ClTATELJT! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova sa dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS KA NEKAJ VEČ KOT na dan dobivat« • ■ • ' fC 'GLAS NAHODA" PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (Ixrzon&i »obot. nedelj ta pnmikov Lisi slovenskih delavcevV AmerildL t&tfc, INI al Um Po* Offlca m Ne* ltrfc. N- Y Act ol Cmh«h of March »rd, 1879. ClTAJTE, KAR VAS ZANIMA No. 225. — Štev. 225. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 16, 1942 — PONEDELJEK, 16. NOVEMBRA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L. BOJI V TUNIZIJI SO SE PRIČELI KOT PRAVI POROČILO IZ LONDONA, SO SE ZAVEZNIKI SPOPADLI Z NEMCI IN ITALJANI BLIZU BIZERTE V TUNIZIJI. — AMERIKANCI IN ANGLEŽI, KI SO PRIŠLI ČEZ GORSKE PRELAZE IZ AL ŽIRA DO BIZERTE IN TUNIZA, SO SE SPRUELI Z OSI&KIMI ČETAMI, KI STA JIH POSLALA V AFRI KO HITLER IN MUSSOLINI Francoski vojaki, najbrže pod poveljstvom generala Hen-rija Honore Girauda, se bore proti Nemcem in Italijanom, toda ne nasprotujejo ameriški in angleški armadi pod poveljstvom generala Kennetha A. N. Andersona. Hitler in Mussolini sta v Tu- nizijo poslala okoli 10,000 vo-j Andersona prodira kar najlii-jakov in precejšnje žrtevilo lah- trejse mogoče po izdelanem na-kih tankov. Zavezniška vojska ( črtu. Angleški general ne za-pa prihaja iz Bone in Bougie v deva ob nobeno oviro franco-Alžiru v namenu, da požene o-' ske armade, ravno nasprotno, siško armado iz Afrike in pri-'od nje dobiva precejšnjo po- lenjske potrti i ne dobivati iz pravi pot čez Sredozemsko, moč." , drugih deželi, sedaj pa jih mo- morje za vpad v jui.no Evropo. Italija veliko vprašanje Vojaški krogi v Washington resno mislijo, da se bo Italija razkrojila in sicer zaradi hudih vdarcev, ki jih je doživela na bolnih poljih in tudi vsled bojazni, daljo vojna prenesena na njeno lastno ozemlje. Resnica je, da je morala ita- 1 jamskega naroda zelo nizka, da je gospodarsko zelo prizadeta, kajti že prej je marala ziv- Vojaki morajo sovražiti General Lesley J. McNair je sinoči po radio govoril ameri- Rickenbackerja so našli živega Mornariške oblasti v Washingtonu so v soboto naznanile, Škim vojakom in"jim rekel, da' da je bil rešen kapitan Eddie Rickenbacker, ki se je pred jLli mora navdajati bojni duli.1 tremi tedni izgubil tekom poleta na Pacifiku. Ako bojni duh jpomfni sovra- j . . ,-------- fitvo. tedaj morajo vojaki so-' , Backeribacker, ki je bfl leta J ski prvak v svetovni vojni st. dali morju. 1, je bil rešen zaeno z dvema j Vse ponesrečence so izsledi- vraži t i z vsako mišico svojega telesa. "Borimo set da preživimo," je rekel, "to je Ubij, ali pa boš ubit." "Nikojrar naj ne peče vest" Italija je v resniei sužnja Nemj je rokel McNair. "kajti naši C1J€. j sovražniki so razsvetlili pot za Nemški vojaki so nastanjeni, hitrejše, gotovejše in krutejše! članoma njegove posadke ka- ; la nK)rnariška letala imenova-kih 600 milj severno od Samoe.l ^ *.Catalina Flying Boats". Trije drugi armadni letalci, ki' so tudi bili v njegovim pone-'*' . J .------. -------.i J * J Tudi civilno prebivalstvo ra še dajati Nemčiji. In Italija Najbrže pa je že uekaj osiš- Tunizije kaže prijateljstvo do; je pod popolno oblastjo Nem-v odšlo iz Afrike,1 zavezniške armad«1 in še poseb-1 oije. ki h vojakov kajiti prejšnji teden so ta v ozn i- no do Amerika ncev. jvu srbi ae rop lani izstrelili šest ve- Posamezni podpoveljniki | v v likih transportnih aeroplanov prejeli naročilo,da naj čimprej; da sc voTim'src^-i o z vojaštvom. Osiški tranepor- doženejo, koliko živeža, obleke Hitlerjevo sran. Ialii !__ —** -- " <• n Irtfrtll irx Tmni. 1 In T.lcdvil rvfttnvliiiip pivilnn . tni aeroplani so leteli iz Tunizije proti severu in zavezniški letalci so sporočili, da so videli, kako so aeroplani padli v morje in kako so vojaki plavali po vodi in se oprijemali razbitih aeroplanov. in zdravil potrebuje civilno prebivalstvo. Nekaj teh zalog je že prinesla s seboj prva armada. ki se je izkrcala v Afriki. Kot poroča general Eisenhower, so zavezniški aeroplani Nenici in Italjani skušajo j v napadu na Bone in Bougie iz-preprečiti prevoz zavezniških strelili 11 sovražnih aeropla-vojakov in vojnega materjala nov. z velikim številom podmornici Seda j je šele bilo oznanjeno, in »«#**>h»nov. Fogo«*o >o že da »o *aveanwrke Udie. ki so; n- ladli B»ne in Bougie. (vozile armado v Afriko, plule V Afriko so najiprej prišli po morju, ki je bilo polno so-ameri&ki vojaki, toda glavna j vražnih podmornic, pa pri armada generala Andersona je vsem tem je bila potopljena sa-angloSkn ter ?o v njej večino- | mo ena majhna transportna ma vojaki, ki so se borili v ladja, ne da bi bil kak vojak u-Dunkirku. tonil. Bitka v Tuniziji in nad Sre- Osisče pa je pri tem izgubi-dosemskim morjem je v polnem lo veliko število podmornic in teku. Iz svojega g'avnega sta- aerojplanov. Ministrski pred- Ko je Mussolini Italijo po-[ kjuI v vojno, je bil prepričan, obrnila na Ialijanski narod ni želel vojne, kajti vojna mu je bila vedno zoperna. Pri vsem tem pa je Mussolini,, četudi z veliko težavo, znal vzdržati bojevitost med narodom. Ako bi bilo Italiji na prosto dano, da se odloči, bi stopila iz vojne vsako minuto, Hitler to dobro ve, zato pa je v Italijo po&lal mnogo svoje gest ape, ki s rečene m letalu, so bili najdeni na nekem otoku. Četrti član posadke. Aleks- na najbolj strateških krajih vi ubijanje. To so pretekli moj.| ander Kar«zinarrayk star 22 let Italiji in so s strojnicami ve-|ctri. Mi pa moramo hiteti, daj in roJ('n v Connecticut, je u-dno pripravljeni zatreti vsak jiU dohitimo, ako hočemo pre-1 mrl nekaj dni preden je pn.-la najmanjši upor. Zato tudi za-jživ«ti. Ker je ubijanje cilj na- rešitev, ter so ga tovariši pre-vezniki misli jo na to. da posta-, napora, je tem boljše, čim prej se navzamemo morilnega duha in moramo biti dobro iz-vežtbani, kadar pridemo do pravega dela." Vse tri tedne se je vršilo intenzivno iskanje in vse ladje so pazile, če bi bilo kje opaziti majhen gumijast čoln, katerega so vedeli, da je imela s seboj Rickenibaekerjeva posadka, ko je odšla na preglednisko misijo pred tremi tedni. na poroča areneral Dwight D. Eisenhower naslednje: sednik Winston Oh u rabil ie reke*. da je bilo potopljenih 13 Glavna armada generala osišklh podmornic. vijo kako svojo postojanko v kakem kraju Italije, kjer bi bil narod prijaizen do njihovih vojakov in bi bil pri volji boriti se proti Nemčiji v uipanju, da se osvobodi nemške nadvlade. Ako bodo zavezniki še dalje imeli take uspehe v severni A-friki. kot so jib imeli do sedaj, tedaj je njih namen vpasti v Italijo in Grčijo, prodirati dalje v smeri proti Nemčiji. In pri tem vojaški krogi pričakujejo, da se jim bodo Italjani pridružili in b:><|o šli proti svo- drži ttaljanski earod za vrat. ji dosedanji zaveznici. Kave manjka, ker je lahka Na samo eno skodelico kave na dan se bomo morali omejiti, ker je kavino zrnje zelo lahko in vzame preveč (prostora na ladjah. Navadni tovorni parnik more voziti samo okoli 70,000 vreč po 1.32 funtov kave. Zaradi teže mora drugi prostor na par^ niku biti naložen s težjim to- Naciji vlečejo svoje vojake za nos Moskva. — Po poročilih, ki so bila dana nemškim četam, fo zavezniki že invadirali Ho-landsko in Norveško, toda so bili nemudoma brenjeni ven po nemških obrambnih četah. Prostak Evgen Rauch, katerega so Rusi zajeli pri Stali n-gradu, in kateri je (pripadal 4. stotniji 261. regimenta in 113. divizije, je prinesel to vest Rusom, ki so ga malo zavzeto pogledali, nafear je jfant prezirljivo dejal da se mu je zdelo, da tboljševiki ne povedo svojim nacijsko poveljstvo ni ravno o-ziralo na fakte v pogledu te zadeve, ali nacijska indoktrina-caja fanta vkljub temu ni zapustila, kajti izjavil je, "da to torej pomeni, da so Angleži in Amerikanci sklenili da ne poskusijo z invazijo, kfer vedo, da •ne bi itak nič opravili." "Boste videli/' je rekel fant Rusom, M sedaj bodo kmalu zaprosili za mir." —■ ONA. BOJI NA NOVI NEMCI V STALIN- GUINEJI GRADU ZOPET Na Novi Guineji so se zdru- ODBITI žile ameriške in avstralske če-' y močnem zimskem vetru, te in se pripravljajo, da napa- ki prihaja z onstran Volge, so i dejo Japonce z juga in zapada Nemci včeraj «opet četrti zapri Buni. Avstralska armada poredni dan »»padli tovarniški gre čez reko Kumavsi, 32 milj del Stalingrada in izgubili 400 od Bune. Hlače sta imela za jadra Kapitan Kari O. Bornson iz Brooklyn a in William L. Moore iz Higbee Mo., sta prebila osem dni na morju potem, ko je bila potopljena ladja, na kateri sta služila in s katere se je poleg njiju rešilo še 46 drugih mornarjev, a onadva ,a ^^lavrno zaključila za za-{ti | tisoč mož, ne da bi le količkaj napredovali. Na južnem kraju Stalingra-da so Rusi pregnali Nemce z nekega zelo utrjenega kraja ter "Sovražniku poti poveljstvom generala Tomatori Ho-rii-ja preti nevarnost od zaipa-da in juga; za hrbtom pa ima džungle in morje. le na valove podmornice, da bi privabile v bližino kako ladjo in jo potopile. Končno, ko sta bila že vsa iz stradana in izmučena in sta žc . . . i , - i I s« se naselili v njihovih zako-| oipnstila vsako nadaljno upa-Amenski m avstralski bomna nje na r^itevT s0 ju izvidna | letala vendarle opazila in sta bniki neprestano (bombardirajo na izbrisana iz ^»olicijskejra registra in dane vam 'bodejo prilike da si bodete lahko služili pošten krnb." in isto stvar, kar pa ni prav. Bogate začimbe, itd. imajo • nje izpadanje las, zob itd. Zato sicer morda izvrsten okus, a za naj se nikdar ne brani uživati želodec so mnogokrat narav- j zelenjave in sočivja ter sadja, nost porazne. I Seveda je treba znati zelenja- Piploh je treba hrano razpo-lvo .in ^ivje skuhati tako, da deljevati skozi teden tako, da i110 svo^ ^ramlne vred- Sprememba v hrani poživlja ^ ^ y.^ ^^ k'; ^ ^ j note. Kuha naj se zelenjavo ali telesne moči in vpliva blago-dejoio na žhx*evje, na prebavo in eliminacijo, kar pomeni, da nas obvaruje pred zaprtjem in nepotrebnim zobanjem pilul. List, ki je glasilo nacijskih katerih bi se moral vsak zdrav oblasti v Ukrajini, ni zabeležil, če so se guerilci odzvali a-pelu ali ne. — (ONA.) japonske protizračne baterije, šotore in ladje. GEN. WEYGAND ARETIRAN Londonska radijska postaja je naznanila, da je iz zanesljivega vira prejela vest, da je bil aretiran general Maxime Weyffand. Aretiran je bil tudi general Jean de Lattre de Tas-singnv. Vojni vrt v ljubljanski Zvezdi Med mnogimi drugimi mestnimi zemljišči je bila Mos tudi vsem Ljnibljanoonom ljuba Zvezda spremenjena v vrt ter spo- j Rdeča armada tudi napredn- ^ kTnfllu potom rožona in je po poljanah okoli Naleika ob| pri|)eijana v varen pri9tan, \*znožjru Kavkaza. Nemci so(. -er fita pOVOdala svojo zgodijo, napadli s stiridestimi tanki, pa so bili odbiti. - I Velika pomorska bitka r na Pacifiku "Uničeni ste bili dve sovražni stotniji in razbitih ali po-j škodovanih je bilo 20 nemških j Mornariški urad naznanja, tankov," pravi rusko poročilo, da je v teku velika pomorska iSeverozapadno od Stalingra-; ^*ka P* Salomonovih otokih, da so se včeraj bili artilerijski, Pomorski urad naznanja, da se boji in uničenih je bilo 8 nem- Je ^Uka pričela v sredo ponoči trebuje.'Zato je priporočljivo,Ls^«vje tako, da je treba le n.a-da se gospodinje poslnžijo vse-j lo1.vo^i<>; Jer z vodo od i jemo v lijak tudi hranilne vrednosti. Pri tem so seveda izvzete goto- ga, kar je najti v različnih let nih časih na stanicah — ali na vrtih, — ker le na ta način pridemo do vitaminov, ki jih naš sistem potrebuje. Marsikak dolar, ki se ga prihrani na hrani, Ameriška mornarica ima 16,526 izgub Mornariški urad v Washingtonu je naznanil, da je bilo sorodnikom naznanjenih 727 slu- .ških artilerijskih baterij. in da se še vedno nadaljuje ter da ko na obeh straneh ^ipre-List' * Izvest ja " pravi, da pi- čeznje'' izgube, hajo mrzli vetrovi od vzhoda j Jaiponci naznanjajo, kar pa čez Volgo in da leži nad 100,000 ^ v Wasbiingtomi ni bilo potrje-mrtvih nemških vojakov na bo- n0t da je bilo potopljenih 6 a-jišču okoli StalingTada. J meriSkSi križark in en rušilec _1 ter da ste bili poškodovani dve AiVlU tj I * M^V IlU » » • V kV ft C- J^V ------i.krizarki in trije rušilci. Tokij- mladi zasajena predvsem s zjutraj ogledal kopanje krom-'ski radio pa priznava, da sta človek kar mogoče bolj izogibati. Pa tudi marsikak slab želodec bi se pozdravil, ako bi se - , , . . , , , , , - i se znajde potem z dobrimi ob- lini dalo priliko, da se okrepi si ' „ .. \ , , _ „ \ , 1 restmi vred v žepih zdravili kov pravilno hrano, katera vsebu-1. . 1 • i ,t • i in drmqistov. je vse potrebne snovi za olira- no zdravja. | Med mladimi ljudmi opazimo Nekateri so pod vtisom, da čestokrat nagilb do .prevelikega je meso glavna hrana in vse uživanja sladkarij, kar je na-druiro le i>ostran.-ka prikuha,' vadno posledica nepravilne ki ni važna. Pa ni temu tako. prehrane. Preobilno uživanje Sočivje kot zelenjava in sadje keksov, pajev in siičnega pe čajev izgub pri marinih, obrež- . . vcHko vlo£ro pri ohrani oiva ni dobro za nikogar, naj-ni straži in v mornanci in si- ^^ in moči. Meso bi Se mo-'manj pa za mladino, ki na ža- ralo pravzaprav uživati zelo lost najraje seže po tem. Mo- krompirjem. Podžupan comm. dr. Salva- pirja. ter 2 velikim zadovolj- | biln potojpljena dva japonska stvom poslušal poročilo vod-_ ružilca, ena oklopnica pa po tor Tranehide si je v četrtek! &.tva mestne vrtnarije. —JIC.' škodovana. cer za dobo od 16. do SI. oktobra. Od teh jih je 172 ubitih, 315 ranjenih, 240 pa pogrešanih. Seznam št. IG je povišal število izgub pri marinih, obrežni straži in mornarici na 16,526 od 7. decembra lanskega leta pa do konca oktobra. Skupno je 3854 mrtvih, 1190 ranjenih in 791 pograšanih. Mornariški urad pravi, da se bo marsikateri pogrešani še vrnil. zmerno, ker meso tvori v že- j zoljci, izpuščaji, slaba koža in lodc.11 in črevesju naiveč razjpa-j neblesteči lasje, kar vse po-dajočih tvarin, radi česar opa- vzroča posebno dekletom toli-žamo. da ljudem, ki posebno; ]-0 bridkih ur, so najče^e po-radi uživajo meso. ter pri tem ^^ nepravilne in pozabljajo^ na sočivie. zelenjavo in sadje, rado diši iz ust. Tudi za zobovje ima preveliko preenolične lirane. Kisilina v želodcu dela mno- iiživanje mesa rado slabe po- gim ljudem težave, pa se da sledice. ^Deko in mlečne jedi so važne, ni pa zdravo uživati prekomerno količino vsakojaiikih sladkarij. dobro pozdraviti ako uživamo sadjej sočivje in zelenjavo, ki nevtralizira kisline. S tem si zaeno pomagamo ohraniti mla-dostriost, preprečimo prezgod ve vrste zelenjave, posebno ohrovt (kale) in sladko zelje vseh vrst, katerega se lahko vsaj napol skuha v dobršni meri vrele vode, da izgubi neprijeten duh. Kislo zelje je zelo zdravo, ker nevtralizira kisline in razje maščobo ter temeljito očisti želodec in črevesje. Cranberries (brusnice), ki so -'edaj na trgu, vsebujejo mnogo not robnih vitaminov in skuhane skupaj s par jabolki nudijo izvrstno sladko pri kuho k perutnini in posebno še k puranu. Pa so dobre tudi brez tega. Koruzna moka, ovsen zdrob in slišni žitni zdrobi dajejo telesu pozimi potrebno toploto, mladini pa, ki naj to uživa z mlekom, pomorejo do lepih zdravih lic in svetlih oči, iz katerih odseva zdravje in veselje do življenja. Nikdar ne pozabite, da si s hrano zdravje lahko uničimo aH pa ohranimo do 'po_ue starosti. 1 "6liB N A B O D A" Htm M VttANOTUDI UM GLAS NARODA ff (veiGi or Owned and Published by Slovenje Publishing Company, (A Corporation) Frank Sakaer, President; Ignac Hade, Treasurer; Joseph Lupa ha. Sec. place Of bo«iBM8 of tke corporation and addressee of above officers: 216 WEST 18th 8TKEKT. NEW YORK, N. X. 49 th Year "Glas Naroda" is issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription Yearly Advertisement an Agreement. Zu celo leto velja list ca Ameriko in Kanado $8.—; sa pol leta 98.—; za četrt leta $1.50.. — Za New Y«rk za celo leto g7.—; sa pol leta gaSO. Za inozemstvo sa celo leto $7.— ; sa pol leta $3.50. _ "Oliia Naroda" izhaja vsaki dan IzvzemSl sobot , nedelj In praznikov. "GLAS NARODA", 11« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelsea 8—1242 To je le moje mnenje Počasi prestopamo v božični čas. Volitve-so za nama in v*e polagoma stopa v stari tir. Toda vse to je že tak a j čemu biti livaležaii komu zato! Starostno zavarovanje, ki Ljudstvo je govorilo^ kot ee v .daje upanje na udobnejša staraj demokratični dieeli spodobi, a'leta, jo tudi že tukaj. Oemju' EDINSTVO IDEJE IN AKCIJE Ta članek, ki ga nam je poslal Jugoslovanski informacijski center v New Yorku, se nam zdi za sedanji čas tako pri-mera in tako važen, da ga prioibčujemo na tprostoru uredniških člankov in želimo, da bi ga bral vsak Slovenec. Berite te-daj z zanimanjem in prevdarkom: Izkreavanje ameriške vojske na afriških obalah je izzvalo veliko navdušenje sirom sveta. Iz vseh krajev Evrope in od drugod prihajajo vesti o veselju in novem upanju. 8 svojim junaškim nastopom je Amerika prelbudila svet, pregnala motne dvome in sumnieanja ter povsod vzbudila globoko in| trdno vero v zmago. če je govorilo prav, nam bo pokazala bodočnost. Mažj«? so izgubili svoje sedeže, kjer so zastopali svoje ljudi Ln drugi so bili pdklicani na njih mesta, katera bodo zavzeli prvi dan leta 1943. Kot povsod, kjer se svobodno govori, je bilo tudi pred temi volitvami dosti govorjenja in prepričevanja, toda ko je prišel dan volitev, je bilo letos vse 'talko zelo tiho. Videlo se je na obrazili ljudi, da bo nekaj Lzprjrmieriib. Zdelo se mi je kot da 'berem iz obrazov da jih je skrbelo in so resno mislili, predno so vrgli svoj glas na stran tega ali onega. Tu in tam kakšna izpremem-ba ne škodi, ker to je pač proces demokratičnega življenja: Kar se je bati pri letošnjih volitvah jo to, ker bodo gotovi doji v2eli te volitve za znak povrartka v stare stopinje, zati- potem biti hrvaležen (korau zato? iSoLe, parki, ceste m nove naselbine, vse to se je pojavilo na' prej zapuščenih krajih — m to ne samo od sebe. Franklin D. Roosevelt je delal na vsem tem. Pa to je samo malo, samo dol njegovega prispevka k izl»otj-šanju Amerike. Ko je pritnel v Brooklyn il rad sam na lastne oči in nSesa prepričal kako se počutijo nemški ljudje pod njegovim režimom. Pa je bolj pomodili pri tem. Seveda M dai odrezati brčke, ter se zopet laihko kdo pojavi, ki 3e liato mahl"1 P° Ber' bo čekel, samo (besede, golo be-;lintt- ^potoma je za^el tudi v sediČonje. Toda nič zato. Tudi filmsko gledišče, ki je ravno lisica, ko je na*la paiternoater kazalo Hitlerja ob priliki ne je reOda. to »o samo besede. Be- ob zagrnjenih blokih, kjer so soda da besedo in beseda po- podirali 12 blokov starih hiš, sem ga videl prav od blizu. Obraz rožnato svož in njegov sntehljaj je kar tajal srca navzočih. . Solze so 1 Lie po Licih pritpro?*tih ljudi, stoječih ob centi. Zdelo ee mi je, da se je vila izrazita sila tihe hvaležnosti napraail raožu, ki je imel dovolj prisotnosti. duha, dovolj pogiuma in dovolj vere v samega sebe in ameriško ljudstvo, da je 1-,obrat ne pomkmi to, ker, akoj^ Toda ttsti casi Amerika je orožarna demokracije - njene vojne indu- pride na dan. da se snuje kaj|£ ^^oga^mh takega, ibodo vohlci prav goto- . vo poskrbeli za to, da bodo do- ^^ *e tieni lahko kovali take načrte **** v privatnem življenju. |llrtl10 ne ^^ kat dot>ro ddo I in gorje. izmed vseh, ki so bili pora^. Danes so vse bolj kaže na žeai. mi najbolj stopa pred oči pomote in se nalaga krivda. Nor ris iz Nebrasike. Starček je Napuh prihaja na dan in po- krivda tistega, voje svobode, temveč tudi svojo akcijo. Povsod je trpeče človeštvo prisluhnilo vestem, ki jih je objavil svetu predsednik Roosevelt. Ameriški narod in njegova vojska sta danes začela veliko zgodovinsko delo in usoda vsega sveta je prišla v roke ameriškega naroda. Zdaj je čas Amerike. Ameriški človek je postal voditelj človeštva na potu k svobodi in ustanovitvi zares demokratske civilizacije. Amerika ni niti Lmperijalitična, niti nacionalistična. Ona predstavlja le človeka in človeštvo. Ideali Amerike so preprosti in zato veliki. V njih najdemo idejo svobode človeka, njegove neodvisnosti njegovega dostojanstva in njegove osebne in kolektivne veličine. Borba Amerike je idejna in aktivna. Ona je odinstvo ideje in akcije. Jugoslavija stoji v tej bonbi že od prvega dne naprej ob strani Amerike. Taka je bila volja najboljših Srbov, Hrvatov in Slovencev. Taka je bila, od vsega začetka sem, volja jugoslovanskega naroda. Dvakrat je že bila Jugoslavija z prijatelja ali piijateijico, otro-' Po padcu Francije je sel Hit- ^^ "No, kako ti kaj gre, ka, brata, sestro ali mogoče ži- ler v Paris veK na^llmjon ve stari&e, katerih se spominja »ozavesti Tiad tako zma^o. Ob ob tem božičnem času. Ce ne Prillki z velikimi cere-velžko, vaj malo *e jih spomni, unijami in pompom tudi ob-eno karto ali kaj, včasih dari- iskal grobnico slavnega Napo-lo, dasi ne mogoče Bog zna ko- leona v ^ glides. Ko je lik o vredno, vendar je ena tis- stal 'Pred sarkofagom, v kate-tih reči, ki talko lepo spada k rem P^ivajo zemski ostanki božični sliki in razpoloženju te- Napoleona, je dvignil desnico v k; nacijskem pozdravu in nagovo- Hans?" "Ce se vposteva razmere in vse, ni slabo, — dobil sem tudi prvo dobro delo." "Kakšno delo?" je vprašal prvi jokel. "O, vrh zvonika sedim ves božji dan in pazim in Čakam kdaj pride novica, da je Nem-črija premagala svet — to novico bom moral, ko pride, ne- , . 3 , - - - ga dne. Vsfak izmed nas, _ . zvesto zastopal a\oje ljudi dol-j ^ljrvosL Vojni čas je tufkaj in \m8L sredstva, da lahko da in ril velikega junaka zgodovine z gih 40 let bil je vedno brani-, kotpovsod,so tudi tukaj vedno tL*ti \ki takorekoč komaj rine,- bedami: "Heil Hitler! Pred mudomA Cip0r0(-iti našemu fi telj svobode in ljubitelj pravi pr^j^i dobSčkarji, ki dero in naj ^ spomni in da na altaT teb°j zavojevalec Evro- ce. Amerika nru je dolžna da-, tzraibljajo ob vsaki pri lik i. ^la- v božičnem duhu. v prid zemlii ti najboljše sprrcevalo in mu ^ijo «i žepe z denarjem, ki so na kateri mu je tekla zibel V ^ težkega sarkofaga se je ga tuji ne odreka, toda ljud-f^ iztrgali od ust laičnih. Ma- prid zemljr, ki tnpi toliko.'ko-sH-o, katerega je toliko et zaJ r^^ajo na vse načine, samo jyfcor ne pomni zgodovina, stopal, mu je dalo potni list zajda w več dobi in za vse to je' povratek domov. Tako pač gre j^riv Boo?evelt in New Deal Danes po tolikem času menda povsod. I Hitri smo v sodbi, ko bi merili ni več človeka med nami, ki bi dvomil nad tem nesrečnim po- VbeminK) našega predseduj ddbrine na ta£ način, mogoče ložajem im Mx?nda ni ka Roosevelta, ki ae nosi breme, bi a zaja JMnoiri bi dali, »orajala. Takrat se je pojavila Jugoslavija v Wilsonovi viziji!modernih časov in koliko hva-'boljše, če prid^ do malo^voč ko b- &e ^ op(Mmiilo ob prH_' novega sveta. Danes pa se odlikuje s svojim močnim in odpornim bojem proti sovražniku človeštva. Vest o prihodu ameriških vojaških sil v Sredozemsko morje, je napolnila z veseljem \ sa sfbska, hrvaška in slovenska src«. Iz Severne Afrike vodi pot na Balkan, kjer stoji Jugoslavija neupogljiva in trdna, kot i 'eja in kot akcija. Nikdar še ni bila Jugoslavija močnejša in silnejša v svojem odporu, kakor v teh usodepolnih in o^odo-vinskih trenotkih. Srbi, Hrvati in Slovenci morajo vedeti, da je danes bolj ko kdaj koli potreibua složnost ideje in akcije. Vse se naj pokori telim načelu, ki nas bo z zanesljivim korakom dovedlo do zmgr-m e. V vsakem srcu in v vsaki glavi naj bosta eno čuvstvo in ^h^o živel brea ena misel:—edinost ideje in akcije za Jugoslav! jo, za Ameriko, 7a zedinjene narode. To je naša vera in naša akcija. Pozabiti moramo na svoje prepire, na vse, kar nas je mučilo in tlačilo v naši prej&nji letargiji. Nikdo ne more obračati nazaj poteka zgodovine. Vsi z Ameriko prispevajmo k osvoboditvi Jugoslavije in človeštva. V naši zasužnjeni domovini, v narodu Srbov, Hrvatov in Slovenoev, je zaplamtela vera v zmago. Srbd, Hrvati in Slovenci, ustvarite skupnost ideje in ak-cije, za Jugoslavijo, za Ameriko in za človeštvo! ležnosti se mu izkazuje? V. strogosti in tudi ne bo nžkoli , . vem trenutku. Drugi bi dali, kairsmm stanju je dobil deže- preWlu, kajti nekateri krog, kadar iniajo denar, tako da lali-lo v letu 1932! Izvlekel jo je; ne ^edajo na drugega, kot do-,ko ^ entov, a se ne iz blata, skoro z golima roka-j*>»*<* ^ vec dobička, dnigo pa nijo M ,e bi ne bilo bi Iah,ko ^o. Dežela naj vse vrag^ vzame. Njih ve-, feo ,hi ile v takrat in dandanes - kakšna ra je, da posten bmus ne more ^ ^ 5love^e publikacije razluka! Toda to se noče vid^i^tojatj in da dober brznisnian in Qosik. na ^otoveni ,proeU>ru od strani gotovih oseb. Ali biti tudi goljuf. 1 tedaj začul glas mrtvega junaka, ki je pobaral: ""Ali a že premagal Anglijo?" Hitler je z negotovostjo v glasu odgovoril: "Ne, še ne." "No, potem pa kar pridi in leži semkaj poleg,mene,'' je re-| rerju. "Koliko pa imaš plače za to delo," je povprašal prvi. "Dvajset mark tedensko." je odgovoril Hans. ' "Malo je," je menil njegov nacijski tovariš. "To bo že res," je pritrdil kel gla-s iz "marmornate grobni-' Hans, "toda delo je dasmT-ce. jtno." Mladi Poljaki morajo graditi zimska bivališča za nacije na ruski fronti London, — Naciji so odgnali na prisilno delo na ruski fronti veliko število mladeni-čev iz okrožji Lublina in Ra-doma. kakor poročajo poljski krogi v Londonu. Mladeniče so takoj uposlili pri gradnji zimskih bivališč za nacijske vojake na ruski fronti. — (ONA.) Vsa ameriška pomoč zarobljenim narodom Ko so se ameriški vojaki izkrcali v Afriki, je bil zadan zelo bud vdarec osieču. In predsednik Roosevelt je včeraj izjavil, da 'bo vsak narod, kamor bo prišla ameriška armada, dobil živež, obleko in vse, kar potrebuje iza življenje. Vsem narodom v severni A-friki, kamor bodo prišli Ame-rikanci, bo podeljena ameriška lend-lease postava, tako da bodo dobili vsako podporo Združenih držav. še kdo preračunal, koliko je dofbil podpore ob tčasn neza-poslenja posebno ti*>ti, ki imamo sezonsko delo T Mogoče bi te podpore. Breadvomno minogi ljudje bi lahko izhajali, toda koliko več je pa tistih, ki bi ne mogli izhajati. In tisti, ali ©o kdaj pomislili, koliko bi bili dolžni, ko bi si morali tiste vsote izposč-diti, če bi sploh bilo mogoče dobiti Ikoga, da tbi posodil, ker vsi vemo, da brezpoeeljni lju dje niso prav dober riziko — vsaj do zdaj se še ni bralo, da bi kdo specializiral v takih po-sojiHfii. Oni. ki imajo denar na ložen po hranilnicah,, ali si še 'kaj belijo glave, katera banka bo šla rakom žvižgat? Ne! Zakaj? Zato Iker so banke varne. t malo opombo in na^lorv, kam i naj se pošlje denar. Malo pro- Francozi skrivajo živež London. — Overseas News -ooubj^j os up 'two j od Aoue^y zi hiteli skrivati živež, ko hitro ee je razzvedelo, da bodo Nemci zasedli še preostali del Francije. Splošna panika v pogledu kopičenja in nakupovanja živil se je razširila po vsej Franciji, kakor hitro so prišle vesti o invaziji Severne Afri- Porogilo obenem omenja, da je ke, ki je bila glavni vir doba-J padla vrednota bondov in delve iiveJža za Francijo. ' ni« na borai ea 30%. Italijani dvigajo prihranke London. —Po poročilu agencije ONA je rimski radio apeliral na laško publiko, naj nikar ne dviga prihrankov in naloženega denarja iz bank, češ, da obstoja gotova legalna meja glede dviganja denarja. Najnovejša izdaja splošno znane slovenske koračnice SOLDIERS ON PARADE (MLADI VOJAKI) Priredil za PIANO HARMONIKO Jerry W. Kopriršek Gena 40 centov • • • Naročila lahko pošljite na Slovenic Publishing Co 216 W. 18th St., N.7.C. čin ali drugi, kakor že more kdo. Res je, da so nekateri, ki nimajo smisla za dobrodelnost in so edino takrat takoj na mestu, kadar je kaj za dobit ampak zaradi tistih jaz nisem to zaspisal; tistih talka opomba ne omeboa, ker jih tako popolnoma oklepa samoljtfbje in so tako prirasfii na dolar in se zavili v sebičnost, da jim trepeta Vsaka država ima takoimeno-no "kvoto neodvisnosti" za prodajo vojnih bondov. Ali investirate 10% vašega zaslužka ali dohodkov za varno bodočnost neodvisnost Vaše družine? »Meni s« adi, da je Roosevelt tisti mož, ki botnxdi svetu jn,^^ ^ ^ ^^ v časopi-biznusu take vrste dokazal, daj_ 4„; temu ni taiko in da bo business j ppoemal, da se na pošten načim tudi laSliko žavi Kar se nas tiče. bo pa zelo dobro, če malo .pogledamo sem in tja, kaj naš kongresman počne in kako kaj voli v (kongresu, ravno .tako naš senator, ko pridejo druge volitve bomo vsaj približno vedeli kam položiti blamažo. Ce nočemo, da bomo ponavljali obdolžitve, ki so vselej v prometu, (kadar se voli, ne da bi vedeli kaj govorimo in če samo pravilni v obdolžitvi ali ne. Naučiti se moramo u-dtvariti našo lastno sodbo o vrednosti kandidatov in njih delovanju, talko da nam ne bodo dajali prepričanje dttugSh vse lepo pripravljeno, kot jed na krožniku. Delavstvo na tak način kaj lahfeo zabrede in če se že moramo prerivati e trebuhom za kruhom, potem nikar ne dopustimo, da bi se duševno dragi ubijali za nas. Mi, čeprav srno malo robati v tem, vendar pa imamo dolžnost, ki nam jo nalaga žiivljenje, da pogledamo, po kaikšni poti bomo hodili in kaiko se nas položaj sklada z ostalima l judmi v člo-' veški dražbi. ' V prvem stavku sem omenil Božič. Kaj pa, ko bi se malo život v bok-sti še, kadar jim je ve?ki podobi. Ce se Co ne gnu-treba dati nikel za njih lastne si vsakemu človeku, posebno pa pot it be. Kako more kdo priča- še nam. Iki nam je KraSnja zna-kovati, da bodo dali en sam na in ravno tako Sv. Jurij, po-nddS cent za nekaj, ki je navi- tem je vsak čut clovečanstva dežno izgubljena stvar. TJpo- izumrl v nas. števati se pa skoro more sluča-. Otfoi so vnoveili Lidice in mi je- v katerih bi ljudje dali in pa, če dobimo iz te nesreče pra-sieer radi. a ko se jih je vpra- vilnejšo sliko o pojm'u svobode, šalo, če se jih je, niso zmogli ki jo uživamo v naši novi do- su. dve ali tri vrsto. Grki imajo danes celo str4n v N. Y. Ti- ,. . ,__. .. , . v - » . . . v - , . mes in to stane denar. Vsak ^o jioWli daii, ^ bom ze movim m ce se aasa ljubezen naj da, malo pomoči na en na- saj ni treba vsakemu vedeti, do te domovine s tem poglobi koliko dam, seveda potem so in naša zvestoba še trše oprime pa pustili stvar v ne mar in po- zastave zveed. ki plapola spozabili o tean. Izi bojne vihre za pravico vsega DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica J« Id daje poljudna unAia, kak« ameriški državljan. Poleg rpraSanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpita sa dr- faTljanBtvo, Tsebuje knjižica te ▼ IL dela nekaj raiaib letnic la zgodovine Zedlojenib driav, t III. dela pod naslovom Bazno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zetll-njenlh držav, UncoJnov govor v Oettysborgn, Predsedniki Eedfbje-aH> držav ln Poedtee države. Cm knj&f •# > samo M centov. is m dobi pri: SLOVENIC PGBUSDNG CO. 216 Wert lStk St>! New ioric Ko bi časopisi nosili mal spomin in naslov kam poslati, bi goaovo prišlo pred oči tistih, katerim še leži na srcu spomin na avoj? ljudi in kraj, kjer so se rodili. (Kar nas je iz kamnišlkega o-fcrajja, nam ta teden zopet nosi novo novico, ki priča, kaikšna je usoda našega človeka, ki se zvija v kremlpljvh hudiča v člo- človeštva, tedaj nam bo mogofce (Nadaljevanje na 4. str.) JKRRY KOPRirSlS In Bjtfn Terexlnka Polka Na planincab—vaieek S*v. M STB In DCQUESNB UNIVERSITY TAMBUE1CA — Mv. M 571 ea torn, cenik la cene ploK te obrnite na: JOHN MARSICH Inc. m Wert 42nd Street New Tart h KUHARSKA KNJIGA: Recipes §f Ali Nations (V angleškem jeziku) REČEM! VSEH NARODOV Stane samo l1 iM i H i i«*' '^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici i, f V V V M Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa soV \ tudi v jezfira naroda, ki mn je kaka jed posebno v navadi];, Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki s« zanimajo saji kuhanje in se hočejo v njem čimbolj uveibati inf» izpopolniti i( i Naročite pri 11 KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO 318 West 18th StrMt H«* York, R. T. "tj L A S N i I O I«C i "i " Mwaaey MONDAY, NOVEMBER 16, 1942 SLOVENSKI JAVNOSTI. Slovenska ameriška duhov-šcna, abrana, na svojem 2Jixxro-varaju Btwugove izveste 11. no-veinhru 1942 >?r «r. Lovrenc v Cleveland, O., se je poeveto- Ciril Kosmač, ki je napisal spravim za spomin, — sem si bil pred mano zaprt Bidovec. vala tsadi o bodočem »klicanem ŠESTI SEPTEMBER'1930 ▼BTAMOTUBN SPOMIN NA MjLADOST. novelo iz cikla "Ogorefc" ka-jmntil. Za spomin, sem mrmral tero prinašamo, je b'l sam meat»i slovt«ska duhovni- krajo zapušča brata in sestro, nekje izbral žebelj in ž Žnjim na in slovenske župnije niso bi- če sta še pri življenju. Priza-klesal v omet svojo ime. le izrecao imenovane v urad- detim naše sožalje. ta v Franciji, kjer ga je zajeladovratno sedela na meni; toda vem. Slabost me je obšla. Našlo- nem v abaku, vendar pa se ude-; nil sem se na steno, da nebi pa- ležijo (kongiosa, da tako powW' del. Čakal gcm. Oesaf Ne rijo svojo narodno eolkiarno^ Peter Rode. Worcester, N.Y. voljna. Po dolgih rmikah in težavah se je prebili preko Španije do Lizfbone. Dianes pa je v bflo je vee zaman. Dogajajo se v človeškem življenju, in to najrajši ob najtež- Ixmdonu, kjer dela in pomaga l jih urah. stvari, katerih ne mo-dr. Kreku — za svobodo Slo- remo doumeti in za katere nas vencev in Jugoslavije^ 4'Bazovica" iz Egipta je prinesla v svoji Številki dne 18. ! nihče ne more klicati na odgovor, Pridejo same bogvedi odkod, st vržejo na, človeka, ga mlctobra l^H- naslednjo novelo Idjuj ejo in mu ležijo na duši v -pom i n na 6. ^rptember 1930. [kakor neodpuytljiV greh. č*lo-• | vek stoji ob mrliču, pa mn na? 0, , . . , , . -j enlkrat pride-na misel, da bi sil- SluOaj je nanestfd, da sem bj1 ali pa misH M v tržaškem pr^n prM^ ki« sprehaja po mrtT*. ra ^er^o poleg H«™*^ Jl&vS n,«,. 30 pazljivo »t!* petek dne o. septembra ^ ^ razmišlja, Nekaj se pač mora pri- in zavednost. 2. Obenem poživljamo vse ka-. ŽALOSTNE ur VESELE petki sredi takega molka. Ca-; kal sem — Dolgo. — Zelo doMolkske organizacije in društva' NOVICE IZ KHRVESOTE. go. — »5. — Čas se je pre- brez razlike, da pojejo svoje! Najprej moram še nekaj po-, drobnosti pisati o pokojnem' s-vdtovna vojna in kakšen bode \ Zadnjo soboto 7. novembra' je preteklo ra/vix> 40 let, ko »o mi uanfrli moja mati. Omenjeno popoldne sem set k vaškemu ko vaou, kateri je dobre dve ure hoda oddaljen od naše hiše. Talko dla ravno na nos, za- 1930, ko smo v mali podcemeki dvorani ob svto. Wedih li^i in; a K ■mTtvTh pop.TOTOT fckaliI na raiE ^ in ^ aU ibo T nosnice ali pa odletela, kadar Do-prav, vest ga peče in v srcu čuti bolečino, toda čimibolj se skuša dbrati in otresti takih misli, tenibolj legajo nanj in tem teknejo se ca o»klepajo Držal sem ti*ti ogorek, ki je sodbo, se je Maruaič nagnil k meni in me poprosil za cigareto. , ,_______ . , i i • j -bo prišla do konca nosn. Takrat -enn( imel nekaj denarja , 1 , . i -ju- i a, -ji bro se zaveda, da to ni oee me ,ye prišel obiskat, mi dal ,r>0 lir in tako sem vse tiste dni neprestano kadil. Ob tisti pozni uri pa sem imel samo Se eno cigareto. Samo 5o eno imam/' nem rekel. "fv ti ie prav si bova delila." Veriga je razožljala z brl težji od verige še pre<$ej ča- ubitim glasom. jsa v rokah in nisem vedel, kaj '»'Prav," je odgovori!. Pri-,bi počel ž njim. Ali naj ga poznal p*rrf cigareto, enkrat po- kadim do konca, ali naj ga vr-teicnil in jo TKitem dal njemnJžem na tla. ali naj ga spravimf TaOco sva izmenjale vlekla Po dolgih mukah sem ozmerjal vsaik po en dim. Maru£iČ je sebe s slabičem, ugasnil ogorek oofemil samo trikrat. Kosem in »pravil v žep. P »gledal mm TJoiroS-til v četrto, je odikimal sem po svojih tovaHMh t bo-7 n-lovo. Iječim pogledom in zdelo se mi morem več." je dejal, i je, da jasno in razločno vedo za TVrfocmn sem 5? enkrat, tkv ."»jo pregrešno misel, tem pa re neka i tečkeea oadlo' 01> enajstih pred polnočjo je vame. fino mm H ^m se. da ie sodba izrečena. Na smrt ob -n \fnmSnčn -nredlaicrnna smrtna sojene so odipeli iz na&e verige. Vr^n. Vi bo r>n ia^m "RJdov- členili smo roke in se poslo-če^'«^ £f*yvon>n.TTi Ti*^vrfr> tndi,vili. i>o tr ion a. Ta ocror^ lahko' Zaprli so me v celico, kjer je njihov glas, pognai sem se kvi-šku. se zgrabil za železne križe v dkmi in za vpil: 4* Halo, fantje!" "Nalo," je odgovoril nekdo. Stražnik je slišal moj krik, pa je pritekel in ves prestrašen dejal: "ITleeite sel" "Saj nocoj sem vendar lahko pdkoncu, " sem od d1a of machine shop phac- ra, Toplice na Dolenjskem, pri 'kot naš: očetje in naši pradedje, tiče (v angleščini). Ta velika knjiga h:xi j-eojo Bišenčeriev V Sedaj je pa vse drngače. Ver- popisuje in t rifkab pokaže temeljna niisl se ie reuuo uiscuujijtv. v a j_r o__• dela mehanike. Razi oil vae natanko, Ameriki je bil 42 lat. Prva le- jemite im. da nasa generala ^ «au wjZja mehanik; ta je vodil gostilno na Hibbing j« šla več skozi, kot one drage p^^oje rporabo vsakega »roja, o-Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvar tem ^ en ^ gj.^ generacije pred nami odJkarj rodja in meril. -------— - Rt. Rev. Cauon J. J. Oman j^j je bil pa v pokoju, pocaiamo zgodovino človeka. Po ; Pokojnik zapn&ča žalujočo so- 'gJejnio nazaj petdeset let ta-| progo in pet otrok, ne šest. kot krat niso potznali ne avtomobile biJo zadnjič poroČano. Moje lov, ne aeroplanov. Elektrika SLOVENSKI FARMER UMRL. globoko sožalje družini. Tukaj na farmi ie preminul Nadalje je umrl tiifcaj rojeni star naseljenec, tudi v OleveJan1 sin Augusta Barage. Friderik, du dobro znani, Ajiton Škrl, v star šele 30 let. Bil je učitelj visoki starosti 80 let. Rojen jej na višji »oli v Xaj4iville Temi. bil 17. januarja 1862 v Begnn- Truplo pokojnega Friderika je j ah pri Cerknici. Prvič je pri- bilo pripeljano 7. nov. sem na šel 'v Ameriko leta 1894 in de- Chisholjrt, kjer ima družina 1 svoj prostor na tukajšnjem po- iiiiiiiniHnininmiinnniiiiHniiiiiiiS j kopalcu, ^ je pokopan oče, S ! ki je mnrl že pred 20 letu Umrli zainišča žalujočo soprogo in je bila rarvno v razvoju. Kje je bil takrat radio, brezžični br-zojav, telcvffiija in ekoro bi rekel .brez števila raznih avtoma>-tičnih strojev. Preveč, da bi omenjal. Šli smo skozi toliko novosti, da si sploh ne moremo predstavljati. Naši otroci bodo seveda videli vse to iabolj šano. Da bi pa imeli toliko novosti, pa ne moremo verjeti. Pouči ras, kako Je treba rporabi« načrte (blue prints) ter ram tudi daje mnogo računskih tabel, da morete poape&tt svoje delo. Ne glede na to, ali ste Šele poCetnik, vam bo ta knjiga zelo koristna ln mnogo vredna. — 1000 sDk in rlxb. 576 strani, trdo vezana knjiga stane Samo Naročite pri: KNJIGARNI Glas Naroda tlC West 1Mb Street New York Note I Z« PIANO-HARMONIKO g • li KLAVIR bheezk8 of spuing thus uf glossum jCvetnl časi slovenski fantje VSE BOkl FKODALA noč, ko so stiskali most na stk-Toda poglejmo, ali je pa nam kalnieah, vozniki ^o pa veselo vse to prineslo lepše življenje? pefliali z bičem, in so se kosali, Jaz mislim, da ne. V dufhu gle kateri zna lepše pokati. Pri-Naj°ie omenim, da sta pokoj- dam nazaj: oh, kako veselo w jetno je bilo slišati konjska ko-nega Friderika oče in mati do-j potrkavali farni zvonovi ob pita in ropotanje težkih vozov, ma iz vasi Pudop, fara Stari trg ' prazmkih in srca mladine so so ki so prevažali vino v daljne pri Ložu. j ^ v veselju ,ko 5mo jib kraje. Danes pa pokajo kano- matei;, 5tiri 'brate in sestro. Moje globoko sožalje. eo J KZKUD KOLO OHIO VALLEI sylvia polka (tam na vktn1 GREDI aem obstal, maribor waltz = VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je raavldno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva •tcvllka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Oa nam prihranite nepotrebnega dela la straftov, Vre pfoahn«, da tknlate naro&ri-■o pravočasno poravnati. PoNljlte naročnino naravnost n*m ali Jo pa plačajte na lean u aastopalkc v Vafem kraju an pa katerem« trase* sastopnlkov, kojlb Imena «0 tiskana ■ M«tW črkami, ker so apravt-čenl ohinkatl t um druge naselbine, kjer Je kaj aaMb rojakov M Svilenih ZastofMLk tm Vam laro«l potrdilo M plačano nefoOMnc riAL^ojuriA: San Francisco, Mera I HW linger. Jaoeb Beealk. Olrartl, Anton Nagode Lorain, Loni« Balant. >obn Komis Xi HAPPY POLKA ČB NA TUJEM COLOJLAIX): Pueblo. Peter Ctfllg. Walaenbnrg, M. J. INDIANA: Indianapolis; ILLINOIS: Cblcafo. 1. BevflW Clear«, J. Fa Fr. Markieh (Chicago, la ZUlaoto * JoUet. Jennl« La Salle, i. Speliek Mascoutah, Martin Dolvte North Chlcaao ln Warhk MAKILAND: KltamUler, Fr. VICBIGAN: Detroit« L Flv MINNESOTA: Chlflbolm, J. Ely, Jos. J. ■veletb. Loots . .Qllbert, he Bibbing. Jota Pevfls MONTANA: Boandup, M. M. Wasboe. L NBBRA8KA: Omaha. P. VBW loll: Brooklyn, Onwanda. lad IJttle rail*. Woree«t« r OBBQON: Oregon City, J. Koftaat PSNKSYLVANIA : Bessemer, John Jevnikar Conranih. J. ttis»Avaj milka moja kaplan. Mbtxla pa ve, esm si °KFHAN WAi,Tg mislil in niseml se upal pogrle- pekle na vbtd dati mn v oči. ''^No, kaj?" je začudeno vpra šal, "N86, nič." sem odeovoril. ''Kaj mJ lahko še kaj preekr-bite.T" sem ga poprosil "Bom skoSal, toda najbrJ&e Tako se vidi, da smrt ne ia-:postaSalL In kaj dame«? Kdo bira med starimi in mladimi, se veselit Zvonove so ze dru-TJmrl je mož v areli dobi in mož g^ pobrali in jih porabili za v najlepši dobi trideset let. .kanone da nosijo smrt naši mla Da ne bom samo o smrti po- dini, mesto veselja. Žalosten ročala moram tudi vesele novi- sem. ko vse to premišljujem. _ _ ce navesti, to je o zadnjih rotit- Doma sem z Dolenjske^ in j^fo dragi in vai. Zmaara! je naš miadi ro- tovariša je «tala ob potoku, nej2raven ^ bilo Ono žalo«- jak John Blatnik za senatorja(dal^e od deželne eeste^ki ^!tinko. *Blagor mn, ki se spo- ni in sipljejo žalost nesrečnemta ljudstvu. Ob Vse svetih smo kinčali grobove naših ranrlifc m v mraku «mo molili in gledali na stotine malih lučic, ki so razsvet- li veliko večino 2.000 glasov.jTrel^lno, Mokronog. St Janz ... y ^ u v ^^ ^ Ker «e nahaja pri vojakih kotlin Sevnico. Nad cesto, ob golnce njemu sije, lep^a poročnik, ni mog«ed nič karapa- Wu so ee pa razprostirale! . ,TfnmenL?T ir>e delati za sebe. ker ga ni viw^ke ponce. Ob jesenskem | donia. iz »tepa se vidi, kako je času je bilo vedelo slišati fante Jesei ml«); TrAr. T^lMiAr. ti/» in dekleta, ko so le-po prepe-!pravica barčica &flani kapetanp oremo na Štajersko StajeriS 35 centov komad 3 za $1. MOJA DEKLE JE ftF, MLADA Pa SSe kamad: Naročite pri KNJIGARNI SLOVKVIC 1'lllTJSHIN« CO. S 216 West 18tb 8L, New York = (ttimuniUffliniiiiiiiiHiHifiUiiiHiuiufl naš mladi John priljubljen ne saario pri Jugoslovanih, nego pri v»eh nanodih. Moje iskrene epsti-ffce John! Nadalje je zmagal tudi z večino naš mladi Bili Berlin za : epresentative ki je do DA"*- IM MONDAY, NOVEMBER 16, 1942 Islandski ribič ROMAN — Spisal PIERRE LOTI. "Kdo je ta d*klica, m ndadL Vrta, znas, pojcv kolikor mores, ®a-|navili mo slovensko ligo. Re-praviš vse, kar imaš in pota-1 pi*blilkansk<> ^n^nje in mi liže*. kar občuti«. A vendar se, ^ dolflreki fond> pa kam smo moram nekoliko dotakniti dm prižliT Ko m ^r delali, niso ga javnega življenja nas vpoštevaii. Bane« smo j Velfko a? pite po slovenskih" dosti na slabem stališču. Ve-j časopisih o bivši, .sedanji in bo-JčinoniA smo že dokončali našo' doči Jugoslaviji. Jaz mislim, življenjsko pot. Tc-h dobrih da bi se moglo več delati in (dvajset let in kar bo -ostalo, bo' Ki _ i;lt-d, te rjave, nalahno rumene trepalnice, ki so se hitro za-piiaie in odpirale nad njegovimi modrimi očmi — vse to je naplavilo nanjo vtis ter j<> nekaiko oplasilo. . In to je bil mladi Garvi, o katerem je toliiko čula pri Moa-liiivih kot o dobrem prijatelju Silviostrovem; na večer i«tega pruzaika ga je siečalfl, ko je šla s svojim očetom. Izprchajala >ta ee n Silvestrom ro>ko v roki; ustavili eo se ter se pozdravili. Tega, malega Silvestra se je bila navadila gledati nekako z.i< ->\ojega brata. Kot oddaljena sorodnika sta se vedno ti-val;1. — Res, izprva jo nekoliko pomišljala, da bi tikala tega odrat-iega, sedemnajstletnega mladeniča, ki je že nosil črno !.:ncto, toda ko je videla, da so ottale njegove otroške, ljubez-cči vedno enaike, se £a je lanalu navadila kakor bi bila • u.i nekdaj brez prc-^tanka -občevala ž njim. Kadar je pri-- 1 v I'aimpol, ga jo pridržala do večerje; to ni initio nikakih .» -'.idic, in Silvester je jedel vselej s slastjo, kpjti doma se n ni godilo bogve kako dobro. Pravzaprav ni bil Jan nič kaj uljuden ko ga je videla . i\ č — za vogalom ozke, temne ulice, zakrite z z donim ve-,--rjim. Povzdignil je samo hladno, skoro ponosr.o klobuk t i. je bilo vse. 1'otfm jo je pomeril hitro z istim bistrim i -doni ter obrnil oči v drago stran, kakor da je uezadovo-; n da jo je srečal in kako" bi se mu nekam mfnd'lp. Mojen .i.ilen veter, ki se je bil dvjgnil med procesijo, je raztrosil po i zelene veje ter napotil na nebo črnih obiaikov. . Mri rje tira >e je spominjala v svojih sanjarijah tisto dobro \ h podrobnosti ti-^te Črne noči ki je padlal mer onega piaz-'k;i nad Paimpol; listih It lih, z rožami pose; mili zastav, ki igrale v vetru ob visokih zidovih; gruč glasnih Islandcev, » -o bežali pred bližajočim se dežjem pod strehe — vsega i- e je jasno spominjala, pred vsem pa or.c^a velikana, ki v -r; : pred njo s stian obrnjeno glavo in dolg i": isrim obra ' z. iii kakor da mu ni prav. da jo je srečal. Kako gioboka iz-p: 'nejnba se je izvršila v njej od onega ča=al .lu kaka razl'ka med glasnim šumom onega večera in glo-t i/a< tišino, ki jo je obkrožala sedaj? Kako rairjn in prazen • l.il nocoj tisti glasni Paimpol, ko je sedela v mehk -m maj-r.i-:v\jn polmraku ob Oknu, sama, zapuščena, polna rkr" t in IjtilKz.ii! Drugič sta se videla na ncknn ženi t »vanju- Mladi Gaos ;i ,> b il odločen za par. Izprva si je domišljala. da ni s tem nič kaj zadovoljna. Korakati po ulici s tem velikanom, ki je \ zbujal s svojo korenjao postavo pri vseh ljudeh pokornost m ki ji nazadnje ni vede' pravzaprav ničesar povedati med potjo. In v resnici je čutiJa nekak straih pred tem ponosnim, rek oliko divjim pogledom manj govoriti. Članek v "Glasu Naroda" "Hej Slovenci, kje je vaša mejaf" je bil popolno-je komaj dobro videla, ta ponosen, neikoliiko plašen po-' ma na mestu. Nadalje se strinjam z dopisnilkom, ki pravi, naj prvo naj se utvari Jugoslavija, kdo je bode vladal in kakš na bo vlada, že pozneje pride. Saj tudi Bog ni ustvaril sveta v enem dn<*vu, pač pa je najprej ustvaril svetlobo, tako da je lahko videl naprej delati. TNxll uradniški članek z dne 23. julija je na svojem mestu, ki pravi: "Petičr ali ne Pe4er, a on vendar utadno zastopa Jugoslavijo." Mi Slovenci kot mali narod bi pač mogli to vpošte-vati, ako ne. bodemo prav gotovo št- to izisubili. kar imamo. Naša napaka je na prime?r, a1co eden nekaj začne, akorav no ni vse po{>olno. ker popolno ni nič, ampak se vedno vse izpo polnjuje a začti:^ je pa le tu, a ^glej,, takoj se kdo ogiasi navadno eden tistih 'ta kunštnih' in ne vem, ali iz nevednosti ali ncvoščl j i vost i, takoj lopne po njem. rekoč: "Ti ne bodeš no- amerikans'ko. To nam pričajo naše podporne Jednote, katere že sedaj pw^lujejo v angleškem — jozrku in naša mladina je ame^j rlkanska, kar tudi popolno-j ma naravno. iPoglejmo večje narode, kateri so vsi izginili v Ameriki. In jaz mislim, da jej popolnoma pravilno. Poglejmo.; afko bi se tu vsi narodi ohranili,! tudi tu bi bile vedno vojne in fln bilo žf» zdavnaj konec Združenih držav. Imam ,pet svojih sinov v ame ! ri3ki amtadi in upam, da Ajne-rika in njene zavt:®nioe zmagajo v tei vojni in potem morebiti tudi Slovencem v stari domovini posije lnnšo solnee in jim prine^ toliko zaželjenega miru in svobode. •Pozdravljam vse eitatolj-e "Ola- Naroda" katereera sem ^e 39 let naročnik. Vaš — v stari domovini so mi rekli — Mliitarw Franceli. Tjittle Falls, N. Y. VILE ROJENICE. , , , , . . . L , Pri znani slovenski draži ni benega vladal in to m pravilno M .. Frank c E in ti se lioces sam okoristiti. Dotičnik en čas odigovarja in tlokaztrje, naposled se mu vse zdi presmešno in pufiti v miru in t Sliko stvar zjs^pi narod ima "V" i j i , . „ • „ . prihaja iz znane slovenske dru- pa le izgubo. Hrvaški prego- - - York, so se pretepeni i>e tok aglasile vile ro^nice, ter pustile za spomin krepkega sinčka pivo roje nčka. iDadi oče vor pravi: Ne znam puta, ne; žine Oerar Lz Brooklvna, mlada ara«ze. ., . . , ' ; mati pa iz r»oznane in ugledne smam staee; blato ino kameni družine (PSrc iz Wood fide, L. L Mladima zakoncema kalkor njunim saršein na tem mo'tu iz romamo prav iskrene čestitke. 'Prispevki za pomoč nesreč-nemtu ljudstvu v sstari domovini so popolnoma na ^\*ojem mestu, kajti pomoči bodo potriJb- ni, naj že zmaga osisče, ali pa; POŠLJITE BOŽIČKA združeni narodi. In če je Jugoslavija ali je ni, pomagati nesrečnim ljudem je naša človeška dolžnost. Tu v Ameriki ni DARILA ZGODAJ. Pošmi u-:ad opozarja, da bodo v božičnem času imeli poštni uradi mnogo dela z dostav- Ob napovedani uri so bili vsi zbrani za sprevod, samo Jana ni bilo. Čas je potetkal, a njega ni bilo od nobene strani, in že so govorili nejevoljni gostje, da odidejo brez njega. V l ni zategli, mornar-Kemu jeziku lastni "hu," ki izraža hitrost in spominja na žvižganje vetra. Jan si je moral hitro fiof.-ikati namestnika ter g?i peljati h gospodarju ladje, na kateri se je zavezal sluliti prihodnjo zimo. Od tod njegova zale as neloat; in ravnokar je pustil ves srvoj de-lež na lovu, samo da ri zamudil svatbe. . Ribiči, ki so ga poslušali, ?o umeli te razloge, in nikomur ?ii )>adlo v glavo, da bi lun zameril, ker je prišel prepozno. Vedeli so pač, kako je vse v njihovem življenju odvisno od neznanih dogodlkov na morju, podvrženo vetč ali manj izpre-mom'ban\ časov in Skrivnostnim potovanjem morskih rib. Islandci so le obžalovali, da niso bili pravočasno obveščeni o tem d' godku ter se talko niso mogli udeležiti botgatega lova. . vse tako, kot bi bilo lahlko. to- ]janjem daril, pisem in dopi^ da še vedno se lahko štejemo nj.„ It?to6 ^ ^ela še srečne, da smo tu; gotovo je mno?ro več kot droga leta. bolje, kot kje drugie. Da bi pa] Občinstvo je tedaj naproše-ameri^lanska, LnJja »ovjettkih soeja-IMUnlh republik. Bolgarska, Rumunfka, Juffo-olavija. GHOta, Albanija. Azija, TurflJa, Sirija. I^banon,. Arabija. Vzhodno Indijsko otoljo In Malajski polotok. Indija. Burma, Kitajska, Japonska. Pneiflk Jufna Amerika (neverni del). •Infna Amerika Uuini del), Afrika. Severna Amerika. Kunada Združene driave. Mehika. O-srednja Amerika in Zapadna Indija. 1Z vseh Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, ki mm sebe popravlja, lina namen rešiti marsikatera naicprutujota si vprašanja, ki nastanejo r raznih razgovorih. Strani ao skladi^e svetovaefa znanja ln podajajo ras-aežn bilo poklicanih k vojakom 25.000 vsled če^ar je delo na (po- AMERICAN i^ti tem bolj obteženo. ObK'iiu?t\*o naj v:atov na aendji, ka- prav kot p: i velikih. Pok g tega pa 'ima slovenski nanod leočaka, da mu gospodarijo in to ni prav dob no, ker je saan eaw>žen biti gospo- LIFE V knjigi Je natančno popisano ilv-Ijenje posameznih živali, živečih na »uhem, v morju in v zraku, tako ie življenja moramo tako. . Na izjavo predsednika Roo-|«n njim darovali, kadar pride sevelta, da bodo Združene dr-j*lan, da jim bo mogoče sneti ja-( žave spoštovale nedotakljivost rem, odložiti stanje odpora, in, Španskega ozemlja z ozirom na' vpad ameriške armade v Afri- Ignac Musieh, Brooklvn. X.Y. tvori le še nekakšno zdravilne, Fran00 da ^ špan za nemške ranjence. Skoro vsi ska ^orila Vs>e da hoteli, vse javne z^racflbe kakor tudi sanato^ji in bolnice v Avstriji so zaplenjeni za ranjene nemške častnike in vojake. v>se, da se izogne vsakemu motenju medsebojnih diplomatskih odnošajev. General Franco je na predjed nikovo poslanico z dne 7. Bilo ie že dovolj pozno, in brez odloga so se razvrstili mla-Xpolju koristijo ali Škodujejo ter sled->nri. Zunaj so zr.godli godci, in sprevod se je začel hitro I ^ J^iSv? m p pomikati. Ioah Tzpm a ji ni govoril drugega, nego one brezpomembne lju- Poleg poljudnega popisa in pripove-1 jezni vos ti, kakršne se pripovedujejo o takih ženitovanjskih |^ov«nja knjiga 3S7 SIJK (fo- firilikah defklican\ ki iih le mialo poznamo. Med vsemi pari, ki so bili na ženiitovanju, stn bila onadva sama drug drugemu nevarna, sicer o bili zibrani tu samo bratranci in biatranke, zaročenci in zaročenke. Nekaj zaljubljenih paičkov je bilo seveda tudi vmes; v *• vsn. ko se vračajo Islandci domov, si dovoljujejo PaLmpole-7sni maj'sikaj v IjuV^m. Saaiw> tolSko poisteni so, da se po-tem por oče. Toda zvečer, ko ee je začelo plesati, ju je privedel pogovor >.opet na oni ribji lov in tedaj jo je nenavadno toplo pogle-, dal ter rekel čisto nepričakovano: (Nada'jevanje prihodnjič. tograflj) ; 6 slik v naravnih barvah, v velikosti cele strani, ter Ima 778 strani. Velikost knjige je 9 s 6 iniev. Knjiga opisuje sesavee, ptife, ribe, ka. ol- sp0r0?ii0 in zagotovil ter je iz-nice in natrpano polne težko razil trdno prepričanje, da bo-ranjenih vojakov. Mesto vese- (lo ^aH odnošaji med Združe-hh meščanov se krečejo zdaj po nim- državami in španskim ulicah le še starci, žene Ln ra- ifar0t0¥1 ^tali nemoteni. njeni vojaki. Večji del policije, _ je odšel v Rusijo. j Naciji pravij0| so V kavarnah strežejo goste-. zadeli britsko ladjo ranjene vojak^natakarji ki ^ Elizabeth" so prekoračili 60 let. v si teles- ^ no zdravi možje so zapustili( Berlin. — Nemški radio je Dtmaj in so poslani ali v Ru- naznanil, da so nemške pod-sijo, ali pa v druga zasedena morn ice torpedirale angleško 'preiti v tako življenje za ka-koršnega je Bog ustvaril človeka. Ako smo dosegli vse to, potem n^i bratje širom Slove-! ni je. Jugoslavije, niso prelil^ krvi zastonj Strniti se mora-, mo skupaj, kot še nikdar prej; tako trdna mora biti naša vez,' in tako solidna, da ne sme osta-1 ti kotička, kjer bi se nabiral prah. Sila, ki stremi za skup-j noetjo, mora hiti tafeo resnična.' da ji ne sme biti kos nobena nakana sovražnika. INVESTIRAJTE V AMERIKO ozemlja v Evropi. Jugoslovanski krogi trde nadalje, da je izjavil nemški vojaški adravnik, da je v prete- ladjo "Queen "Elizabeth" v Severnem Atlantiku. Zavezniški viri niso potrdili vesti in "Nemci sami ne trdijo, da bi bili la- kli zimi poginilo na ruski fron- djo potopili. 'Mi Slovenci smo majhen na-»rodič in človek bi si mislil, da bo igrača organizirati ta narod, vendar pa hi tako lahko, ker Ikljiib temu, da smo majhni, imamo prav tako vse lastnosti kot vsa/k velik narod. Nimamo takih milijonarjev in bogatašev ali velikih posestev, ne drugih avezd, ki k rase druge narode. Imamo pa naravo, kot vsak drug narod. Imamo na-gnenje kot vsak drug narod. 'Dasi smo majhni, ge vse to tam KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS 1