je sklica! \n ma pred- edoval g. žopan Megla. Govorila st? pa Ivan Mojs iz Ormvža in Tomaž Korpar, posestnik, ia Oslufiovcev. Pri tej priliki je nabral g. T. Korpar a volilni sklad S. L. S. snesek K 140. Posn« aajte ! Galicija pri Celju. Tukaj se je dne 17. oktobra /opet poživilo Bralno drugtvo, ki je bilo mod vojska vsiwl odiioda malodaua v.seii otibarhikov na. vo,jsko. zn.dretaalo. ?'zvolH ss jn nov odbor. — Takoj po ob&- >em /Jmrn io uastopila DekliSka /A(xa z zelo zammi. im vsporedom. -Gola-vSfik Tonfcka je deklamovala Ra'/!»,qovo Domovino, Pečnik: Blagot- ti, nedolZno srce. rvrižan jsa j* v dnijšem govoru ogn^evito razlagala pogubJjivost alkohola ter y vznesenih besedah klica?a na. boj proti največjemu sovražniku siovenskega fiuflsh-a. Touflka VorSaik je bodrila k jiogurnu, NeŽ\a tVeeelj ;o pripovodovala zgodbo 0 kmetifiu in smrti lako zanimivo. da srno jo z napeto pozornostjo posluioli; in Se ve6 govornic je naslopilo, ki so naiu povcdale marsikaj zanimivega, poučuega, pa ludi vosetega. Sestanek DZ, ki je že veckrat nastopila, jje res ktasno uspel: k temu je pripomogel /,la.sti tudi doina.'•"; pevski /.bor, ki je zapel par krasnib narodnih peshiic! Ko smo, polni najiepših ufisov odhsinli iv, ^>lo. '* bila vsch želja: fte enkrat ka.j takega! Do'I pri Hrastnikn. Nedeljo, dn« 10. m. m. so I ruhaii kuiuunisti z Isalkona pot>tiii'<i;v, poslop.iii. žve plo ia oger.j nad duliovščino. Nalašc zato najeti so- Inigi, vneli aagovarniki tretjo iiitennuMionatk)'1. so abiii Riimoido&e n« svojo zborovanje, ki je stalo, po i»tart mrvadi rdečkariev, v znainenju. .,v«enolepegw'" /abavijanja. Razraenio jo pa., bila ust vsoli govorov uaperjvsns mauj oroti dra.gin.ji in danaft-ijim žalostu&m razmeriini, kakor pa proti far]©m, ki so edhii povzročitelji vsega današnjega gorja. S prav neumnimi pri spodoharai so hotoli duhovščini predbacivati da j« s svojmii vorsktmi obrcdi in mol tvami pouol-išula s 0tovno vo]sko; to baje raui toga, kar so naši duho f '!<fci moiili za avsirijsko ..zmago", italijanski in drogi :»;.•. 7.3. zavo/.niško. Da so se rdefckarji od sovražnikov ravno t&ko mirnodiiaiso ilali vodih v svetovno klai je kakor naši, jo sodrugarski govornik vedoraa pozafcil. Peklar se je osmegil, ko jje oštel g. župnika, zakaj m, predno je dovolil rekvizicijo zvonov, priSel vpiašal. hrastni§kih rudarjev, ki bi to fiikdiir ne bili p:-ipustiii. Skoda, da nismo vedeli mcd voino za to vi; 0ko insft-atioo, ki bi s svoiim inogočniiu uplivom b ia, edvalila t«žkj, bremeua. r«kvizicij od naSih ram. H\ a)a Bogn, da so bili govori nameujeni zabavi in ae resnemu premigV.pva;:.^:. Gospod]s> od Ireti-e, Icmilu irm bo od»!.onkalo! ,vu;ton !*«ve. K iivinoreiski un§i«ti V. Pr)st?.viti se moraino na svojo nogc, jo ii;ij.da: al prcdla,gatel.i mirotibe za .takojgnjo izvoiitev občinst.ih živinorojskili odbovov, ker državne podpore bodo prej afi slej prenehale. Zivinorejske zadruge, ki s s 0iitai fnajnpimi doloži i;e spravijo vkup niti svote v.&dostujofio 7A\ nalrup eijOga plemoriskega bika in ki /,¦&,*'o ftakato lo na državno podporo, naj so opustijo: to ?o v res;iici je društva (menda z lstno Cia-narino; cp. moja) — jo naglašal drug vdeloženec, kl pa ni pol.i jal oddaje bikov za dvetretjinsko ceno iz državi.ih srodst)v jirivatnim poseatnilcom, oziroma zasebmm bikorejcem. To so napa5ni nazori. Kmstski stan tvori temelj vsake države "m za ujegov »apredek so in bodo vsikdar dolžni skrbeti \si <\o\\ CioveŠk« družbe. Podpore za povzdigo kmetijstva !ji SG mogla ertati le v državi norcev aAi v predpo(opiifh razmerah, nikdar pa v kulturnih državah. Tste »? rjorejo dcliti sicor v ra-/li«nih oljlikah, direktno ::ijl iadirektno, ve6 za ono in man.] za drugo panogo, v \-isini odgovorjajoCi različnosti krajevnih razmor toda delile se bodo na veke in sioer v tem veftji inori, čim bolj bo števiinost elovoške družbe iziHOzgovalo utnijeno kmolsko zemljo, Zlvinoreja prodslavl-fi nekak medflen raod surovo zemljo in kulturiiin>. človoflvoiu; živina prebavi gotov d'el zemeljskih j/Iodin in jih poda nato v Łino]ši, lažje raztopljivi 0Miki omehkiiženemu, kultiirnemu človeku — ie torej M.^kak hlareo filo-eka, komnr pripada tudi plaBilo ; J:dor uživa živalsko proizvorie, ie tudi dolžan skrb^ti 7.i naprodek živinoreje, — kulturna država Je dolžaa deliti podpore za živinorejo, dokler ostane en sam doieneok ali ofrok šo navezan na uživanje ?.ivalskega mleka in dokler ho en sara človek &e uživa.1 živalsko meso ali se oblaCil v volneno obleko. Presojajrao logifino in dajmo vsaki kmefijski panogi mesio, ki ji po njeni praktični važnosti za clovp.gki rod pristoja: po tei važnosti razdalimo prispevke, M jih f-\ovfiSka aružba, zbrana v dr/avi, svoiim rediteljem, f.ivini \n zomlii poklania. Država mora deliti živinorejsklm združenieia , naj bodo to zadruge ali društva, redne, po zakonu dolofiene vzdrževalne podpore, primerne njih ietr.im režijskim stroškom. Od dobre živine imajo hasek ne ]e kmet, raarveft tudi delavoc in bogatag; najb^V.ša živina nudi svoje proizvode v zvigani meri, tor vsled tako na;5tale nadprodukcije cenejge za delavca, in nu. di finejšo proizvode za izbirčne želodce bogafašev . Danska je štela leta 1910 skupaj 1200 živinorejskili društev z 1464 biki, za katero se je iziilaCalo Ł;.a skiih K 219.798 državne podpore; t6r 520 kontiolnih Jr^štev, bitevim so je izplr.ftalo danskni K 119.57o drv,avi!6 pod.iori1,. Podpore so že v živinore;skera zolco. nii stsfcriiiziraiie: tozadevna določila radi živir.oiej.->kih driifitev se glasijo: 4. Drugtvena pravila morajo biiii odobre^a od linetijskega ministra ia morajo vsebovati imjioi'Da »»oločila: a) da ži^inoziravhik i)r«išče li'ca d.^>'i"-at !••. lc-to; h) rta načolstvo ali poscnen odbnr pregloda ^snj onkrat na loto črc !e vsp.Ii člavo/ n\ liou mosta; c da so krara Slanov lioeneujejo z '/n.dnst^m v-v.iniovanjcm in sfrogostjo. 2. Državna podpora se iznla<r;Li.ie z:i gotov¦¦_$¦;¦ i)'ika, ki mova biti proaiovan na kaki drž.. /ni razsta- vi uh iia ktiki oti div.nvc suiiv«tM}ijonirani knu'ii.ih'0drusfveni razstavi; tudi mora bik, dokier ui dos(> ,f=l potomstvene.j)reraij6, doseči vsako leto premiio na at Ki kmetiif^oflruAtveni razstavi ali — po^ izpolnjen;m '.:. letni — bUi vsaj spoznon premije vroden na k;ki liržavni razstavi, iiivzeto če posobne okoligčinB .10 ofiemogočajo, k;u- mora potrditi iM-edstojuik rsv/stav i-tff okrožja. 3. Pouporu se izplača h\ *''« ic bik star tiarl 1' i:-la in lo dokler ostane bik, ki moro biti laat drv< i\;i. v polai plemenski sposobnosti. 4. Lctni prispevek, ki se zarafiunava o<3 dne, ku .5«» društvo bika prevzelo. znaSa danskih K 150 /.a \sakega bika, vendar se mora ta znesek, katere so f.ro.imo 'ip.želn« zve/.a živinorfijskih društev od«o» ».riajofto Stevilu njeuih bikov, dvigali med 130 in 1.7r K giasoni od xvez« napravljene klasifikacije, pni kaieri so & ozirati na kakovost bika. ler na delavnost dru.štva v obGe. 5. Ce se bik protli:-. ostane prispevek nt-sk: ,; »an, ako si drn.stvo v foku dveh mesecev po i>ro(ii:.i nabavi nnvnsa. •xorni.ini 'dolof.nons Mstrpzaio(4or-'!i '.i . ka C:i' ;i- "il ¦¦¦¦¦': i/fi ni..A«ii i:L! k.-ki dr*Ž:;-Vlii i1. .' - sijivi, inora ostaii y dt^/.oli in se vporabljsti za \h-m---V!-.a.i do I. majfiika. na;-.U!du,jO'r'pg>i leta. 6. Z ozfirom- na uporabo drZavnega nnic-fnk. siojijo tlruštva pod rmdzorstvoni kinctijskv.«-! i»i i stra. Co bi po zakonu (ustanovljenih rednih letiiih pr! spcvkov ne bilo, bi Danska ne iinela toliko živinorejskih in kontrolnik društev in njena živinoreja no bi stala dnnes na tako visoki stopnji. Dan/jVi kmet si sioji gmotno veliko bolj&o od na~og<i in \r\ v spls>š nsm Jn strokovnem oziru bolj (.šolskoi nanbražoti c.6 mišega: po logiki slovenskiih protiviteljov podpni' •,.!:; lcnetskega napr^dka s pomočjo državnih podpor. hi tlanski državi ne bilo treba žrlvovati niti vinarja za srojega kmeta. Podpore niso potrebne pridobitnim h~> denarnim zadrugara; stroko pospeJse^TJniin zadrugam ali drugtvom pa je podporo vnaprej zagotoviti in 11« lo podeljevati na vsakkrafno inolodovanvp. fpr 'ii> f-etkratno urgiranje. Prisilne knip.tijsko orgaiiizacijo so aekaj prav idealnega. Cudim se Ie, da zagovar|ajo prisilno orgasuzaeijo za kmete Ijudjo, ki ne marajo ni5 sligati 0 piisilni organizaciji vse človegke družbe v obliki koli.unizma. Prisilna organizaCija izključuje tekmo ikjsameznikov: lenulia prisilig nikdar, da bi postal pri«1011 in s iem znevoljiš pridnega, ki se istotako poleni oziroma zoperstavi, da bi moral pod enakimi pogojfi vec delati kakor lenuh. Kdor ni naravnost komu nist }io boljgevlgkem vzorcu, naj glede slanovskegfi napredka. zalnča ideio prisilnih organizaoij med staro Saro in goji duhu elovešlva odgovarjaio^o svobodno <okn;o ia &vobodn'e organizacije: pridni naj hitijo pvosto ' :: "-¦-" -'Odo pril-rftvsali pnlcrat tucii ICTiuhi Volllfli red aa ustavotvorno skupSSino. Prire dil dr. Sfefan Sagadin. 1&20. Založila Tlskorna za dniga v Ljubl.lani. 100 strani, cena 16 K po pošti 1 K 20 v več. Pravkar je izšel volilni red za astavotvonio skupšSino. Priredil ga je dr. Stelan Sagadifi naču!n'k v minislrstvu za konštituanto. BroSura ne obsega lo voliluega zakona, marvaS fudi prav lep» razlago 0 proporfini volitvi, 0 volitvak s kroglicami tor nr.vodila, kako je razumeti vse druge volilne prea pise. Brošura }e potrebna za vsakogar, ki se sanim-a za volilve, zlasti jo morajo ime:ti županstva in drugiuradi, ki se bodo bavili z volitvami. Volilni red s^uaroža pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna u -lica 6. Novl koledarii za leto 1021. Cirilova tiskarnr=v Mariboru je izdala in razpošilja te-le koledarje ztle(o 1921: ,.2 e p n i b i 1 * e ž n i k 0 1 e d a r", trdovezan, zelo ličen, pripraven za razne zapiske. Cena s 1 ošlnino vrod 7.50 K. — ..P i s a r n i 5 k i b i 1 j ežni k 0 1 e d a r", obsežen. format 20:17 cm, pripraven da stoji na mizi; ima obširne prostore za dnev ne zapisko. Stane s poštnino vred 15 K, brez pogtnine 12 K. Je gotovo najcenejgi koledar tfi Trsto. Gha kolcdarja se toplo prinorofiata! PoIJedelske stroje razuiii vrst, kot: vitle. nl< tilnice, žitne čistilne miine, sadne in grozdne mliae stiskalnice, pluge, reporeznice itd. ima v zalogi b;. Hajny, Maribor, Aleksandrova eesta 45. Več 0 teri t iassratnem delu lista.