ISSN 7704-01985

Transporter Krpan PLUS! Brez DDV!*
•	Trojna uporabnost t
» 5 ali 6 sedežev	Vj^j^
Izbira je Vaša.	Gospodarska
•	Bogata serijska oprema vozila
Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8,2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50
"imy
COMPUTERS
Ormoška c. 30, Ptuj (Super Mesto) Tel.:02/780-61-30 MaksimiljanBračičs.p.
KEDR
NOVE DIMENZIJE BIVANJA V KOPALNICI
Vošnjakova 6, Ptuj, tel.: 778 24 01
TEDNIK
L
TA TEDEN / TA TEDEN
Leto prelomnih odločitev
Čeprav bomo posledice še dolgo čutili, je leto 2001 za vedno za nami. Za mnoge je bilo uspe{no, za nekatere ne, a bolj kot obujanje spominov je aktualno negotovo ugibanje o prelomnem letu, ki smo ga pravkar načeli.
Dvanajsto leto po plebiscitu prina{a Sloveniji napeto politi~no ozra~je, saj so v ospredju kar troje volitve: lokalne, svetni{ke in predsedniške. Ce k temu dodamo uvedbo evra, ki je v sosednji Italiji že sprožil plaz negotovosti in podražitev, povišanje davka na dodano vrednost, pa pričakujočo sklenitev kroga pogajanj z Evropsko unijo in Natom, negotovosti pri lastninjenju slovenskih bank in urejanju zavarovalniškega trga, potem je na dlani, da nam bo za vse morda celo zmanjkalo dni.
Ce je res, da s polletnim zamikom čutimo posledice svetovnih dogodkov tudi pri nas, potem bomo zagotovo že kmalu začutili posledice svetovne gospodarske recesije. Vojna proti terorizmu se očitno še ne bo kmalu končala, čeprav vsi vemo, da tega mednarodnega problema ne bo možno rešiti z vojaško silo, ampak z na videz nemogočim v totalno globaliziranem svetu - z gospodarskimi in socialnimi spremembami. Kopičenje bogastva in moči v rokah bogate prevladujoče manjšine očitno postaja nevarno za svetovni mir, kajti vse globlji prepad že načenja um revni in nemočni večini. To, da nas z nenadnimi vremenskimi spremembami tepe narava, ker smo se do sedaj iz nje norčevali, pa je golo dejstvo.
Bojim se le, da se bodo tudi pri nas našli taki, ki bodo z izgovori na svet in nepredvidljivo naravo zameglili že tako nejasno domačo politično in gospodarsko sliko. Bojim se, da je slovenska politika že presegla meje mogočega in da bo očitno preokupirana z oblastniškimi interesi poskušala prenesti nekatere ključne odločitve in s tem tudi odgovornost na ramena ljudstva. To tako in tako nima prave izbire. Se torej začenja brcanje v meglo ali pa bomo še zmogli dovolj moči za trezno presojo in skupno pot? Kakorkoli že, zagotovo bi nam bilo prijetneje, če ne bi toliko energije trošili za poračunavanje in obnavljanje starih nasprotij. Za svet se je druga svetovna vojna končala že leta 1945 in zmagovalci / Sf/?/r.fi/j ostajajo isti!
Ptuj, 3. januarja 2002, letnik LV, št. 1 - CENA 200 SIT
Pr'vi ie Ptuiian
Prvi Slovenec v novem letu 2002 se je tokrat rodil v ptujski porodnišnici. Le 7 minut čez polnoč je privekal na svet črnolasi Jan, ki ga je rodila 23-letna Brigita Lovrec iz Gibine v občini Sveti Andraž. Mali korenjak iz Slovenskih gorice je ob rojstvu tehtal 3.750 gramov, od glave do pet pa
so namerili 51 cm.
Srečna starša Brigita in Miran Lovrec sta sicer vedela, da se jima bo rodil sin, niti sanjalo pa se jima ni, da bo rojen kot prvi Slovenec v letu 2002, saj so "izra-~unali", da naj bi se rodil šele 8. januarja letos. Družina Lovre-čevih je sedaj povečana na štiri člane, doma se namreč z očkom Miranom veseli bratca Tana že
4-letna Sara. Čestitamo!
Dežurno silvestrsko ekipo je v Ptuju vodil dr. Zoltan Mileta, v porodni sobi sta dežurali babici Gordana Hojnik in Petra Čeh, dežurni pediater je bil dr. Andrej Levanič, otroški sestri pa Nada Ogrinc in Ivica Plajnšek.
M Atimaa
Za kar najbolj praznično počutje najmlajših je poskrbel tudi dedek Mraz družbe Radio-Tednik, ki je malim in velikim podarila koncert v Gorišnici. Foto: Jože Bračič
MARKOVCI / PREDPRAZNIČNA KMEČKA TRŽNICA
Od brexo'vih metel do kloicev
Predpraznična zimska kmečka tržnica v Markovcih je bila sicer manj množična kot poletna, glede na sneg in sorazmerno hladno vreme pa je bilo tudi v soboto, 22. decembra, na ploščadi za občinsko zgradbo kar precej živahno.
Ideja o kmečki tržnici, na kateri lahko kmetje, vinogradniki in domači obrtniki ponujajo in prodajajo svoje pridelke in izdelke, je vsekakor izvirna. Porodila se je snovalcem programa celostnega razvoja podeželja in vasi v občini Markovci, tudi tokrat pa so jo pripravili v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo v Ptuju in domačim turističnim društvom, ki se je predstavilo na samostojni stojnici.
Kljub snegu in hladnemu vremenu je na veselje domačih bra-njevk in branjevcev okoli 9. ure posijalo sonce, tako da so lahko svoje izdelke in pridelke obiskovalcem od blizu in daleč ponujali do poznega poldneva. Poleg izdelovalcev suhe robe in obrti so dobro tržili izdelovalci brezovih metel, prodajalci suhega in tudi nekaj svežega sadja in zelenjave ter vinogradniki, dovolj pa je bilo tudi priložnosti za nakup prazničnih daril.
Odlično je uspelo tudi ocenjevanje in analiza vin, saj je na njem sodelovalo več kot 50 manjših in velikih vinogradnikov. Vsem vzorcem je inž. Andrej Reberninšek s Kmetijske svetovalne službe ob pomoči Slavice Strelec z Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo z analizo določil ostanek nepovre-tega sladkorja, prostega žvepla in skupnih kislin v vinu. Na poznejši javni analizi posameznih le oštevilčenih vzorcev v polni sejni sobi občine pa je opozorili, da kljub višjim kislinam in sladkorjem od lanskega povprečja brez dobrega kletarjenja ne bo šlo.
-OM
Kljub zimi in mrazu je bilo na oredoraznični kmečki tržnici v Markovcih živahno
PO NAŠIH OBČINAH
GORIŠNICA / Enajstič Orfej-čkova parada, petič Za male in velike
STRAN 6
IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / Kakšna bo devetlet-ka "po ptujsko"
STRAN 4
PO NAŠIH OBČINAH
LENART / V novo leto z ognjemetom
STRAN 9
PO NAŠIH OBČINAH
ORMOŽ / Častni občan D. Moškon
STRAN 9
AVTOMOBILIZEM
PREDSTAVLJAMO VAM: Renault kangoo 4x4
STRAN 13
9770040197046
KOLNKISTA / OKROGLA MIZA MLADEGA FORUMA
Pro & contra Natu
V soboto, 22. decembra, je Mladi forum Ptuj organiziral v Kolnkišti okroglo mizo o NATU. Razen s to aktualno tematiko so se ubadali tudi s tem, kako poteka debatna verzija pro & contra, ki je med srednješolci novejša in zelo priljubljena razli~ica tekmovanj v debatiranju.
Mladi forum Ptuj šteje okrog 200 članov in je na Ptuju eden izmed najbolj organiziranih podmladkov slovenskih političnih strank. Čeprav njihova krovna stranka, Združena lista, načeloma podpira vstop Slovenije v NATO, je Mladi forum odločno proti takšni odločitvi.
22. decembra so organizirali okroglo mizo, ki pa nikakor ni potekala v enostranskem smislu prepričevanj v svoja stališča. Na začetku je predsednik stranke Dejan Levanic predstavil sam stil debatiranja pro & contra. Oblikovali so afirmacijsko skupino (Tomaž Šmigoc, Jasmina Vojsk in Primož Zorec), ki je skušala prisotne prepričati, zakaj bi bilo dobro, da Slovenija postane aktivna članica zveze NATO, in negacijsko skupino (Mitja Ogrinc, Jernej Vreg in Simona Muršec), ki je navajala razloge proti takšni odločitvi.
Zakaj bi bilo za Slovenijo do-
bro, da postane aktivna članica NATO, je afirmacijska skupina argumentirala z ve~ razlogi. To naj bi Sloveniji pripomoglo pri povečanju ekonomske stabilnosti in razvoja, saj naj bi po njihovem mnenju NATO zagotovil vzpon gospodarstva. Slovenija bi utrdila status varne države, saj naj bi NATO zagotavljal ko-
lektivno varnost, s tem bi se zmanjšal pretok ilegalnih migracij, orožja in mamil čez naše ozemlje, kar bi pomenilo manj organiziranega kriminala. Poudarjali so povečanje mednarodnega sodelovanja in s tem tudi prepoznavnost Slovenije ter slovenskih podjetij v svetu, kar pa bi po mnenju negacijske skupine tako ali tako dobili z vključitvijo v EU.
Nasprotno je negacijska skupina odločno poudarila, da se Slovenija ne bi smela vključiti v NATO kot aktivna članica, ker
Predsednik Mladega foruma Slovenije Luka Juri
Predsednik Mladega foruma Dejan Levani~ in udeleženci debate pro & contra: na levi Tomaž Šmigoc, Jasmina Vojsk in Primož Zorec, na desni Mitja Ogrinc, Jernej Vreg in Simona Muršec
s tem tvega, da bo izgubila svojo nevtralnost in postala tarča terorističnih napadov. "Kakšne strateške točke, zanimive teroristom, pa ima Slovenija, da bi se morali bati tega?" so se spraševali njihovi nasprotniki. Seveda so negatorji priznali, da se sodelovanju z NATOM res ne moremo izogniti, a zakaj bi postali polnopravni člani, so se spraševali. Kolektivno varnost dobimo s tem, ko se vključimo v EU, ki nima svoje vojske, jo pa ščiti NATO.
"Mi si želimo sodelovanja s tretjim svetom, kjer lahko s svojimi izdelki tudi konkuriramo na njihovem tržišču. V NATU pa ima vodilno vlogo Amerika,
ki je sovražno usmerjena proti III. svetu, saj so mnenja, da izhaja terorizem prav od tam. In če vstopimo v NATO, bomo izgubili dobre odnose z državami, ki jih NATO obsoja, in avtomatsko bomo s tem pridobili tudi kakšnega sovražnika. Ne primer če NATO napade ZR Jugoslavijo in bo Slovenija njegova članica, bomo avtomatsko tudi mi sovražniki ZR Jugoslavije. NATO bi imel v tem primeru na našem ozemlju svoja oporišča, kar bi najverjetneje pomenilo tudi prisotnost jedrskega orožja, na bojiščih pa bi bili prisotni tudi slovenski vojaki," so razlagali. Opozorili so tudi na stroške, ki bi jih od-
ločitev za vključitev Slovenije v NATO prinesla, na kar pa je afirmacijska skupina odgovorila z rekom: "Kar boš sejal, to boš žel!"
Negacijska skupina je kot razlog proti navedla tudi ekološke in zdravstvene posledice zaradi urana, ki bi bil prisoten ob jedrskem orožju, še posebej pa so poudarjali, da iz leta v leto upada delež slovenskega prebivalstva, ki je za vključitev v NATO, kar so podkrepili z rezultati jav-nomnenjskih raziskav. Obe strani pa sta se strinjali, da so ljudje zelo slabo informirani, kaj sama definicija NATO sploh pomeni in kaj bi vključitev Slovenije vanj prinesla.
Tako se je v Kolnkišti razvila živahna debata, opaziti pa je bilo, da so bila predvsem dekleta zelo prepričljiva in izjemno odločna glede svojih stališč. Ob zaključku je nekaj besed spregovoril tudi gost Uroš Murko, študent pedagoške fakultete v Mariboru, ki se aktivno ukvarja z NATOM, in se jasno opredelil kot nasprotnik ter izrazil svoje strinjanje z negacijsko skupino.
Debato je zaključil predsednik Mladega foruma Slovenije Luka Juri, ki je povzel in s konkretnimi primeri argumentiral, zakaj je Mladi forum tako trdno prepričan v svoja stališča proti vključitvi Slovenije v NATO.
Jana Skaza
PTUJ / PODELILI PRVE KADROVSKE STIPENDIJE
Štipendije v prave roke
V Mestni hiši na Ptuju je bila 27. decembra krajša slovesnost ob podelitvi prvih treh kadrovskih štipendij v mestni občini Ptuj. Pravilnik o kadrovskem štipendiranju v mestni občini Ptuj je bil sprejet 26. februarja lansko leto. Za sprejem takšnega pravilnika so se v mestni občini odločili, da bi izboljšali kadrovsko sliko pri uporabnikih javnih sredstev. Pravico do štipendije lahko uveljavijo študenti univerzitetnega študija od vključno drugega letnika naprej ob izpolnjevanju nekaterih pogojev. Na prvi javni razpis se je javilo šest kandidatov, izbrali so tri, ki so izpolnjevali razpisne pogoje.
V študijski pogodbi, ki so jo podpisali s ptujskim županom Miroslavom Lucijem, je določeno, da bodo štipendijo prejemali v šolskem letu 2001/2002, višina štipendije pa je odvisna od študijskega uspeha, ki se določi v odstotku od zajamčene plače. Poleg štipendije, ki lahko glede na uspeh znaša od 45 do 65 odstotkov zajamčene plače, če je študijski uspeh od 8,91 do 10, se štipendistu, ki se izobražuje zunaj kraja stalnega bivališča in se do mesta izobraževanja vsakodnevno vozi, priznajo tudi
potni stroški v višini cene javnega prevoza, prav tako mu pripada tudi dodatek za bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča v višini 40 odstotkov zajamčene plače, če se izobražuje zunaj kraja stalnega prebivališča.
Prvi trije prejemniki kadrovskih štipendij v mestni občini Ptuj so Polonca Habjanic, študentka 4. letnika stomatologije na medicinski fakulteti v Ljubljani, Vesna Merc, absolventka arheologije na filozofski fakulteti v Ljubljani, in Aljoša Ozmec,
Župan Miroslav Luci s prvimi prejemniki kadrovskih štipendij v mestni ob~ini Ptuj (od leve): Aljoša Ozmec, Polonca Habjani~ in Vesna Merc. Foto: Črtomir Goznik
študent 4. letnika likovne pedagogike na pedagoški fakulteti v Mariboru. V šolskem letu 2001/2002 bodo prejemali štipendijo v višini od 37 do 45 tisoč tolarjev.
Prvi prejemniki kadrovskih štipendij v mestni občini Ptuj so povedali:
Polonca Habjanic: "Zelo sem presenečena, nisem pričakovala, da bom z vlogo za pridobitev štipendije uspela. Štipendija mi bo veliko pomenila pri dodatnem izobraževanju, lahko se bom udeleževala stomatoloških kongresov. Upam, da bom v dveh letih študij končala, upam pa tudi, da se bom lahko zaposlila na Ptuju."
Aljoša Ozmec: "Lahko bom lažje zadihal, moj študij je drag, ker si moram potrošni material (filmi, barve, papir ...), ki ga potrebujem, sam kupovati. Zdaj bom lahko tudi sam nekaj prispeval za svoj študij, do sedaj sem bil odvisen od staršev. Ce bo šlo vse po načrtih, bom diplomiral že v tem šolskem letu."
Vesna Merc: "Štipendija mi pomeni finančno pomoč. Predvsem pa sem vesela pozitivnega odnosa mestne občine Ptuj do arheologije; slednja bi bila lahko paradni konj ptujskega turizma. Po končanem študiju bi se rada zaposlila na Ptuju, čeprav v tem trenutku ne kaže najbolje."
Ptujski župan Miroslav Luci je prvim trem prejemnikom kadrovskih štipendij obljubil tudi dodatno nagrado, enomesečno štipendijo, če bodo študij hitro (v roku) končali.
MG
PTUJ / S PROSLAVE OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI
Novo desetletje - nove preizkušnje
V ptujskem gledališču je bila 26. decembra osrednja slovesnost ob dnevu samostojnosti v mestni občini Ptuj in enajstletnici plebiscita. Slavnostni govornik je bil ptujski župan Miroslav Luci, s koncertnim programom pa je navdušil pihalni orkester Ptuj, ki ga vodi Štefan Petek.
V obdobju od leta 1990 do danes smo se Slovenci odločili o nekaterih temeljnih stvareh skupne usode. Odločitev o samostojnosti smo sprejeli razsodno in pogumno, s častjo in dostojanstvom. Plebiscitarno odločitev o samostojni in neodvisni Sloveniji je 23. decembra sprejelo 88,2 odstotka od 93,2 odstotka volilnih upravičencev, kolikor jih je glasovalo. "Danes se nam ta odločitev slovenskega naroda zdi povsem samoumevna, a tako visokega političnega konsenza nismo več nikoli dosegli. Presenetili smo Evropo, svet, in če smo odkriti, tudi sami sebe. Izkoristili smo mednarodno uveljavljeno pravico do samoodločbe," je prejšnjo sredo med drugim poudaril ptujski župan Miroslav Luci. Dejanja, ki nas čakajo, bodo to ponovno terjala od nas: članstvo v Natu,
Evropski zvezi.
"Enajst let od osamosvojitve je kratka doba, če jo primerjamo z zgodovino človeštva. V tem kratkem času smo morali sprejeti povsem drugačno miselnost, kot smo je bili vajeni. Postali smo bolj ustvarjalni, konkurenčni, iznajdljivi, vendar nam ni uspelo v celoti uresničiti lepšega in prijaznejšega življenja našim občanom in državljanom. Marsikaj smo dosegli, marsikaj zamudili, marsikaj reševali v napačni smeri. Prešli smo prvo krizo samostojnosti, postali smo odrasla in odgovorna država, ne moremo se več izgovarjati z otroštvom. Smo pred vstopom v Evropsko skupnost, ki bo kmalu združevala več kot 500 milijonov ljudi, ki ima svojo valuto, svojo obrambo, socialno politiko in drugo skupno zakonodajo. Slovenija ne more ostati
Pihalni orkester Ptuj se je predstavil s koncertnim programom. Foto: Črtomir Goznik
Župan mestne ob~ine Ptuj Miroslav Luci
osamljen otok sredi integrirane Evrope, kljub temu da se zve-damo težav in pasti, ki bodo nastale v krogu konkurenčnih narodov in gospodarstev ter finančnih tokov. To ne bo več skupnost bratskih narodov, temveč tekmovanje uspešnih evropskih narodov na vseh področjih življenja. Evropska skupnost je nujnost, druge resne alternative nam zaenkrat ni podala še nobena politična opcija ali civilna družba. Parola izpred enajstih let 'Evropa zdaj' se je spremenila v parolo 'Evropa jutri'; dodajamo pa: vendar ne za vsako ceno. Preseneča nas hitro pristajanje naših vladnih pogajalcev na zahteve EU. Preseneča nas tudi sprejemanje zakonodaje, ki je velikokrat ostrejša kot zakonodaja v državah članicah," je še povedal ptujski župan Luci na osrednji slovesnosti ob dnevu samostojnosti v mestni občini Ptuj. Vsem občanom je tudi zaželel vse lepo in dobro v letu 2002.
MG
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič IvanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko RIbarIč (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Palčeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-16, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-15. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.310 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Plbarlč. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si
POROČAMO, KOMENTIRAMO
PTUJ / PRODAJA TERM SE NAPREJ BURI DUHOVE
Do usklajenega dogovora po polževo
Prodaja Term oziroma iskanje strateškega partnerja, ki bo tudi investiral v nadaljnji razvoj tega ptujskega zdraviliškega kompleksa, že nekaj časa buri duhove. Javnosti je bolj znana problematika glede priznavanja deleža občin v Termah, ne pa tudi nerešena denacionalizacija. Mirko Korošec je v imenu denacionalizacijskih upravičencev povedal, da Kmetijski kombinat nima samo problemov z občinami, ker želi prodati Terme, ima jih tudi zaradi nerešenega denacionalizacijskega vprašanja.
V prvem postopku, ki se je vodil že leta 1992, so denaciona-lizacijski upravi~enci KK Ptuj predlagali, naj jim za vsa sporna zemlji{~a da nadomestna zem-lji{~a. Ker takrat {e ni obstajal sklad kmetijskih zemlji{~, bi se zadeva na ta na~in dala izpeljati. Gre za manj kot hektar zemlji{~. Kot je navedel Mirko Koro{ec, je bila prva napaka storjena že v prvem postopku, ki se je {e vodil pri ob~ini Ptuj; sedaj postopek te~e pri upravni enoti. Poleg tega je bila napaka tudi sklicevanje na 19. ~len zakona o denacionalizaciji, ki govori, da ~e se neki objekti uporabljajo za namene zdravstva, se ne morejo vrniti v naravi. Gre za zemlji-{~a, kjer {e danes raste trava, ob prvem postopku pa je na njih rasla koruza. Ker se takrat niso mogli sporazumeti, se sedaj tožijo. Za sporna zemlji{~a naj bi jim sicer ponujali od{kodnino v obliki kmetijskih zemlji{~, sedaj pa se denacionalizacijski up-ravi~enci - vseh je pet - s tem
ne strinjajo. Za zemljišča, ki so v postopku, je bilo kljub določilom 88. člena zakona o denacionalizaciji izdano gradbeno dovoljenje, denacionalizacijski upravičenci pa zahtevajo, da jih tudi dobijo plačana kot gradbena zemljišča.
V teh dneh oziroma do konca decembra naj bi prišlo do usklajenega dogovora med občinami na Ptujskem in Kmetijskim kombinatom, ki bi Kombinatu omogočil načrtovano prodajo oziroma izbiro strateškega partnerja, ki bo kupil 100-odstotni delež KK v Termah in zagotovil investicijska vlaganja, ki bodo zagotovila tako želeni razvoj tega zdravilišča. Ker pa pravdanje pred sodiščem zadevi škodi, je KK Ptuj ponudil občinam sklenitev dogovora, ki bi omogočil prodajo, občine pa bi v zameno dobile denar v višini 28-odstotkov realizirane kupnine; o tem smo že obširno pisali. Dogovorili so se, da bosta pooblaščenca obeh strani - odvetni-
PTUJ / NOVA FIZIOTERAPIJA ZE ZGRAJENA
Do konca januarja tudi dializa
Lani 15. oktobra začeti investiciji v ptujski bolnišnici - izgradnja nove fizioterapije v pritličju kirurgije in nova di-alize v podpritiličju porodnišnice - bosta kmalu končani. Izvajalec del pri fizioterapiji Gradis - GP Gradnje Ptuj je 27. decembra skladno s pogodbo končal gradbeno-instalacijska dela, 31. decembra pa je bil opravljen kvaliteten prevzem. Potem ko bodo dobili potrebno opremo, se bo delo v novih prostorih lahko pričelo. Naložba v novo fizioterapijo skupaj z opremo bo veljala okrog 50 milijonov tolarjev.
Sedaj se fizioterapija stiska v neprimernih kletnih prostorih bolni{nice, kjer bodo po njeni izselitvi uredili sodobno sterilizacijo. Storitve fizioterapije, v kateri dela trenutno pet fizio-terapevtov, glede na potrebe pa naj bi zaposlili {e {tiri, uporabljajo leže~i pacienti in tudi zunanji v okviru tako imenovane nadaljevalne fizioterapije. Kot poudarja direktor ptujske bol-ni{nice Lojze Arko, na fizioterapiji prakti~no ~akalne dobe ni.
Proti koncu gre tudi ureditev novih prostorov za potrebe di-aliznega centra v podpritli~ju porodni{nice, kjer bo prostor za 22 dializnih mest. Investicijo v vrednosti okrog 300 milijonov tolarjev bodo pokrili s sredstvi kredita v višini 140 milijonov, ki so ga najeli za gradbena dela, za opremo bodo sredstva zbrali z donacijami poslovnih partnerjev, prispevki občin in iz lastne amortizacije. Ce bo tudi mestna občina zagotovila svoj obljubljeni delež v višini enkrat večjega zneska, kot ga bodo zbrali v 14 drugih občinah na Ptujskem, v bolnišnici pa računajo
tudi na prispevek ormoške občine, bodo lahko zbrali dve tretjini potrebnih sredstev za nakup opreme. Za nakup enega dializ-nega aparata v vrednosti okrog 3 milijone dvesto tisoč tolarjev so se doslej odločili le v eni občini, hajdinski, mestna občina Ptuj bo svoj prvi prispevek realizirala v letu 2002, do leta 2005 pa naj bi za ureditev novega ptujskega dializnega centra zagotovila 20 milijonov tolarjev.
S preselitvijo v nove prostore se bodo razmere za delo nove dialize v prostorskem pogledu bistveno izboljšale, glede na kvaliteto storitev pa je ptujska dializa že sedaj na zavidljivi ravni. Pridobili bodo tako bolniki kot zdravstveno osebje; do ureditve dodatnega prostora so dialize potelale pozno v noč, sedaj se končajo okrog 20. ure. Po ureditvi novih prostorov bodo v ptujski bolnišnici lahko pričeli uresničevati tudi tako imenove-ni projekt turistične dialize, za katerega se dogovarjajo skupaj s Termami Ptuj in Rogaško Slatino. Ptujska dializa ima trenutno 62 bolnikov.
MG
ka pripravila čistopis dogovora, ki ga bo pogajalska skupina županov preostalim županom predstavila na srečanju 27. decembra. Župani so se sestali za zaprtimi vrati ter razpravljali o dogovoru, ki ni bil predhodno usklajen med odvetnikoma obeh strani, v tem delu razprave tudi ni sodeloval generalni direktor KK Ptuj. Predlog dogovora bodo sedaj v KK proučili, dvomijo pa, da bodo lahko nanj odgovorili do konca decembra, je 28. decembra povedal Srečko Kolar, ki je v Kmetijskem kombinatu Ptuj odgovoren za stike z javnostmi.
Ptujski župan Miroslav Luci, ki ob županih Majšperka Franca Bezjaka in Gorišnice Slavka Visenjaka sodeluje v pogajalski skupini, je povedal, da so župani 27. decembra predlagani dogovor podprli, da pa sedaj čakajo odgovor Kmetijskega kombinata. Tega bo najprej proučila pogajalska skupina, za morebitne drugačne predloge pa bodo morali dobiti soglasje županov, šele potem bodo lahko z dogovorom, ki naj bi bil konsenz vseh, šli na občinske svete posameznih občin. Z njim naj bi vnovič izrazili podporo razvoju Term, čeprav nekateri sedaj dvomijo v to. 28-odstotni domnevni lastniški delež naj bi KK Ptuj na transakcijske račune občin nakazal po kriterijih delitvene bilance v petnajstih dneh od datuma, ko bo na podlagi pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža Terme Ptuj Kmetijskemu kombinatu nakazana bodisi celotna kupnina bodisi prvi obrok kupnine, če bo dogovorjeno obročno
plačilo. Nakazilo 28 odstotkov kupnine na transakcijske račune občin ne pomeni, da Kmetijski kombinat Ptuj in družba Terme Ptuj pripoznavata tožbe-ni zahtevek občin. Ce bosta uspeli toženi stranki, jim bodo občine deponirana sredstva vrnila v 15 dneh od pravnomočnosti sodbe brez obresti. Ce bodo občine ta rok zamudile, bodo morale plačati zakonite zamudne obresti. Ce Kmetijski kombinat 28 odstotkov realizirane kupnine v predlaganih zneskih in rokih ne bo nakazal, pomeni, da priznava lastniški delež občin in tudi umika pritožbo zoper vmesno sodbo.
V občinah bi, kot je povedal ptujski župan Miroslav Luci, želeli tudi vedeti, za kakšno ceno bodo Terme prodane. Zaradi ugotovitve in dokazila o višini kupnine za 100-odstotni lastniški delež v družbi Terme naj bi se Kmetijski kombinat obvezal, da bo pooblaščenemu predstavniku vseh občin omogočil vpogled v originalno pogodbo o odsvojitvi in prenosu lastniškega deleža v družbi Terme s sednjega lastnika na novega pridobitelja, je še zapisano v predlogu dogovora, ki so ga pripravili v zvezi s pravdno zadevo Terme Ptuj župani občin na Ptujskem. Že na pogajanjih 17. decembra pa je generalni direktor KK Ptuj mag. Alojz Erlač zavrnil predlog, da bi bila pogajalska skupina ali predstavnik občin vključen v sprotna dogajanja glede prodaje. Poleg tega je tudi predlagal, da občine umaknejo začasno odredbo.
MG
PTUJ / SKAVTI PRI ZUPANU
Luika miru v Mestni hiši
Lučko miru, ki so jo prižgali v Betlehemu, slovenski skavti pa jo po Sloveniji prenašajo deseto leto, so 24. decembra skavti stega Sončna pesem Ptuj 1 skupaj s poslanico izročili ptujskemu županu Miroslavu Luciju. Obenem so se zahvalili mestni občini Ptuj za podporo pri njihovem delovanju. Med drugim končujejo triletno obdobje uresničevanja projekta domovinske vzgoje pod naslovom Slovenija, rad te imam.
MG
Skavti prinesli lučko miru. Foto: Kosi
Zahvala Bolnišnice Ptuj
Za izgradnjo in opremo dializnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali:
SKB banka, d.d.,	300.000,00 sit
Modmed, d.o.o.,	60.000,00 sit
Jožica Sajko, Rabelcja vas 32/b	20.000,00 sit
(sredstva namesto voščilnic) S podarjeni prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finanačna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na število ŽR bolnišnice 52400-763-50711.
PTUJ / MESTO IZGUBILO SE ENO ZADNJIH KLASIČNIH PRODAJALN Z
Zivili
Trgovina, ki so jo imeli radi stari in mladi
Natančnih podatkov o starosti Kolonialine trgovine v Slomškovi ulici v Ptuju ni, zagotovo pa naj bi jo odprli pred okrog 50 leti. Bila je nepogrešljiv del Ptuja, čeprav nesodobno urejena, saj se je modernizacija ni dotaknila, a so jo imeli radi vsi, mladi in starejši kupci. Prihajali so zaradi prijaznih in ustrežljivih prodajalk Jožice Pukšič, poslo-vodkinje, ki je v tej trgovini delala 30 let, Irene Krajnc, ki je v njej delala 29 let, Dragice Črnivec, ki ji je bila zvesta 23 let, in Zinke Orlač z 12 leti dela v tej prodajalni. Stranke so se od njih poslovile s solzami. Za večino je bil obisk te trgovine, ki je še vedno vztrajala pri klasični postrežbi, nekakšen ritual.
Trgovina Koloniále Prehrana v Slomškovi ulici na Ptuju je po okrog 50 letih dela v soboto, 29. decembra, za stalno zaprla vrata. Z njenim zaprtjem so se od Ptuja poslovile tudi štiri nadvse prijazne prodajalke Zinka, Irena, Dragica in Jožica. Foto: Črtomir Goznik
Le kje bodo po novem kupovale kislo zelje, repo, glave za sarmo, zeleno solato, sadje ali nepogrešljiv sendvič in jogurt za malico? Eden stalnih kupcev Vili Medved iz Orešja se je vsak dan vozil do svoje priljubljene trgovine s kolesom, le ob slabem vremenu ga je pripeljala hčerka. Ni mu vseeno, da se je trgovina zaprla; poklical je na sedež podjetja v Maribor, kjer so mu povedali, da jo bodo zaprli tudi zato, ker klasične trgovine prinašajo premalo denarja.
Jožica, Irena, Zinka in Dragi-
ca s težkim srcem odhajajo, ker so imele svoje stranke rade, one pa njih. Vsem se zahvaljujejo za dolgoletno zaupanje. Že danes, 3. januarja, bodo na svojih novih delovnih mestih, v trgovini C & C Koloniale Ormož. V novem okolju bodo začele praktično na novo. Kot pa pravi Jožica Pukšič, si je stranke težko pridobiti, na lahek način pa jih lahko izgubiš. Kakorkoli, Slomškova ulica je z zaprtjem te trgovine veliko izgubila.
MG
fA^r^dXwnajboljši sosed

^ Mercator
čudoviti trenutki veselja
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / RAVNATELJ! PTUJSKIH SOL OPOZARJAJO NA NEUSTREZNOST SOLSKIH PROSTOROV
Kakšna bo devetletka "po ptujsko"?
Ravnateljice in ravnatelj ptujskih osnovnih šol so ob koncu lanskega leta v odprtem pismu opozorili na probleme prehoda ptujskih osnovnih {ol na devetletko, ki se v slovenske {ole celostno uvede v {olskem letu 2003/04.
Da bi nekoliko razjasnili prostorske probleme ptujskih osnovnih šol, smo se pogovarjali z ravnateljicami {ol na Bregu Da-rijo Radicevic, Mladike Sonjo Purgaj in Ljudskega vrta Tatjano Vaupotic; žal se pogovora ni udeležil ravnatelj Olge Meglic Ervin Hojker.
Ravnateljice so povedale, da so šole kadrovsko pripravljene na prehod na devetletko, prostorsko pa še zdalec ne. Republiški normativi predvidevajo za devetletko toliko učilnic, kot je oddelkov, na vsake tri oddelke zadnjih treh razredov mora šola imeti še eno dodatno učilnico, na vsaka dva oddelka zadnjih dveh razredov še eno manjšo učilnico za skupinsko delo z učenci, potrebna je računalniška učilnica z ustreznim številom delovnih mest, tudi knjižnica mora imeti prostor za dodatne aktivnosti, šolska telovadnica mora omogočati izvedbo programa športne vzgoje za vse oddelke. Od ptujskih šol bo pogojem zadostila zgolj šola Grajena, ko bo zgrajena. Najslabša je situacija v šoli Ljudski vrt, ki ima tudi največ učencev (621), saj manjka kar 13 učilnic, ne ustrezajo pa ne računalniška učilnica, ne knjižnica, tudi kuhinja je neustrezna, jedilnice sploh nimajo, telovadnica je premajhna, nižji razredi ne morejo imeti rednega pouka v telovadnici, višji hodijo tudi v dvorano Mladika. Pri Ljudskem vrtu ustrezajo zgolj zunanje površine za športno vzgojo.
Na Olgi Meglič manjka 6 učilnic, vsi ostali pogoji so neustrezni. Problem šole Olge Meglič pa je še neustreznost sedanjih šolskih prostorov, saj statične raziskave kažejo, da se šola pogreza in je kot takšna lahko smrtno nevarna za bivanje. To pomeni, da pri tej šoli ne gre zgolj za šest manjkajočih učilnic za redni pouk in drugih prostorov, temveč najverjetneje za kompleksno sanacijo šolske
zgradbe.
Na Bregu je ustrezna zgolj telovadnica, manjka 5 učilnic, neustrezni so prostor za računalništvo, knjižnica ter jedilnica in kuhinja.
Mladika, ki edina od ptujskih
šol že deluje po programu devet-letke, ima ustrezno število učilnic, ustreza tudi računalniška učilnica, ne ustreza pa prostor za knjižnico, jedilnica in kuhinja sta v kletnih prostorih in ob nalivih poplavljeni, tudi telovadnica je premajhna, tako da uporabljajo za pouk športne vzgoje dvorano Mladika.
Konec leta 2002 se v šolah in v vseh prehrambenih obratih uva-
Ravnateljice ptujskih osnovnih sol: Darija Radicevic, Tatjana Vaupotic in Sonja Purgaj. Foto: Fl
ja sistem HACCP, ki predpisuje posebne pogoje priprave hrane, kar pa poostruje zahteve glede ureditve kuhinj in bo v veliki meri lahko vzrok za zapiranje številnih šolskih kuhinj. Na vprašanje, zakaj šole vztrajajo pri svojih kuhinjah, so ravnateljice bile enotne, da je skoraj nemogoče organizirati prevoz hrane od drugod, saj mora devetletka poskrbeti za zajtrke, malice in kosila in poteka prehranjevanje domala skozi ves dnevni šolski proces.
Stanje šolskega prostora v Ptuju je torej kritično. Proračun mestne občine Ptuj za leto 2002 predvideva izgradnjo šole na Grajeni ter pripravo dokumentacije za Ljudski vrt in Olgo Meglič. Sedemdeset odstotkov sredstev za šolski prostor mora zagotoviti občina, le trideset odstotkov prispeva država. Potrebne investicije v osnovnošolski prostor na Ptuju so vredne približno dve milijardi, po dinamiki sedanjega vlaganja v osnovnošolski prostor pa je investicije možno realizirati v najboljšem
PTUJ / PONOVNO NASTOPIL ZBOR CANTICUM
Premraženi pevci in poslušalci
V sredo, 19. decembra, smo prisluhnili prvemu izmed štirih koncertov, ki jih je v obliki pevske božično-novoletne turneje zbora Canticum iz Maribora organizirala tamkajšnja Glasbena mladina. Zbor je nastopil še v Rogaški Slatini, Mariboru in Ljubljani. Dirigira mu prof. Jože Furst.
Lokacija koncerta je bila izbrana v cerkvi sv. Jurija, kar se je zaradi hudega mraza izkazalo za slabo odločitev. Ptujski organizatorji bi bili lahko bolj obzirni vsaj do premrlih izvajalcev, če že ne do nas poslušalcev. Iz poznavanja najosnovnejših akustičnih zakonitosti je namreč jasno, da je zaradi mraza zvočni učinek sicer dobro zveneče cerkve zdesetkan na minimum.
V nasprotju s temi tehničnimi nevšečnostmi pa so nam izvajalci, kot vedno do sedaj na Ptuju, ponudili prelep izbor, tokrat adventnih in božičnih motetov.
KOLNKISTA / LITERARNI VEČER S PETROM RICHARDSOM
"Obstajajo trije odtenki ljubezni /„,/"
V sredo, 9. januarja, bo ob 20.30 uri gost literarnega večera v Kolnkišti mladi, perspektivni pesnik iz ZDA Peter Richards. Pogovor z njim bo vodil pesnik Aleš Šteger.
Peter Richards je bil rojen v Urbani v Illinoisu. Študiral je na Hampshire Collegu in šoli kreativnega pisanja na univerzi v lowi. Dobil je tale priznanja: raziskovalno štipendijo v lowi, nacionalno umetniško podporo, nagrado Johna Logana ter nagrado Ameriške pesniške akademije. Njegove pesmi so bile objavljene v "The Yale Review","The Harvard Review", "Agni", "Verse", "Colorado Review" in drugod. Trenutno poučuje kreativno pisanje na univerzi Tufus in živi v Somer-villu v Massachusettsu.
V Sloveniji bo od 2. do 13.
januarja, to pa ni njegov prvi obisk pri nas. Pred dobrima dvema letoma je gostoval v Medani (Goriška brda) na Dnevih poezije in vina, ki jih od leta 1996 vsako poletje organizira Študentska založba. Tam se zberejo pesniki s celega sveta, prebirajo poezijo, pokušajo vino tamkajšnjih vinogradnikov in spoznavajo našo deželo.
Med tokratnim obiskom Slovenije bo Peter Richards obiskal tudi Ptuj. Klub ptujskih študentov ga je povabil, da se predstavi v Kolnkišti, kamor ste vabljeni 9. januarja ob 20.30 uri.
Jana Skaza
Dirigent Jože Furst je izbral devet motetov iz prve knjige Opus musicum Jakoba Gallusa. Nekateri med njimi v slovenskem prostoru še niso bili izvedeni. Stirje so pisani za štiriglasen in šestglasen mešani zbor, pet pa za dva štiriglasna zbora - bodisi enakovredna ali na način odmeva. Jože Furst je izvedbe vodil s filigransko natančnostjo v vertikali, kar je pogoj za dobro izvedbo renesančnih del. Nadalje smo uživali ob ciklu štirih mo-tetov za božični čas Francisa Poulenca, izmed katerih je izstopal tako po kompozicijski kot izvedbeni strani zadnji: Ho-die Christus natus est. Koncert sta sklenili dve od treh koled poljskega sodobnika Andrzeja
Koszewskega, skladbi, pisani v sodobni glasbeni govorici in inspirirani s poljskim glasbenim izročilom (Chrystus Pan sie na-rodzil) ter In natali Domini (va-riiran citat Gallusovega moteta Resonet in laudibus). Skladbi sta predstavljali višek večera.
Zbor Canticum je kot zlati zbor z mednarodnega tekmovanja Naša pesem ponovno dokazal svojo pevsko kondicijo in zmožnost slogovne programske naravnanosti. Zbor, ki je na ptujskem koncertu štel 21 pevk in pevcev, se odlikuje po homogenem zvoku in velikem dinamičnem razponu, ki bi prišel mnogo bolj do izraza npr. v refektoriju minoritskega samostana. Takih dobrih zborovskih sestavov si na Ptuju še želimo. Zato naj ta zapis razumejo tudi drugi ptujski organizatorji kot spodbudo za ponovno povabilo med nas.
MiG
SLOVENSKA BISTRICA / KOMORNA IZVEDBA OPERE TRAVIATA
Redka priložnost za sladokusce
Pravkar minulo leto 2001 je tudi leto spomina na velikega italijanskega opernega skladatelja G. Verdija, ki je umrl pred sto leti. Številne njegove opere še vedno razveseljujejo ljubitelje operne glasbe; mednje "večne" brez dvoma sodi tudi Traviata.
V soboto, 22. decembra, so bili Bistričani povabljeni k posebnemu glasbenemu užitku - h komorni izvedbi Verdijeve Tra-viate. Operna predstava je bila prirejena tako, da je povezovalec povezoval posamezne prizore z besedilom Dumasovega romana Dama s kamelijami. Prikazana je bila vsa opera s štirimi dejanji v pravi scenografiji in ob spremljavi klavirja. V vlogi Violete je nastopila sopra-
nistka Milena Morača, tenorist Jure Kušar je pel vlogo Alfreda, baritonist Ferdinand Radovan pa očeta. Pri klavirju je pevce spremljal pianist Marjan Fajdi-ga. Režiser prireditve in povezovalec posameznih prizorov je bil Juri Souček. Viteška dvorana slovenjebistriškega gradu je bila ob tej priložnosti polna ljubiteljev opere.
VT
primeru komaj v letu 2006.
Očitno je, da se je tudi država uštela pri načrtovanju devetlet-ke, saj so pogoji za prehod v Sloveniji silno različni in bodo na probleme, ki se kažejo v Ptuju, nedvomno naleteli tudi v drugih okoljih. Sedaj se zastavlja vprašanje, ali bodo mestni svetniki, glede na probleme ob prehodu na devetletko, v občinskih proračunih namenili več sredstev za investicije v osnovnošolski prostor in s tem kot ustanovitelji zagotovili šolam in predvsem učencem ustrezne pogoje dela ali
pa prepustili ravnateljem šol, da bodo po svojih najboljših močeh skonstruirali sistem šolskega dela, ki se mu bo uradno reklo program devetletke, v bistvu pa bo skrpucalo s številnimi kombinacijami dela v vrtcih in šolah, ki s pravim sodobnim in uspešnim delom devetletke ne bo imel dosti skupnega.
Pametni pravi: "Hiti počasi!", pa zelo daleč pride brez poškodb. Spremembe šolskega sistema je nedvomno potrebno načrtovati in realizirati na dolgi rok, premišljeno in upoštevajoč realne možnosti.
Franc Lačen
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Novo leto - nove Franceve zgodbe
Upam, dragi bralci, da ste spodobno zakoračili v dva tisoč drugo in vam bo mlado leto prijazno. Sicer pa se bo tudi to hitro postaralo in ni, da bi si posebej belili glavo z kdove kakšno prelomnostjo prihodnjih dvanajstih mesecev. No ja, lepo si je zastaviti nekaj dosegljivih ciljev, modro si jih je tudi zapisati ob začetku leta ter listič želja spraviti nekam na varno. In kako prijeten bo konec leta, ko boste pokukali na listič želja (če ne boste slučajno pozabili njegovega skrivnega mesta) in ugotovili, da ste jih izpolnili, da so bili tudi delno izpolnjeni cilji vredni truda, da bo morebiti prihodnje leto tako lažje in boljše. Ali pa se boste le nasmehnili neki davni, pozabljeni želji, ki sploh ni bila bistvena za vašo srečo.
Nekaj sreče sem med svojimi novoletnimi željami namenila tudi Tednikovi knjigarnici, saj stopa v sedmo leto izhajanja. Sedem je pravlji~no {tevi-lo in upam, da bo tudi to leto knjigarnice vam, dragi bralci, in meni v zadovoljstvo.
In za začetek vam toplo priporo~am Franceve nove zgodbe preverjene mojstrice Christine Nostlinger. Saj veste: lepo je začeti s starimi znanci. V Tednikovi knjigarni-ci ste že brali o Francevih ljubezenskih zgodbah, o {olskih zapletih, o Francu in praznovanju božiča, pa o bolezenskih težavah, o počitni{kih zapletih, pa o problemih s televizijo v Francevi družini, o pasjih zgodbah. To je tisti Franc, ki ima modre oči in svetle kodrčke, da ga zamenjujejo za deklico. In ima prijateljico Gabi in starej{ega brata Jožefa; ko sta oče in mama v službi, pa ga pazi {tudentka Lili. To je tisti Franc, ki dobi ob hudem razburjenju sila piska-joč glas. Zelo rad se zateče k babici v dom za ostarele, kjer se Franc dobro razume z ba-bičinimi prijatelji.
Konec minulega leta je Mohorjeva založba iz Celovca izdala že osmo knjigo s Francem in njegovo družino (prevod Lučka Jenčič, ilustracije Erhard Dietl). Tudi te, Franceve nove zgodbe, kakor je enostavno knjiga naslovljena, so samostojno branje, saj avtorica vedno začenja nove zgodbe s predstavitvijo Fran-ceve družine in njene bistvene značilnosti. Ce bi bila pikolovska, bi naslovu knjige očitala množino, saj sta v knjigi dobrih {estdesetih strani dve zgodbi.
Prva, Kako se je naučil Franc brati, mi je {e posebej ljuba. Francu in Gabi se počasi iztekajo pred{olska leta. Sicer sta najbolj{a prijatelja, a se dvakrat na teden skregata, kar se zdi Francu odločno preveč. Meni, da je s prepiranjem nujno varčevati (hm, dobra misel ob začetku leta), zato se sku{a brzdati v prerekanju. Franc in Gabi opazita na igri{ču listič z napisom in se začneta prepirati o {tevilu a-jev in o-jev. Gabi pripomni, da bosta ob božiču že znala brati. Seveda se hoče Franc postaviti pred prijateljico in skrivaj poprosi starej{ega fanta, da mu prebere sporočilo. Nato Franc zatrdi, da že zna brati, a ga Gabi ozmerja z lažnivcem. Franc se namulje-no zateče domov, kjer zahteva hitri bralni poduk. Varu{ka Lili mu pomaga in Franc zna kmalu nekaj slikanic na pamet. Tako "pismen" se s knjigami odpravi h Gabi, da bi spoznala svojo zmoto o lažnivcu ... Franc prepriča Gabi in njeno mamo, ki je preverjala resničnost prebranega, saj dekletce {e ne zna brati. Oj, zdaj se {ele prave bralne prigode začnejo!
Kako se je Franc preselil k babici je naslovljena druga zgodba, ki pripoveduje o fan-tičevem prepiru s star{i, o njegovi trmi in pobegu. Tudi ta zgodba, kakor vse izpod peresa Nostligerjeve, je odlična podoba vsakdanje družinske scene. Pisateljičin izjemen psiholo{ki čut ter smisel za humor daje zgodbam čar, ki navdu{uje mlade in odrasle bralce v mnogih deželah. Franceve zgodbe so odlično samostojno branje za najmlaj-{e bralce. Kratke in enostavne povedi, dovolj velike črke in prijetne ilustracije so kot nala{č za učence drugih in tretjih razredov, ki so se naveličali velikih tiskanih črk.
Liljana Klemenčič
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / DARILO KNJIŽNICI IVANA POTRČA
Strah junaka pred mcijo literature
"Popolnoma svobodni ste, da pustite to knjigo na mizi. Ako pa jo odprete, ste zanjo odgovorni. Zakaj svobode ne doživljamo v užitku prostega subjektivnega delovanja, marveč v ustvarjalnem dejanju na pobudo imperativa. Ta absolutni namen, ta transcendentni imperativ, ki pa nanj pristajamo in ga prevzame nase sama svoboda, to je tisto, kar imenujemo vrednota. Umetnina je vrednota, ker je apel," je zapisal Jean Paul Sartre leta 1947 (Kaj je literatura?)
Tednik je že poročal o novi pridobitvi ptujske Knjižnice Ivana Potrča. V sredo, 21. novembra 2001, sta slikar Dušan Fišer in pesnik Aleš Steger knjižnici poklonila instalacijo z naslovom Strah junaka pred močjo literature. Slikar in pesnik, prijatelja, ki sta se že nekajkrat predstavila skupaj in ki ju družijo sorodni pogledi na kraje njunega otroštva in mladosti, sta obiskovalcem knjižnice prikazala svoja občutenja v odnosu do ustvarjalne sle in do literature. Instalacija v ptujski knjižnici je že njun tretji skupni projekt. Prvič sta skupaj razstavljala leta 1999 v Bežigrajski galeriji v Ljubljani. V skupno stezo sta nanizala verze in slike majhnega formata, da sta nas popeljala v neizmerno bogastvo besed in struktur. Nato sta jeseni 2000 kar v treh razstaviščih ptujskega muzeja predstavila projekt z naslovom V tvari. Sprehodila sta se med spomini na otroštvo in zgodnja mladostna leta, ki sta jih preživela v Halozah, Slovenskih goricah in na Ptuju. Njun nagovor je bil
duhovit, tudi izzivalen in mističen.
Instalacija v ptujski knjižnici je izrazito dvodelna. S Fišerje-vega platna žarči pritajena strast živo rdeče magme in grozi, da bo vsak hip prebila kopreno sivih barvnih lis in kapelj, ki določajo dvodimenzionalnost likovnega polja. Na sredi platna je izpisana beseda "nedokončano", okrog katere se zbirajo silnice te bogato strukturirane podobe, da nas prevzame varljivi vtis neskončne globine. Slikar je ob platno postavil kamnite plošče z vklesanimi naključno izbranimi črkami. Opomnil nas je, da je črka resda samo znak, ki ga uporabljamo za sporazumevanje, da pa je njeno duhovno energijo mogoče tudi materiali-zirati. Kar pozabili smo na starodavne pojavne oblike črk: ko so vklesane v kamen, vlite v svinec ali ko pod dlanjo začutimo rahlo strukturo starih tiskarskih tehnik. Ob Fišerjevo platno je postavljena lesena knjižna polica. Nanjo je pesnik Aleš Šteger z noži prebil in pribil dvanajst
Dušan Fišer in Aleš Šteger: Strah junaka pred močjo literature, instalacija, 2001, darilo avtorjev Knjižnici Ivana Potrča. Foto: Stojan Kerbler
knjig, ki so že leta njegove najintimnejše spremljevalke. Med knjigami se vijejo verzi, katerih vsebino je pesnik strnil v naslov: "Junak potuje okrog življenja v dvanajstih knjigah." Noži so se do bolečine grobo in ostro zarezali v natisnjene besede, na njihovo mistiko pa nas opominja alkimistična posoda ob vznožju knjižne police.
Ob poklonjeni instalaciji se-
veda moramo razmišljati o ikonografiji knjige in knjižnice. V knjigah in knjižnicah so zbrane vse modrosti in največje skrivnosti tega sveta. Nekateri knjigo povezujejo celo s svetim Graa-lom in zanje ima knjiga pomen čaše. Iskanje Graala in Knjige je iskanje najvišje Modrosti in Izgubljene besede, slednje pa je za navadnega smrtnika nedosegljivo. Ko razmišljamo o
PTUJ / ECDL STANDARD RAČUNALNIŠKEGA ZNANJA ZA UPORABNIKE
Raiunalniško znanje - pogoj za vkljuievanje v svet
Informacijska in računalniška tehnologija je dejavnost, ki beleži najhitrejši razvoj v svetu in predstavlja gonilno silo družbe. Brez njiju bi se razvoj ustavil. Aktivna raba uporabniških in specializiranih programov, stalno lastno dodatno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje zaposlenih pomeni vseživljenjski proces, ki je vstopnica za kreativno in uspešno delo. Nenehno se moramo truditi za izboljšanje delovne produktivnosti, povečanje računalniške pismenosti in oplemenitenje sredstev, vloženih v izobraževanje, kar dosežemo z uporabo optimalnih postopkov in samoučenjem. Znanja in védenja ni nikoli dovolj.
Izobraženost in znanje sta pomembna pri vseh poklicih. Vpliv znanja na hitrost in kvaliteto dela z računalnikom je primerljiv z znanjem in spretnostjo šoferja, ki pozna svoje vozilo, prometne znake in avto-karto. Pomanjkljivo poznavanje katerega koli od naštetih dejavnikov se kaže v improvizaciji, kar pomeni zamudo ali celo zastoj.
V Sloveniji v večini razpisov za prosta delovna mesta zahtevajo znanje uporabe standardnih računalniških programov. Slovensko društvo INFORMATIKA se je odzvalo na to zahtevo in kot član mednarodnega združenja CEPIS (Council of European Professional Informatics Societies) pripeljalo v Slovenijo evropsko priznan izkaz o usposobljenosti za delo na infor-matiziranem delovnem mestu — European Computer Driving License — ECDL.
Zaradi velikega pomena programa ECDL so se tudi na Poklicni in tehniški elektro šoli v Ptuju odločili, da skupaj s podjetjema A.L.IÎ Peca, d.o.o., in KOPA, d.d., Slovenj Gradec omenjeni certifikat vključijo v sistem vseživljenjskega izobra-
ževanja. Poklicna in tehniška elektro šola Ptuj je prvi in zaenkrat edini vzgojno-izobraževa-lni zavod v Sloveniji, ki se je vključil v izobraževanje za pridobitev spričevala ECDL.
Evropsko računalniško spričevalo je mednarodno priznan certifikat, ki dokazuje, da ima njegov nosilec znanje uporabe programskih orodij. V Evropski skupnosti je postal standard za dokazovanje računalniških znanj.
ECDL izpiti so namenjeni uporabnikom , ki pri svojem delu potrebujejo računalnik in ne zahtevajo tehničnih znanj. Preverja se znanje uporabe nekega programskega orodja na konkretnih primerih, s kakršnimi se lahko srečajo pri svojem vsakdanjem delu.
Evropsko računalniško spričevalo prejmejo kandidati, ki uspešno opravijo izpite iz vseh sedmih modulov:
1. Osnovni koncepti informacijske tehnologije (IT) -poznavanje osnovne zgradbe osebnega računalnika, razumevanje osnovnega koncepta informacijske tehnologije (npr. pomnilniški mediji, uporaba informacijskih omrežij, informa-
cijski sistemi v vsakdanjem življenju, zaščita in zakonski predpisi, ki veljajo za uporabo računalniške opreme).
2.	Uporaba ra~unalnika in upravljanje datotek - znanje uporabe osnovnih funkcij osebnega računalnika in operacijskega sistema oz. grafičnega okolja; upravljanje in organiziranje imenikov in map, operacije kreiranja, kopiranja, premikanja in deljenja imenikov, map in datotek, manipuliranje z namiznimi ikonami in okni, funkcije iskanja, urejanja in tiskanja.
3.	Urejanje in obdelava besedil - demonstracija praktičnega znanja pri kreiranju, oblikovanju in izdelavi tekstualnega dokumenta na način, da je izdelek primeren za funkcionalno rabo z uporabo tabelaričnih prikazov, orodij za grafični prikaz in slikovnih datotek ter pripomočkov za spajanje dokumentov.
4.	Preglednice - razumevanje in obvladovanje osnovnih operacij pri razvoju, oblikovanju in uporabi preglednic; izvrševanje standardnih matematičnih in logičnih operacij z uporabo formul in funkcij; uporaba naprednejših funkcij vstavljanja objektov, izdelave diagramov oz. grafični prikaz podatkov.
5.	Podatkovne baze - v prvem delu izpita se pokaže kandidatovo razumevanje in zmožnost izdelave in načrtovanja preproste podatkovne baze, v drugem pa poznavanje uporabe orodij za poizvedbe, izbor in razvrščanje informacij v obstoječi zbirki ter izdelava in spreminjanje poročil.
6.	Predstavitve - za priznanje
poznavanja orodij za elektronske predstavitve je potrebno izdelati, oblikovati in pripraviti predstavitev za izvedbo pred različnimi ciljnimi skupinami; predstavitev mora vključevati različne vizualne učinke.
7. Informacija in komunikacija - modul je razdeljen na dva dela: najprej je treba dokazati obvladovanje osnovnih mehanizmov za uporabo spletnih strani na internetu in iskanje informacij, v drugem pa uporabo orodja za izmenjavo in upravljanje elektronskih sporočil.
Kandidati, ki se odločijo zaključiti s {tirimi moduli, prejmejo spričevalo ECDL-Start.
Izobraževanje odraslih poteka v sodobno opremljenih računalniških učilnicah Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj. Dodatne informacije so na voljo na spletnem naslovu: http://scp.s-scptuj.mb.edus.si/~elektro/
Predavatelji imajo univerzitetno strokovno izobrazbo, ustrezna računalniška znanja, pedagoško-andragoško izobrazbo, strokovni izpit, praktične izkušnje in obiskujejo tečaje za lastno izpopolnjevanje, kar vsakemu udeležencu tečajev zagotavlja visok nivo mednarodnim zahtevam prilagojenega znanja.
Koordinator projektov Franc Vrban~i~, ki si je v novembru 2000 kot prvi na Ptuju pridobil ECDL spričevalo, je poudaril, da je izpite možno opravljati le na sedežih pooblaščenih izpitnih ECDL centrov. Zraven ptujskega centra so ti centri še v Slovenj Gradcu, Novi Gorici, Ljubljani in Mariboru.
Milan Krajnc Pavlica
skrivnostih knjig in neskončnih labirintih knjižnic, nam pride na misel še slovita Borghesova Izmišljija, v kateri je našel navdih tudi Umberto Eco. So pa knjige in knjižnice našle pot tudi v spomeniško plastiko, instalacije in slikarstvo. Če boste brskali po pregledih sodobne umetnosti, boste na zadnjih straneh takšnih publikacij skorajda zanesljivo našli Vrhovno sveč-enico Anselma Kieferja, jekleno knjižno polico s knjigami, vezanimi v svinec, knjižnico nadnaravnih dimenzij za velikane iz pradavnine in za bogove prihodnosti, s katero se ponašajo v berlinskem muzeju sodobne umetnosti. Nam bližji je spomenik žrtvam holokavsta na dunajskem Židovskem trgu, kamor je angleška kiparka Rachel White-read postavila marmorno kocko,
v njej pa združila podobe 65.000 knjig za 65.000 žrtev holokav-sta, v vsaki knjigi pa je zaprta osebna zgodba. In naj spomnim še na razstavo, ki je bila avgusta letos na ptujskem gradu: slikar Dušan Kirbiš nam je prikazal serijo slik, od katerih vsaka nosi naslov enega od znamenitih del evropske moderne. Slikar je iskal navdih ob prebiranju velikih literarnih del.
Dušan Fišer in Aleš Šteger nam ponujata v razmislek svoj pogled na poslanstvo knjige in črkovnega zapisa. Svoje misli sta konkretizirala v instalacijski sestav. Njuna pripoved je nabita z energijo, likovno in besedno je precizna in tudi izzivalna. Na tem mestu pa vas vabim, da si še enkrat preberete, kaj je o literaturi zapisal Sartre leta 1947.
Marjeta Ciglenečki
PTUJ / MEJNIKI V RAZVOJU PTUJSKEGA GLEDALIŠČA
Ko zavesa pade, ne ostane ve~ ni~
Prejšnji četrtek so v ptujskem hotelu Mitra predstavili prvo knjigo iz zbirke Zgodovina ptujskega gledališča, Mejnike v razvoju ptujskega gledališča 1918 — 1958 avtorice Andreje Babšek v izdaji Gledališča Ptuj.
Za knjižno izdajo Zgodovine ptujskega gledališča so se, po besedah Sama Strelca (sedaj že programskega direktorja mariborske Drame), odločili, da ostanejo zanamcem pisni viri o delovanja te kulturne ustanove in gledališke dejavnosti v Ptuju, saj kot je dejal Strelec, ko zavesa pade, ne ostane več nič. Gledališče je minljiva umetnost, ostanejo kritike, kostumi ...
Zgodovino ptujskega gledališča so si zamislili v štirih delih: prvega od leta 1786 (začetek gradnje gledališča) do 1918, ko je delovalo nemško gledališče, bo pripravil Miha Toš predvidoma v naslednjih štirih letih, od 1918 do 1948 je prispevala Andreja Babšek, za obdobje od 1958 do 1992, ko je delovalo amatersko gledališče, avtorja še iščejo, četrta bo kronika od 1992 do 2002.
Jezikovni pregled Mejnikov je opravila Marija Holc, oblikoval jih je Savo. D. Školiber. Predstavitve se je udeležil tudi novi vršilec dolžnosti direktorja ptujskega gledališča Rene Maurin.
Knjigo je predstavila avtorica in dejala, da je v njej dala poudarek delujočim režiserjem, ki so gledališču na Ptuju dajali ustrezno veljavo in kvaliteto z izborom repertoarja in vzgojo igralcev. V uvodu nam avtorica predstavi pregled že objavljenih del o ptujskem gledališču in opozori na glavne akterje, ki so razvoju gledališča dali poseben razmah in pečat. Vsebinsko je avtorica obdelala začetke gledališke dejavnosti na Ptuju z nastajanjem gledališča, ustanovitvijo Narodne čitalnice (1864) in Dramatičnega društva (1867) ter z gostovanji Narodnih gledališč iz Maribora in Ljubljane. Iz objavljenih kritik in drugih virov je predstavila delo režiserjev, ki so delovali pred drugo svetovno vojno na Ptuju, pri čemer obširneje piše o Valu Bratini (sezona 1926/27), Jožetu Borku (sezona 1937/38) ter o avantgardistih Franu Žižku (1938-1940) in Jožetu Babi~u (do začetka vojne in tudi po njej)
Povojno obdobje so zabeležili
režiserji Hinko Košak, Vladislav Cegnar, Franjo Blaž in Edo Verdonik kot igralca ter Peter Malec in kot režiser gost Emil Frelih. Ob teh so omenjeni tudi drugi, ki so se s svojim delom vpisali v anale slovenskega gledališča (Ferdo Delak, Juro Kis-linger, Jože Gale, Ciril Debevec, Jože Tiran). V knjigi je prebrati veliko zanimivosti iz posameznih obdobij dela, ki so jih narekovale tudi družbene razmere. Preberemo lahko, kako so potekale kritične ure, ko so igralci samokritično ocenjevali svoje delo, kako so potekale avdicije, o odmevih zunaj gledališča, o gostovanju v Ljubljani in o žalostnem koncu, ko je bilo poklicno gledališče leta 1958 ukinjeno. Omenjeni so tudi pomembnejši igralci, ki so delovali na Ptuju kot redno zaposleni ali kot gostje, pa tudi drugi pomembnejši ustvarjalci (Sveta Jovano-vič, Vlasta Hegedušič).
Objavljene so tudi fotografije iz gledališkega arhiva, Zgodovinskega arhiva Ptuj in Pokrajinskega muzeja Ptuj. Knjiga bi najverjetneje pridobila dodatne bralčeve simpatije, če bi ob fotografijah bili navedeni tudi protagonisti, ki jih fotografije predstavljajo, pa tudi glavne režiserji bi lahko bili upodobljeni s fotografijami (ne zgolj Bratina in Žižek).
Mejniki v razvoju ptujskega gledališča od 1918 do 1958 na novo osvetljujejo delovanje in umetniško moč ptujskega gledališča in razmere, v kakršnih so delovali gledališčniki v Ptuju in Sloveniji v opisanem obdobju. Avtorica zaključuje, da se je Okrajno gledališče Ptuj težko bojevalo z ostanki ljubitelj-stva in da poklicnega gledališča v svojem umetniškem razvoju ni doseglo. Res pa je, da je ves čas umetniško raslo in bi v nekaj sezonah doseglo tudi to stopnjo, če bi se razvoj nadaljeval. Žal pa je bilo leta 1958 ptujsko gledališče ukinjeno, tako da cilj, ki so si ga zastavili ob ustanovitvi Dramatičnega društva, ni bil dosežen.
Franc Lačen
GORISNICA / DVA POPOLDNEVA ZABAVE
Enajstii Orfejikova parada, petii Za male in velike
Tradicionalni prireditvi Orfejčkova parada ter Za velike in male otroke sta bili letos v prijetnem ambientu večnamenske dvorane v Gorišnici. Prostornost in akustičnost dvorane, priročnost sodobnega objekta in prijaznost domačinov sta dala prireditvi dodaten čar. Čeprav je bila v sredo zima radodarna z obilico obljubljenega snega in je v četrtek postregla z mrazom in gosto meglo, sta prireditvi več kot uspeli. Zvestih poslušalcev Orfejčka in energije polne mladeži zima in nekajkilometrska oddaljenost od Ptuja pač ne moreta odvrtniti od užitkov, ki jih nudita obe prireditvi.
V poplavi prireditev in televizijskih oddaj z dokaj cenenimi scenariji in gosti dvomljive kakovosti, v~asih že na meji dobrega okusa in ob zanemarjanju slovenskega jezika, je bila Or-fej~kova parada 2001, že enajsta po vrsti, pravi balzam za uše-
ansambel Toneta Rusa, Drago Jošar, Borno, ansambel Pomlad, Korado in Brendi, harmonika-rice Zupan, ansambel Dan in no~, Karizma, Rudi Šantl, Pe-tovio, Dinamika, ansambel Roberta Zupana in nepogrešljivi Alfi Nipi~ s svojim 30-letnim
Tradicionalni voditeljski tandem: Danica Godec in Luka Huz-jan
sa in oči. Pred prijetno sceno Jožeta Napotnika se je zvrstilo kar 117 nastopajočih, med njimi najbolj znana imena slovenske narodnozabavne in zabavne scene. Med mladimi upi, kot so [pela, Brina in drugi, so se zvrstili posamezniki in skupine, ki izstopajo iz povprečja kakovosti in se lahko pohvalijo z uspehi znotraj in izven slovenskih meja: ansambel Ekart, Mladi Dolenjci, ansambel bratov Pol-jan{ek, Igor in zlati zvoki, ansambel Petra Finka, Ptujskih 5, ansambel Rosa, sestre Budja, Gamsi, Marjan in Branko Zgonc, pa Dolores, leto{nja prva dama slovenske popevke Nu{a Derenda, Natalija Kol{ek,
Domači ansambel Ekart pred lepo sceno Jožeta Napotnika
Silvestrskim poljubom. Nastopili so torej vsi mesečni zmagovalci priljubljene oddaje radia Ptuj Orfej~ek in {tevilni gostje.
Organizatorja prireditve sta bila družba Radio-Tednik Ptuj in podjetje Mega Marketing, tradicionalni voditeljski par Danica Godec in Luka Huzjan in prav tako tradicionalni par v skečih Luka (Huzjan) in Pepi (Jože Ekart). Generalni pokrovitelj prireditve je bil Belvi city sport, pokrovitelja pa občina Gori{nica in okrepčevalnica Gastro iz Ptuja. Dodajmo {e podatek, da je za zvok in luč poskrbe-
Še zadnji popravek poudarjenega, lepega dekolteja pevke Ptujskih 5 Klavdije, in že je zdrvela s svojo staro katrco
lo podjetje Albin promotion, za tonske posnetke pa Rado [kr-janec in Zvonko Žibrat. Prireditev je trajala slabe tri ure in je dodobra ogrela dlani in srca {tevilnega zvestega občinstva in prijetno popestrila zadnje dni leta, ki se je pravkar poslovilo.
Skrb za smeh sta tudi tokrat prevzela Luka in Pepi
Pri prireditvi Za male in velike so pomagali: generalni pokrovitelj prireditve trgovsko in prevozno podjetje KO-TRANS iz Male vasi ter pokrovitelji in donatorji: Ob~ina Gorišnica, otro{ka trgovina Dindolina, Tovarna sladkorja Ormož, trgovski podjetji Petlja in Spar, Pekarna Zorko, Pivovarna Union, Marcator SVS, prodajalna Kiwi na ptujski tržnici, Foto Laura, Maxi taxi, Frizerski salon Brigita.
Velik hvala {e Osnovni {oli Videm, ki je poskrbela za okraske na novoletni jelki in risbice, in KTV Gori-{nica, ki je otro{ko prireditev posnela.
Tatjana in Dušan - voditelja prireditve Za male in velike
PRISRČNA PRIRE-
DITEV ZA MALE IN VELIKE
Družba Radio - Tednik Ptuj je ostala zvesta tudi svojim mladim poslu{alcem. Ob pomoči sponzorjev jim je brezplačno -
tokrat že petič - podarila dobri dve uri veselja in rajanja. Medtem ko so "veliki otroci" (mamice in očki) v četrtek popoldan zasedli vse razpoložljive sedeže v dvorani in na tribuni, so mladi nadebudneži izkoristili srečanje z voditeljema Tatjano in
Glede na {tevilna ugibanja in javno zastavljena vpra{anja, zakaj sta bili 11. Orfejčkova parada in 5. prireditev Za male in velike v Gori{nici, smo prosili za informacijo direktorja družbe Radio-Tednik Ptuj Božidarja Dokla, ki je pojasnil:
"Orfejčkova Parada je bila v Gori{nici iz dveh oziroma treh razlogov: stro{ki najema dvorane v Gori{nici so neprimerno nižji od najema dvorane Šolskega centra Ptuj. O cenah javnosti ne želim govoriti; dvorana v Gori{nici je za organizatorja 'prijaznej{a'. To pomeni, da dobimo pripravljeno dvorano 'na ključ' - s stoli, odrom, varovanjem in gasilci. Na Ptuju moramo dvorano pripravljati sami. Na zadnji prireditvi 5. noč smo morali sami poskrbeti za polaganje talnih oblog, izposojo in transport odra, izposojo in transport stolov, varovanje in seveda pospravljanje vsega tega. Tako so na Ptuju vi{ji stro{ki najema dvorane, k temu pa moramo pri{teti {e dodatne organizacijske stro{ke, ki prav tako niso majhni. In glede na to, da je Radio Ptuj regionalni radio, se nam je zdelo primerno, da eno prireditev speljemo izven Ptuja, bliže poslu{alcem, ki so do sedaj vedno morali na Ptuj."
Alfi Nipič z nepogrešljivim, 30-letnim Silvestrskim poljubom
Damjana je pošteno razgibala otroke, ki jim energije že tako ali tako ni manjkalo
Orlovska banda
Dušanom ter številnimi nastopajočimi za pravo izživetje in dokazali, da energije našemu mlademu rodu res ne manjka.
Vrhunec prireditve je bil nastop Damjane Golavšek in njenega Muzikalčka. Otroci so se ji navdušeno pridružili v plesu in pesmi, prav tako pa so se bučno razveselili prihoda dedka Mraza. Nastopili so še otroški pevski zbor OS Gorišnica pod vodstvom Slavice Cvita-nic, snežinke plesna družina Gea DPD Svoboda Ptuj, Suzana Krivec, učenci glasbene šole Nocturno iz Dornave, Rok in Polona Petovar iz Lenarta, Melita Golob iz Zagojičev, Orlovska banda, ritmična skupina Migice iz OŠ Gorišnica, Spela Huzjan, Snežinke in Snežna kraljica. Vsi so nastopili brezplačno, s pomočjo sponzorjev
KIDRICEVO / ELEKTROINSTALATERSTVO ZDRAVKO JERNEJSEK, S.FÎ
10 let razvoja in uspešnega dela
OB JUBILEJU CERTIFIKAT KAKOVOSTI ISO 9001/2000
Samostojnega podjetnika Zdravka Jernejška poznam že od mladih let, ko je bil uspe{en funkcionar mladinske organizacije oziroma tedanje ob~inske konference ZSMS v Ptuju. Pozneje se je nekaj let dokazoval in izkazoval kot sindikalni aktivist in borec za pravice delavcev, v prostem ~asu pa se najraje posve~a {portu, saj je velik ljubitelj nogometa in ko{arke. Sicer pa je pripadnik zelene bratov{~ine, saj je vseskozi zvest svojemu najljub{emu konji~ku - lovstvu kot eden aktivnejših ~lanov lovske družine Stoperce, pa tudi vnet ribi~ je.
Samostojno podjetniško pot je pričel pred desetimi leti na današnji dan, 3. januarja 1992, kot Elektroinstala-terstvo in elektromehanika Zdravko Jernejšek, s.p. Poslovne prostore je najel v zgradbi, ki si jo deli s telefonsko centralo Taluma na Tovarniški 10 v Kiri~evem, saj je bil pred tem dolga leta v delovni skupini za vzdrževanje elektroinsta-lacij in razsvetljave v Talumu. Od nekdanjega delodajalca je "podedoval" še dva sodelavca -eletričarja, in ker so delo in delokrog dobro poznali, jim ni bilo posebej težko.
Potrebe so kmalu narekovale širitev dejavnosti, zato so se leta 1994 kadrovsko okrepili še z dvema pripravnikoma, z leti pa so po potrebi zaposlovali še dodatne sodelavce, tako da je danes redno zaposlenih že 15 delavcev. V glavnem so to elek-tričarji, ki svoje delo opravljajo izključno na terenu, v pisarni pa sta jim poleg Zdravka v pomoč le dve administrativni delavki.
doline jih poznajo, posebej pa so znani predvsem kot uspešni graditelji javne razsvetljave.
Trenutno opravljajo vsa večja dela pri novogradnjah in vzdrževanju znotraj ograje Ta-luma in vseh njegovih hčerinskih firm. Cas je zahteval tudi tehnično posodobitev, da bi lažje dosegali vse svetovne tren-
V Elektroinstalaterstvu in elektromehaniki Zdrav-ko Jernejšek, s.p., bodo veseli, če vam bodo lahko pomagali, ko boste potrebovali njihovo pomoč. Dosegljivi so po telefonu 02 799 54 08, GSM 041 692 040 ali doma 02 777 71 01, njihov faks pa ima številko 02 799 55 80.
Elektroinstalacije, elektro-
Zdravko Jernejšek v svoji pisarni v Tovarniški 10 v Kidričevem - v stavbi, v kateri domuje tudi Talumova telefonska centrala. Foto: M. Ozmec
mehanska in druga elektro dela opravljajo na gradbiščih po vsej Sloveniji - od Ormoža do soške
CICKTROINSTAIRTCRSTVO
INClCKTROMCHflNIKfl


Zdrcivko J€RN€JS€K
someslojni podjelnik Tevcirnisko 10,2325 Kidričeve
Tel.: 02 799 54 08, Foks: 02 799 55 60 GSM: 041 é92 040, demo 02 777 71 01
de, pa so se ob delu nenehno dodatno izobraževali na elek-tro-gradbenem področju ter na področju varnostno-tehničnih predpisov.
Zdravko Jernejšek poudarja, da pri svojem delu dajejo poseben poudarek kvaliteti dela ter varnosti pri izvajanju del. Pohvalijo se lahko, da v 10 letih obstoja niso imeli nobene resne poškodbe zaposlenih. Eno njihovih osnovnih vodil pri delu in poslovanju je redoljubnost in spoštovanje vseh dogovorov. Zato so že sredi decembra 2001 opravili strokovno preverjanje za pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001-2000, ki jim ga bodo predstavniki podjetja TÛW Bayern izročili na proslavi ob 10-letnici obratovalnice; ta bo danes, v četrtek, 3. januarja, ob 18. uri v refektori-ju minoritskega samostana na Ptuju.
Ob jubileju bodo nekaterim zaposlenim, najožjim sodelavcem in poslovnim partnerjem izročili tri zlate, 12 srebrnih in 28 bronastih plaket obratovalnice. Slavje bodo obogatili z izbranim kulturnim programom, v katerem bodo nastopili violinistka Božena Angelova, absolventka akademije za glasbo v Zurichu, pevci moškega pevskega zbora iz Grajene, pesnica Neva Malek iz Maribora, lovski pevski oktet Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož ter folklorna skupina iz Lancove vasi.
Ob 10-letnem jubileju se Zdravko Jernejšek s sodelavci toplo zahvaljuje vsem, ki so z njimi uspešno in korektno sodelovali, tudi tistim, ki iz zavisti še vedno vztrajajo pri metanju polen pod noge!
M. Ozmec
pa je organizar mladim obiskovalcem postregel z bonboni, sadjem in drugimi dobrotami. Po oceni obiskovalcev in sodelujočih, ki prireditev spremljajo vseh pet let, je bila letošnja najboljša doslej in bo otrokom zagotovo ostala v lepem spominu.
Dobri dve uri prijetnega, sproščenega prednovoletnega druženja, obilica dobre volje in lep spomin pa je tudi osnovni namen prireditve.
J. Bračič Fotografije: Foto Laura in JB
... PA BREZ ZAMERE
Igre (takšne in drugaine)
Kaj nam prinaša novo leto
Življenje je ena zanimiva reč. Vsak si ga verjetno razlaga po svoje, nekateri bolj, drugi manj podobno, ampak vsi se boste verjetno strinjali, da je pa vseeno hudo zamotana reč. Nihče ga {e ni znal do potankosti razložiti. Konec koncev, če bi ga slučajno kdo znal razložiti, potem bi najmanj devetdeset odstotkom znanosti mirno lahko rekli lahko noč, saj bi tako rekoč čez noč postale nepotrebne. Saj, če razmislimo, večina (če ne vse) znanosti teži k temu, da bi objasnila fenomen življenja, ki, če se izrazimo malce precizneje, pravzaprav leži v temelju vsakega spraševanja. Ko rečemo fenomen življenja, mislimo s tem na življenje v najsplošnejšem pomenu, ki bi mu morda bolj pravilno lahko rekli fenomen obstajanja. Priznajte, ali se nikoli v življenju niste vprašali, čemu sploh vse to skupaj obstaja, in ali ni zanimivo, da pravzaprav to sploh obstaja, namesto da bi bil raje nič, se pravi, da ne bi bilo nič, da ne bi nič obstajalo.
Dobro, pa da ne bomo preveč zabluzili, lahko na splošno rečemo, da je v življenju sila težko, če že ne nemogoče, karkoli do potankosti napovedovati, kaj šele zagotovo trditi, da se nekaj zagotovo bo ter nekaj zagotovo ne bo zgodilo in da nekaj je tako in nič drugače. Se pravi, če hočemo malce pomodrovati o tem, kaj nam novo leto prinaša, se moramo bolj ali manj zanesti na neke domneve, predvidevanja in ugibanja, odvisno pač od tega, o kateri stvari govorimo. Torej, neke stvari lahko zatrdimo z večjo, druge pa z manjšo gotovostjo.
Recimo. Če tole berete, potem lahko z veliko verjetnostjo sklepamo, da ste novoletno čago preživeli brez večjih zapletov in posledic. Kar sicer ne pomeni, da se je vstop v novo leto za vas zgodil brezpri-merljivo super, ampak predvsem to, da se je sploh zgodil. Da ste še živi. Za kar vam bo velika večina ljudi zatrdila, da je v vsakem primeru bolje, kot pa, če bi sedaj bili pod rušo. Dobro, pa šalo na stran. Kaj si lahko torej obetamo od novega leta? Seveda je to odvisno v veliki meri tudi od vas kot posameznika, ki ima svoje pretenzije in želje glede novorojenega leta, toda tukaj se ne sprašujemo po vaših osebnih in intimnih željah. Sprašujemo se, kaj prinaša novo leto malo širši skupini osebkov, torej, bolj ali manj nam vsem. Poglejmo si dve stvari, eno bolj domačo in drugo bolj univerzalno.
Najprej domača. Kaj vam bo odgovorila precejšnja večina ljudstva, ko jih boste vprašali, katero stvar najbolj nestrpno pričakujejo v novem letu? Je to vprašanje sploh potrebno? Morda sicer vi osebno (ampak rekli smo, da tukaj ne gre samo za vas osebno) mislite drugače, ampak povem vam, da bi večina na to vprašanje odgovorila, da komaj čakajo, da se začne svetovno prvenstvo v fuzba-lu. Kar je po svoje čisto logično in razumljivo. Zakaj? Ne more-
mo za vsako leto reči, da nam bo prineslo nekaj ne vem kako novega in unikatnega. Tokrat in v tem pogledu to lahko rečemo. Slovenija še nikoli ni bila na svetovnem prvenstvu v fuzbalu. In, roko na srce, ko se bo ta zlata generacija fuzbalerjev poslovila, je vprašanje, ali bo spet tako kmalu. Upajmo. Sicer pa smo o epohalnosti tega dogodka, kateremu morate priznati težo tudi v primeru, če ste totalno anti-športni in še posebej anti-fuzbalski tip, že precej razglabljali. V zvezi s tem se lahko vprašamo le še, kaj nas čaka na svetovnem. To pa pravzaprav sploh ni tako pomembno. Izgubiti tako ali tako nimamo nič, tisto, kar je pri celotni zgodbi najpomembnejše, so dečki itak že dosegli. Celemu narodu so pokazali, da smo Slovenci lahko tudi veliki, čeprav smo majhni. Da smo lahko kos praktično vsakomur. Da nismo samo introvertirani individualisti, nezmožni in nedeležni moštvenega duha, ki v peklu bojda ne potrebujemo hudiča, ki bi stražil naš kotel, saj itak sami drug drugega noter tlačimo. Ja, fuzbalerji so (delno) spremenili oboje, tako nacionalni karakter kakor tudi narodovo samopodobo, podobo nacije o sami sebi. Tako da se je tisto najpomembnejše, ki se tiče uvrstitve fuzbalerjev na svetovno, pravzaprav že zgodilo. Po tej plati se torej nikakor ne moremo sekirati, pa četudi fuzbalerji na svetovnem prvenstvu vse tekme izgubijo. Oni so svojo "dolžnost do države" (rečeno seveda zelo pogojno) že v celoti izpolnili, zdaj lahko dečki igrajo le za svoje srce. Nikomur niso dolžni prav nič. Glede tega nas ni treba prav nič boleti glava.
Povsem drugače pa stanje postane, ko svojo pozornost razširimo na drugače svetovno, uh, globalno raven. Na tej ravni pa nas lahko glede prihajajočega leta kar precej boli glava. Stvari ne kažejo prav nič dobrega. Vprašanje, ki si ga je treba zastaviti z vso resnostjo in ki si ga mora zastaviti prav vsak, je, ali je v imenu boja proti terorizmu (če sploh to res je to ali pa so morda zadaj kakšni precej bolj pritlehni interesi) dovoljeno grobo posegati v pravice človeka kot posameznika kot tudi človeštva nasploh. Ali s tem, ko neko hudo sporno metodo uporabimo kot element boja proti nekemu zlu, ta sporna metoda postane manj sporna, celo zaželena? Kje so meje (če si jih nekdo, vsi vemo, o kom govorimo, sploh postavlja) boja proti terorizmu? Čez katero temeljno človekovo pravico ne gredo? Ali se v imenu tega boja lahko ukine prav vse človekove pravice? ... Da, dragi moji, to so vprašanja, zaradi katerih bi vas tudi ob morebitni senzacionalni zmagi fuzbalerjev na svetovnem prvenstvu morala boleti glava. Zadeve so namreč precej bolj resne, kot si morda mislite.
Hm, tokrat upam, da se krepko motim. V dobro vseh nas.
Gregor Alič
PTUJ / NOVO VODSTVO GLEDALIŠČA
Mariborian na Ptuj, Ptujian v Maribor
Z letošnjim letom je prevzel posle vodenja Gledališča Ptuj Rene Maurin, potem ko je Samo Strelec postal programski direktor mariborske Drame. Mestna ob~ina Ptuj je imenovala Maurina za vršilca dolčnosti direktorja za dobo devet mesecev. Kljub temu da je delo prevzel s prvim januarjem, je Rene Maurin že v decembru imel prvi sestanek s kolektivom gledališča in prijazno se je odzval za klepet z radovednimi novinarji.
Rene Maurin, Mariborčan, je bil med prvimi slovenskimi (jugoslovanskimi) dijaki, ki so v okviru izmenjav dijakov in {tu-dentov med Jugoslavijo in ZDA del {olanja opravili v Ameriki. Tako je maturiral na srednji {oli v Seattlu, nato nekaj ~asa {tudi-ral arhitekturo v Gradcu, kasneje pa se je odločil za {tudij režije na zagreb{ki akademiji dramskih umetnosti. Postal je režiser in je doslej kot svobodni umetnik režiral po slovenskih in hr-va{kih gledali{čih, ukvarja pa se tudi s filmsko režijo oziroma se je tej dejavnosti v zadnjem času največ posvečal.
Rene pozna ptujsko gledali{če kot sodobno, uspe{no gledali-{če, zato želi nadaljevati za-
črtano pot Sama Strelca, saj ima glede razvoja manj{ih gleda-li{č podobne poglede kot predhodnik, pri čemer bo sku{al ohranjati stik z gledalci z repertoarjem, ki bo nudil ustrezno zabavo, obenem pa {iril duhovno plat publike.
Kot je bilo doslej, tudi Rene Maurin načrtuje tri do štiri premiere v sezoni — drame, komedije, mladinske igre, tudi festival monodrame naj bi ostal in tudi mlada dramatika.
Ker so se slovenska poklicna gledališča kadrovsko dokaj dobro zapolnila, nudijo teatri, kot je ptujski, možnost mladim igralcem, da se afirmirajo in s svojo mladostjo in svežino dajo svojstven pečat gledališču. Ptujsko
Rene Maurin prevzema posle od Sama Strelca. Foto: C. Goznik
njake (scenografi, kostumogra-
gledališče ima tradicijo in na deskah tega teatra so nastajala slovenska gledališka imena. Bolj ali manj je ptujsko gledališče delovalo v glavnem z mladimi režiserji in igralci.
Novi direktor bo dajal pri režijah v glavnem prednost gostom, pri čemer bo poskušal dobiti le-te tudi iz drugih držav, enako načrtuje druge strokov-
fi). Sicer bo pa tudi sam režiral, kot je običaj v manjših gledališčih.
Na vprašanje, kaj pričakuje od ustanovitelja, je Rene dejal, da upa na dobro sodelovanje in razumevanje, zaveda se, da se bo ob programskem delu moral posvetiti tudi obnovi gledališke stavbe, ki ni ravno v zavidljivem stanju, pri čemer pa je dobra odrska oprema, v katero je teater vlagal svoja sredstva.
Rene Maurin upa na dobro sodelovanje z drugimi slovenskimi gledališče, sodelovanje pa bo poskušal razširiti tudi na Hrvaško in v Avstrijo.
In kaj je dejal Rene na prvem sestanku kolektivu? Pravi, da so se predstavili, od vsakega posameznika v kolektivu pa pričakuje ustvarjalno in zavzeto delo in da vsak ponudi čimveč svojega znanja in svežih idej.
Franc Lačen
VITOMARCI / DECEMBRSKA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Proraiun bodo sprejeli letos
Svetniki občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah so se prejšnji četrtek sestali na zadnji seji v letu 2001. Čeprav bi pričakovali, da bodo razpravljali predvsem o načrtih in proračunu, bodo o slednjem po besedah župana Francija Krepše razpravljali na eni prihodnjih sej, dotlej pa naj bi za občino veljal sklep o začasnem financiranju.
Svetniki so na zadnji seji sveta v lanskem letu po pregledu in potrditvi zapisnika 24. redne seje ter pobudah in vprašanjih razpravljali o osnutku odloka o ustanovitvi novega javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Cerkvenjak - Sveti Andraž in o osnutku pogodbe iz naslova ustanoviteljskih pravic ter v prvi obravnavi oboje potrdili. Razpravljali so tudi o vrednosti točke za nadomestilo za uporabo
stavbnega zemljišča ter sklenili, da ta ostane nespremenjena. Svetniki so se seznanil še s poročilom nadzornega odbora o uporabi proračunskih sredstev in razveljavitvi odloka o prepovedi lova Lovski družini Juršin-ci. Pristopili so tudi k pogodbi z Zdravstvenim domom Ptuj ter se odločili, da Knjižnici Ivana Potrča prispevajo denar za nakup bibliobusa.
Svet občine Sveti Andraž je to-
krat potrdil še dva nova predsednika odborov. Za predsednika odbora za družbene dejavnosti je bil potrjen Dušan Bezjak, za predsednika odbora za gospodarstvo pa Andrej Roškar. Ob tem so sprejeli še sklep o prodaji prostorov pošte v Vitomarcih. Kupnino bodo, kot so sklenili, namenili ureditvi zdravstvene ambulante v prostorih občine.
ak
HAJDINA / ŠE O 24. SEJI SVETA
Nove najemnine za grobove
Hajdinski svetniki so na zadnji seji v letu 2001 potrdili nove cene za grobove in določili višino enkratnega nadomestila za najem groba na novem delu pokopališča.
Najemnina za enojni grob v starem delu pokopališča je po novem 3650 tolarjev, na novem delu 4774 tolarjev, uporaba mrliške vežice znaša 4212 tolarjev na dan, hladilne komore pa 2106 tolarjev dan. Za občane občin, ki dogovorno sofinancirajo investicije na hajdinskem pokopališču, je najemnina nižja. Za enojni grob v starem delu znaša 2808 tolarjev, na novem delu 3672 tolarjev, uporaba mrliške vežice znaša 3240 tolarjev dnevno, uporaba hladilne komore
1620 tolarjev na dan. V cenah ni vključen davek na dodano vrednost.
Od prvega januarja leta 2002 veljajo tudi novi zneski enkratnega nadomestila za najem groba v novem delu hajdinskega pokopališča. Ta znaša brez davka na dodano vrednost 42.260 tolarjev, za občane občin, ki pa sodelujejo pri financiranju investicij na hajdinskem pokopališču, pa je enkraten znesek 32.508 tolarjev.
MG
PTUJ / KONCERT AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA KPŠ
Veier, ki je navdu{il
V soboto, 22. decembra, je v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju v nabito polni dvorani potekal praznični koncert akademskega pevskega zbora Kluba ptzujskih študentov.
Nastop so začeli fantje iz ptujskega noneta Območne obrtne zbornice pod vodstvom umetniškega vodje Robija Feguša. Nato so se fantje priključili akademskemu pevskemu zboru
Ptuj, ki ga prav tako vodi Robi Feguš, kot solisti pa so se predstavili Marko Feguš, Primož Vi-dovič in Aljaž Farazin.
Ozren Blanuša
PREJELI SMO
Presenečenja božičnega večera
V Cirkulanah so se zadnjo nedeljo pred božičem iz vseh koncev zbrali pevci kar dveh šolskih pevskih zborov in privabili lepo število obiskovalcev, ki so žrtvovali svoj čas za poslušanje odlično pripravljenih zborov ob izvajanju božičnih, pa tudi posvetnih pesmi. Mlade je skrbno pripravila pevovodkinja -mlada učiteljica glasbe Irena Sabler.
Že pri najmlajšem pevskem zboru je bilo opaziti, da ima glasbena pedagoginja izreden pevski "prijem", saj so malčki pogumno odpeli več čudovitih pesmic s polnim in prisrčnim pevskim čutom, ko je med izvajanjem delovalo tako rekoč celo telo. To isto prisrčnost je bilo opaziti tudi pri "mladinskem" zboru osnovne šole iz Cirkulan, saj mladi pevci lahkotno obvladujejo različne ritme in so bili vseskozi koncentrirani pri izvajanju. Hvala bogu, lahko rečemo Cirkulančani, naše pevske vrste se bodo gotovo skozi leta popolnile, če bomo znali mlade napeljevati na ljubezen do pesmi, petja in pevskega prijateljstva.
Tretja pevska skupina, Mladi veseljaki ("stari pevci" iz Cirkulan jim radi rečemo "produkt" obstoječega pevskega zbora v Cirkulanah) so prav tako pokazali, da hočejo in zmorejo tudi zahtevnejše skladbe. To so pevci, ki so se oblikovali šest, sedem in tudi deset let pod občutljivo dirigentsko roko pevovodje s skoraj petdesetletnimi izkušnjami zborovskega vodenja Jožeta Dernikoviča. Tokrat so Mladi veseljaki peli pod novim vodstvom Janje Kovačec, vidi pa se jim, da so pevci s šolanimi glasovi, polni volje in entuziazma za lepo in ubrano petje, kar je nam starejšim pevcem iz Cirkulan posebej v ponos.
Četrta skupina na božičnem koncertu se je predstavila skupina učiteljic iz Cirkulan, ki so
pod vodstvom součiteljice Irene čuteče in nežno odpele nekaj božičnih in posvetnih pesmi, ki so v polnosti izražale lepoto ubranega petja.
V goste k cirkulanskih pevcem so bile povabljene ljudske pevke iz Vuzenice, ki že več let gojijo ljudsko izročilo v pesmi in ljubezni do petja, kar so tudi tokrat lepo predstavile.
Toda Irena Sabler še ni zaključila s presenečenji ob božičnem večeru. Cirkulančanom je predstavila še enega svojih kulturnih biserov -moški pevski zbor Paloma z Zg.Velke. Prav z njimi je pogumna glasbenica dokazala, da zna ravnati tudi z moškimi glasovi, saj so pod njeno čvrsto dirigentsko roko odpeli kar nekaj zahtevnih melodij, kar je popestrilo lep božični program.
Kot zadnje presenečenje večera je Irena pogumno stopila na oder k znanim glasbenim "mačkom" - ansamblu Pomlad (z njimi že nekaj let osvaja publiko) ter nam predstavila paleto simpatičnih skladb, ob katerih je publika resnično obmolknila. Slišali in občutili smo, da tudi popevkarstvo Ireni izredno dobro leži, kar bi bilo vredno še večkrat slišati.
Ireni Sabler za njene glasbene dosežke iz srca čestitamo ter ji za tako pester program v Cir-kulanah izrekamo prisrčno zahvalo ter verjetno željo vsakega poslušalca, da tudi v novem 2002. letu večkrat slišimo in uživamo v njenih glasbenih pedagoških dosežkih. Hvala in pogumno naprej ! Veliko in prisrčno zahvalo lahko rečemo tudi ob predstavitvi domačega pevskega zbora, članov prosvetnega društva Franček Kozel Cirkulane pod vodstvom Jožeta Dernikoviča, ki je s primerno izbranim programom dal poudarek božičnemu dogodku. To je vzbudilo pri pevsko čutečih ljudeh dobro voljo. To smo najlepše izrazili pri skupni pesmi "Sveta noč", ki je ob zaključku prireditve dvignila vso publiko.
Predsednik pevskega zbora Cirkulane Franc Korenjak
Mtadiataoii
mt^Mi
SLATINA / LUČ ŠE V
ZADNJO HIŠO
Jutri bo v Slatini 58 v občini Gorišnica posebej slovesno. Še zadnja naseljena hiša v tej občini je namreč dobila elektriko in s tem za večino ljudi povsem samoumevno pridobitev sodobnega časa. Domačija je dobila električni priklop z združenimi močmi občine, vaščanov Malega Okiča ter Slatine in Elektra Ptuj. Kar primerno darilo za čas okoli novega leta. (JB)
PTUJ / MARJETKA SE BLIŽA DEVETDESETIM
Predstava ptujskega gledališča Marjetka str. 89 v režiji Sama Strelca bo kmalu dosegla devetdeseto uprizoritev. Konec leta smo si predstavo dvakrat lahko ogledali na Ptuju, na silvestrovo pa je razveseljevala mariborsko občinstvo. Ptujska predstava je na nek način simbolizirala odhod Sama M. Strelca v Maribor, zato se je ob zaključnem pozdravu publiki na njegovem licu zalesketala tudi solzica. (Fl)
SLOVENSKA BISTRICA
/ SPOMINSKA SLOVESNOST
Zavod za kulturo Slovenska Bistrica in občina Slovenska Bistrica tudi letos v počastitev 59. obletnice padca Pohorskega bataljona vabita na proslavo, ki bo v ponedeljek, 7. januarja, ob 19. uri v viteški dvorani gradu Slovenska Bistrica. Slavnostni govornik bo poslanec državnega zbora Miran Potrč. 8. januarja ob 11.30 uri pa bo na poslednjem bojišču bataljona komemoracija. Avtobus bo na Osankarico odpeljal izpred gradu ob 9. 30 uri. Na žalni komemoraciji pri Treh žebljih bo govoril Franta Komel, nekdanji komisar Pohorske brigade. (VT)
PTUJ / KONEC PODMLADKA SLS+SKD
Po skoraj osmih mesecih delovanja je v četrtek, 13. decembra, nehal delovati podmladek SLS+SKD (Nova generacija). Člani so napisali in podpisali odstopne izjave ter jih pustili v pisarni na mizi, ker nikogar ni bilo na sklicani sestanek, ki bi moral biti en teden prej. Predsednik (zdaj že bivši) Peter Mrdžen je tako komentiral svojo odločitev: "Naš kolegij je ugotovil, da se ne strinjamo z ideologijo stranke, in smo se na osnovi tega odločili, da izstopimo iz strankarskih vrst. Tudi nekatere manj pomembne stvari so še bile, ki so vplivale na našo odločitev, a jih ne bi komentiral." Na vprašanje, ali se mogoče misli posvetiti politiki katerega drugega podmladka, pa je odgovori, da zaenkrat še ne. (Ozren Blanuša)
PTUJ / JAVNI RAZPIS ZA SOCIALNA STANOVANJA
V 9. številki Uradnega vestnika mestne občine Ptuj je izšel javni razpis za ugotovitev upravičencev za dodelitev socialnih stanovanj v najem. Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje mestne občine Ptuj bo vloge s prilogami sprejemal 30 dni po objavi razpisa.
PTUJ / TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV
Četrtek ob 21. uri v filmskem kotičku: Temna zvezda iz serije Bonanza.
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Začetek prve oddaje v novem letu bo v znamenju glasbe in posnetka Videomeha - prvi del, zdravstvene nasvete bodo črpali iz poljudne odaje Kako biti zdrav in zmagovati, ljubitelje športa pa bo razveselila oddaja o svetovnem moto športu. (MG)
BENEDIKT /
ČOLNIKOVI DNEVI IN KONCERT
Kulturno društvo Benedikt je v sredo, 26. decembra, v domu kulture organiziralo slavnostni božicno-novoletni koncert ob dnevu samostojnosti in dnevih Dominika Golnika. V kulturnem programu so nastopili clani moškega noneta Območne obrtne zbornice Ptuj in mešanega akademskega pevskega zbora Kluba ptujskih študentov. Med koncertom so obiskovalce seznanili s vsebino turističnega prospekta občine Benedikt, novimi razglednicami Benedikta in svetih Treh kraljev ter z odprtjem Golnikove učne poti.
SVETA TROJICA /
SREČANJE KRAJANOV
Tudi pri Sveti Trojici so pripravili na silvestrovo srečanje krajanov, ki je potekalo pred kulturnim domom. Nekaj po polnoči sta krajanom Svete Trojice vse najboljše v novem letu zaželela predsednik krajevne skupnosti Franc Rojko in župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin. Po čestitkah in lepih željah pa so si obiskovalci ogledali ognjemet, ki so ga pripravili na šolskem igrišču pri Sveti Trojici. (ZS)
ORMOŽ / OBČINSKI SVET O PRORAČUNU
Svetniki ormoškega občinskega sveta so na svoji zadnji seji v letu 2001 med drugim obravnavali predlog občinskega proračuna, ki je vreden 2,3 milijarde tolarjev. Krajani KS Središče ob Dravi in Kog so menili, da je znova premalo denarja za vzdrževanje lokalnih cest na njihovem področju. Svetniki pa so bili tudi zaskrbljeni zaradi zadolževanje občine, a so predlog proračuna nato sprejeli. Glede ustanovitve občin Središče ob Dravi in Sveti Tomaž pa so bili svetniki v večini proti, zato so podali negativno mnenje.
ORMOŽ / IZ TRADICIJE SE JE RAZVIL DANAŠNJI ORMOŽ
V Ormožu so vse leto potekale številne razstave. Minulo sredo pa so pred občinsko proslavo ob dnevu samostojnosti v gradu tako odprli še razstavo z naslovom Iz tradicije se je razvil današnji Ormož. Odkar je mesto Ormož dobilo mestne pravice, je namreč minilo že 670 let, ob tej priložnosti pa so Ne-venka Korpič, Zdenka Plenjšek in Marija Hernja Masten pripravile omenjeno razstavo, ki bo del stalne zbirke.
Dan samostojnosti so Ormo-žani nato proslavili v domu kulture, kjer so se obiskovlalcem predstavili številni ormoški kulturniki.
OBREŽ / KONCERT SREDIŠKE GODBE NA PIHALA
Božično-novoletni koncert je pripravila tudi godba na pihala Središče ob Dravi. Godbenice in godbeniki, ki so v času martinovega praznovali obletnico, so znova presenetili z zanimivim programom pod vodstvom novega dirigenta Rada Munda, s katerim so se glasbeniki dobro ujeli, nekdanji dirigent Branko Panič pa še naprej ostaja član godbe. Božično-novoletni koncert je potekal v kulturnem domu v Obrežu, godbenicam in godbenikom pa so je na odru pridružila tudi pianistka Mojca Mlinarič. (MH)
LENART / NOVOLETNI ZIVZAV S SILVESTROVANJEM NA PROSTEM
V novo leto z ognjemetom
V Lenartu so v času božičnih in novoletnih praznikov pripravili tradicionalni novoletni živžav, ki so ga v petek, 21., soboto, 22., in v ponedeljek, 24. decembra, na TTgu osvoboditve organizirali občina Lenart, Zveza kulturnih društev občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana, Lokalna turistična organizacija Slovenskih goric, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Lenart in Občinska športna zveza.
V kulturnem programu je nastopila tudi folklorna skupina OŠ Lenart
Vsak dan so pripravili dopoldanski in popoldanski kulturni program, v katerem so nastopi-
li: pevski zbor Ciciban iz Vrtca Lenart, pevski zbor dru{tva invalidov Lenart, iz O[ Voli~ina
KOG / SPOMINSKA SLOVESNOST
Kje so tiste stezice
Na Kogu so se v prazničnih dneh spomnili tudi ustre-litve petih talcev, med katerimi je bil Jože Kerenčič, kar se je zgodilo 27. decembra 1941.
Program so v dvorani na Kogu pripravili učenci osnovne šole Kog, nastopili so pevci Društva upokojencev Kog, kvartet Deteljica s Koga, Janko Klanjčar, Milena, Urška, Špela in Neža Orešnik, Darja Horvat Žganec in Jasna Curin.
Spominsko slovesnost so razdelili v tri dele: prvega so poimenovali Kje so tiste stezice, drugega Vojni čas in tretjega Čas otrok danes. Kogovčani so se tako na prijeten način, z lepim večerom poklonili spominu na tiste, ki so dali življenje za to, da nam je danes lepše.
mh
ORMOŽ / PODELILI OBČINSKA PRIZNANJA
v
Častni obian D. Moškon
Ormoški župan Vili TTofenik je v dvorani ormoškega gradu podelil priznanja in častni naziv občine Ormož.
Dobitniki najvi{jih ob~inskih priznanj: (od leve) Vladimir Ko-va~i~, ~astni ob~an prof. Du{an Mo{kon, ravnatelj OŠ Ormož Bojan Burgarin Fran~ek Zemlji~. Foto: Štefan Hozyan
Castni občan je postal profesor Dušan Moškon iz Središča ob Dravi, ki je s svojim delom poznan v domačem okolju in tudi zunaj meja. Zlato plaketo občine Ormož je prejela Osnovna šola Ormož, ki z učiteljskim zborom že vrsto let vzgaja nove rodove mladih. Srebrno plaketo je prejel Vladimir Kovacic
od Svetega Tomaža, ki je bil vrsto let ravnatelj OŠ Tomaž pri Ormožu, s svojim delom pa je pomembno vplival na razvoj kraja. Bronasto plaketo pa je prejel Francek Zemljič iz Ormoža, katerega delo je bilo pomembno predvsem pri razvoju obrtništva v občini Ormož.
mh
so se predstavili nonet, vokal-no-instrumentalna skupina in otroška folklorna skupina, iz OŠ Lenart otroški in mladinski pevski zbor ter folklorna skupina, nastopili so še ljudski pevci Društva upokojencev Sveta Ana, lenarške mažuretke, oktet Društva upokojencev Sv. Jurij, mešani pevski zbor Kulturnega društva Sv. Ana, Denis Cuček, lutkovna skupina TI IN JAZ IN ON, lutkovna skupina Ko-baceki iz OŠ Lenart, pihalni orkester MOL iz Lenarta, ljudske pevke kulturnega društva Trojica od Sv. Trojice in folklorna skupina kulturnega društva Sv. Ana, folklorna skupina kulturnega društva Trojica, Anine mažuretke od Sv. Ane, folklorna skupina kulturnega društva Ivan Cankar Jurovski Dol, gasilske ljudske pevke z Oseka, člani mešanega pevskega zbora
Na stojnicah je bilo polno dobrot
kulturnega društva Sv. Frančišek od Sv. Trojice, pevski zbor kulturnega društva Mary Jur-man iz Lenarta in Alenka Mo-leh.
V novo leto z ognjemetom
Vse dni novoletnega živžava je med 10. in 17. uro na Trgu osvoboditve potekal sejem, na katerem so društva in zasebniki na stojnicah ponujali domače izdelke, primerne za darila. Za gostinsko ponudbo je poskrbela Okrepčevalnica 29 Simona Fe-konja iz Lenarta. Po lenarških ulicah se je sprehajal Božiček in delil bombone.
Na silvestrovo pa so pripravili silvestrovanje na prostem, ki se je pričelo ob 20. uri. Obiskovalce na Trgu osvoboditve so v novo leto popeljali člani ansambla Štirje kovači in Vinko Šimek. Opolnoči je zbrane pozdravil župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin, po čestitki pa so se obiskovalci silvestrovanja na prostem prepustili čarom ognjemeta.
Zmagoslav Salamun
ORMOŽ / KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA
Letos posveten Verdiju
Pihalni orkester Omož svojim zvestim poslušalcem vsako leto pripravi jubilejni novoletni koncert; v petek, 28. decembra je tako v športni dvorani na Hardeku potekal že 24.
Pihalnemu orkestru že vrsto let dirigira Slavko Petek, združuje pa godbenice in godbenike vseh starosti, ki jih druži predvsem velika ljubezen do glasbe. Orkester je nepogre{ljiv spremljevalec velikih prireditev v ob~-ini, vsako leto gostijo godbe iz vse Slovenije, ki se potegujejo za pokal Ormoža, brez njih ne mine martinovanje, letos pa so se predstavili {e na 100—letnici
slovenske {ole v Ormožu in na Hardeku.
Vsako leto je njihov novoletni koncert nekaj posebnega. Petkov večer so posvetili 100. obletnici smrti Giuseppeja Verdija. Obenem pa so praznovali tudi sami, saj je orkester star že 105 let. Godbenicam in godbenikom so se na odru pridružili tudi številni glasbeni gostje, nastopile so male in velike ormo-
ške mažoretke, pa dekleta iz pevskega društva Cabaletta in dekliškega pevskega zbora Oka-rina, zapeli so pevci pevskega društva Ormoški oktet in moški pevski zbor Dobrava, večer pa so popestrile tudi plesalke Plesnega centra Mambo iz Ptuja.
Godbeniki in godbenice so vsem obiskovalcem pripravili prijeten večer, ki si ga vedno znova ogleda in mu prisluhne veliko število obiskovalcev - in zagotovo bo tako tudi v prihodnje.
Mateja Hržic
S koncerta godbe na pihala Ormož. Foto: Hozyan
ZAVRC / PREDNOVOLETNI ZBOR OBČANOV
Kaj bo z vinogradniki, ie ne bo suše
TUdi v občini Zavrč je v zadnjih letih čutiti viden napredek, čeprav sodijo med najmanj{e slovenske ob~ine. V devetih naseljih, ki se raztezajo na okoli 20 kvadratnih kilometrih halo{kih gričev, živi in vztraja 1459 prebivalcev. O delu in aktivnosti v občini v minulem triletnem obdobju ter o razvojnih načrtih so živahno razpravljali v soboto, 22. decembra, na dobro obiskanem prednovoletne zboru občanov, ki ga je župan Miran Vuk sklical v kulturni dvorani v Gorič-aku. Na poznej {em družabnem srečanju pa so se skupaj poslovili od leta 2001.
Čeprav so ponekod že skorajda pozabili na tako neposredne oblike izražanja mnenj občanov, je župan zavr{ke ob~ine Miran Vuk s prednovoletnim zborom občanov zagotovo zadel v črno. Kljub snegu in mrazu se je namreč vabilu odzvalo veliko občanov, ki so imeli svojemu županu veliko povedati in ga povpra{ati. Župan Vuk je menil, da je srečanje namenjeno pregledu dela v tej halo{ki občini v zadnjih treh letih, ko je bila vseskozi rdeča nit razvoja celotnega območja občine gradnja cest in vodovoda. Telefon so po tem območju Haloz dokaj uspe-{no razvejali že v mandatu pre-j{njega župana Majcenoviča. Da je bila primerjava med obema obdobjema preglednej{a, je direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele podala nekaj finančnih primerjav.
Tako so na primer v zadnjih treh letih prej{njega županova-nja imeli v občini okoli 676 milijonov prihodkov in okoli 599
milijonov odhodkov, od države so pridobili okoli 279 milijnov tolarjev, največ pa so jih namenili za gradnjo vodovoda, telefonijo in osnovno {olo Zavr~. V sedanjem mandatu župana Mirana Vuka pa so v zadnjih treh letih imeli 622 milijonov prihodkov in okoli 630 milijonov odhodkov, od države so dobili okoli 110 milijonov, največ denarja pa so namenili za modernizacijo cest, gradnjo vodovoda, za zdravstveni dom itd.
Podžupan Peter Vesenjak, ki je zbor občanov vodil, je menil, da je ena najpomembnej{ih vrednot, ki so jih bili v preteklem obdobju deležni, predvsem zdrava pitna voda, ki je pritekla do vsake hi{e na območju občine, seveda pa so zelo zadovoljni, ker so zgradili novo osnovno {olo in uredili zdravstveni dom, te dni pa so sredi obnovitvenih del na Slom{ko-vem domu.
V razpravi je pomočnica ravnatelja OŠ Cirkulane Marta Bo-
silj ugotovila, da je občinsko vodstvo s podružnično {olo v Zavrču dobro sodelovalo in da so prejeli vsa sredstva, ki so jim bila obljubljena. Izrazila je prepričanje, da bodo {oli in {olskim potrebam prisluhnili tudi v bodoče, kajti država je s svojimi sredstvi zanje preskopa. Opozorila pa je, da vrtec, ki gostuje v zavr{ki {oli, ni ustanova, ki bi jo financiralo ministrstvo, ampak njegovo dejavnost financirajo izključno občina Zavrč in star{i.
Med razpravljavci je bil posebej zanimiv Anton Hrženjak, ki je ugotovil, da so za razvoj kmetijstva v državi in občini storili premalo; živinoreja je na območju Haloz zadnja leta skoraj povsem zamrla, vinogradni{tvo kot najbolj raz{irjena panoga pa je vse resneje ogroženo. Ogorčen je bil predvsem nad dejstvom, da je dobil od zadruge {ele pred nekaj dnevi odobreno ceno za grozdje. Plačilo pičlih 45 tolarjev za kilogram grozdja je po njegovem sramota za občino, zadrugo in državo, saj ni vinogradnika, ki bi s tako ceno lahko pokril vse stro{ke pridelave. Predlagal je, da bi občine Podlehnik, Videm, Gori{nica in Zavrč v korist vinogradnikov morale nastopiti skupaj in čimprej ukrepati, sicer bo Haloze kmalu preraslo grmovje. Pod ta-k{nimi pogoji, kot veljajo sedaj,
Zbor občanov so vodili (od leve): Dušan Rojko, župan Miran Vuk, podžupan Peter Vesenjak, Franc Vaupotič ter Irena Hor-vat-Rimele. Foto: M. Ozmec
namreč po njegovi oceni vinogradniki ne morejo preživeti. Zato je resno in odgovorno opozoril, da Halozam grozi propad vinogradni{tva, in ob koncu poudaril: "To ni država, to je ciga-nija, zato bom prisiljen posekati vseh svojih nekaj tisoč trsov, kajti zaradi nenehne izgube je kljub tradiciji vinogradni{tva enostavno nemogoče preživeti. Letos smo dobili vsaj nekaj denarja od {kode po su{i, kako pa bomo preživeli prihodnje leto, ko pravijo, da su{e ne bo?"
Župan Miran Vuk je v odgovor opozoril na jesenski obisk kmetijskega ministra Francija Buta, ki je nakazal, da vidi re{itev krize vinogradni{tva v
KIDRIČEVO / ODPRLI DVE OBČINSKI INVESTICIJI
Pomembno in razgibano leto 2001
V občini Kidričevo so v počastitev dneva samostojnosti v sredo, 26. decembra, popoldne svečano predali namenu dve večji občinski investiciji: nove pločnike, asflatni plato in urejeno parkiri{če v sredi{ču Lovrenca ter novo asfaltno cesto, ki vodi od Župečje vasi do Strni{ča.
Praznične slovesnosti v dvorani v Lovrencu so se poleg občinskih svetnikov udeležili tudi predsedniki in predstavniki krajevnih odborov ter va{kih skupnosti. O novih investicijah in drugih občinskih aktivnostih v minulem letu 2001 je govoril župan Alojz Šprah, v imenu gostiteljev je zbrane pozdravil predsednik krajevnega odbora Lovrenc Franc Planin{ek, kulturni utrip pa so s petjem primaknili Fantje treh vasi iz Lovrenca ter plesni skupini {olarjev OŠ Kidričevo.
Franc Planin{ek je ob obeh pomembnih pridobitvah izrazil veliko veselje, saj je bila do sedaj dvorana v Lovrencu brez ustreznega parkiri{ča, poskrbe-
li so tudi za pe{ce, saj so skozi center Lovrenca zgradili pločnike, povezava od Župečje vasi do Strni{ča pa bo odslej v vsakem vremenu lažja in enostav-nej{a, saj je cesta asfaltirana. Spomladi pa bodo center Lovrenca olep{ali {e z zelenicami in dokončno ureditvijo okolja.
Novih pridobitev je bil vesel tudi kidričevski župan Alojz Šprah in ob tem je opozoril {e na nekatere druge pomembne aktivnosti v občini Kidričevo. Januarja 2001 je bil to nedvomno referendum, na katerem so se občani izrekli proti nameravani gradnji sežigalnice. Pečat občinskemu razvoju je zagotovo dal razvojni forum in obsežen dokument integralnega razvoj-
Županu, svetnikom in predstavnikom krajevnih odborov so zaplesali malčki lovrenške podružnice OŠ Kidričevo
V praznične dni so zapeli tudi Fantje treh vasi. Foto: M. Ozmec
nega programa občine Kidričevo. Odkar občina obstaja, so prvič položili temeljni kamen za izgradnjo osnovne {ole, to se je zgodilo ob občinskem prazniku v Cirkovcah. Veliko energije in dela so vložili v varovanje okolja, v tem času je bilo izdano dovoljenje za gradnjo asfalta v Talumu, podpisali so pismo o nameri za gradnjo voja{kih objektov v Apačah, v drugi polovici leta pa so pričeli tudi projekt izgradnje kanalizacije na celotnem območju občine Kidričevo. Zaradi zahtevnih in obsežnih aktivnosti so imeli tudi nenormalno veliko izrednih sej občinskega sveta.
Pomembne aktivnosti jih čakajo tudi v leto{njem letu, saj bodo spomladi pričeli izgradnjo večnamenske dvorane v Cir-kovcah, tik pred sprejetjem je odlok o prispevkih za stavbno zemlji{če za celotno območje občine. Pri izvajanju obsežnih nalog občinskega sveta so jim
v veliko pomoč posamezni odbori, pa tudi s krajevnimi odbori in va{kimi skupnostmi dobro sodelujejo. Pri tem je župan Alojz Šprah {e posebej izpostavil aktivnosti krajevnega odbora Lovrenc, ki je združil moči treh sosednjih vasi, na območju katerih je delovala nekdanja KS Lovrenc.
Poleg čestitk ob dnevu samostojnosti je zaželel vsem veselo praznovanje, vse pa povabil na tretje tradicionalno silvestrovanje na prostem, na katerem so se zbrali na silvestrovo okoli 21. ure v parku mladosti v Kidričevem. Ob 23. uri je bil start tradicionalnega silvestrskega teka v organizaciji {portnega dru{tva Kidričevo, od starega leta so se poslovili z ansamblom Bicikl in Vitom Mlinaričem, opolnoči so prisluhnili županovi čestitki, za nameček pa so 15 minut čez polnoč pripravili {e velik ognjemet.
M. Ozmec
povezovanju vinogradnikov in združevanju vinogradov v velike aglomeracije ter v uvedbi lastne blagovne vinske znamke. Nekateri občani so bili ogorčeni zaradi prepočasnega izplačevanja {kode po su{i in zaradi težav pri subvencioniranju kmetijstva.
Dusana Rojka je zanimalo, kak{ni so razvojni načrti občine Zavrč v prihodnjem obdobju, saj so {e vedno demografsko ogrožena občina. Prepričan je, da imajo dovolj razvojnih potencialov, poleg vinogradni{tva {e sadjarstvo in turizem, le najti jih je treba in stopiti korak naprej. Menil je, da si morajo prizadevati za to, da osnovna {ola Zavrč ne bi bila več podružnica OŠ Cirkulane, ampak samostojen in enakopraven zavod.
Podžupan Peter Vesenjak je pojasnil, da se je kot predsednik komisije za ureditev statusa osnovne {ole udeležil več pogovorov na ministrstvu za {olstvo in {port, kjer so zahtevali samostojni zavod OŠ Zavrč, vendar jim zakon tega za sedaj ne dovoljuje. Sredi decembra pa so vendarle dosegli dogovor, da imajo sedaj zavod dveh popolnoma enakopravnih osnovnih {ol v Cirkulanah in v Zavrču, v svetu {ole pa sta odslej po dva predstavnika iz vsake {ole.
Pri oceni opravljenega dela je iztopala ugotovitev Antona Pet-rovica, svetnika občine Zavrč, ki je dejal, da so v zadnjih sedmih letih v Zavrču naredili več, kot se je prej naredilo v 500 letih. Med nalogami je opozoril na nujnost raz{iritve pokopali-{ča v Zavrču, če{ da je na njem prostora le {e za pet družinskih grobov. Da bi v Halozah obdržali mlade ljudi in družine, je po njegovem nujno potrebno urediti tudi gradbeni okoli{ v Zavrču. Mladi bi ostajali, če bi imeli kje graditi, za sedaj pa jim je to žal onemogočeno. Urediti pa bi bilo potrebno tudi obrtno cono, kjer bi ponudili možnost tudi za razvoj podjetni{tva. Vse to bi zagotovo pripomoglo k zmanj{anju demografske ogroženosti tega območja. Za podkrepitev svoje trditve je dodal primerjavo, da je bilo včasih, {e pred nekdanjo Jugoslavijo, v Zavrču prek 2500 prebivalcev, danes pa jih je le {e 1430!
Po vsem povedanem je nadvse vzpodbudno in obetajoče izzvenela sklepna beseda župana Mirana Vuka, ki je dejal, da je prostorski plan občine za ureditev individualne gradnje pod župni{čem že v izdelavi, določen pa naj bi bil že tudi prostor za obrtno cono, ki naj bi zrasel na "Prodnici". Glede na prostorsko stisko na pokopali{čo pa je hudomu{no pripomnil, če{ naj si vsi samski upokojenci najdejo svoje življenske partnerje v drugi fari, pa pri njih težav ne bo več.
Drugi del zbora občanov pa je minil v mnogo prijetnej{em vzdu{ju, saj so vsem, ki so se ga udeležili, ponudili brezplačno večerjo iz domačega kotla in vino. Zares izvirno je bilo županovo darilo občanom pred prazniki, saj je bojda za meso in za "muziko" (ansambel Tulipani iz Kranja) plačal sam iz zasebne blagajne, občina pa naj bi primaknila le za brezalkoholne pijače in domače vino.
M. Ozmec
PTUJ / OB CERKVI RASTE BAROČNA FASADA
Streha v teh dneh
Na gradbi{ču rekonstrukcije minoritske cerkve z baročno fasado je iz dneva v dan videti več. Montaža ostre{ja na vi{ini 20 metrov, ki bo v vi{ini slemena visoko 25 metrov, je bolj ali manj končana, prve dni jana-
urja pa bodo objekt tudi pokrili. Vse bolj vidna postaja tudi baročna fasada, katere gradnjo bosta v polovičnih deležih financirali mestna občina Ptuj in država.
MG
Minoritska cerkev raste iz dneva v dan. Kmalu jo bodo pričeli pokrivati. Foto: Črtomir Goznik
3. - 9. januarja 2002

• 104,3 FM
Četrtek, 3. januar
SLOVENIJA 1
7.30 Mostovi, ponovitev. 8.00 Maček Muri na mačjem sejmu, otroška predstava. 8.25 Oddaja za otroke. 9.55 Zgodbe iz praznične školjke. 10.40 Ledena princesa, risani film. 11.25 Avstralska kronika, pz. serija. 12.15 Brižinski spomeniki. 13.00 Poročila. 13.10 V svetlobi treh stoletij. 13.40 Videnje odrešenja, dokumentarna serija. 14.30 Mario, nedeljski večer v živo, pon. 16.30 Poročila. 16.45 Deček iz sosednje hiše, igrani film. 17.00 Na liniji. 17.45 Unicef: vloga ženske v Pakistanu. 18.10 Multikultural-nost Velike Britanije. 18.45 Risanka. 19.00 Kronika. 19.30 Dnevnik. 20.05 Tednik. 21.00 Svet v letu 2001. 22.10 Odmevi. 22.40 Kultura. 23.00 Novoletni koncert iz Portoroža, pon. 0.30 Unicef: vloga ženske v Pakistanu, pon. 0.55 Multikulturalnost Velike Britanije, pon.
SLOVENIJA 2
15.00 Videospotnice, pon. 15.35 Astronavti iz davnine, dokum. oddaja. 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka. 17.00 Bogataš in revež, nadaljevanka. 18.00 Jazon in Argonavti, nanizanka. 19.30 Videospotnice. 20.05 Gospod Bean, nanizanka. 20.30 Šoferja, nadaljevanka. 21.20 Boter III., am. film. 23.55 Akcija!, nanizanka. 0.40 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Dragon Ball, risana serija. 9.35 Hroščeborgi, nanizanka. 10.00 Vsiljivka, pon. 10.55 Črni biser, pon. 11.50 Prepovedana strast, pon. 12.40 13.10 Lepo je biti milijonar, pon. 14.05 Zakon v Los Angelesu, 171. del. 15.30 Diagnoza: Umor, 4. del nanizanke. 16.25 Prepovedana strast, 69. del. 17.20 Črni biser, 199. del nadaljevanke. 18.15 Vsiljivka, 57. del. 19.15 24 ur. 20.00 Raztresena Ally, 18. del. 21.00 Prijatelji, 18. del. 21.30 Seks v mestu, 18. del. 22.00 Zahodno krilo, 18. del. 22.50 JAG, 7. del. 23.40 M.A.S.H., 80. del. 0.10 24 ur, pon.
KANAL A
10.30 Miza za pet, 1. del. 11.45 Mladenič v modrem, zadnji del. 12.45 Felicity, 4. del. 13.35 Ricki Lake, ponovitev. 14.50 Obala ljubezni, 203. del. 15.45 Mladi in nemirni, 69. del. 16.35 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 17.30 Shasta, 8. del. 18.00 Meteor, vreme. 18.05 Jesse, 10. del. 18.30 Korak za korakom, 12. del. 19.00 Ekstra magazin. 19.17 Meteor, vreme. 19.20 Šov Jerryja Springerja, pog. oddaja. 20.10 Policijska akademija 4, komedija, 1987. 21.45 Pa me ustreli!, 11. del. 22.15 Tretji kamen od sonca, 8. del. 22.45 Noro zaljubljena, 1. del. 23.15 Ekstra magazin, pon. 23.30 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.20 Rdeče petke, 17. del erotične serije.
TROJKA
7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 11.00 Videostrani. 13.00 Kuharski dvoboj, pon. 13.45 Pokemoni, serija. 14.15 Videalisti. 15.15 Vera in čas. 15.45 Naš vrt. 16.30 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, risana serija. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Policist s Petelinjega vrha, 9. del. 21.00 Bomba deset ~ez deset, vojna akcija. 23.00 Ekskluzivni magazin. 23.30 Kuharski dvoboj, pon.
HTV 1
7.00 Dobro jutro. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Vile, am. film. 14.40 Risanka. 15.00 Novice. 15.05 Primer umorjene gospe, am. film. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Kultura. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Magazin. 21.05 Željka Ogresta z gosti. 22.10 Poslovni klub. 22.45 Odmevi. 23.05 Šport danes. 23.15 Znanstveno sre~anje. 00.20 Film. 2.10 Sodnica Amy, serija. 2.55 Na zdravje!, humor serija. 3.20 Od prijema do sojenja, serija. 3.45 Transfer 4.30 Primer umorjene gospe, am. film. 6.05 Glasbeni program.
HTV 2
10.35 Jack in Jill, serija. 11.20 Nikita 3., serija. 12.05 Slike iz Livna, dokumentarna oddaja. 12.35 Trenutek spoznanstva. 13.05 Globalno mesto. 13.35 Euromagazin. 14.05 Life On TV, dokumentarni film. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Molly, serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Na zdravje!, humor serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Sodnica Amy, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Hotel Sorrento, film. 23.10 Seinfeld, humor serija. 23.35 Mucke, humor serija. 00.05 Highlander, serija.
HTV 3
19.20 Glasbeni program. 20.00 Druga zasedba, am. film. 21.45 Svet mode. 22.10 Hit-depo- 00.10 Glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.55 Ma ek Billy, risana serija, otroški program. 7.50 Korak za korakom, serija. 8.35 Ujemi me, jaz sem morilec, komedija, 1971. 9.55 Nori na Mary, komedija, 1998. 11.45 Confetti tivi. 13.15 Smučarski skoki, prenos iz Innsbrucka. 14.55 Simpsonovi, risana serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Batman in Robin, fantazijsko akcijski, 1997. 22.15 Past, akcijski, 1995. 23.50 Nogomet, avstrijski dvoranski pokal, posnetek. 0.25 Pod površjem, triler, 1994. 1.55 Past, akcijski film, 1995. 3.25 Pod površjem, triler, 1994.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 6.20 Zuriška zaroka, komedija, 1957. 8.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija (1424). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Klinika pod palmami: Igra z ognjem, drama, 1996. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Milijonsko kolo. 12.30 Podobe Avstrije, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Družina v dar, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1425). 16.00 Derrick, krimi serija. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Ljubezen, laži strast (1), drama, 2001. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euroaustria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Domače kraljestvo, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.15 Vrnitev v Marseille, drama, 1979. 3.10 Pogledi s strani.
Petek, 4. januar
SLOVENIJA 1
7.55 Kultura, pon. 8.00 Odmevi, pon. 8.30 Fračji dol, lutkovna nanizanka. 8.55 Deček iz sosednje hiše, kratki igrani film. 9.10 Oddaja za otroke. 9.50 Pogumni opekaček, risani film. 11.00 Unicef: vloga ženske v Pakistanu, pon. 11.25 Multikulturalnost Velike Britanije. 12.00 Dr. Quinnova, nanizanka. 13.00 Poročila. 13.10 Slovenski magazin: Ptuj, pon. 13.40 Čari začimb: novoletni meni. 14.10 Svet v letu 2001. 15.05 Vsakdanjik in praznik. 16.00 Mostovi. 16.30 Poročila. 16.45 Iz popotne torbe: meduza na Gro-enlandiji. 17.00 Sejem, nizozemski film. 17.45 National geographic, dokumentarna serija. 18.45 Risanka. 19.00 Kronika. 19.30 Dnevnik. 20.05 Merlin, ameriški film. 21.40 Deteljica. 22.00 Odmevi. 22.50 Polnočni klub. 0.00 National geographic, pon.
SLOVENIJA 2
13.35 Innsbruck: smučarski skoki štirih skakalnic, prenos. 15.55 Videospotnice, pon. 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 148. epizoda. 17.00 Bogataš in revež, nadaljevanka. 18.00 Jazon in Argonavti. 19.30 Videospotnice. 20.05 Gospod Bean, nanizanka. 20.30 Rdeči gospodarji, dokumentarna serija. 21.25 Med ženskami, nadaljevanka. 22.15 Napad na policijsko postajo, ameriški film. 23.40 Ljubimkanja in nogomet, nadaljevanka, 7., zadnji del. 0.30 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Dragon Ball, risana serija. 9.35 Hroščeborgi, mladinska nanizanka. 10.00 Vsiljivka, pon. 57. dela. 10.55 Črni biser, pon. 199. dela. 11.50 Prepovedana strast, pon. 69. dela. 12.40 Lepo je biti milijonar, pon. 14.10 Zakon v Los Angelesu, zadnji del. 15.30 Diagnoza: Umor, 5. del nanizanke. 16.25 Prepovedana strast, 70. del. 17.20 črni biser, zadnji del nadaljevanke. 18.15 Vsiljivka, 58. del nadaljevanke. 19.15 24 ur 20.00 Ko jutro umre, akcijski. 21.45 Privid zločina, 10. del nanizanke. 22.40 JAG, 8. del nanizanke. 23.30 M.A.S.H., 81. del nanizanke. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.10 Ekstra magazin, pon. 10.30 Miza za pet, 2. del ameriške nanizanke. 11.45 Pop'n'Roll, pon. 12.45 Felicity, 5. del nanizanke. 13.35 Ricki Lake, pon. pog. oddaje. 14.50 Obala ljubezni, 204. del. 15.45 Mladi in nemirni, 70. del. 16.35 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 17.30 Shasta, 9. del. 18.00 Meteor, vreme. 18.05 Jesse, 11. del. 18.30 Korak za korakom, 13. del. 19.00 Ekstra magazin. 19.17 Meteor, vreme. 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.10 Policijska akademija 5, komedija. 21.45 Zaš~-itnik, komedija, 2000. 23.25 Ekstra magazin, pon. 23.45 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.30 Rdeče petke, 18. del serije.
TROJKA
7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 11.00 Bomba dest ~ez deset, film. 13.00 Kuharski dvoboj, pon. 13.45 Pokemoni, serija. 14.15 Videalisti. 15.15 Risanke. 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, serija. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Raketa pod kozolcem. 21.30 Pobeg na bolje, drama. 23.30 Kuharski dvoboj, pon. 0.15 Videostrani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Kontakt. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Težave z opicami, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Dokumentarna serija. 16.15 Televizija o televiziji. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Velikani hrvaške znanosti. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 21.00 Škandal, film. 23.00 Odmevi. 23.20 Šport danes. 23.30 Spawn, am. film. 1.05 Nevarna, kanadski film. 2.40 Begunec, serija. 3.25 Stil novega plemena, dokumentarna serija. 4.20 Težave z opicami, am. film.
HTV 2
8.55 Poslovni klub. 9.25 Sodnica Amy, serija. 10.10 Hit-depo. 12.10 Znanstveno srečanje. 13.10 Magazin. 14.00 Željka Ogresta z gosti. 15.00 Otroški program. 16.00 Novice. 16.05 Mowgli, serija. 16.40 Hugo. 17.10 T si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Zakonske vode, humor. serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Begunec, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Mesečina. 22.05 Svet zabave. 22.40 Cafe Cinema.
HTV 3
19.30 Glasbeni program. 20.10 Stil novega plemena, dokumentarna serija. 21.00 Show Michaela Richardsa. 21.25 Veronikine skrivnosti III., humor serija. 21.50 Na zdravje!, humor serija. 22.15 Naenkrat Susan, humor serija. 22.35 Jazz. 00.35 Kraljestvo divjine. 1.00 Košarka NBA action. 1.30 Košarka NBA liga.
AVSTRIJA 1
6.15 Gumbek Jim, risana serija, otroški program. 8.00 Korak za korakom, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.45 Dharma in Greg, serija. 9.10 Veleslalom (ž), prvi tek, prenos iz Maribora. 10.15 Čarovnice, serija. 11.00 Melrose Place, serija. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Veleslalom (ž), drugi tek, prenos iz Maribora. 13.15 Smučarski skoki, prenos iz Innsbrucka. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serije. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Prijatelji, serija. 19.00 Will in Grace, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Klient, triler, 1994. 22.15 Smrtonosno orožje, akcijski, 1986. 0.00 Nogomet, avstrijski dvoranski pokal, posn. 0.45 NFL Blast. 1.15 Klient, triler, 1995. 3.10 Past na Snake Riverju, vestern, 1958.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Pri Belem konjičku, komedija, 1960. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Pogled v deželo. 12.35 Vrhunski ples-balet dunajske Državne opere, dokumentarec. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Družina v dar, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Derrick, krimi serija. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Ljubezen, laži, strast (2), drama. 21.50 Pogledi s strani. 22.10 Čas v sliki.^ 22.35 Modern times, magazin. 23.10 V imenu zakona, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Domače kraljestvo, serija. 0.50 Zlata dekleta, serija. 1.15 Magazin. 1.50 Pogledi s strani. 1.55 V imenu zakona, serija. 2.40 Dobrodošli v Avstriji. 4.30 TV kuhinja.
Sobota, 5. januar
TV SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor. 7.55 Kultura. 8.00 Odmevi. 8.30 Zgodbe iz praznične školjke. 9.10 Radovedni Taček. 9.25 Na liniji. 10.00 Kino Kekec: Nariši mi igračo, francoski film. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Vlado Kreslin v videospotih. 13.45 Mostovi, pon. 14.45 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor. 15.15 Leteča vraga, ameriški film, pon. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.45 Grdi Raček Tine, risana nanizanka. 17.10 Mali leteči medvedki, risanka. 17.50 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.15 Ozare. 18.20 Z vseh koncev sveta, dokum. serija. 18.50 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.05 Merlin. 21.35 Slikar na smučeh. 22.10 Poročila, šport, vreme. 22.40 Oz, ameriška nadaljevanka. 23.30 Videnje odrešenja, dokumentarna serija. 0.20 Z vseh koncev sveta, pon.
TV SLOVENIJA 2
9.00 Tedenski izbor. 9.00 Videospotnice. 9.35 Raymonda imajo vsi radi, ameriška nanizanka, 16. epizoda. 9.55 Štafeta mladosti. 13.00 Šport. 18.00 David Copperfield, 1.+ 2. del. 19.30 Videospotnice. 20.05 Gospod Bean, angleška nanizanka. 20.30 Melodije Bratov Avsenik s simfoniki RTV Slovenije. 21.25 Praksa, ameriška nanizanka, 65. epizoda. 22.10 Sobotna noč. 0.10 Vide-ospotnice, pon.
POP TV
8.20 Slonček Benjamin, serija. 8.45 Princesa Sissi, serija. 9.10 Dragon Ball, serija. 9.35 Hroščeborgi, 27. del mladinska nanizanka. 10.00 Jezdeci senc, serija. 10.30 Možje v črnem, serija. 11.00 Pasji policist, 10. del kanadska nanizanke. 11.30 Otroci na lažejo, humoristična oddaja. 12.00 Šolska košarkarska liga. 13.00 Robinson Crusoe, pustolovski. 14.40 DelfiniPlemena morja, dokumentarna oddaja. 15.30 Naša sodnica, 2. del ameriške nanizanke. 16.30 Dragi John, 1. del ameriške nanizanke. 17.00 Blažen med ženami, 6. del nanizanke. 17.30 Kriv nedolžen, drama. 19.15 24 ur. 20.00 Sobotni filmski hit: Mali predsednik, komedija. 21.50 Ženska liga, športna komedija. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.00 Obala ljubezni, pon. 10.50 Obala ljubezni, pon. 14.10 Čas življenja in čas smrti, drama. 16.30 Matlock, 18. del nanizanke. 17.20 Goodyear ligaKrka: Bosna, košarka. 19.30 Domače kraljestvo, 15. del nanizanke. 20.00 Policijska akademija 6, komedija. 21.30 Ledeno hladni, 14. del. 22.20 Pokrij me, policijski. 0.00 Vroče motoristke, erotična oddaja.
TROJKA
9.00 Risanke. 10.00 Štiri tačke, oddaja za ljubitelje živali. 10.30 V sedlu. 11.00 Popotovanja z Janinom, pon. 12.15 Kuharski dvoboj, pon. 13.00 Pobeg na bolje, ameriški film, pon. 15.00 Motor Show Report. 15.30 Risanke. 16.30 Automobille, oddaja o avtomobilizmu, pon. 16.45 Avtodrom, pon. 17.00 Reporter X. 17.30 SQ Jam, glasbena oddaja. 18.30 Spidi in Gogi show, otroška oddaja. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 To je Bush, 3. del. 20.30 Italijanska nogometna liga: Lecce: Milan, prenos 22.30 Koncert. 0.00 Videostrani.
HTV 1
7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Drž'te lopova. 10.55 Risanka. 11.10 Životna škola, serija. 12.00 Novice. 12.30 Dokumentarno-glasbena oddaja. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 14.00 Glas domovine. 14.35 Champions of Magic. 15.25 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 16.00 Novice. 16.10 Zlata dekleta, humor serija. 16.35 National Geographic. 17.35 Turbo Limach Show. 19.05 Biblija. 19.30 Dnevnik. 20.15 Drop Zone, am. film. 22.05 Družina Soprano 3., serija. 23.00 Novice. 23.10 TV dvoboj. 23.35 Fifteen Streets, mini-serija. 1.35 Moške svinje, humor. serija. 2.05 Naenkrat Susan, humor. serija. 2.30 Obstanek. 3.20 Od prijema do sojenja, serija. 3.40 Champions of Magic. 4.25 Film. 6.20 Dokumentarni film. 7.05 National Geographic.
HTV 2
10.30 Priča obtožbe, am. film. 12.25 Operna matineja. 14.55 Hišni ljubimci. 15.40 Životna škola, serija. 16.30 Beverly Hills 9., serija. 17.20 Briljanteen. 18.15 Dekleta v trendu, serija. 19.05 Naenkrat Susan, humor serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Obstanek. 21.00 Novice. 22.00 Glamour Cafe. 23.05 Moške svinje, humor. serija. 23.35 James Brown - Live.
HTV 3
17.35 Košarka NBA liga: New Jersey - Orlando, posn. 19.30 Zabav-noglasbena oddaja. 20.10 Vesoljski otok, serija. 20.55 Romance 20. stoletja, dokumentarna serija. 21.20 Šport danes. 22.05 Ko pride svetloba, nizozemski film.
AVSTRIJA 1
6.20 Čebelica Maja, serija., otroški program. 7.55 Helmi, otroški program. 9.15 Veleslalom (ž), prvi tek, prenos iz Maribora. 10.10 Veleslalom (m), prvi tek, prenos iz Adelbodena. 12.10 Veleslalom (ž), drugi tek, prenos. 12.55 Veleslalom (m), drugi tek, prenos. 14.50 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 15.40 Roswell, serija. 16.25 Raztresena Ally, serija. 17.10 Srčece, show. 18.00 Šport. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Mravljinec Z, risani film. 21.25 Verižna reakcija, akcijski film. 23.15 McQuadeosamljeni volk, akcijski film. 0.55 Verižna reakcija, akcijski film, 1996. 2.35 Srčece, show. 3.20 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 6.15 Hoffmanove pripovedke, drama. 8.00 Vremenska panorama. 9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Policijska postaja 1, serija. 9.55 Ljubezen, laži, strast (1), drama, 2001. 11.25 Ljubezen, laži, strast, drama, 2001. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Modro cveti enci-jan, komedija. 14.35 Vojak Lieschen Muller, komedija. 16.05 Podobe Avstrije, magazin. 16.25 Dežela in ljudje, magazin. 16.55 Religije sveta: silvester na obli Santosa. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo, magazin. 17.35 Živalski magazin. 17.40 Domovina, dokumentarec. 18.25 Bingo, TV igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Ljubezen, laži, strast (3), drama. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Klinika pod palmami: Pakt s hudičem, drama. 23.30 Čas v sliki. 23.35 Zeleni ogenj, pustolovski film. 1.10 Pogledi s strani. 1.15 Dežela in ljudje, magazin. 1.45 Nede-olžnost, drama. 3.50 Sence na oknu, kriminalka, 1942.
Nedelja, 6. januar
TV SLOVENIJA 1
8.00 Živ žav. 9.55 Nedeljska maša, prenos. 11.00 Afrika - Pogled s tal, serija. 11.25 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper-Capodistria. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.10 Videostrani. 13.20 Sarah, preprosta in pokončna: Konec zime, ameriški film. 15.00 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi. 15.30 Lingo, TV igrica. 16.00 Čari začimb: Ajdovi krapci. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.45 Vsakdanjik in praznik. 17.45 Alpe-Donava-Jadran: Valvasor 18.15 Razgledi slovenskih vrhov: Zgodbe obmejnih trdnjav. 18.45 Risanka. 18.50 Žrebanje lota. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.30 TV Dnevnik. 20.05 Mario, nedeljski večer v živo. 21.50 Kaj so rekli večerni gostje v letu 2001. 22.45 Poročila, šport, vreme. 23.05 Zgodbe o knjigi. 23.15 Amarcord, italijanski film. 1.15 Razgledi slovenskih vrhov: Zgodbe obmejnih trdnjav, pon.
TV SLOVENIJA 2
9.15 Tedenski izbor, 9.15 Videospotnice. 9.50 Med ženskami, angleška nadaljevanka. 10.40 Komisar Rex, avstrijska nanizanka. 11.30 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski. 12.00 Zborovska in folklorna glasba. 13.00 Šport. 18.00 David Copperfield, 3.+ 4. del. 19.35 Videospotnice. 20.05 G. Bean, angleška nanizanka, 12. + 13. epizoda. 20.55 Stolpnice, mostovi, predori, ameriška dokumentarna serija. 21.50 Homo turisticus. 22.20 Končnica. 23.20 Resna glasba. 0.50 Videospotnice, pon.
POP TV
8.20 Slonček Benjamin, risana serija. 8.45 Princesa Sissi, risana serija. 9.10 Dragon Ball, risana serija. 9.35 Hroščeborgi, 28. del. 10.00 Jezdeci senc, serija. 10.30 Možje v črnem, risana serija. 11.00 Pasji policist, 11. del. 11.30 Otroci ne lažejo, humor oddaja. 12.00 Šolska košarkarska liga, pon. 13.00 Divja Amerika, pustolovski. 14.50 Barva škrlatna, drama. 17.30 Mike Hammer: Ve~ kot umor, detektivka. 19.15 24 ur 20.00 Nedeljski film: O psih in ma~kah, romanti~na komedija. 21.50 Športna scena. 22.35 Študent medicine, drama. 1.30 24 ur, pon.
KANAL A
9.50 TV prodaja. 10.20 Mladi in nemirni, ponovitve. 14.30 Puma Charlie, pustolovski. 16.15 Skriti Hollywood, dokumentarna serija. 17.15 Jack in Jill, 7. del nanizanke. 18.10 Beverly Hills, 19. del nadaljevanke. 19.05 Melrose Place, 19. del nadaljevanke. 20.00 Policijska akademija 7, komedija. 21.30 Dosjeji X, 14. del nanizanke. 22.20 Goodyear liga, pon. košarke.
TROJKA
8.30 Wai Lana joga. 9.00 Risanke. 10.00 Spidi in Gogi show, pon. 11.00 Vera in čas, pon. 11.30 V sedlu. 12.00 Raketa pod kozolcem, pon. 13.30 Policist s petelinjega vrha, 9. del nanizanke, pon. 14.30 Sijaj, pon. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.30 Štiri ta~ke, oddaja za ljubitelje živali. 17.00 Mali nogomet - finale zimske nogometne lige, prenos. 19.00 Ježek show, glasbeno-razvedrilna oddaja oddaja. 20.00 Reporter X. 20.30 Italijanska nogometna liga: Inter: Lazio, prenos. 22.30 Italijanska nogometna liga, posnetek. 0.30 Videostrani.
HTV 1
8.10 Novice. 8.15 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 15.45 Krleži-jada. 16.45 Mother's Instinct, ameriški film. 18.25 Naš skupni prijatelj, serija. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.10 Zgodba iz Hrvaške, hrvaški film. 21.50 Ciklus "James Bond". 23.50 Ciklus "ženske borbe".
I.20	V nedeljo ob 2. 2.20 Naš skupni prijatelj, serija. 3.10 Nevidni človek 2., serija. 3.55 Od prijema do sojenja, serija. 4.15 Prvaki narave, serija. 4.40 Ride The Pink Horse, ameriški film. 6.20 Glasbeni program.
HTV 2
9.00 Biblija. 99.15 Dokumentarna oddaja. 9.45 AGAPE. 11.00 Sveta maša. 12.05 Ride The Pink Horse, am. film. 13.45 Fifteen Streets, mini-serija. 15.45 Dokumentarni film. 16.20 Ksena - bojavniška princesa 2., serija. 17.05 Split: Morje. 17.35 Prvaki narave, pz. serija. 18.05 Opera Box. 18.35 Oddaja o kulturi. 19.05 Risanka. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Nevidni človek 2., serija. 21.00 Novice. 21.05 The Arabian Tower, dokumentarni film. 22.05 Triler: Silvestrovo v Berlinu.
HTV 3
II.20	Od prijema do sojenja, serija. 13.40 Ti si moja usoda, serija. 16.30 Košarka: NBA magazin. 20.25 Italijanska nogometna liga, prenos. 22.20 Šport danes. 22.35 TOP DJ MAG.
AVSTRIJA 1
6.00 Confetti tivi, otroški program. 7.25 Slonček Benjamin in Ledena princesa, risani film. 8.10 Pot treh modrecev, risani film. 8.25 Eddi-ejeva prva zima, risani film. 8.50 Ena, dva ali tri, kviz. 9.15 Slalom (ž), prvi tek, prenos iz Maribora. 10.10 Slalom (m), prvi tek, prenos iz Adelbodena. 11.20 Šport. 11.50 Slalom (ž), drugi tek, prenos. 12.55 Slalom (m), drugi tek, prenos. 13.45 Smučarski skoki, prenos iz Bisc-hofshofen. 16.00 Nonstop nonsens, skeči. 16.25 Mravljinec Z, risani film, 1998. 17.40 Nogomet, avstrijski dvoranski pokal, prenos. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.54 Šport. 20.15 Red Corner-Rdeči kot, triler 22.15 Columbo: Vse je igra, kriminalka. 23.50 Kraj zločina: Odpad in uboj, kriminalka. 1.20 McQuade-osamljeni volk, akcijski film, 1982. 3.00 Red Corner-Rdeči kot, triler, 1997.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Zakladi sveta: Kitajski zid, dokumentarec. 9.20 V teku letnih časov, glasbena oddaja. 9.45 Novoletni koncert Dunajskih filharmonikov, posnetek koncerta. 11.00 Veronika, pomlad je tu, glasbena oddaja. 12.00 Glasbena oddaja iz Flachaua. 13.00 Poročila. 13.10 Tuja domovina, magazin. 13.40 Ljubezen na Tirolskem, domovinski film. 15.20 Ljubezen, jazz in prevzetnost, komedija. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše življenje, magazin. 18.00 Poštna loterija, show. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Praznični program. 20.15 Uspešnica, krimi komedija, 2000. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Viktor Frankl-na začetku je čut, dokumentarec. 22.40 Umor v Orient ekspresu, kriminalka, 1974. 0.45 Topkapi, komedija, 1963. 2.40 Pogledi s strani. 2.45 Teresa, drama, 1951. 4.25 Povabilo na ples, drama, 1954.
video-foto-avdio-katv studio
Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART
Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta.
tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net
■	Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.
■	Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.
■	Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.
■	Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.
PTUJ / V KNJIŽNICI IVANA POTRČA ODPRLI RAZSTAVO
Boiiino-novoletne vosUlnice 20. stoletja
Z razstavo, ki so jo 20. decembra odprli v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, so zaokrožili koledarsko leto. Ob pogovoru, ki ga je z avtorico Evo Gerkman vodila Tjaša Mrgole Jukič, je druženje popestrila Ula Šegula, ki je zapela nekaj božič-no-novoletnih pesmi.
Danes si težko predstavljamo božične in novoletne praznike brez voščilnic. Resnica je, da so najmlajša stvar, ki je povezana z božičem. Čeprav imajo prve voščilnice spoštljivo dolgo tradicijo, saj jih poznamo iz 15. stoletja, ko so jih redovnice risale in pisale svojim dobrotnikom, se je prava zgodba začela šele z razvojem tiska. Navada, pošiljati voščilnice, je stara okoli sto šestdeset let. Tega, da bi natisnil in prijateljem poslal voščilo, se je prvi domislil ravnatelj Vikto-rinskega in Albertovega muzeja v Londonu sir Henry Cole. Voščilnica je prikazovala veselo druščino, ki nazdravlja s kozar-
Prava domovina novoletnih in drugih voščilnic je Avstro-Ogrska. Ker smo Slovenci živeli v tej državi, se zlahka bahamo, da smo med prvimi narodi, ki so imeli lastne božično-novoletne voščilnice. Na prelomu 20. stoletja se pojavijo razglednice — voščilnice in prav tukaj se prične razstava, prinešena iz Arhiva Republike Slovenije, in prikazuje razvoj in pestrost voščilnic skozi 20. stoletje.
Najstarejša voščilnica, ki jo hrani ARS, je iz leta 1902. Elegantno vitka dama se dotika kazalca na uri. Sicer so najstarejše voščilnice polne simbolike, pestrosti barv, priljubljen je zlat in srebrn posip, s katerim so okrašene dame in gospodje. Pogost motiv so mladi pari s kozarci šampanjca, otroci z dreveščki, seveda pa je pestra tudi paleta voščilnice z nabožno vsebino.
sta voščilnici iz leta 1915, torej v času prve svetovne vojne, katerih izkupiček je bil namenjen vojakom.
Po letu 1918 so voščilnice
Najstarejšo voščilnica - razglednico, ki jo hroni Arhiv Republike Slovenije, je bila odposlana 26. 12. 1902. AS: 1085/ 241 — 1902.
Voščilnice pa lahko opazujemo tudi s posebnim pogledom na družbene odnose. Zanimivi
Velika je srečo, če srečote dimnikorjo, če pa nosi lestev, je srečo še večjo. Vrožo izviro iz povezonosti dimnikorjo z ognjiščem oziromo ognjem, središčem domo. Ogenj ni smel nikoli ugos-niti. Dimnikor, ki dobro očisti dimnik, preprečuje požor, zoto je tudi vir družinske sreče. Svojo simboliko imo tudi dimnik: skozenj se do priti v nebeso. AS: 1085/ 242
Štiriperesno deteljico je rostlino, ki od nekdoj odgonjo čorov-nice in demone in pred njimi voruje ljudi in živoli. Tistemu, ki jo imo zotoknjeno zo klobuk oli po med plotnicomi v knjigi, prinošo srečo in uspeh. Voščilnico, poslono leto 1900. AS: 1085/241
skromnejše, velikokrat v črno-beli tehniki, nemške napise zamenjajo slovenski. Manj je tudi simbolike, pogosti pa so motivi narave. Med drugo svetovno vojno vo{~ilnice popolnoma izginejo in tudi takoj po vojni jih ni opaziti.
V	petdesetih letih se vo{~-ilnice ponovno pojavijo. Opazimo motiviko, značilno ob prehodu v novo leto. Voščilnice po drugi svetovni vojni je avtorica razdelila po tematskih sklopih.
Lastno vitrino si na razstavi gotovo zaslužijo še danes priljubljene voščilnice, ki jih je izdelal M. Gaspari, znane po motivih, ki prikazujejo ljudske običaje. Tako srečamo koledni-ke, tepežkanje, godce, jaslice ... Na voščilnicah pa se smeji tudi nov lik dedek Mraz, ki ga je mojster Gaspari poslovenil, saj mu je nadel kučmo iz polhovi-ne, bel kožuh pa okrasil z ljudsko ornamentiko.
V	drugi polovici 20. stoletja imajo prepoznavno vlogo Uni-cefove razglednice, katerih izkupiček je namenjen pomoči potrebnim otrokom z vsega sveta. Slovenci smo lahko ponosni, saj smo pri izračunu na prebivalca v samem vrhu nakupa teh voščilnic. V zadnjem času se Unicefovim voščilnicam pridružujejo tudi druge institucije, ki zbirajo sredstva za boljše življenje prizadetih.
Vsebinsko sodijo v poseben sklop voščilnice - reprodukcije znanih slikarjev, največkrat z zimskimi motivi. Slovenci posebej radi posegamo po reprodukcijah naših impresionistov,
prostor pa najdejo tudi drugi slikarji.
Na razstavi so izpostavljene voščilnice z nabožno vsebino, ki jih sicer poznamo od vedno, toda v času po drugi svetovni vojni jih ne zasledimo med poslovnimi voščilnicami. Take so se posebej razbohotile po letu 1990, v samostojni Sloveniji.
Lastno vitrino pa imajo tudi vedno bolj priljubljene unikat-
ne, ročno izdelane voščilnice, ki jih cenimo zavoljo inovativnosti in kreativnosti. Še posebej so dragocene zato, ker prejemniku sporočajo, da smo mu z izdelovanjem voščilnice namenili posebno pozornost. Mnoga podjetja ali javni zavodi se odločajo za prestižne lastne voščilnice. Velika gospodarska podjetja reklamirajo svoje izdelke, javni zavodi svoje institucije. Na razstavi so posebej izpostavljene
slednje. Končno pa se razstava predstavi še z voščilnicami, ki so jih prejeli na filmskem oddelku Arhiva Slovenije in so prispele iz celega sveta.
Čeprav gre za prerez voščilnic skozi stoletje, moramo priznati, da nas najbolj očarajo najstare-ješe, ne le zaradi starostne patine, temveč zaradi vedno znova prisotne simbolike.
Tjaša Mrgole Jukič
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Kje smo
Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Jacques Rogge je ob decembrskem obisku v Sloveniji dejal, da je bil prvi~ pri nas 1993. leta s tedanjim voditeljem olimpijskega gibanja Samaranchem. "Takrat ste utrjevali svoj olimpijski komite, danes pa ste po dosežkih presegli vsa pri~akovanja. Dve zlati odli~ji v Sydneyju, nogometaši na svetovnem prvenstvu, plavalci se vra~ajo s kopico kolajn s svetovnega prvenstva ..." Pravzaprav si ob koncu leta in v dneh, ko se spominjamo prelomnega plebiscitarnega odlo~-anja o državni samostojnosti, ne bi mogli želeti boljše in spod-budnejše ocene, kot je Roggeje-va. Brez odve~nih fraz, povsem stvarno je pokazal na slovenske uspehe, na nedvomne dosežke, ki sodijo v sklop zgodb o (ne)u-spešnosti mlade države.
Ugledni športni funkcionar in analitik Rogge žal ni imel podobnih, enako preciznih in konkretnih posnemovalcev na drugih podro~jih slovenskega življenja. Seveda bi bilo zanimivo in pou~no, ~e bi tudi glede drugih dejavnosti dobili natan~nejši vpogled, kaj smo dosegli in kaj so bile naše izgubljene priložnosti. Pravzaprav ne bi bilo ni~ slabega, ~e bi si država ravno ob tej priložnosti vsako leto privo-š~ila reprezentan~no in strokovno utemeljeno merjenje svojega utripa, nepristransko ugotavljanje dosežkov in spodrsljajev. Ali ne bi bilo dokazilo svojevrstne samozavesti in trde od-lo~enosti, da si predvsem sami kriti~no nastavljamo ogledalo, ~e bi pred vsakoletnimi decembrskimi prazniki opravili ad hoc raziskavo javnega mnenja, ki bi se ukvarjala predvsem z vprašanji, ki bi se nanašala na (ne)uspešnost države in njene politike?
LEPOREČNA "RAZMIŠLJANJA"
Sicer pa nas zdaj politiki na razli~nih proslavah in v razli~-nih izjavah zalagajo predvsem s številnimi "razmišljanji", ki niso dale~ od osladnih spisov in lepo-re~ja brez prave vsebine. Razli~-ni slavnostni govorci in pisci (od predsednika države, premiera, predsednika parlamenta do ministrov in podpredsednikov ter podpredsednic parlamenta) bi se pa~ morali zavedati, da se od njih pri~akuje in zahteva vse kaj drugega kot "lepore~je" in "lepopisje". Pisati in govoriti zna namre~ še marsikdo lepše od njih.
Tako ni dovolj, ~e predsednik vlade na svojih spletnih straneh samo posplošeno opozarja na "pojav" in "nevarnost" korupcije,
ko javnost upravi~eno pri~akuje od vlade nekaj jasnejših opredelitev in mnenj do o~itno koruptiv-nih pojavov, ki so v teko~em letu vznemirjali Slovenijo (odkritje korupcije pri visokem vladnem funkcionarju, neuspela policijska akcija proti napadalcem na koroškega novinarja Petka itd.) Od premierja, ki govori o škodljivosti vpletanja politike v gospodarstvo, bi upravi~eno pri~akovali, da bo dolo~neje opozoril na vsaj nekaj pojavnih oblik tega nevarnega pojava, še zlasti ~e upoštevamo, da tudi njegovo, ne samo lanskoletno "konkuren~no" Bajukovo vlado, spremljajo razli~ni o~itki o domnevni nena~elnosti glede tega
Vsekakor ni razlogov, da bi "prazni~no" politi~no komuniciranje z javnostjo spreminjali v nekakšno abstraktno kramljanje, ki nima prave zveze z vsakokratno življenjsko realnostjo. To velja tudi za najrazli~nejša boži~na sporo~ila, ki jih na nas naslavljajo iz doma~e Cerkve. Prazni~ne poslanice slovenskih škofov so - za razliko od zelo konkretnih in angažiranih papeževih izjav - splošne in niti malo ne poskušajo razjasniti vprašanj ali dilem, ki se še kako zaznavno pojavljajo v zvezi s Cerkvijo in njenim mestom v družbi skozi vse leto, pa tudi med prazniki.
KAKŠNA JE SLOVENIJA
Še dobro, da takšna politi~na in cerkvena "splošnost" ni zajela anketirancev, ki jih je Nedelo spraševalo, kaj mislijo o Sloveniji oziroma o zaupanju v Slovenijo. Polovica jih je odgovorila, da je Slovenija razmeroma stabilna država, ~etrtina vprašanih pa meni, da je Slovenija zelo stabilna. Na vprašanje, ali ima Slovenija jasno dolo~eno strategijo razvoja, pa je 45 odstotkov anketiranih odgovorilo, da je nima, 39 odstotkov pa jih misli, da Slovenija ve, kaj ho~e. Sicer pa ve~ina vprašanih meni, da bo novo leto med politiki najbolj zaznamoval Janez Drnovšek (43 odstotkov), odhajajo~-emu Milanu Ku~anu pa najve~ji vpliv pripisujeta le 13,2 odstotka
Mariborski Ve~er je poskušal ugotoviti, kje je Slovenija ta ~as, s pogovori z nekaj znanimi javnimi osebnostmi. Dr. Lev Kreft, nedavni visoki funkcionar ZLSD, meni, da je Slovenija enajst let po razglasitvi samostojne in neodvisne države preživela tako, "kot smo se odlo~ili". Kreft opozarja, da "verjetno res nismo poleteli v nebesa, a v nasprotju z mnogimi drugimi, ki so imeli vsakršne iluzije, si mi nebes tudi
nismo slikali. Res je, da smo pri~akovali, da bo vse potekalo hitreje in bolj gladko. V Evropski uniji smo se videli tako reko~ ~ez leto ali dve in takih vojn v soseš~ini, kot so potem potekale in dodobra vplivale tudi na naš položaj, si ni mogel predstavljati nih~e ..." Kljub temu pa je dr. Kreft prepri~an, da se je posre~il "prehod iz utopije v realnost. Zato imamo mnogo razlogov za zmerno samozavest
Teolog dr. Drago Ocvirk misli, da je v civiliziranem prehodu iz enega režima v drugega, kot je bil tisti pred dobrim desetletjem, starim elitam uspelo ohraniti oblast, "~eprav so z nje sestopale". Po Ocvirkovem mnenju to ne bi bilo ni~ narobe, ~e bi vzele demokracijo zares in jo pospeševale. "Pri nas se ta pri~akova-nja niso uresni~ila, tako da je danes manj demokracije kakor pred desetimi leti. Zato so odgovorne tudi stranke pomladi, ker niso bile veš~e oblasti in sposobne trdnih dogovorov. Vse to in rasto~e medijsko enoumje so pahnili državljane v malodušje, tako da so se spet hitro umaknili nazaj v zasebnost ..."
Varuh ~lovekovih pravic Matjaž Hanžek opozarja, da je pred desetletjem prevladovalo prepri~-anje, da bodo z zadovoljitvijo politi~nih pravic urejene tudi vse druge. "Žal so politi~ne pravice le nujni, ne pa tudi zadostni pogoj za družbo brez kršitev pravic. Pri prehodu v samostojno državo se je kršenja pravic premaknilo iz politi~ne sfere na po-dro~je ekonomije in sociale ... "
KAJ JE MINIMUM
Vprašanja, ki so povezana z ekonomijo in socialo ter tako imenovano socialno državo, bodo zagotovo zaznavno zaznamovala novo desetletje samostojne slovenske države. Še zlasti, ker je njihov vpliv ve~-plasten, spodbujevalen ali zaviralen za splošni razvoj in stabilnost. Že to, da politika v najširšem pomenu besede pre-puš~a to podro~je predvsem sindikatom in varuhu ~lovekovih pravic, dokazuje, da se premnogi odlo~ilni dejavniki ne zavedajo, da to ni in ne more biti zgolj "sektorski" problem. Slovenija, kljub temu da se ponaša s podatkom, da ima kar 800 tiso~ njenih prebivalcev v lasti avto, ne more biti mirna in zadovoljna, vse dokler ne bo našla racionalnih in pravih odgovorov na vprašanje, kaj je in kaj mora biti socialni minimum za tiste, ki so
na robu revš~ine ali pa kar v njej.
Jak Koprive
PREDSTAVLJAMO VAM: RENAULT KANGOO 4X4
Osvajalec brezpotij
OL
Poldrugo leto po predstavitvi modela scenic RX4, prvega in še vedno edinega kompaktnega enoprostorca s pogonom na vsa {tiri kolesa, je Renault z modelom kangoo 4X4 kupcem spet ponudil povsem nov tip avtomobila. Simpati~ni kombi odslej zmore premagovati tudi zelo zahtevne poti in zmerna brezpotja.
V	ponudbi "rekreacijskih te-rencev" je novi kangoo 4x4 na štirikolesni pogon najprostornejši in najbolj vsestranski med cenejšimi športnimi terenci in ima najboljše terenske lastnosti med kompaktnimi večnamenskimi kombiji. Kangoo 4x4 je sproščen in vsestranski avto. S svojo sposobnostjo prilagajanja bo pritegnil ne le mestne voznike, ki v prostem času zavijejo z asfaltiranih cest, ampak tudi tiste, ki živijo na podeželju ali delajo v ruralnem ali hribovitem okolju.
Druga~na zunanja podoba
Kangoo 4X4 ohranja večino oblikovnih značilnosti izvirne različice. Navzven je med njima le malo razlik, ki pa so podrejene učinkovitosti pri vožnji na vseh mogočih voziščih in ustrezni zaščiti vozila na terenu. Prednji in zadnji odbijač sta zajetnejša in izdelana iz prožnega materiala, vozilo z opremo privilege pa ima še dodatno kovinsko zaščito pod prednjim odbijačem ter zaščitne plastične obrobe pragov in blatnikov. Te dopolnjujejo videz znatno višjega avtomobila, skupaj z odbijačema pa so iz tonirane plastike, ki je usklajena z barvo karoserije. Visoko nameščene luči izven območij najpogostejših udarcev zmanjšujejo možnost poškodbe vozila in povečujejo njegovo varnost.
Novi kangoo s štirikolesnim pogonom ima že serijsko vgrajena 15-palčna jeklena platišča aria. V dodatni opremi pa Renault ponuja tudi dodatno ojačitev prednjega odbijača, imenovano "bull bar", strešne nosilce in dodatne obrobe spodnjega dela karoserije. Kangoo 4x4 je na voljo v vseh že doslej znanih barvah, barvni paleti pa sta dodani še dve novi kovinski barvi, Skotsko modra in steppe.
Funkcionalna notranjost
V	notranjosti je bil kangoo 4X4 deležen rahle prenove, a vsekakor ohranja izvirni duh funkcionalnosti osnovnega modela.
Najbolj vidni deli, volan, nadstrešek nad merilniki in osrednjim prikazovalnikom, so v kontrastni črni barvi in tako še
poudarjajo ostale dele, kar omogoča večjo opaznost in preglednost inštrumentov. Kangoo 4x4 z opremo privilege se ponaša z merilniki s športno belo podlago in posebnim blagom za prevleke in oblazinjenje, imenovano natte. Z njim so delno prevlečene tudi notranje obloge vrat. K opremi privilege spadata tudi izboljšana prednja sedeža z boljšo stransko oporo in žepom za zemljevide, ki se nahaja na hrbtni strani naslonjal, žametne preproge, omarice pod stranskima robovoma stropa in stojalo
žnika pod polico znaša 550 litrov, ob povsem zloženi zadnji klopi pa 2.500 litrov. Trdna zadnja polica z veliko nosilnostjo (približno 40 kg) se preklopi v dveh delih in z izboklino na desni strani pokriva tudi rezervno kolo.
Tehni~ne zna~ilnosti
Kangoo 4x4 ima namesto sceni-cove viskozne sklopke vgrajeno Nissanovo prilagodljivo hidravlično sklopko. Ta samodejno spreminja razporeditev navora med oba para koles glede na vozne okoliščine in v skladu s tremi zakoni delovanja, katerih izbira je odvisna od hitrosti avtomobila. Ti trije načini omogočajo optimalno razmerje med prenosom navora, porabo goriva in zmogljivostmi vozila. Ob zdr-
Novi kangoo 4X4 se najbolje počuti na brezpotjih
za veliko steklenico v oblogi levega zadnjega blatnika. Novost so posebni kovčki za shranjevanje prtljage, ki spominjajo na tiste, ki jih najdemo v letalih. Name{čeni so na strehi in imajo skupno prostornino 60 litrov. Zaradi svoje lokacije in prostornosti so praktična re{itev za shranjevanje prtljage.
Rezervno kolo se je iz dna prtljažnika umaknilo prilagodljivi hidravlični sklopki in zadnjemu diferencialu ter je tako postavljeno pokončno ob desni bok. Kljub temu prostornina prtlja-
Prednji in zadnji odbijači iz prožnega materiala ter visoko nameščene luči izven območij najpogostejših udarcev zmanjšujejo poškodbe vozila in povečujejo njegovo varnost.
su prednjih koles začne sklopka samodejno prenašati pogonsko moč tudi na zadnji kolesni par brez intervencije voznika, poleg tega pa elektronsko nadzorovan sistem proti zdrsu prednjih koles (ASR) preprečuje tudi vsako izgubo trakcije.
Diferencial z dvojnim izhodom je prevzet iz scenica RX4, spremenjeno je le zobniško razmerje. Podvozje spredaj ohranja premo tipa McPherson, vendar z ojačanimi deli in povečanim gibom obes. Zadnja prema je popolnoma nova. Osnovna zasnova z dvema vzdolžnima ni-hajkama zagotavlja ravnovesje med udobjem in dobrim oprije-mom na vseh vrstah vozišč. Celotna zadnja prema je z diferencialom in hidravlično sklopko vred vpeta v pomožni okvir, ta pa ima zaradi boljšega dušenja hrupa in tresljajev pri stikih s karoserijo gumaste vložke.
Odmik praznega vozila od tal znaša 200 mm, polno obremenjenega pa 180 mm. Geometrične omejitve na terenu so naslednje: pristopni kot: 27° obremenjen, 29° prazen; sestopni kot: 30° obremenjen, 36° prazen; kot vrha hriba: 17° obremenjen, 21° prazen; vožnja navkreber: 21° bencin, 28° dizel; speljevanje v klanec: 14° bencin, 17° dizel;
Kangoo 4x4 ohranja duh preprostosti in prijaznosti, s kakršnim se odlikuje izvirna različica
največji bočni nagib: 24° bencin, 27° dizel; globina vode: 400 mm.
Za optimalen prenos moči in navora motorja so na posebnih 15-palčnih kolesih pnevmatike za mešano uporabo na asfaltnih cestah in zahtevnejšem terenu z merami 185/65R15.
Varnostna oprema
Za Renaultova vozila je značilno, da dosegajo zelo visoko raven varnosti. Kangoo 4X4 je tudi v tem pogledu čistokrvni predstavnik francoske znamke. Zavorni sistem s štirimi koluti premera 280 mm, spredaj sta prisilno hlajena, ima vgrajen protiblokirni sistem ABS, napravo za razporejanje zavorne moči EBV in sistem za pomoč pri zaviranju v sili brake assist.
Popolna varnostna oprema zajema tudi štiri varnostne zračne blazine, zategovalnika prednjih varnostnih pasov, tritočkovne varnostne pasove na zadnjih sedežih, sistem za pritrditev otroškega sedeža ISOFIX, po višini
nastavljive vzglavnike na vseh petih sedežih, sistem proti zdrsu gnanih koles (ASR), električno nastavljiva in ogrevana zunanja ogledala, dodatne luči za meglo in sistem za samodejno zaklepanje vrat med vožnjo (CAR).
Na voljo z bencinskim in dizelskim motorjem
Kangooja 4X4 poganja 1,6-lit-rski šestnajstventilski bencinski motor z največjo močjo 70 kW (95 KM). Največja hitrost znaša 153 km/h, do hitrosti 100 km/h pospeši v 13,1 sekunde. Avto z bencinskim motorjem v povprečju porabi 8,6 l goriva na 100 prevoženih kilometrov. Enak motor bo prihodnje leto na voljo tudi v običajnem kan-gooju s pogonom na prednji kolesi. V začetku naslednjega leta bo na voljo tudi posebna različica že uveljavljenega turbo-dizelskega motorja z neposrednim vbrizgom goriva po skupnem vodu z oznako 1,9 dCi.
Za kangoo 4X4 so mu moč omejili na 59 kW (80 KM), nje-
gov največji navor pa znaša 180 Nm pri 2000 vrt/min. Normna poraba plinskega olja po ECE standardu je 7,4 litra na 100 kilometrov.
Cene in oprema
Na voljo sta dve ravni opreme: osnovna z oznako expression in bolje založena z imenom privilege. Serijska oprema med drugim obsega sistem ABS + EBD, sistem proti zdrsu gnanih koles ASR, varnostno zračno blazino za voznika in sovoznika, zate-govalnike varnostnih pasov, tri-točkovne varnostne pasove na zadnjih sedežih, električni pomik stekel in ogledal ter sistem za pritrditev otroških sedežev ISOFIX. Oprema privilege zajema tudi klimatsko napravo s protiprašnim filtrom, atermično vetrobransko steklo, avtoradio z ločenim prikazovalnikom in dodatno zaščito odbijačev, blatnikov in pragov. Cena za kan-goo expression 4X41,616 V znaša 3.248.000 SIT, za privilege 4X4 1,6 16 V3.570.000 SIT.
Ponedeljek, 7. januar
TV SLOVENIJA 1
8.00 Utrip. 8.20 Zrcalo tedna. 8.40 O živalih in ljudeh. 9.10 Risanka. 9.15 Iz popotne torbe: Meduza na Groenlandiji. 9.35 Sejem, film za otroke. 10.05 Dnevnik velikih ma~k, serija. 10.30 National geographic. 11.25 Na vrtu. 11.50 Z vseh koncev sveta, serija. 12.15 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi. 13.00 Poro~ila, šport, vreme. 13.50 Ljudje in zemlja. 14.45 Polno~ni klub. 15.55 Dober dan, Koroška. 16.30 Poro~ila. 16.45 Telebajski, pon. 17.05 Bisergora, pon.. 17.20 Radovedni Ta~ek: Roka in noga. 17.40 Volja najde pot. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.40 Risanka. 19.00 Kronika. 19.30 Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Komisar Rex, nanizanka. 20.55 Radio Ga-Ga vedno pomaga, dokum. film. 22.00 Odmevi. 22.30 Kultura. 22.35 Šport. 22.40 Vreme. 22.50 Branja. 22.55 Brez reza. 23.55 Volja najde pot, pon.
TV SLOVENIJA 2
14.05 Videospotnice. 14.35 Trebunie-Tutki, koncert. 15.35 Rde~i gospodarji, serija. 16.30 Rad imam Lucy, 148. epizoda. 17.00 Bogataš in revež, nadaljevanka. 18.00 Oddaja TV Maribor. 18.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja. 19.30 Videospotnice. 20.05 Cik cak. 20.30 Gospodarski izzivi. 21.05 Studio City. 22.00 Hladna vojna, dokum. serija. 23.00 Brane Ron~el izza odra. 0.25 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 JAG, pon. 10.00 Vsiljivka, pon. 10.55 Črni biser, pon. 11.50 Prepovedana strast, pon. 13.10 Športna scena, pon. 14.05 Dragon Ball, risana serija. 14.30 Hroš~eborgi, 29. del. 15.30 Diagnoza: Umor, 6. del. 16.25 Prepovedana strast, 71. del. 17.20 Tri sestre, 1. del. 18.15 Vsiljivka, 59. del. 19.15 24 ur. 20.00 Sedma nebesa, 18. del. 20.55 Urgenca, 16. del. 21.50 Providence, 1. del. 22.40 JAG, 9. del. 23.30 M.A.S.H., 82. del. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.20 Miza za pet, 3. del am. nanizanke. 11.10 Felicity, 6. del am. nanizanke. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Ricki Lake, pon. pogovorne oddaje. 14.20 Obala ljubezni, 205. del. 15.10 Mladi in nemirni, 71. del. 16.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Felicity, 7. del am. nanizanke. 17.40 Shasta, 10. del. 18.10 Jesse, 12. del am. humor. nanizanke. 18.40 Korak za korakom, 14. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Super^ilm: Greva ribarit, komedija. 21.45 Pa me ustreli!, 12 del. 22.15 Tretji kamen od sonca, 9. del. 22.45 Noro zaljubljena, 2. del. 23.15 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rde~e petke, 19. del eroti~ne serije.
TROJKA
7.00 Pokemoni, risana serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz doma~e skrinje, pon. 11.00 Italijanska nogometna liga, pon. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Automobille, oddaja o avtomobilizmu. 15.30 Avtodrom. 15.45 Reporter X. 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, serija. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Popotovanja z Janinom. 21.00 To je Bush, 3. del am. humor. nanizanke. 21.30 Ekskluzivni magazin. 22.00 Reklamni predah. 22.30 Motor Show Report. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti.
HTV 1
7.00 Dobro jutro. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalna program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Film. 15.00 Novice. 15.05 Pz. serija. 16.00 Dokum. serija. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsako-dnevnica. 18.30 Živeti z..., oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Dokumentarna oddaja. 21.05 Latinica. 22.40 Odmevi. 23.00 Šport danes. 23.15 Clint Eastwood: Dober, slab. 1.50 Zopet znova, serija. 2.35 Becker, serija. 2.55 Normal Ohio, serija. 3.20 Pro-tusila, serija. 4.05 Film. 5.35 Planet Internet. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
8.55 Prizma, multinacionalni magazin. 9.50 Svet zabave. 10.20 Mir in dobro. 10.50 Naš skupni prijatelj, serija. 11.40 Pozivnica. 12.10 Cafe Cinema. 12.50 Mese~ina. 13.35 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 14.05 Glamour Cafe. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Ogledalce, ogledalce - serija. 16.40 Hugo. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Normal Ohio, humor. serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Zopet znova, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Becker, humor. serija. 21.45 Protusila, dokumentarna serija. 22.30 Seinfeld, humor. serija. 22.55 Mucke, humor. serija. 23.25 Highlander, serija.
HTV 3
19.00 Planet Internet. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Petica. 21.20 Ljubezenska zgodba, am. film. 23.45 Glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.25 Otroški program. 7.50 Divji bratje s šarmom, serija. 8.15 Korak za korakom, serija. 8.40 Sabrina, serija. 9.00 Melrose Place, serija. 9.40 Umor v Orient Ekspresu, kriminalka, 1974. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Grad ugank, kviz, otroški program. 14.30 Rožnati panter, risana serija. 14.55 Simpsonovi, risana serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Afera Semmeling: Dedovati je ~udovito, triler. 21.50 Kazino, krimi drama. 0.40 Nikita, serija. 1.25 Anthony Dellaven-tura, serija. 2.05 Pametnjakovi~a, krimi komedija. 3.35 Sijaj, drama.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Uspešnica, krimi komedija, 2000. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Družina v dar, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Grajski hotel Orth, serija. 21.05 tema, magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj sre~anja kultura. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Sijaj, drama. 2.10 Pogledi s strani. 2.15 Kraj
crûPQnÎQ l/iiltiirQ Q AR nnhrnrinčii \i ûx;ctriii
Torek, 8. januar
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura. 8.00 Odmevi. 8.30 Mostovi. 9.00 Gulimišek, 10., zadnja oddaja. 9.25 Radovedni Ta~ek: Roka in noga. 9.40 Čarobni šolski avtobus, risana nanizanka. 10.05 Oddaja za otroke. 10.45 Volja najde pot. 11.35 Naokoli po nem~iji: Prenzlavški hrib. 12.00 Komisar Rex, nanizanka. 13.00 Poro~ila, šport, vreme. 13.10 Videostrani. 13.50 Obzorja duha. 14.20 Radio Ga-Ga vedno pomaga, dokum. film. 15.15 Videnje odrešenja, serija. 16.05 Duhovni utrip. 16.30 Poro~ila, šport, vreme. 16.45 Sprehodi v naravo: Prekomorski sadeži, 2. del. 17.00 Čarovnikova hiša, angl. nadaljevanka. 17.30 Risanka. 17.50 Ogenj in led, dokumentarna serija. 18.40 Risanka. 19.00 Kronika. 19.30 Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Tilly Trotter, angleška nadaljevanka. 20.50 Aktualno. 22.00 Odmevi. 22.30 Kultura. 22.35 Šport. 22.40 Vreme. 22.50 Izprijenost, angleška drama. 23.40 ogenj in led, pon.
TV SLOVENIJA 2
14.30 Videospotnice. 15.05 Gospodarski izzivi. 15.35 Studio City. 16.30 Rad imam Lucy, 149. epizoda. 17.00 Bogataš in revež, ameriška nadaljevanka, 6/12. 17.50 Islandska legenda, finsko-francoski film. 19.30 Videospotnice. 20.00 Slavnostna akademija slovenske filharmonije, prenos. 22.00 Sveti pesek, vojvodinski film. 23.10 Flašofon, slovenski kratki film. 23.20 Alica, evropski dokumentarni film. 23.45 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 JAG, pon. 9. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 59. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 1. dela. 11.50 Prepovedana strast, pon. 71. dela. 12.40 TV prodaja. 13.10 Sedma nebesa, pon., 18. dela. 14.05 Dragon Ball, risana serija. 14.30 Hroš~eborgi, 30. del. 15.30 Diagnoza: Umor, 7. del. 16.25 Prepovedana strast, 72. del. 17.20 Tri sestre, 2. del. 18.15 Vsiljivka, 60. del. 19.15 24 ur. 20.00 Preverjeno. 20.45 Resnične zgodbe: Neka druga mati, drama. 22.30 JAG, 10. del. 23.30 M.A.S.H., 83. del. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.20 Miza za pet, 4. del nanizanke. 11.10 Felicity, pon. 7. dela. 12.00 Beverly Hills, pon. 19. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 206. del. 15.10 Mladi in nemirni, 72. del nadaljevanke. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Felicity, 8. del. 17.40 Shasta, 11. del. 18.10 Jesse, 13. del. 18.40 Korak za korakom, 15. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Kung fu: Teorija kaosa, akcijski. 21.50 Pa me ustreli!, 13. del. 22.20 Tretji kamen od sonca, 10. del. 22.50 Noro zaljubljena, 3. del. 23.20 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rde~e petke, 20. del eroti~ne serije.
TROJKA
7.00 Pokemoni, risana serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz doma~e skrinje, pon. 9.45 Družinska TV-prodaja. 10.00 Videostrani. 11.00 Italijanska nogometna liga, pon. 13.00 TV prodaja. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, risana serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Ježek show, pon. 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, risana serija. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Navzkrižni ogenj, ameriški triler. 22.00 Naj N - nogometni studio. 23.00 Kuharski dvoboj. 23.45 Videalisti. 0.15 Videostrani.
HTV 1
9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 We are: Češka. 10.20 Saga o nobelovcih. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Kdo bo ljubil moje otroke, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Pz. serija. 16.00 Dokumentarna serija. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravju. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Do zvezd skupaj. 22.00 Glasba. 22.45 Odmevi. 23.05 Šport danes. 23.20 V Čem je skrivnost, oddaja. 23.50 Clint Eastwood, Obesite jih brez milosti. 1.45 Glavno mesto, serija. 2.30 Seks v mestu 3., serija. 3.00 Veronikine skrivnosti 3., serija. 3.25 Pravica za vse 4., serija. 4.10 Od prijema do sojenja, serija. 4.30 Kdo bo ljubil moje otroke, pon.
HTV 2
9.50 Živeti z..., oddaja. 10.20 Planet Internet. 10.50 Zopet znova, serija. 12.20 Protusila, serija. 13.05 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 13.35 Latinica. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Fant spoznava svet, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Veronikine skrivnosti 3., serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Glavno mesto, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Seks v mestu 3., serija. 21.55 Pravica za vse 4., serija. 22.40 Seinfeld, humor. serija. 23.05 Mucke, serija. 23.35 Highlander, serija.
HTV 3
18.20 Petica. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Košarka: NBA action. 20.40 Film. 22.10 Monoplus. 22.50 Glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.40 Otroški program. 8.00 Korak za korakom, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.50 Čarovnice, serija. 9.30 Melrose Place, serija. 10.15 Gospod Pokora, komedija. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Kviz. 14.30 Rožnati panter. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Zamenjava (3), triler. 21.50 Jackov otrok, komedija. 23.25 Seks v mestu, serija. 23.50 Morilski nameni, drama. 1.20 Intimna priznanja, serija. 1.45 Jackov otrok, pon. 3.20 Morilski nameni, drama.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Klinika pod palmami. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Družina v dar, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Reportaža. 23.05 Magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Doma~e kraljestvo, serija. 0.50 Zlata dekleta, serija. 1.15 Magazin. 2.05 Talks-
hr»AA/ -7 DorKorr» l/orlli-^h O HC Dr»nlnrll o o+mnl
Sreda, 9. januar
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura. 8.00 Odmevi. 8.30 Dober dan, Koroška. 9.00 Troj~-ice, risana nanizanka. 9.25 Grdi ra~ek Tine, nanizanka. 9.50 Sprehodi v naravo. 10.05 Čarovnikova hiša, angleška nadaljevanka. 10.35 Lingo, TV igrica. 11.00 Ogenj in led, nemška dokumentarna serija. 11.55 Tilly Trotter, nadaljevanka. 13.00 Poro~ila, šport, vreme. 13.10 Videostrani. 13.30 Rde~enosi jelen Rudolf, risani film. 14.55 Aktualno. 15.55 Mostovi. 16.30 Poro~ila, šport, vreme. 16.45 Pod klobukom. 17.45 Avstralska kronika, serija. 18.40 Risanka. 19.00 Kronika. 19.30 Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Sedmi pe~at. 22.00 Odmevi. 22.30 Kultura. 22.35 Šport. 22.45 Vreme. 22.55 Terminal. 0.25 Avstralska kronika, pon.
TV SLOVENIJA 2
15.05 Videospotnice. 15.30 Homo turisticus. 16.00 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski. 16.30 Rad imam Lucy, 150. epizoda. 17.00 Bogataš in revež, ameriška nadaljevanka. 18.00 Napol raj, angleški film. 19.45 Videospotnice. 20.05 Kamnik: Odbojka (m) za pokal Top teams, Calcit Kamnik-Čestohova. 22.00 Najve~je uspešnice 2001, pon. 22.55 Prvi val, kanadska nanizanka. 23.55 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 JAG, pon. 10. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 60. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 2. dela. 11.50 Prepovedana strast, pon. 72. dela. 13.10 Preverjeno. 14.05 Dragon Ball, risana serija. 14.30 Hroš~-eborgi, 31. del serije. 15.30 Diagnoza: Umor, 8. del. 16.25 Prepovedana strast, 73. del. 17.20 Tri sestre, 3. del. 18.15 Vsiljivka, 61. del. 19.15 24 ur. 20.00 Skrivnostni, kriminalka. 21.45 Newy-orška policija, 19. del nanizanke. 22.40 JAG, 11. del. 23.00 M.A.S.H., 84. del. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.20 Miza za pet, 5. del. 11.10 Felicity, pon. 8. dela. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 207. del. 15.10 Mladi in nemirni, 73. del. 16.00 Ricki Lake, pog.oddaja. 16.50 Felicity, 9. del. 17.40 Shasta, 12. del. 18.10 Jesse, 14. del. 18.40 Korak za korakom, 16. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Zlo~in in kazen: Begunec, 18. del nanizanke. 21.00 Na kraju zlo~-ina, 18. del. 21.50 Pa me ustreli!, 14. del. 22.20 Tretji kamen od sonca, 11. del. 22.50 Noro zaljubljena, 4. del. 23.20 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rde~e petke, 21. del eroti~ne serije.
TROJKA
7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz doma~e skrinje, pon. 10.00 Video strani. 11.00 Navzkrižni ogenj, film. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Naj N - nogometni studio, pon. 16.15 Družinska 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, risana serija. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Mondenost, ameriška komedija. 22.00 Sijaj. 22.30 Reporter X. 23.00 Kuhar-.ski dvoboi, pon. 23.45 Videali.sti. 0.15 Video.strani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice, 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice, 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Tu je moj dom, am. film. 15.0C Novice. 15.05 Pz. serija. 16.00 Dokumentarna serija. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Dokumentarna oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.20 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.55 Po ure kulture. 21.25 Trenutek spoznanstva. 22.00 TV interview. 22.55 Odmevi. 23.15 Šport danes. 23.30 Euromagazin. 00.05 Clint Eastwood. 1.55 Gilmore Girls, serija. 2.40 Simpsons VIII., risanka. 3.05 Nikita 3., serija. 3.50 In Search Of The Mole People, dokumentarn film. 4.40 Tu je moj dom, am. film. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
10.15 Glasba. 10.55 Ljubezenska zgodba, am. film. 14.20 Do zveze skupaj. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Gusarji, serija, 16.40 Hugo. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Simpsons VIII., risanka. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Gilmore Girls, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Nikita 3. serija. 22.05 In Search Of The Mole People, dokum. film. 22.55 Seinfeld, humor. serija. 23.20 Mucke, serija. 23.50 Highlander, serija.
HTV 3
19.30 Glasbeni program. 20.10 Zmaj, am. film. 22.05 Dokumentarn film. 22.55 Glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.15 Gumbek Jim, risana serija, otroški program. 8.00 Korak za korakom, serija. 8.20 Sabrina, serija. 8.45 Čarovnice, serija. 9.30 Melrose Place, serija. 10.10 Columbo: Vse je igra, kriminalka, 1993. 11.45 Confetti tivi. 14.30 Rožnati panter, risana serija. 14.55 Simpsonovi, risana serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma ir Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Afera Semmeling: Za vsako ceno (4), triler. 21.50 Popolni plen, triler. 23.25 Policisti iz El Camina, serija. 0.10 Primer Jessica, serija. 0.55 Kazino, kriminalka, 1995. 3.45 Pametnjakovi~a, krimi komedija, 1986.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletext. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.55 Zlata dekleta, serija. 10.20 Ljubezen, jazz in prevzetnost, komedija, 1957. 12.00 Čas v sliki, 12.05 Report, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.4C Tri dame z žara, serija. 14.05 Družina v dar, serija. 14.50 Podeželsk zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1429). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki, 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Help TV, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Mednarodni Report, magazin. 23.15 Jackie Kennedy-mit in fascinacija, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Doma~e kraljestvo, serija. 0.50 Zlata dekleta, serija. 1.15 Na prizoriš~u, reportaža tedna. 1.45 Talkshow z Barbaro Karlich. 2.45 Pogledi s strani, 2.50 Help TV. 4.30 Dobrodo.šli v Avsstriji.
KVIZ PIRi^MIDA
RADIOPTUJ
RQ «oQR PoIOzL^mu,
Vsak ponedeljek
med 21. in 22. uro
PRIPRAVLJA IN VODI: VLADIMIR KAJZOVAR
^ Mercator
11
le
oo
tt-t • nç> / vvi ç>ç> fil

I -r
o o
11
1 a
o/l

in

lO
OE
itz
ork
oe
OH
0-7
oa
tOCN
ČETRTEK, 3. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 NOVA. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poročila radia BBC, Z ormoškega konca (Majda Fridl). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Posnetek prireditve Za male in velike. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).
PETEK, 4. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HORO-
12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta noč. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).
SOBOTA, 5. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT. 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).
NEDELJA, 6. januarja:
C nn I	C on Mnx/irr ia^ c on n on o on n on ^ n on ^ -i on
15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOPP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
PONEDELJEK, 7. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA (šport - Danilo Klajnšek). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM
TOREK, 8. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45) 7.15 HOROSKOPP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
SREDA, 9. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Po Slovenskeh goricah (Zmago Šalamun). 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman-Žunec). 20.00 ŠKRJA-NČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00
oi/i inMi MnPMi nnr\r>nAi\/i /■i/^-^si,;
SHENZHEN, HONGKONG, KITAJSKA
Harmonija blisia in bede
Vsaka pot, vsako potovanje ima nek svoj začetek, nenazadnje ima tudi svoj konec. Mnogo ljudi, verjetno velika večina, se, še preden se nekam odpravijo, posebej ~e potujejo v kako bolj oddaljeno, njim "eksotično" deželo, na potovanje ponavadi temeljito pripravi. Pod "pripravi" mislim, da ne grejo tja s prazno glavo in šele tam razmišljajo, zakaj točno so "prijadrali" tisoče kilometrov stran od svojih toplih domov. Tako se potovanje za nekatere začne že dosti prej, kot ga označuje datum odhoda na bodisi letalski, železniški, ladijski ali avtobusni karti, začne se ponavadi že v turistični agenciji, kjer se da izvedeti marsikaj in še več o vsem, kar nas zanima, saj ima večina turistov že pred potovanjem v glavi jasno sliko o tem, kaj bi radi odnesli s potovanja, kaj je tisto nekaj tako privlačnega, tako zanimivega v drugi deželi, česar pri nas ne vidijo, česar pri nas ni mogoče doživeti. Saj nenazadnje verjetno tudi zato potujemo. Iz radovednosti, iz čistega avanturizma, da izkusimo nekaj novega, nam neznanega. Tako gredo ljudje tisto, na kar so se tako temeljito pripravljali, samo še izživet in doživet.
Ko se od nekod vrneš domov, ko je vsega "konec", imaš še polno glavo doživetij, ki so se ti pripetila, dosti je prijetnih, verjetno pa se najde tudi kak{no, ki bi ga najraje zbrisal iz spomina. Takrat si vzame{ {e dan ali dva prosto, vstran od vsakodnevnih opravil, ki so te po~akala, ko te ni bilo - za katera pa si vseeno po tihem upal, da jih boš opravil z manj odpora, ker boš imel po potovanju ve~ energije, ki si si je nabral na "dopustu". Po vrnitvi v realnost imaš ~as, da strneš misli, ob~utke s potovanja, ~as, da se izpove{ tistim, ki bi radi slišali tvojo zgodbo o tem, kaj vse si prestal.
Tako sem se odlo~il, da tudi jaz povem - ali bolje napišem - svojo zgodbo tistim, ki jih zanima, kako sem doživel deželo, ki je najve~ja na svetu po številu prebivalstva. Govor bo seveda o Kitajski, ki s svojim prebivalstvom - po
trenutnih podatkih šteje 1.273.111.290 ljudi - predstavlja dobrih 20 odstotkov celotne zemeljske populacije.
Kljub temu da ima Kitajska enega izmed najvišjih bruto doma~ih proizvodov na svetu, je v povpre~ju standard prebivalcev zelo slab, saj znaša BDP na prebivalca le dobrih 600 USD. Leta 1992 je bil sprejet sklep, da ni potrebe, da bi bila državna ureditev (oblast je v rokah komunisti~ne partije od leta 1949) razlog za gospodarsko stagnacijo države. Zato so uvedli t.i. socialisti~no tržno ekonomijo, ki je vzpodbudila razvoj predvsem mestnih naselij. Tako je nastalo na Kitajskem nekaj izrazito gospodarsko razvitih obmo~ij, t.i. ekonomskih con; ena izmed njih je tudi mesto Shenzhen, ki sem ga imel tudi sam možnost spoznati.
To je mesto, ki je nastalo pred vsega 22 leti, svoj gospodarski razcvet pa do-
Ena izmed najstarejših stavb v Shen-zhenu je tiskovno središče.
življa od leta 1993, ko je imel Shenzhen le 30.000 prebivalcev, danes pa na tem obmo~ju prebiva 4.329.000 ljudi, ki danes ustvarijo 4.800 USD BDP na prebivalca, kar je osemkrat ve~, kot znaša povpre~ni BDP na prebivalca celotne Kitajske.
Ko ~lovek sliši besedo Kitajska, mu misli asociativno zanese k tradicionalni kitajski hrani, k rižu, ki naj bi ga tod gojili že od leta 5500 pred našim štetjem. Pomisliš na starodavno kitajsko arhitekturo, na bogato ljudsko izro~i-lo, na njihovo "ljudsko" prevozno sredstvo: kolo. Vendar je v mestu Shenzhen zaslediti le drobce "tipi~ne" Kitajske. Kitajskega v samem mestu ni kratko malo ni~. Edino, kar ga dela kitajskega, so njegovi prebivalci. Ko se ~lovek
Kitajska je dežela velikih socialnih razlik. V ospredju vidimo žensko, ki se preživlja s prevažanjem smeti, v ozadju pa kraljujejo mogočne stolpnice, dokaz gospodarske moči in razvoja.
Shenzhen je leta 2000 osvojil prestižni naslov svetovnega zmagovalca na tekmovanju "Narodi v razcvetu", kar ni presenetljivo, saj posvečajo urejenosti svojega mesta veliko pozornost
Eden od velikih nakupovalnih centrov v Shenzhenu
razgleda po mestu naokrog, vidi same "trofeje" gospodarskega razvoja: 50-in ve~nadstropne stolpnice, v katerih imajo svoje poslovalnice mnoga znana svetovna podjetja. Z vseh strani si bombardiran z reklamami nam dobro znanih fast-food restavracij, pri~a si pravi globalizaciji, lahko bi kar rekli amerikanizaciji. Kakor je komu ljubše.
Vendar ima mesto kljub temu dušo. Prebivalci so tisti, ki dajo mestu s svojo prijaznostjo pe~at gostoljubnosti. Že ob prvem stiku imaš ob~utek, da so te takoj "sprejeli" in da si dobrodošel. Vsaka medalja ima dve plati, pravijo, zato se njihova prijaznost lahko kmalu sprevrže celo v nadležnost, saj so prebivalci Shenzena nenazadnje tudi trgovci, ki bi naredili vse za dober posel. Skoraj vsak izmed njih ti skuša prodati to in
ono. Takoj, ko si opažen, predvsem ~e si netipi~no visokorasel s še bolj netipi-~nimi obraznimi potezami (vsaj kar se njihovih "razmer" ti~e), se vse za~ne. V trenutku postaneš "tar~a" raznovrstnih trgovskih podvigov. Najprej ti postavijo neko izklicno ceno za dolo~en artikel, ki te zanima, nato pa si ti na vrsti. Takrat se lahko izkažeš, kako dobro veš barantati. Da skonkretiziram: npr. imitacije prestižnih ur, kot so Rolex, so tam nekaj povsem vsakdanjega. Zato prodajalcev teh izdelkov kar mrgoli. Prodajalec ti postavi ceno za uro Rolex v višini 300 huanov, to je slabih 10.000 SIT. Prvo pravilo barantanja, ki se ga nau~iš, je, da za nakup ne smeš nikoli pokazati prevelikega navdušenja. Vedno moraš ostati ledeno hladen, malo skomigniti z rameni in prodajalcu pokazati, da je cena ob~utno previsoka. Najprej te vsak debelo pogleda in si verjetno misli, kako previsoka, potem pa, ko uvidi, da ure po tej ceni ne bo prodal, se Kitajci naenkrat izkažejo za zelo fleksibilne trgovce. Ko pokažeš, da si izgubil zanimanje za nakup in si že na poti iz trgovine, se med "tržni posel" nenadoma vplete glavni vezni ~len sporazumevanja med prodajalcem in kupcem - kalkulator. To je namre~ poleg mimike in mahanja z rokami edini na-~in, kako prodajalcu povedati, koliko si pripravljen odšteti za nakup. Vtipkaš magi~no cifro, ki mora biti astronomsko nizka, tako nizka, da vidiš, kako prodajalec s težavo še ujema zadnji, res
globoki dih svežega zraka, preden bi mu zastalo srce. Ce je na primer on začel z izklicno ceno 300 huanov, postaviš svojo na 100 huanov. Prodajalec se ti samo cinično nasmehne, potem pa zač-neč barantati po sistemu zlate sredine. On pravi 300, ti ne daš več kot 100 huanov, torej se pogajaš o ceni 200. Kot kupec moraš še vedno vztrajati pri svojem, saj ima stranka baje vedno prav. Nato prideta do cene 150 huanov, ki je še vedno nesprejemljiva. Nato pa kot v kaki dobri drami po zapletu sledi zanimiv razplet. Doživiš neverjetno presenečenje, ko ti prodajalec ni več pripravljen spustiti cene, ampak ti je naenkrat za ceno 150 huanov pripravljen prodati 2 uri. Potem pač, ko vidiš, da si ga uspel "zlomiti", skleneš posel, v katerem nisi samo znižal cene za 50 odstotkov, ampak si za isto ceno dobil celo 2 uri, za kateri bi na začetku moral odšteti 600 huanov. Tako si v bistvu cene zbil za 75 odstotkov. No, kot je to praksa v vseh pravno urejenih državah, boste v večini trgovin zato zaman pričakovali, da vam izstavijo račun, kaj šele, da bi plačevali s kreditnimi karticami, pričakovanja o kaki garanciji za izdelke, ki jih kupiš, pa so tako ali tako ena sama velika utopija. Cesar drugega tako ni moč pričakovati, saj je Kitajska na koncu koncev znana po največji količini piratskih izdelkov na svetu.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Črtomir Goznik
Kuharski nasveti
Jiokos
Kokosovi orehi so navadno večji in bolj mesnati od drugih oreškov. Zrele velike lupinaste plodove obdaja tanka usnja-ta koža temno rjave barve. Kokosovi orehi so znotraj votli in polni tekočine - kokosove vode ali kokosovega mleka, ki pa ga ne smemo zamenjati s kokosovim mlekom, kot ga naredimo sami iz kokosovih kosmičev, mleka in vode.
Plodove kokosa večinoma poberejo nedozorele. Tedaj je meso v sredici {e mehko in želatinas-to, kokosova voda pa je sladka in bistra. Pri nas dobimo kokosove orehe že popolnoma zrele, z rjavo lupino, razmeroma trdim lesom in mlečno — motno vodo. Med medenjem se količina vode zma-nj{a in postane plehkega okusa.
Notranji del kokosovega oreha ali meso naribamo in ga uporabimo za posip ali sestavino testa. Vse pogosteje z njim izbolj{amo pikantne jedi, iz kokosa z dodatkom drugih sestavin lahko naredimo tudi okusen namaz, ki je lahko podlaga obloženim kruhkom ali kot samostojni namaz. Posu{eni kokosovi kosmiči so priljubljeni kot posip {tevilnim sladkim jedem in drobnemu pecivu. Kosmiče lahko vsipamo tudi v poljubne kreme, s katerimi premažemo rulade, torte ali druge porcijske sla{čice. Najpogosteje kokosove kosmiče dodamo kuhanim in maslenim kremam pri pripravi sla{čic.
Svežo kokosovo vodo uporabljamo kot začimbo pri pripravi različnih napitkov, sploh novoletnih koktajlov, prav tako uporabljamo kokosovo kremo v kozarcih kot dodatke k jedem in za odi-{avljanje različnih napitkov. Pri tem pazimo, saj je močno sladkana, da jedi in napitki niso pre-sladki.
Najzahtevnej{i del pri pripravi je odpiranje zrelega kokosovega oreha. Z manj{im koničastim nožem ali drugim ostrim pre-
dmetom najprej navrtamo tri manj{e luknjice na eni strani glave, da lahko odcedimo kokosovo vodo. Preden jo uporabimo, jo precedimo skozi kavni filter. Nato kokosov oreh položimo na debelejši prtic in s kladivom udarimo zraven navrtanih luknjic; pri tem plod pocasi obračamo. Ko zaslišimo rahlo škrtanje, smo zadeli naravno lomno črto ploda. Na tem mestu udarjamo tako dolgo, da se oreh prelomi na pol. Nato oreh razlomimo še na manjše kose in z ostrim koničastim nožem odstranimo rjavo kožo od belega mesa. Bele kose mesa naribamo in jih sveže uporabimo pri pripravi mesnih omak. Še posebej se po okusu podajo k teletini, perutnini, ribam in morskim sadežem ali jih uporabimo kot sestavino boljših uvodnih jedi, ko svež kokosov oreh naribamo na jed in z njim jed okrasimo.
V svetu poznamo številne jedi, ki jih pripravljajo iz svežega kokosovega oreha. Tako v Španiji pripravljajo kokosovo kremo v kozarcu in kokosovo pito, na Dunaju kuhajo kokosov puding, tropski kraji poznajo kokošjo juho z muškatom in kokosom, v Braziliji pečejo kokoš, ki jo prav tako začinijo s kokosom ali jo pred peko prelijejo s kokosovim mlekom. Še številnejše pa so sladice iz kokosa. Tako je na Karibskem otočju nepogrešljiva krema s kokosom in šerijem ter kokosov kolač z ingverjem.
Pri nas najpogosteje uporabljamo kokosove kosmiče oziro-
y^^ý^	- zelenjavne jedi
- mesne jedi <3^ - priloge in prikuhe
- enolončnice in goste juhe kisle juhe , jedi iz kaš - sladice
-

- konzerviranje
Več informacij lahko dobite pri avtoriih: tel.: 02/758-41-51 ali E-mail: nada.pignar@guest.arnes.si

v -»tt./-! a Naročam_izvod(ov) knjige
NAROCILNICA sodobne domače IEDU
cena izvoda 3.89O SIT + poštnina
Ime, priimek:. Naslov:_
Kraj/ poštna št.:
Tel. št.:_
Datum:_
Podpis:
Izpolnjeno naročilnico izrežite in pošljite na naslov: Radio-TEDNIK, Raičeva 6, p.p. 95,2250 Ptuj. Knjigo lahko kuptte tudi v tajništvu Radio-Tednika (brez poštnine).
ma kokosovo moko kot sestavino krem pri sladicah ali kot okras pri rumovih bombicah, kockah in podobnem čajnem pecivu. Pripravimo pa si lahko tudi kokosove rezine. Te lahko naredimo na dva različna načina, razlika je v testu. Pripravimo jih lahko iz krhkega testa ali uporabimo bis-kvitno testo.
Kokosove rezine iz biskvitnega testa naredimo tako, da pripravimo klasično biskvitno testo. Potrebujemo 4 jajca, ki jim ločimo rumenjake, dodamo 18 dekagra-mov sladkorja, vanilijev sladkor, 1 deciliter tople vode in 1/8 l belega olja ali staljene margarine. Sestavine s pomočjo ročnega mea{alnika me{amo tako dolgo, da se sladkor stopi in masa naras-
te. Nato dodamo 23 dekagramov gladke moke s polovico pecilnega pra{ka. Posebej stolčemo sneg beljakov, ki smo jim dodali 5 dekagramov sladkorja, in ga prime-{amo s kuhalnico. Pripravljeno maso vsipamo v dobro poma{če-ni pekač in pečemo pri temperaturi 180°C.
Ko je biskvit do polovice pečen, ga prelijemo z nadevom, ki ga pripravimo tako, da 20 dekagramov sladkorja in 5 beljakov stepemo v trd sneg in dodamo 15 dekagra-mov kokosove moke. Nadev prelijemo čez skoraj pečen biskvit in pečemo še 20 minut. Če želite, da bo sladica sočna, jo premažite s poljubno marmelado, preden na biskvit vsipate nadev. Na pol ohlajeno pečeno rezino narežemo in ponudimo kot čajno pecivo.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 363. NAD.
Duševno z^d/avje uJ/ok in nj^ladosJ^^i^^ov
75. nadaljevanje Programi za boljši psihosocialni razvoj in varovanje duševnega zdravja otrok - 6. nad.
Ko zaključujemo temo o smernicah in priporočilih pri varovanju du{evnega zdravja otrok, se moramo dotakniti tudi nacionalne intelektualne elite (ta je seveda pojmovana v sociolo{kem pomenu besede ) in njene socialne odgovornosti. Del te elite so gotovo tudi mentalnohigien-ski delavci. Njihova socialna odgovornost presega nudenje strokovne pomoči otrokom s težavami in njihovim družinam. Od mentalnohigienskih delavcev se pričakuje tudi, da opozarjajo odločevalce in celotno skupnost na neustreznosti in na {kodljive dejavnike, ki vplivajo na kakovost življenja in na razvoj otrok ter da dejavno posku{ajo doseči spremembe.
Varovanje kakovosti življenja je obenem varovanje psi-hosocialnega razvoja otrok. Nekoč smo se pri utemeljevanju nujnosti preventivnih programov sklicevali predvsem na to, da z njimi preprečujemo dolgotrajne posledice za otrokov razvoj in s tem tudi družbene obremenitve. Danes se vse več govori o imperativu preprečevanja otrokovega trpljenja, ne glede na to, ali
bo trpljenje imelo dolgotrajne neugodne posledice ali ne. Spremenjene moralne zahteve stroke imajo svojo pravno in deklerativno osnovo v Deklaraciji o otrokovih pravicah. Danes ne sprejemamo, da otrok trpi, in se zavedamo, da je dolžnost vseh odraslih preprečevati trpljenje otrok. Še posebej je to dolžnost tistih odraslih, ki so bolj vplivni in imajo večjo socialno moč. Med te gotovo sodijo mental-nohigienski delavci.
Mentalnohigienski strokovnjaki se moramo zavedati, da je du{evno zdravje otrok, tako kot zdravje nasploh, odvisno predvsem od materialne stvarnosti, družbenih silnic in medčlove{kih odnosov. Mi smo le zelo majhen del tega dogajanja. Lahko pa s svojim znanjem in izku{njami prispevamo k zmanj{evanju stisk tistih otrok in njihovih družin, ki pridejo k nam po pomoč, in seveda k izbolj{anju psi-hosocialne kakovosti življenja vseh otrok v skupnosti.
Naslednjič pa bomo začeli govoriti o strokah in njihovemu delovanju na področju varovanja du{evnega zdravja otrok.
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
Vedro v novo vrtnarjevo leto
Narava in vrt, odeta v snežno odejo, počivata v globokem zimskem mirovanju. Ob prestopu v novo leto pa se dan podaljša že za štiri minute ali za petelinji korak, kar res ni dosti, je pa dovolj, da se vrtnar prične pravočasno pripravljati na vrtnarjenje. Pričakujemo zgodnjo pomlad, saj bodo koranti že 12. februarja ob pustu pregnali starko zimo iz dežele.
V	SADNEM VRTU je ponekod še opaziti, da do prosinca ni odpadlo listje z jablan. Na drevesa z nedozorelim in neodpadlim listjem smo posebej pozorni pri zimskem varovanju ter prehrani in oskrbi v naslednji vegetaciji. Ob sneženju s takšnih dreves otresamo težak sneg, da preprečimo lomljenje vej, hkrati pa se z otresanjem osmuka listje. Rast sadnega drevja usmerjamo z rezjo, prehrano in obdelavo. Drevesa s prebujno rastjo in zapoznelo vegetacijo v jeseni režemo šele po brstenju, s čimer jih oslabimo v rasti. Hranila, ki so iz korenin pritekla do časa brstenja v veje, smo namreč s pozno rezjo zavrgli in jih drevo ne more več koristiti. Vrhove takšnim drevesom odrežemo šele junija, v času najbujnejše vegetacije, s čimer dodatno oslabimo njihovo rast. Dreves s prebujno vegetacijo ne gnojimo z dušičnimi gnojili, ker ta pospešujejo rast in zavlačujejo zaključek vegetacije, bolj jih pa gnojimo s fofornimi in kalijevimi ali mešanimi PK gnojili, ki učinkujejo na večjo rodnost in pravočasno dozorevanje lesa in odpadanje listja.
Na pravočasno odpadanje listja in sklenitev vegetacije v jeseni pa ima vpliv tudi obdelava tal. Drevesom, ki so v travni ruši, del hranil odvzamejo trave, medtem ko pri čisti obdelavi ostanejo vsa na voljo drevesu, razen tistih, se izperejo mimo korenin v globlje talne sloje. Mlademu sadnemu drevju z bujno vegetacijo v jesenskih mesecih manjša zapleveljenost ne škoduje, ker odvzame iz tal višek hranil sadnemu drevesu, le da se ne smejo pleveli tamkaj osemeniti, zato jih pred cvetenjem pokosimo in z njimi mulčimo.
OKRASNIM RASTLINAM, cvetočim v tem času v zaprtih prostorih, moramo nameniti večjo skrb in nego kot poletnemu cvetju na prostem, ker so v celoti odvisne od rastnih razmer, ki jim jih nudimo ob dobrem poznavanju njihovih zahtev. Med številnimi rastnimi zahtevami, ki jih ima vsaka vrsta in botanični rod svojstvene le zase, so osnovne svetloba, toplota, vlaga, rastlinska hranila in varstvo.
Brez svetlobe rastline v času vegetacije in ko cveto, ne uspevajo. Še posebej v času cvetenja rastline izpostavimo neposredni svetlobi, če pa sončna svetloba ne zadostuje, jo nadomestimo z dodatno umetno. Rastlinam, ki neposredne sončne svetlobe ne prenašajo, na cvetlična okna namestimo prosojne zavese. Če glede potrebe po osvetljevanju posamezne vrste rastlin in jakosti svetlobe nimamo lastnih izkušenj, povprašajmo strokovnjaka - gojitelja cvetja za nasvet. Cvetoče rastline v času cvetenja bolj zalivamo kot pred cvetenjem in po njem, vendar le toliko, da je do korenin še dostopen zrak, sicer se zadušijo. Ob zalivanju ne smemo omočiti listov in cvetov, ker se na zmočenem listju pojavljajo glivične bolezni, kapljice na listih pa ob sončni svetlobi delujejo kot leče in povzroče na listih ožige. Večina vrst cvetočih lončnic uspeva v ne preveč toplih prostorih, pri višjih toplotnih vrednostih pa je nujen nadzor nad zračno vlago. Zaradi presuhega zraka, pa čeprav imajo druge rastne pogoje zagotovljene, rastline slabo cveto ali pa ne uspevajo.
V	ZELENJAVNEM VRTU v zemlji, dokler je v zmrzlem stanju ali pod snežno odejo, ničesar ne počnemo. Če bi prekopavali zmrzlo zemljo, bi poškodovali njen zlog, če pa bi jo prekopavali skupaj s snegom, bi zemlja učinkovala na sneg, kot da bi ga v tleh konzervirali in bi se spomladi le počasi stali, zemlja pa bi ostala hladna.
V	svežem stanju hranjene vrtnine v zaprtih prostorih od časa do časa pregledujemo ter odstranimo nagnito in načeto. Pri zunanji temperaturi od -2 do +5 stopinj C klet oziroma shrambo zračimo tudi ponoči. Pri višji temperaturi v opoldanskem času okna ali vrata zapremo, da se v prostor ne bi stekel topel zrak. Vsakršna manjša otoplitev namreč že povzroča prebujanje vegetacije v pridelkih in izhlapevanje vlage, ta pa nato kondenzacijo, ki je vzrok za gnitje hranjenih vrtnin.
Januarja je najprimernejši čas za ugotavljanje kaljivosti v pretekli sezoni neuporabljenih semen. Kaljivost semen vrtnin se zmanjša zaradi zastaranja ali nepravilne hrambe v prevlažnem prostoru. Setev slabo kaljivih je v vseh pogledih nesmiselna, saj se vsaka setev prične pri izbiri in uporabi najkakovostnejšega semena po pregovoru: "Kakršno seme boš sejal, tako boš žel!" Preizkus kalitve je preprost: v krožnik položimo nekaj plasti vlažnega časopisnega papirja in po površini namestimo 10 do 20 semen ter jih prekrijemo s folijo. Tak kalilnik po 10 do 14 dni pri sobni toploti vzklije. Nad 50 do 70 odstotkov vzklitih semen je znak, da je seme še kaljivo in uporabno za setev, pri čemer za odstotek zmanjšanja kaljivosti povečamo gostoto setve. Semena slabe kaljivosti zavržemo. Ne smemo jih uporabiti za hrano ptičem, ker so običajno originalno pakirana semena razkužena, morda s pripravki, ki bi za ptice lahko bila smrtna.
***
Pri biokoledarju je priporočljivo sejati, saditi ali opravljati druga opravila, ki so v zvezi z razmnoževanjem ali žlahtnjenjem vrtnega rastlinja in ga pridelujemo zaradi plodov, od 9. do 11. januarja, zaradi korenike 3. in 4. ter od 11. do 13. januarja, zaradi lista od 7. do 9. januarja ter zaradi cveta 5. in 6. januarja.
Miran Glušič, ing.agr.
KRVODAJALCI
18. december - Jože Lončarlč, Zg.Hajdlna 188; Janko Moravec, Vlčancl 87/a; Marjan Aubel, Majšperk 76; Jože Tomanlč, Kungo-ta 68; Marjeta Vedlln, Ptujska Gora 11/a; Bojan Verdenlk, Krčevlna prl Vurbergu; Ml-ran Zemljarlč, Spuhlja 140; Janez Pulko, Marjeta na Dr. polju 7; Mlran Valenko, Dra-žencl 10/b; Nevenka Lebar, Gorlšnlca 93/a; Ibrahlm Eklč, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj;
Vlado Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj; Drago Sakelšek, Vldem 10; Mllan Mlkollč, Čermo-žlše 63; Franjo Petek, Slovenska cesta 9, Sredlšče ob Dravl; Janez Skledar, Apače 209; Franc Bukšek, Čermožlše 70/a; Ml-lena Kokol, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Vera Sakelšek, Vldem 10; Damljan Peklar, Slovenja vas 21/a; Borls Kosl, Mllčlnskega 14, Ma-rlbor; Zlatko Gajšek, Podlehnlk 66/a; Mllan Plhler, Podvlncl 24; Štefan Lovrec, Zlatoll-čje 36; Mlhael Jereblč, Moravcl 136.
glasbene novice
Srečno novo leto in čim več glasbenih užitkov v letu 2002!
GEORGE HARRISON je umrl lansko leto za posledicami raka. Bivši Beatle je kot solist zaslovel s hitom My Sweet Lord in albumom All Things Must Past, ki so ga sedaj na novo obdelali ter izdali. Po 14. januarja pa bodo posthumno izdali njegovo po-duhovljeno klasiko MY SWEET
LORD 2002. (****) ***
Britanski pevec DAVID GRAY je uspel s skladbo Babylon, ki so ji sledile še tri uspešnice: Please Forgive Me, This Year's Love in Sail Away. Izreden poet nas tokrat pozdravlja z valujo~o in spro{~ujo~o pop/rock balado SAY HELLO WAVE GOODBYE (****), ki je del njegovega bri-
ljantnega albuma White Ladder.
***
Ameriški band LINKIN PARK je tudi zaznamoval leto 2001 z albumom Hybird Theory in s tremi hiti: One Step Closer, Crawling in In The End. Kvintet je v novem komadu POINTS OF AUTHORITY (***) ponovno združil agresivnost sodobne rock godbe ter provokativno besedilo.
***
Italijanski pevec ZUCCHERO je najbolj blestel v glasbenem svetu s skladbo Senza Una Donna (Without Woman), ki jo je zapel v duetu s Paulom Youngom. "Sladkor~ek" je lani bil zares v modi s skladbo Baila, ki so jo v slovenski jezik priredili ~lani skupine Vagabundi. ZUCCHERO izvaja nevsakdanjo glasbeno lepljenko razli~nih stilov v pomir-
jajo~i skladbi AHUM (****) z albuma Shake.
***
Nemški pevec SASHA beleži najve~ji hit s komadom I Feel Lonely. Mladi pevec je v novi pop/rock baladi TURN IT INTO SOMETHING SPECIAL (***) dodal nekaj zanimivih kitarskih pasaž in
igra z besedilom na srca vseh zaljubljenih.
***
Britanska skupina STEREO MCs je navduševala v za~etku 90. z glasbo z albuma Connection. Kvintet vrhunskih glasbenikov je spet pomešal staro in novo plesno glasbo na albumu Deep Down & Dirty, vendar je njihova nova pesem RUNNING (***) srednje hitra mešanica soula, rocka in popa.
***
Ameriški pevec R.KELLY se lahko pohvali s fantasti~no kariero in po mojem mnenju je njegov najve~ji hit I Believe I Can Fly iz filma Space Jam. Izreden pevec, producent in tekstopisec je zapel še eno navdušojo~o soul harmonijo THE WORLD'S GREATEST (*****). To pesem je R.KELLY zapel za film Ali (film o boksarju
Muhammedu Aliju), ki ga igra Will Smith.
***
Ameriška skupina OUTKAST je lani navduševala ljubitelje rap glasbe s komadom Ms Jackson. Trije "nakladači" so k sodelovanju povabili še Killerja Mikea v valujočem rap komadu THE WHOLE WORLD (**).
***
Ameriški raper AFROMAN je zadel v polno s svojo zadeto himno Because I Got High. Z albuma The Good Times pa rap prvak izdaja novi provokativni komad CRAZY RAP (***), ki je hvalnica seksu, pijači in marihuani.
***
F! DIDDY ali Putt Daddy je lani bil osumljen poskusa umora, kar se je dodobra poznalo tudi pri prodaji njegovega tretjega albuma The Saga Continues. Raper je zato spremenil ime in malo
tudi glasbeni stil, kije v novi
pesmi DIDDY (* namičen in trd.
*) bolj di-
Ameriška pevka BRITNEY SPEARS je še na nekaterih lestvicah s hitom I'm a Slave 4U s svojega tretjega studijskega albuma Britney. Najpopularnejša najstnica na svetu pa je pripravila novi single OVERPROTEC-TED (***), ki je agresiven sodoben plesni komad.
David Breznik
Mladi dopisniki
BOZIC PRI NAS DOMA
Ko je božič, se zbere cela družina. Mi takrat jemo pečenko, pecivo in potico. Zvečer pa gremo naredit smrekico, pod njo damo jaslice, ki svetijo. Okraske smo kupili, nekaj jaslic smo naredili sami. Imamo barvne okraske, ki jih damo na jelko. Okrasek za na vrh pa je zlate barve. In tako se je božični večer končal.
Primož Vidovic, 3. a,
OS Kidričevo
BOŽIČ PRI NAS DOMA
Ko je božič, prižgemo štiri svečke na venčku. Za božič kupimo sadni kruh, spečemo pecivo. Za praznike smo vsi doma. Ponavadi gremo k babici na Ptuj. Tam jemo večerjo. Pogovarjamo se in si voščimo vesel božič in veliko zdravja. Okrašujemo smrečico z okraski. Ko je ura 13.00, se vrnemo nazaj domov.
Polona Murko 3. a,
OS Kidričevo
NOVO LETO PRI NAS DOMA
Novo leto praznujemo kar doma. Babica pride, ko praznujemo novo leto. Nestrpni smo, veselimo se, da bomo doživeli novo leto. Mamica pripravi večerjo, babica pa speče potico. Ko se bliža novo leto, se že veselimo. Nato, ko je novo leto, si čestitamo in gremo ven. Potem se utrujeni odpravimo spat.
Polona Murko 3. a,
OS Kidričevo
ZAPADEL JE PRVI SNEG
Bilo je včeraj zjutraj, ko sem se zbudila. Oblekla sem se in šla v šolo. Med poukom sem gledala skozi okno, ko je na okensko polico naenkrat padlo nekaj belega. Tino sem vprašala, ali je tudi ona kaj videla. Odgovorila mi je, da pada sneg. Razveselila sem se in komaj čakala, da bo konec pouka. Padalo je vedno več snežink. Končno je bilo konec pouka. Sla sem ven, naredila kepo in jo vrgla Tini točno v usta, ko mi je hotela nekaj povedati. Ker je bila kepa majhna, jo je skoraj požrla. Nato sva se začeli kepati. Opazovali sva tudi, kako se kepajo drugi. Nekateri so si vzeli kakšno desko, se usedli nanjo in se spustili po hribu navzdol. Ker naju je kepanje vedno bolj dolgočasilo, sva se odločili, da se greva po cesti malo drsat. Cesta je bila zelo ledena in spolzka. Najprej sem se po cesti spustila jaz, nato pa še Tina. Tini je v njenih čevljih tako dr-
selo, da je skoraj padla. Da pa ne bi, me je prijela za bundo, jaz pa sem zgubila ravnotežje in padla. Tina se je začela na ves glas smejati. Padla sem točno na zadnjico. Tako me je bolela, da nisem mogla sesti. Ura je bila že pozna in morala sem domov.
Tudi doma je bilo veselo. Na podstrešje sem šla iskat sani, da bi se tudi jaz spustila po hribu navzdol. Ker še ni bilo dovolj snega in ta ni bil dovolj trd, sani še niso bile tako hitre.
Tega prvega snežnega dne sem bila zelo vesela in ga zlepa ne bom pozabila, saj mi je bilo zelo lepo.
Barbara Krajnc, 6. a,
OS Videm pri Ptuju
TONE JUNAK
Nekega dne leta 8000 je živel fant z imenom Tone. Bil je zelo pameten in pogumen.
Nekoč, leta 8001, pa je grozila svetu velika nevarnost. Agent FBI-ja je poklical Toneta. Vprašal ga je, ali bi lahko odrešil svet. Tone je privolil. Agent mu je povedal, da napada Zemljo huda pošast Akinomofula. Tone je oblekel svojo bojno opremo in od-letel z raketo v vesolje. Tam je videl to pošast Akinomofulo. Ustrelil je pošast v belo liso na čelu in pošast je umrla.
Tako je Tone postal junak in je odrešil svet. Vesoljske pošasti zato ne napadajo Zemlje.
Urška Strel, 5. A,
OS Kidričevo
VESELJE NA SNEGU
Ko sneži in če ta sneg izkoristiš, je lahko zelo zabavno. Ko je sneg prvič zapadel, je bila noč. Bratec me je zbudil iz sladkih sanj in mi rekel, da je zunaj sneg. Prosil me je, če bi šel z njim na dvorišče. Pogledal sem ven in res je bilo zunaj polno snega. Bil je na tleh, na ograji, hiši in povsod. Oče je že navsezgodaj zjutraj odmetaval sneg s ceste, ki je vodila do garažnih vrat. Bil je utrujen, bolela sta ga vrat in hrbet. Namesto očeta sva midva z bratcem nadaljevala njegovo delo. Bil je zelo vesel, ker je lahko odšel počivat. Ko sva delo dokončala, sva se igrala na snegu. Naredila sva sneženega moža. V roki je imel metlo, namesto nosu korenček, oči in usta pa je imel iz kamenčkov, ki sva jih našla na dvorišču. Nekaj časa sva se tudi kepala in lovila. Oče se je odpočil in prišel ven. Odločil se je, da se gremo smučat. In res. Tomi se je odločil, da bi se raje sankal kot smučal. Bilo je zelo zabavno in
ri-iB tti«iy
AWS^-RIÈpEE KIDMAN^
-4rQuE Sera BeÎ^H-EHMES' HDUSE .3. Hero-EkHIQUÉ IGLESIAS. , Ydu are - ATOMIC KITTEN you be Happier - THE CD Sakh with Ldve - SAHAH CDNNDE free^Dne-LIGHTHDUSE FANHL^
8. Because I Got High - AFHDMAN ' atiLJÍATE-WINSLET 1D./Baila - ZUCHERD
Vsakť?	m<sd 21. in 2.2.. urć?
oče naju je še slikal. Nato smo vsi veselega srca odšli v hišo.
Nino Merc, 6. a,
OS Videm pri Ptuju
ZIMSKE AKTIVNOSTI
Meni je najljubši letni čas zima. Pozimi se na snegu odvija veliko dejavnosti. To so smučanje, sankanje, bordanje, drsanje in igre na snegu (kepanje, izdelovanje snežaka, igluja). Za smučanje in bordanje so primerna smučišča, ki imajo ponavadi več prog, za drsanje so primerna drsališča, za sankanje in igre na snegu pa je primeren vsak večji ali manjši hrib. Moji najljubši dejavnosti sta smučanje in igra na snegu.
Pozimi je tudi veliko praznikov: božič, dan samostojnosti, novo leto. Božič ponavadi praznujemo v krogu družine — ati, mami, brata, babica, dedi in jaz. Dan samostojnosti prav tako v družini, novo leto pa praznujemo s stricema in tetami ter z bratrancem in sestričnama. Moja najljubša praznika sta božič in novo leto.
Upam, da bodo vsi otroci na svetu srečno pričakali božič ter novo leto in da se bodo otroci iz tistih držav, v katerih zapade sneg, lahko smučali in igrali na snegu.
Jernej Simonič, 6. a,
OS Videm pri Ptuju
IZLET V GARDALAND
Zjutraj sem zgodaj vstala. Z dvema nahrbtnikoma sem se odpravila k atiju. En nahrbtnik sem imela za izlet v Gardaland, drugega pa za naslednji dan, ki naj bi ga izkoristili za kopanje v toplicah.
V avtu smo se udobno namestili in se pripravili na dolgo vožnjo. Odpeljali smo se proti Gardalandu. V avtu je bilo malo tesno, saj nas je bilo kar pet potnikov. Med vožnjo po Italiji smo videli velike nasade drevja, iz katerih pridobivajo papir. Vreme je bilo zelo vroče, saj je bilo za tisti dan napovedano 31°C. Vožnja je bila zelo naporna, pa vendar smo se veselili končnega cilja. Po dolgi vožnji smo zgrešili odcep za mesto Verona, v katerem je Gardaland, zato smo prevozili še dodatnih 200 km. Med samo vožnjo smo imeli tudi nekaj počitkov, da smo se malo osvežili s pijačo in pomalicali.
Približno ob enajsti uri smo prišli na cilj. V Gardalandu sem bila prvič, zato mi je bilo zelo všeč. Preden smo šli v ta lunapark, smo še pri avtu pojedli sendviče. Nato smo se odpravili. Vedno bolj me je stiskalo po želodcu in mi razbijalo srce. Prvi vrtiljak je bil takšen, da te je dvignil 40 m visoko in nato spustil v prosti padec. Ko sem prispela na dno, nisem čutila celega telesa. Noge so se mi tako tresle, da sploh nisem mogla hoditi. Preskusili smo še tudi druga igrala: vlak smrti, skodelice, tarzan, tornado ... Imajo tudi igrala za najmlajše. Bilo je zelo zelo "COOL". Ne da se opisati vseh občutkov.
Proti večeru smo se odpravili k avtomobilu. Napili in najedli smo se in se odpravili proti domu. V avtu je bilo nekoliko prijetnejše kot zjutraj, saj je bil že večer. Domov smo prišli ob eni uri zjutraj. Utrujeni smo se odpravili spat. Naslednje jutro smo se odločili, da kopalni dan prestavimo na naslednji teden, saj smo bili še vsi utrujeni od prejšnjega dne. Takšen izlet bi z veseljem ponovila kar vsako leto, saj je bilo zelo razburljivo in lepo.
Anja Rajher, 7.al9,
OS Kidričevo
Vodilni uradnik pomembnega ministrstva se je prvič v življenju odpravil na dopust. Izbral si je turistično kmetijo, a mu je bilo že po dveh dneh žal tega izbora. Postalo mu je silno dolgočasno in tretji dan je prosil kmeta, ali ima zanj kakšno delo. Pripravljen je storiti karkoli, samo da mu mine čas. In res, kmet mu je pokazal hlev in dejal:
"Hlev bi bilo potrebno očistiti dreka, saj se ga že štirinajst dni nisem dotaknil."
Kmet je odšel na tržnico prodajat jagode, uradnik pa se je vrgel na delo. Ko se je nekaj ur kasneje kmet vrnil domov, je našel hlev v tako lepem stanju, kot ni bil še nikoli. Pohvalil je uradnika in ga počastil. Naslednje jutro je uradnik spet stopil do kmeta in ga prosil za kakšno delo. Kmet ga odpelje v shrambo in mu pokaže krompir.
"Ločite velik, debel krompir od drobnega in naredita dva kupa.'
Ko se je kmet zvečer vrnil domov, je v shrambi še vedno gorela luč. Potihem je stopil k vratom in skozi špranjo priprtih vrat zagledal uradnika, kako je stokal:
"Petindvajset let sem v državni službi, pa še nikoli nisem bil pred tako težko odločitvijo... Krompirček, povej mi, ali si velik ali majhen!' ***
Zakaj si morajo upokojenci na glave natakniti modre čelade, preden vstopijo v trgovino?
Ker so v trgovinah samo opazovalci.
***
Mož je prislonil svoj penis k ženinemu ušesu, ta pa je prestrašeno dejala:
"Ne tja! Lahko oglušim!'
"Če doslej nisi onemela, tudi oglu-
šela ne boš!" jo je pomiril mož. ***
Doktor v psihiatrični bolnici je vstopil v bolniško sobo in zagledal pacienta, ki je sedel na stolu in zamišljeno vrtel volan ter govoril: "Brrrrr..brrrrr.."
"Kaj pa delaš?' ga je vprašal doktor.
"S tovornjakom se peljem v Pariz!' je dejal pacient.
V sosednji postelji je pod odejo ležal popolnoma gol pacient in skakal po postelji.
"Kaj pa ti delaš?' ga je vprašal psihiater.
'Medtem ko je on na službenem
potovanju, seksam z njegovo ženo!' ***
Prijateljici blondini se dobita na klepetu v kavarni. Tista, ki ima moža v službi v tujini, potoži:
"A veš, da je moj postal impoten-ten!'
"Ne! A res? Ali je to več kot konzul?"
***
'Možek, ali veš, da najin enoletni sin tehta že 25 kilogramom!'
"Neverjetno! Saj mu ni nikjer videti, da je tako težek. Kje si ga pa tehtala?'
'Na tvoji ribiški tehtnici!' ***
"Gospodična, vi imate pa noge takšne kot srna!'
"Tako lepe?'
'Ne, tako kosmate!'
***
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: prota, Rosar, sklep, tao, prednost, AE, Kostarika, Derek Bond, Astoria, trtovičje, spored, Higiea, Obran, TR, inertnost, stan Res, Aleramo, klavir, Odak, KC, Kičevo, Ital, lepaki, lolek, koceni, akant, Araks, Aravak. UGANKARSKI SLOVARČEK: ANTAPEKS = točka na nebesni krogli (nebu), ki leži nasproti apeksa, ARIAS = ameriški teniški igralec (Jimmy), DHAL = deveta arabska črka (dh), HASTINGS = ameriški dramatik in novelist (Michael, 1938), KIRAS = prsni oklep brez rokavov, LEN = kanadska rap skupina, ustanovljena 1991 v Torontu, MALIK = češki filmski režiser (Jan, 1904-1980), NKANSAH = ganski sprinter (Eric, 1974), SEGALL = ameriška filmska igralka (Pamela)
GoVORI SE...
DA se čudeži ponavljajo. Dva dni po božiču se je delavcem ptujske medijske hiše že drugič, stoodstotno res, pokazala Marija: po nekaj tednih se je srečno vrnila iz Avstralije.
... DA so župani s ptujskega uredili odnose s Termami. Da se bodo lahko po volitvah (beri po upokojitvi) kopali brez slabe vesti.
... DA vedeževalci napovedujejo za Slovenijo relativno uspešno leto. Kako ne bi bilo, ko pa se bomo znebili marsikaterega lokalnega politika.
... DA potrebujemo v Sloveniji toliko novih občin zato, ker smo skoraj vsi sposobni za župane.
... DA je zima obupala že tik pred novim letom: ne more nam priti do živega, saj se je kurilno
olje od jeseni pocenilo za petino.
... DA so vlada in poslanci sprejeli proračun za dve leti. V imenu državljanov jih prosimo, naj bodo v naše dobro ti dve leti na dopustu.
... DA tobak in alkohol preverjeno vplivata na dobrosrčnost. Kadilci in pijančki po novem še bolj dobrodušno polnijo državno vrečo.
... DA je nova evropska valuta najbolj odločno znižala cene prodajalk ljubezni. Doslej so zahtevale 200 mark, odslej pa samo 100 evrov.
... DA so argumenti proti legalizaciji prostitucije pri nas zelo močni. Kurbe sicer so, le denarja ni.
VIDI SE...
... DA je gorišniški župan, tudi sam vinogradnik, pred novim letom obiskal "svoje" svetnike, ocenil njihovo vino in izdal dovoljenja, kdo ga lahko ob prihodnjih priložnostih prinese za "na zdravje".

Aforizmi
by Fredi
Sl^^enci smo se perfektno
vživeli v životarjenje.
***
Boksarje najbolj pestijo pesti.
***
Če stanuješ v eni od sodobnih
stolpnic, spoznaš, da so se Babilonci v bistvu zelo dobro
razumeli.
***
Kardinalne napake vodijo v
marginalo.
***
Obljuba dela dolg — nos.
***
Ljudem mehkega srca
pogosto trda prede.
***
Mislim si svoje, torej sem.
***
Mir je nadaljevanje vojne z drugimi sredstvi.
LUJZEK
Dober den vsaki den! Prvič v totem leti, ki ma na sredini dve ničli, na vsaki strani pa po eno dvojko. To je skoro glih tak, kak sen jaz neko~ pred dovnimi leti bija v {oli ocejeni, ko mi je tr{ica rekla: »Dvakrat nič ne ve{ in si {e dvojke ne zaslužiš.« Drgačik pa sen jaz bija relativno dober učenec. Osemletko sen kunča v prvem nadstropji štrtega razreda, sen pa potli hoda v večerno šole, tak ke man zaj na stora leta spričevalo lopatologije, moti-kologije in še politologije poleg. To so vse zanimive stroke in poklici, samo da se v zodjih letih čim duže boj bojim lopate
in motke. To je skoro glih tak kak sta šla v ptujski hotel dva Bosanca na kofe in sta poleg seveda malo žličko dobla za cuker me{ati. Pa je starej{i pita mlaj{ega: »Pa {ta ti je ovo?« Mlaj{i pa ga je podvu~a: »Pa zna{, to ti je ne{to kao dete od lopate!« »Jao, jao, baci ovo dete brzo kroz prozor, da ne bi poraslo in nama v Sloveniji zagorčalo že itak jebeni život ...!«
Tak je pač to. Kak ste silvestra pokopali, doj pojeli in zapili? Mi mladinci in starinci smo si na našem Suhem bregi naredli provo fešsto v gasilskem dumi. Ta mlodi so meli v manjši sobi disko, sivonje pa smo v vejkši sobi montrali polke in valčke. Malo po polnoči smo se vse križom pomešali in se prav luštno meli. Moja Mica, ki jo fort naprej nekaj v križi, rokah in nogah seka, je tak plesala kak kokšna junferica, pa tudi jaz sen pozoba na križe in tegobe in seveda tudi na leta, ki so na pleča pribita. Obnošali smo se zlo kulturno in osveščeno, saj niti ene petarde in rakete nesmo v luft spustili. Smo pa precik svinjskega in vinskega vničli. Domu smo prišli, ko so petelini kikirikali in svoje putke gor budili. Pes naji z Mico niti povoha neje, saj si je najbrž misla v svoji kosmoti glovi, da sma tak kak mala deca zamejala den za noč in sma si domu pripela kak kokšna slavčeka. Tudi sosid Juža in jegova sta nekaj krulila, kak da bi jima veter notne papire zmeša. Tejko za gnes za pokušino in južino prvič v totem leti.
Pa srečno vam še enkrat voši Vaš Lujzek
OVEN 20. 3. DO 20. 4.
Zelolepinromanflčenteden, v katerem boste veliko v družbi prijateljev, ki jih imate radi. V tem krogu lahko spoznate celo novo ljubezen. Kar iščete, boste našli v petek zvečer ali pa v ponedeljek.
BIK 21. 4. do 20. 5.
Srečen razvoj dogodkov v prijateljskih krogih in izpolnitev želja so dobrodošlice tega tedna, ki ga boste preživeli dobre volje. Tudi rahla kritika na delovnem mestu vas ne bo mogla spraviti iz tira.
DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.
Napetosfi, kijih že dlje časa doživljate v svoji zakonski zvezi so posledica povečane želje po svobodi. Mika vas tudi kaj nenavadnega. Privoščite si pustolovščino brez večjega tveganja - nekaj za dušo.
RAK 21. 6. do 22. 7.
Za vami je ustvarjalen teden in tudi v prihodnjih dneh lahko dobite še kakšno idejo, kako si organizirati poklicno dejavnost, da bi pri tem vaše zasebno življenje manj trpelo. Sobota bo lep družinski dan.
LEV 23. 7. do 23. 8.
Vaša vitalnost bo vsak dan večja, zaživeli bodo tudi stiki z ljudmi, s katerimi se radi pogovarjate. Odličen teden za vse tiste, ki pišete ali radi hodite na izlete. Radovednost vas gnala daleč od doma.
DEVICA 24. 8. do 23. 9.
Dnevi v prihajajočem tednu vam bodo dvigovali adrenalin na poslovnem polju, ker pa vam zvezde ne bodo najbolj naklonjene, se varujte prenagljenosti in razdražljivosti. Pozorni bodite tudi glede zdravja.
TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.
V vaši prijateljski zvezi se bodo zadeve lepo razvijale, saj boste zaradi pridobljenih izkušenj bolj strpni. Vaša vplivnost bo povečana, lahko se zgodi, da se iz prijateljevanja rodi ljubezenska zveza.
ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11.
Pred vami je silno prijetno, optimistično in vznemirljivo obdobje, ko boste sproščeno sprejemali vse poslovne zadeve, pa tudi v domačem ognjišču boste zadeve reševali z nasmehom na obrazu.
STRELEC 23. 11. do 21. 12.
Presenečenj ne bo konec, vsa bodo na vašo usodo in osebni razvoj vplivala pozitivno. Energije boste imeli večkotpreveč,zlasflvtorek, četrtek in petek, najmanj ugodno pa bo v nedeljo.
KOZOROG 22. 12. do 20. 1.
V tem tednu bo v središču vaše pozornosti krepitev vašega materialnega položaja. Povečana potreba po varnosfi vas bo vodila v skupnost, vse bolj boste premišljevali, da s prijateljem končno združita svoje poti.
VODNAR 21. 1. do 19. 2.
Zaradi opravljivih jezikov H'i/Sîil ugotovili, da se le splača bifi previden, po drugi strani pa vam bo ta teden prinesel izboljšanje v ljubezenski zvezi in več ljubezni. Lepo bo zlasti v soboto.
RIBI 20. 2. do 20. 3.
Zaradi zvezd, ki vam v tem tednu ne bodo najbolj naklonjene, boste še bolj svojeglavi kot običajno. Prijetne urice vas čakajo v petek in nedeljo, ko boste ugotovili, da so se vajina čustva še poglobila.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski posti: majda.golubovic@netsi.net
BOKS
Na zadnji Zlati rokavici Slovenije je največja čast pripadla 22-letnemu boksarju, članu BK Ptuj Vikiju Caru.
STRAN 20
KOŠARKA
V ptujski amaterski rekreacijski košarkarski ligi PARKL so zaključili prvi del razigravanja po skupinah.
STRAN 20
PTUJ
Ob koncu leta 2001 so se sprejemi pri županu Miroslavu Luciju kar vrstili. Tokrat so bili pri njem nekateri mladi tekmovalci.
STRAN 20


JUDO
Konec decembra je v Slovenski Bistrici potekal finalni turnir prvih štirih ekip v državnem prvenstvu 1. slovenske lige. Judoisti Impola niso uspeli ubraniti naslova državnih prvakov.
STRAN 20
RAZMIŠLJAMO ...
Kako ponoviti uspehe v
Zadnjih štirinajst dni v letu 2001 je bilo kar nekoliko monotono na {portnem podro~ju na{e regije. Tudi {portniki in {portnice so na zasluženih po~itnicih oziroma dopustih, ki pa so verjetno tudi precej delovni, saj se zavedajo, da se ne smejo preve~ zapustiti. Nekateri so v tem ~asu bili deležni ve~je pozornosti, drugi manjše, nekateri pa celo nobene. Kot da so lokalni politi~ni veljaki pozabili na uspehe, ki jim niso bili podarjeni, ampak krvavo prigarani. Kot da so ti veljaki pozabili, da so izvoljeni predstavniki ljudstva in da ne predstavljajo samo sebe in zgolj funkcije, ki jo opravljajo. Pozabili so, da je šport sestavni del družbenega dogajanja, da je sestavni del ~lo'veške kulture in da vedno bolj dobiva na veljavi. Za marsikatero ob~ino v Sloveniji ne bi niti vedeli, vendar so bili športniki tisti, ki so ponesli njeno ime po Sloveniji in tudi zunaj nje. Mogo~e se bo komu zdelo, da hvalimo ptujskega župana Miroslava Lucija, vendar je on sprejel najve~ športnikov in športnic. Res je tudi, da je mestna ob~ina Ptuj najve~ja, vendar se drugi župani - ~ast izjemam - niso spomnili, da bi to opravili. Nekaterim bi bila lahko ~ast, da se rokujejo z res vrhunskimi športniki, ne pa obratno. Da ne bodo živeli v zmoti ali pa to ugotovili šele po izteku mandata. Potem bo res prepozno.
Naše podro~je je posegalo po medaljah in naslovih zve~ine v individualnih panogah. Prinesli so jih celo kopico. Tudi v kolektivnih športih se je pri~elo prebujenje in lahko re~emo, da bi celo morali biti zelo zadovoljni. Lepo in prav. Toda kako obdržati vse to na tem malem in po miselnosti o športu nerazvitem podro~ju? Od trepljanja po rami ob kozar~kih "Joj, kako ste dobri!' ter od pohval se ni še nih~e obogatil. Ve~pozornosti bo potrebno posve~ati športu, pa ne samo vrhunskemu in kakovostnemu, ampak tudi športu mladih. Brez njih ne bo velikih in odmevnih rezultatov, ne bo ponešeno ime kraja po Sloveniji in zunaj nje.
S športom se ukvarjajo tudi v Evropi, da ne bi morda kdo mislil, da ga tam ni. Ampak tam je druga~e. Pa ne bi smelo biti, ~e želimo tja! Toda zaenkrat bi raje pustili Evropo pri miru in se res posvetili svojim vsakdanjim športnim težavam.
Športniki in športnice so si zaslužili po~itek, zaslužijo pa si še kaj ve~ od tistega, kar smo zapisali v zgornjih vrsticah. Če bi omenjali posameznike, bi mogo~e naredili škodo. Zato vsem tistim, ki so dosegli uspehe, lahko samo ~estitamo in si želimo tudi v tem letu naslovov svetovnih prvakov, uspešnih nastopov na EP in SP, državnih tekmovanjih itd. Naj bodo dovolj besede: Sre~no in ponovno uspešno!
Danilo Klajnšek
MALI NOGOMET
LIGE MNZ PTUJ
Rezultati 6. kroga - skupina A: Avtoličarstvo Kac - ISM Hardi 2:0, Butik Ivana - SKD Sestrže 0:0, ŠD Rim - Tenzor 2:2, Telekom - Skoke 2:1, Avtoelektrika Bračič - Julija 12:1, Gostišče pri Tonetu -Macho Extra 6:2.
1. AVTOELEKTRIKA BRAČIČ	6	5	1	0	42.6	16
2. SD RIM	6	4	2	0	34:11	14
3. AVTOLIČARSTVO KAC	6	4	1	1	20:12	13
4. TENZOR	6	3	3	0	24:12	12
5. TELEKOM	6	3	1	2	14:21	10
6. ISM HARDI	6	2	3	1	15:11	9
7. SKD SESTRŽE	6	2	1	3	5:12	7
8. GOSTIŠČE PRI TONETU	6	2	0	4	16:28	6
9. BUTIK IVANA	6	1	2	3	5:17	5
10. SKOKE	6	1	1	4	11:20	4
11. MACHO EXTRA	6	0	3	3	9:21	3
12. JULIJA	6	0	0	6	6:30	0
Rezultati 5. kroga - skupina B: Tames -			■ Bar Gajec 1:2, Club 13 -			
NK Skorba 3:1, Kozminci ■	- Draženci 2:12, Juršinci -				■ Ricks cafe 0:1,	
Lancova vas - Remos 5:3.						
1. BAR GAJEC	5	4	1	0	26:9	13
2. RICKS CAFE	5	3	2	0	27:11	11
3. CLUB 13	5	3	1	1	25:12	10
4. JURŠINCI	5	2	2	1	11:5	8
5. REMOS	5	2	2	1	17:13	8
6. TAMES	5	2	2	1	15:12	8
7. LANCOVA VAS	5	2	0	3	19:21	6
8. NK SKORBA	5	1	0	4	14:20	3
9. DRAŽENCI	5	1	0	4	17:32	3
10. KOZMINCI	5	0	0	5	11:47	0
PTUJ / 15 LET KMN POETOVIO MILA
Vrhunski klub odličnih igraltev
Klub malega nogometa Poe-tovio, ki je kasneje dobil še dodatek Mila, je bil ustanovljen 24. oktobra 1986 in je bil tretji registrirani klub malega nogometa v tedanji skupni državi Jugoslaviji. To pomeni, da so Ptujčani zaorali ledino na področju te športne zvrsti. Ljubitelji nogometa tako dobro vedo, kdo in kaj je Poetovio Mila. Kako tudi ne, saj so bili zraven pri vseh pomembnejših odločitvah glede malega nogometa: so ustanovni člani 1. SLMN, bili so pobudniki in ustanovni člani združenja prvoligašev, organizirali so prvo prvenstvo mladih in še veliko drugega.
V svoji dolgi zgodovini so osvojili 247 pokalov, kar pove veliko; veliko pove tudi {tevilo tekmovanj oziroma turnirjev. Bili so osemkrat prvaki MNZ Ptuj (1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994 in 1995), viceprvaki Slovenije so bili leta 1990 in 1994 ter zmagovalci prvega slovenskega superpokala leta 1993. Zmagovalci slovenskega revialnega pokala so bili 1992, 1994, 1997, 1998 in 2000. Bili so prvi {portni kolektiv iz Ptuja, ki je prejel drese z grbom Ptuja - bilo je to leta 1992. Petkrat so bili med najbolj{imi ekipami v izboru {portnik leta MO Ptuj, bili so zmagovalci velikega turnirja v Mariboru 1998 in 2001, kajti v nedeljo so {e drugi~ osvojili
KMN Poetovio Mila
zali doseženi rezultati. V bistvu pa je Poetovia selekcija najbo-lj{ih nogometa{ev z na{ega območja, ki so združeni v dobro celoto in so dostojno zastopali na{ kraj od Lendave do Kopra.
POETOVIO MILA -SLOVENIJA 1:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Đafič (3), 1:1 Fridl (18), 1:2 Delamea (35)
POETOVIO MILA: Kornik, Fridl, Kokol, D. Gajser, S. Gaj-ser, Klinger, Šterbal, Vesenjak, Sešlar, Ceh, Emeršič. Trener: Fredi Kmetec.
Dobitniki priznanj ob jubileju KMN Petovio Mila
ta pokal - tokrat ekipa Poetovio Mila mladi.
Iz njihovih vrst so bili tudi člani slovenske malonogomet-ne reprezentance Silvester Kor-nik, Boris Klinger in Du{an Novak. Prav tako so bili dobri gostitelji slovenski reprezentanci v prijateljskem srečanju z Madžarsko.
Sicer pa so za KMN Poetovio igrali najbolj{i igralci z območja MNZ Ptuj. Da je tako, so poka-
SLOVENIJA: Dermastija, Kraut, Horvat, Guček, Kurnik, Ibrišimovič, Gačnik, Vršič, Đafič, Simič, Delameja, Pungar-tnik. Selektor: Darko Križman.
Kljub močnemu sneženju in spolzkim cestam so ljubitelji nogometa dodobra napolnili ptujsko športno dvorano Center. Vsi so na delu želeli videti najboljše ptujske nogometaše, med njimi pa vsekakor Saša Gajserja in Na-stjo Ceha, člana slovenske no-
gometne reprezentance, ki se je uvrstila na SP v Južno Korejo in Japonsko. Pred srečanjem je bilo zelo svečano, saj sta tako Saša kot Nastja dobila darilo iz rok predsednika MNZ Ptuj mag. Stanka Glažarja in ptujskega župana Miroslava Lucija. Ob njiju pa so priznanje prejeli še Cvijetin Maksimovič, sodnika Boris Grabar in Gorazd Kod-rič za slovo od malonogometnih igrišč ter Fredi Kmetec, ki je prejel priznanje iz rok ptujskega župana ob 15- letnici delovanja KMN Poetovio Mila kot enega najuspešnejših klubov v Sloveniji. Omeniti pa velja tudi lepo gesto Nastje Ceha, ki je podaril komplet dresov KMN Poetovio Mila.
Srečanje se je pričelo bolj miroljubno, nato pa se je igra razplamtela. Slovenski repre-zentantje so igrali zelo angažirano in kombinatorno. Že v 3. minuti so utišali ptujsko dvorano z lepim zadetkom Đafiča. Domačim nogometašem je uspelo malo pred koncem prvega polčasa izenačiti z zadetkom Fridla.
Drugi del je bil še živahnejši, saj so se priložnosti vrstile na obeh straneh. Štiri minute pred koncem pa je Delameju uspelo doseči še drugi zadetek za slovensko reprezentanco. Vsi napori nogometašev Poetovio Mile so bili neuspešni, tudi poteza, da je igralec Klinger sto-
copy
pil med vratnice in zaigral kot peti igralec.
Tako reprezentanca Slovenije še vedno ostaja neporažena v srečanjih s slovenskimi klubi. Še najbolj pa so bili zadovoljni ljubitelji nogometa na Ptuju, ki so videli kakovostno nogometno predstavo in predvsem vse svoje ljubljence v sedaj že legendarni ekipi ptujske Poetovio Mile.
V	predtekmi sta se pomerili ekipi Poetovio Mila mladi in Tomaž, rezultat pa je bil neodločen 1:1. Strelec za Ptujčane je bil Jurišič, za Tomaž pa Hamen-šek.
POETOVIO MILA MLADI OSVOJILI MARIBOR
V	mariborski športni dvorani je potekal že 27. novoletni turnir v malem nogometu. Zelo dobro so se odrezali nogometaši Poetovio Mila mladi, saj so v finalu premagali Mila Maribor s 3:2 ter tako postali zmagovalci tega prestižnega turnirja. Strelci za Ptujčane so bili Aleš Ceh dva in Igor Perkovič en zadetek. Cetrto mesto je pripadlo ekipi Majolke.
Za Poetovio Mila Mlade so nastopili: D. Golob, Zemljič, S. Golob, Pučko, Perkovič, Pani-kvar, Korez, A. Ceh, Kmetec, Kupčič. Ekipo je vodil Borut Šalamun.
Danilo Klajnšek
CRNOBELO IN BARVNO FOTOKOPIRANJE
Vladimir Sitar s.p.	Tel.: 02/78 78 766
JUDO
Impol ni ubranil naslova
Konec decembra je v Slovenski Bistrici potekal finalni turnir prvih {tirih ekip v državnem prvenstvu 1. slovenske judo lige. Pravico organizacije tega turnirja so si pridobili judoisti Impola, ki so po prvem delu osvojili prvo mesto.
Potihoma so pričakovali, da bi naslov ostal v Slovenski Bistrici, toda to se ni zgodilo, saj so državni prvaki postali judoisti Bežigrada, impolčani pa so se morali zadovoljiti z drugim mestom. Tretje mesto je pripadlo mariborskemu Braniku Broker-ju, četrta pa je bila ljubljanska Olimpija. Zal v finalu ni bilo ekipe ptujske Drave, ki je osvojila sedmo mesto.
Rezultati končnice: Impol — Branik Broker 6:1, Bežigrad — Olimpija 5:2. Za 3. mesto: Branik Broker — Olimpija 4:2. Za 1. mesto: Bežigrad — Impol 4:3.
NAJBOLJŠI BEŽIGRAJCANI
Ob koncu leta je judo zveza Slovenije objavila vrstni red točkovanja slovenskega pokala za leto 2001 v vseh starostnih kategorijah. Skupni zmagovalec (moški in ženske) so postali judoisti in judoistke ljubljanskega Bežigrada, drugi je Sankaku iz Celja, tretji pa Impol iz Slovenske Bistrice.
Razvrstitev v konkurenci žensk: 1. Sankaku, 2. Bežigrad, 3. Juršinci. Moški: 1. Impol, 2. Olimpija, 3. Bežigrad. Najboljši posameznik - člani: Klemen Ferjan, Bežigrad; najboljši klub Bežigrad. Najboljša posameznica: Raša Sraka, Bežigrad; najboljši klub Bežigrad. Najboljši mladinec: Sašo Jereb, Olimpija; najboljši klub Olimpi-ja. Najboljša mladinka: Kristina Dečman, Bežigrad, najboljši klub Sankaku. Najboljši kadet: Primož Ferjan, Ivo Reya; najboljši klub Ivo Reya. Najboljša kadetinja: Tina Kukec, Krmelj Olimpija; najboljši klub Juršin-ci. Najboljši starejši deček: Tadej Časar, Lendava; najboljši klub Lendava. Najboljša starejša deklica: Doris Zunič, Sanka-ku; najboljši klub Sankaku.
REGIJSKO PRVENSTVO
V Mariboru je potekalo regijsko prvenstvo osnovnih šol. Ze po običaju so bili učenci in učenke osnovnih šol z našega območja uspešni na raznih tak-
movanjih in tako regijsko prvenstvo ni bilo nobena izjema. Na njem so se izkazali tekmovalci iz osnovnih šol Videm pri Ptuju, Olge Meglič in Ljudski vrt, ki so si priborili največ mest za finale, ki bo potekal drugega februarja na Ptuju. Ob tem je potrebno dodati, da so ti učenci tekmovalci JK Drava iz Ptuja.
Prvi mesti sta dosegla Lea Murko (do 63 kg) in Rok Murko (do 60 kg), oba iz OŠ Videm pri Ptuju. Druga mesta so dosegli pri starejših dečkih Rok Tajh-man (do 55 kg) iz OŠ Olge Me-glič in Mitja Jerenko (nad 73 kg) iz OŠ Ljudski vrt, pri mlajših dečkih in deklicah pa Helena Lešnik (do 44 kg) iz OŠ Destrnik in Andrej Cuš (do 55 kg) iz OŠ Mladika. Tretja mesta pri starejših dečkih so dosegli Marko Janžekovič (do 46 kg) iz OŠ Olge Meglič in Jaka Ko-dela (do 5 kg) iz OŠ Ljudski vrt). Peto mesto je osvojil David Jurša, sedmo Ines Jurša, Matej Murko in Sašo Kramberger — vsi iz OŠ Destrnik, deveto pa Tomaž Rojko in Sara Rojko iz OŠ Ljudski vrt in Danijel Jan-žekovič iz OŠ Olge Meglič.
D. Klajnšek
PTUJ
Športniki
Mestni
• v«
Na fotografiji od leve: Stanko Cuš, AK Ptuj, Mina Markovič, PD Ptuj, Tanja Žuran Putura, JK Drava, župan Miroslav Luci, plesalka Maja Kaisesberger, mag. Stanislav Glažar, ŠZ Ptuj, in plesalec Miljan Nojič
Ob koncu leta 2001 so se sprejemi v ptujski Mestni hi{i pri županu Miroslavu Luciju kar vrstili. Tako je župan ob prisotnosti direktorja {portnega zavoda mag. Stanislava Glažarja in vodje oddelka družbenih dejavnosti Ivana Vidovica ter ptujskih svetnikov in svetnic sprejel predvsem mlade {portnike.
Na sprejemu so bili: judoistka Tanja Žuran Putura, državna prvakinja; Mina Markovič, mlada ptujska plezalka, sicer peta na svetovnem prvenstvu in četrta na evropskem prvenstvu v plezanju; plesalca Maja Kaisesberger in Miljan Nojič, državna prvaka v standardnih plesih in dvajseta na svetovnem prvenstvu v konkurenci mladincev, vabljen pa je bil tudi član ptujskega aeroklu-ba Igor Kolarič, vendar je zaradi njegove odsotnosti priznanje
sprejel Stanko Cuš.
Miroslav Luci je športnikom čestital ob doseženih uspehih in jim tudi v prihodnje zaželel podobne rezultate, seveda pa ni po-
MALI NOGOMET
zabil omeniti tudi vseh tistih, ki so pri kovanju teh odličnih uspehih sodelovali: klubov, trenerjev in seveda staršev.
Danilo Klajnšek
OBČINSKA LIGA VIDEM
Rezultati 6. kroga: ŠD Lancova vas - KMN Majolka 2:6, NK Le-skovec - ŠD Majski Vrh 2:3, Videm mladi - NK Videm člani 1:4,
Šturmovec - ŠD Zg. Pristava 5:3, NK Videm mladina - NK Tržec				
8:3, ŠD Pobrežje - NK Tržec veterani 1:0				
1. KMN MAJOLKA 6 5	1	0	53:15	16
2. ŠTURMOVEC 6 5	0	1	30:22	15
3. NK VIDEM - ČLANI 6 4	1	1	30:19	13
4. ŠD POBREŽJE 6 4	1	1	17:9	13
5. ŠD LANCOVA VAS 6 4	0	2	34:16	12
6. VIDEM - MLADI 6 3	1	2	17:20	10
7. NK VIDEM - MLADINA 6 2	0	4	18:26	6
8. NK TRŽEC - VETERANI 6 2	0	4	24:35	6
9. ŠD MAJSKI VRH 6 2	0	4	15:32	6
10. ŠD ZG. PRISTAVA 6 1	0	5	17:29	3
11. NK LESKOVEC 6 1	0	5	15:30	3
12. NK TRŽEC (-1) 6 1	0	5	12:29	2
			Darko _	LAH
KOŠARKA / REKREACIJSKA LIGA
Ekipi Cirkovc in Starš nepremagani
Košarkarji iz Cirkovc so poleg Starš še nepremagani
Ekipe so v ptujski amaterski rekreacijski ko{arkarski ligi PARKL zaključile prvi del razigravanja po skupinah. Sledi premor do 14. januarja, ko bo na vrsti spet pet krogov povratnih tekem.
V	petem krogu ni manjkalo zanimivih tekem. V skupini A so Veterani s težavo premagali ekipo Ptujske Gore. Ekipa Rač je premagala Destrnik, ki je do sedaj pokazal svojo najboljšo predstavo. V derbiju kroga sta se pomerili do sedaj še neporaženi ekipi Cirkovc in Majšperka. Prvi del so dobili gostje, v drugem pa nerazumljivo popustili in na koncu zaslužena zmaga domačih.
V	skupini B sta se pomerili ekipi Kidričevega in Nemana iz Majšperka. V drugem delu so domači "potegnili" in zasluženo slavili z veliko razliko. "Dobri dečki" so imeli dober trening z gostujočo ekipo iz Draženc,ev V derbiju kroga sta se pomerili ekipi Oračev in Starš. Hitro je bilo jasno, da aktualni prvaki niso prišli prodajat svoje kože. Tekma med ekipama Starš in "Dobrimi dečki" bo odigrana po praznikih.
Rezultati: Veterani - Šd Ptuj. Gora 77:54, KK
Rače - Šd Destrnik 89 : 70, Šd Cirkovce - Šd Maj-šperk 80 : 65; Šd Kidričevo - Neman 95:75, Good guys - KK Draženci 100 : 52, Orači - KK Starše 58 : 79.
SKUPINA A
1. ŠD CIRKOVCE	5 5	0	+ 209	10
2. ŠD MAJŠPERK	5 4	1	+ 53	9
3. VETERANI	5 3	2	+ 89	8
4. KK RAČE	5 2	3	-64	7
5. ŠD PTUJSKA GORA	5 1	4	-71	6
6. ŠD DESTRNIK	5 0	5	-216	5
	SKUPINA B			
1. ORAČI	5 4	1	+ 91	9
2. KK STARŠE	4 4	0	+204	8
3. GOOD GUYS	4 3	1	+ 50	7
4. ŠD KIDRIČEVO	5 2	3	+ 22	7
5. NEMAN	5 1	4	-39	6
6. KK DRAŽENCI	5 0	5	-328	5
Lestvica najboljših strelcev: 1.			Jože	Kolarič
(Cirkovce) 199 košev, povprečje 40 / 5 tekem; 2. Edi Hojnik (Kidričevo) 152, povprečje 30 / 5 tekem; 3. Peter Trifkovič (Starše) 131, povprečje 33 / 4 tekme; 4. Boštjan Kostanjevec (Veterani) 119, povprečje 24 / 5 tekem; 5. Matjaž Frangež (Cirkovce) 105, povprečje 21 / 5 tekem.
Radko Hojak
BOKS / POGOVOR Z VIKIJEM CAROM
Ponos ob osvojitvi zlate rokavice
Na zadnji Zlati rokavici Slovenije je največja čast pripadla 22-letnemu boksarju, članu BK Ptuj Vikiju Caru, ki je bil dobitnik te prestižne boksarske lovorike v Sloveniji. Mogoče je bilo to malce presenetljivo, vendar si je Viki lovoriko zaslužil, saj je dodobra obdelal svojega nasprotnika, ki se je izkazal za zelo vztrajnega in je do konca vzdržal na nogah.
"Boks me je vedno navduševal, že v otroških letih. Nikoli pa nisem pred vojsko zavil na treninge oziroma v boksarsko dvorano. Potem pa sem šel z bratrancem gledat trening, se prvič preizkusil - in ostal, medtem ko je bratranec bil samo enkrat. Tako sem pričel vaditi. Začel sem trikrat tedensko in vedno sem imel občutek, da je to moj zadnji teden treninga. Potem pa sem le ostal,"
je povedal Viki Car.
Skromni mladi boksar se je dobro pripravljal na Zlato rokavico: "Res je. Najprej smo vadili trikrat tedensko, nato pa večkrat, še posebej Boštjan Kerin, Dominika Šajtegl in jaz. Potem pa je prišla Rokavica. Moram povedati, da me je zelo dajala trema, vendar je že po prvem kontaktu z nasprotnikom ni bilo več. Sicer sem dvoboj dobil, vendar si niti v sanjah nisem predstavljal, da bi ravno jaz dobil prestižno lovoriko in seveda sem bil izjemno vesel, da se je komisija odločila zame."
To je bil Vikijev dvanajsti dvo-
boj, kar pomeni, da se je Viki nekoliko kasneje pričel ukvarjati s to športno zvrstjo. O svojih ciljih pa je dejal: "V prihodnje se želim dobro pripraviti in dobro nastopati na posamičnem prvenstvu, pa tudi v ligaškem tekmovanju. Več sedaj ne bi mogel reči, kljub temu pa nisem brez ambicij. A je to povsem drugače pri meni, ki sem se pričel z boksom ukvarjati nekoliko pozno, kakor pri tistih, ki so pričeli z desetimi leti. Čas bo pokazal svoje. Zaradi dela treniram trikrat tedensko in potem še nekoliko sam. Upam samo, da bom tudi v prihodnje uspešen."
Danilo Klajnšek
Viki Car. Foto: DK
PLANINSKI KOTIČEK
Zdravju naproti na goro Oljko
Hoja v gore je pomemben vir fizične in duševne kondicije, ki jo potrebujemo za vsakdanje življenje. Zlasti v zimskih mesecih, ko so dnevi krajši in temnejši, je sprehod po hribih zelo prijeten. Stik z naravo prežene temne oblake našega vsakdana. Tako vas vabimo, da se nam pridružite v pridobivanju zdravja na gori Oljki, kamor se bomo podali v soboto, 19. januarja.
Z vlakom od 6.45 (zbor pohodnikov ob 6.30 na železniški postaji Ptuj) se bomo odpeljali do [martnega ob Paki, od koder nas bo pot vodila na vrh Oljke. Pri planinskem domu, kjer prejme vsak udeleženec kuhano jajce, si bomo ob vročem čaju nekoliko odpočili ter prek Vimperka sestopili v Polzelo. V Ptuj se bomo vrnili ob 16.15 uri. Skupnega hoda bo za 3-4 ure.
Cena izleta vključuje povratno vozovnico za IC vlak in organizacijo izleta ter znaša za člane PD 1.350 SIT, za mlade planince 1.200 SIT ter nečlane PD 2.400 SIT.
Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 15. januarja.
Vodil bo Uroš Vidovič.
ZANIMIVOSTI, POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
JUROVCI / ZARES LEPE JASLICE
Lep izdelek bodoiega mizarja
čas postavljanja jaslic je sicer za nami, mnoge pa bodo postavljene se ves mesec. Gotovo tudi tiste pri Habjani~evih 1 v Jurovcih, ki si zaslužijo objavo že zaradi tega, ker je vanje vloženega ogromno dela in ker so izredno lepe ter izvirne.
Del okoli tri metre dolgih jaslic pri Hobjaničevih v Jurovcih
Ideja in izvedba je v glavnem delo sina Damjana, ki končuje osnovno šolo in se je odločil za poklic mizarja. Da ima ustvarjalni navdih in spretne roke, je dokazal tudi s postavitvijo jaslic, za katere je potreboval kar precej časa. Skoraj vse je izdelano iz naravnega materiala. Za osnovo je uporabil veliko količino mahu in drevesnega lubja, koče in cerkve je izdelal iz okroglega lesa in slame, uporabil je tudi nekaj drevesnih panjev in drugega naravnega materiala. Najpomembneje je, da je vse skupaj lično postavljeno in predstavlja veliko pokrajino s številnimi objekti in potokom.
Jaslice so dolge kake tri metre in Damjan si zanje zasluži pohvalo in priznanje.
JB
PTUJ / PRAZNIČNA AKCIJA MLADEGA FORUMA
Boiiiek mladih
Da boži~ ni ve~ samo krs~anski praznik, so se v ponedeljek, 24. decembra, pred Mercatorjevo blagovnico lahko prepri~ali vsi, ki so se izkoris~ali zadnje ure za nakupovanje daril, in tudi naklju~ni sprehajalci.
Okrog devete ure zjutraj so svoj šotor pred blagovnico po-
stavili člani Mladega foruma ZLSD Ptuj. Mimoidočim so po-
V hladnem vremenu se je prilegel vro~ ~aj ...
nudili brezplačen čaj, ki ga je bilo mogoče "ojačati" s kakšnim dodatkom, in kuhano vino. Za najmlajše so poskrbele palčice in Božiček, ki so jim delili različne šolske potrebščine, kot so npr. blokci, radirke, pa tudi vi-deokasete z risanimi filmi, in kar je otroke še najbolj razveselilo, tudi bonbone.
Člani MF ZLSD Ptuj so hvaležni vsem, ki so se ustavili na kakšnem kozarčku, in sponzorjem, ki so jim pomagali pri izvedbi projekta.
Zakaj so se odločili za to akcijo? Predsednik Mladega foruma Dejan Levanic je povedal: "Božič samo po sebi ni več samo cerkvena stvar, saj so vsi ljudje praznično razpoloženi, nih~e več ne pomisli samo na cerkev, božič praznujemo kot praznik solidarnosti." Pohvalil je tudi solidarno akcijo zbiranja oblačil.
Tekst in foto:
Ozren Blanuša
PTUJSKA GORA / SREČANJE ZAKONCEV - JUBILANTOV
Na svidenje tez deset let
S skupinsko fotografijo z g. župnikom in predsednico Karitas so ohranili spomin na srečanje zakoncev - jubilantov
Neverjetno, kako ~as hitro mine, kar naenkrat je minilo 30, 40 in celo 50 let zakona, so pomislili tisti, ki so jih patri in župnijska Karitas s Ptujske Gore povabili na sre~anje zakoncev - jubilantov. Ko so pripravljali povabila, so pogledali v poro~ne knjige, zato niso pozabili na tiste, ki so se odselili.
Že kar precej časa je navada, da se srečajo na tretjo adventno nedeljo zakonci s 25 leti zako-
UGODNI NAKUPI
hlač za mlade in odrasle:
NES, CASUCCI, KEEGAN, BIG BOSS, HOLIDAY
Lina, Zagrebška cesta 70 a, Ruj
TRGOVINA IN STORITVE STOJNCI19,2281 Markovci tel. 02/788 81 £0, faks 02/788 81 61
Material za: elektroinstalacije, strelovodne
instalacije Hermi, vodovodne instalacije,
centralne kurjave
Po ugodnih cenah: radiatorji (classic, ventil kompakt)
kopalniški radiatorji v različnih barvah in velikosti - generalni uvoznik!
Prodaja in montaža
na (srebrni) in vsi z okroglo obletnico. 15 minut pred deseto mašo se je v župnišču zbralo deset parov: dva zlata, trije s 40, pet s 30 let skupnega življenja. Žal jih je nekaj manjkalo, ker se zaradi bolezni niso mogli udeležiti skupnega srečanja.
Članice Karitas so jim pripele nageljčke, med mašo pa so nato obnovili poročni obred kot
pred leti. Tako bodo kot mladoporočenci zakorakali v novo desetletje in se, kot je dejala ena od jubilantk na koncu maše, čez 10 let ponovno srečali.
Članice Karitas in g. župnik so z otroki pripravili še kulturni program v jedilnici v župnišču, kuharica in sodelavke Karitas pa so pripravile okusno kosilo. Dva mlada domačina sta zaigrala, da so lahko tudi zaplesali.
V imenu jubilantov, hvala vam, patri in župnijska Karitas na Ptujski Gori za nepozabne trenutke.
Valica Beranic

v Metalki
PC Ptuj, Rogozniška 7
PO KOP^NICO V METALKO PRAZNIČNI POPUST
KOPALNIŠKI BLOKI ............................
KOPALNIŠKI PROGRAM KOLPA.......
SANITARNA KERAMIKA STRUMICA
SANITARNA KERAMIKA FONDO......
ARMATURE ARMAL .............................
ARMATURE UNITAS ............................
BOJLERJI TIKI ......................................
POMIVALNA KORITA ..........................
WC DESKE ŠVEDSKE - KAN..............
10%
10%
10%
10%
10%
10%
10%
10%
20%

HOZNOÏÏ OBROČNEGA ODPUCEVitN|A
METALKA TRGOVINA
Prodajni center Ptuj
Rogozniška 7. tel: 02/749 18 00
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
H
SALON
POHIŠTVA
Spuhlja 79/a, 2250 Ptuj
Tel.: 02/775-41-01, fax.: 02/779-02-51
0.
OB U.OBLflNIC
[
v igri sodelujejo vsi, ki bodo v tem času kupili blago v vrednosti nad 20.000 sit. (Nagradna igra poteka od 1.10.2001 do 31.12.2001)
AVTO ŠOLA ^Q^^gQ
organizira tečaj cestnoprometnih predpisov v ponedeljek 7.1.2002
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj
-	ob 17.00 vpis pred OŠ CIRKULANE
-	ob 18.00 vpis pred OŠ ZAVRČ
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
Start d.o.o., cvetkov trg 3, ptuj	Vabljen i !
Dsldstii lil limije; gospe in gospodje!
ste samski ali osamljeni? Mi smo pravi naslov za vas. Pomagali Vam bomo izbrati primernega partneq'a za druženje ali skupno pot. Pokličite, ne boste razočarani! AGENCUASTK, Razlagova 13, 3000 Celje, telefon 03 548 48 00,03 548 48 01, 040 553 646,031 461 058
TEDNIK
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 774 28 61
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a-. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
.illB€LCONTiCrir
POSLOVNA SKUPINA
Hardek 34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853
I OKNA I VRATA I SENČILA I ZIMSKI VKTOVI I GARAŽNA VRATA I POLICE
UGODNO KREDITIRANJE!
DANA BESEDA OBVEZUJE
Roietarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. iUlaistrova 29, 2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuici 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad
v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napu{~ev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,
s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.
Prihol
Se upaš preizkus
Vabimo te. da se pridružiš mlademu in prodorne':
dnost!
îiti v marketingu?
vu marketinškemu oddelku družbe Radio-Tednik,
lil od tebe pncakuie:
•	samoiniciativnost • i<omunil<ativnost •
•	organizacijsi<e sposobnosti (zaželene so
•	samostojno delo z elektronsko pošto, int
•	znanie slovenskega iezika • pasivno zn;
Hredstavi se z zivijeniepisom. vlogo pa pošlji do Raičeva 6. Ptuj. s pripisom "Uspeli-moč-denar"
pripravljenost za delo v skupini delovne izkušnje v trženju) ernetom in programi MS Word + MS Excel inje angleškega jezika • vozniški Izpit (B)
15.1.2002 na sedež družbe Radio-Tednik d.o.o.,
Sončen, a leden, mrzel dan je danes, je bil včeraj in je bil v torek, 18. decembra, ko smo izvedeli, da je ugasnilo tvoje življenje, draga Vika. Mrzlo, tiho, kot je bil dan, je legla na nas nerazločna groza, ki jemlje vso radost, vso moč, vse zaupanje v pravičnost na tem svetu. Bolečina se preliva v obup, v nemo grozo pred usodo.
Draga Vika!
Tiho, skoraj neslišno si odšla od nas. Tudi tvoji najbližji prijatelji so komaj dojeli trenutek na poti do minevanja in brezkonč-nosti, do konca neke poti, ki je bila polna darovanja in nesebičnega razdajanja ter neskončne ljubezni do vseh prijateljev. Zaman je bilo silno upanje, da boš doživela nove in nove dni, ko bi ponovno na široko odprla vra-
ta nam, ki smo prihajali k tebi kot prijatelji, in tistim, ki smo ob tvojem odprtem naročju čutili skoraj materinsko ljubezen. Bila si nam mama, bila si nam prijateljica, dobra prijateljica.
Ob slovesu bi se radi spomnili čimveč stvari o tebi. Toda čemu se zdaj spominjati, ko je vse grenko in ko ti, ki so ti te besede namenjene, besed ne slišiš. Vse to bi ti morali povedati že prej. Zato nam ostaja samo spomin na tebe, draga Vika, na tvoje veliko zlato srce, na tista najgloblja čustva, ki smo jih spletli v letih, ko smo se poznali. Ostaja osamljenost zaradi izgube in ostaja upanje, da s tvojim odhodom vendarle ne bo manj takšnih, kot si bila sama, ki bi se razdajali za druge, kot si se ti.
Hvala, Vika, za vse. Hvala v imenu vseh, ki si nam bila prijateljica, hvala v imenu vseh, ki smo stopili skozi vrata tvojega stanovanja. Hvala, da si bila naša Vika.
Tvoji prijatelji
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseli vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznili gospodinjsklli aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obmke, gotovinski popust _in popust za upokojenca_
flUTOCOMM€ftC€, d.d. HC-MOBIL, d.^.
PSC Maribor, Ptujska 132, tel.: 02146 00 122 02/46 00 123, e-mail: salon.mb@ac-mobll.sl

HOIVTDA
lllSi debis
AC Leasinfi
NOVE DIMENZIJE PROSTORA
POPUSTIte svoji želji in si kupite novi
AVTOPRALNICA & BAR
■ptoto LAGUNA
Maistrova 50, 2250 Ptuj, GSM: 041 403 211
Audi ;
PORSCHE
MARIBOR I Šentiljska c. 128 a, 2000 Maribor ;
^ področni prodajajec: g Tel: 02 788 5788, GSM: 041 675 758 S
Bil je izjemno sposoben delavec, mojster in organizator dela. Kot vodovodni in{talater je bil vedno pripravljen ljudem pomagati. Ni se oziral na delovni ~as, tudi sredi no~i je vstal in odhitel na kraj, kjer je bilo potrebno nujno popravilo, zamenjati vodovodno cev in podobno, da ni nastala ve~ja {koda. Zaradi tega je bil med ljudmi izredno priljubljen, imel je tudi mnogo iskrenih prijateljev in znancev. @al je nevarna bolezen prekinila njegovo delovno pot, smrt je upihnila njegovo luč življenja. V ponedeljek, 17. decembra, ga je na novem ptujskem pokopali{ču velika množica pospremila na njegovi zadnji poti do groba. V spomin kratek oris njegove življenjske in delovne poti.
Rodil se je 3. novembra 1948 v delavski družini v Gori{nici. Že ko je obiskoval osnovno {olo, se je navadil prijeti za vsako delo. Odločil se je za poklic vodovodnega in{talaterja, končal poklicno {olo v Mariboru, vajeni{ko dobo pa v ptujskem Elektrokovi-narju. Ko je odslužil voja{ki rok, je sprejel prvo delovno mesto v obrtnem servisu krajevne skupnosti Kidričevo. Pozneje je bil ta servis vključen v Komunalno podjetje Ptuj, kjer je nadaljeval delo, se pri delu odlikoval, zato so mu zaupali tudi vodstvo sindikalne organizacije. Videl je vse večje potrebe ljudi in želel narediti {e več, kot so mu določali nor-
mativi njegovega delovnega mesta. Pridobil je ustrezna dovoljenja in začel opravljati popoldansko obrt vodovodnega in{talaterja. Delo je opravljal nadvse vestno in v zadovoljstvo naročnikov, zato je dobival vse več naročil, ki jih v popoldanskem času ni mogel opraviti, zaradi tega je leta 1987 postal samostojni obrtnik. Tri leta za tem je ustanovil lastno firmo, ki se je specializirala predvsem na zunanje vodovode in hi{ne instalacije. To zasebno podjetje je kot direktor nad 10 let nadvse uspe-{no vodil, seveda ob pomoči žene Gretice, ki ga je predvsem v času bolezni v celoti nadome{čala. Poleg polaganja zunanjih vodovodov je predvsem delal pri hi{nih in{talacijah. Ne{teto domačij z območja Haloz, Slovenskih goric, Ptujskega polja in drugih
krajev takratne velike ptujske občine je osrečeval s tem, da jim je redno pritekala zdrava pitna voda. Sodeloval je tudi pri gradnji namakalnih sistemov in vodovodnih omrežij na območjih Orehove vasi, Slivnice, predelov Pohorja, Pa{kega Kozjaka, Bistrice ob Sotli, Kozjega in {e kje. Pri urejanju namakalnih sistemov je {e posebej izstopala njegova ljubezen do narave ter vodnega in obvodnega živalskega sveta. Vsako delo je opravil natančno in popolno ter imel lep odnos do strank, kar so ljudje izredno cenili.
Poročil se je leta 1971, žena Gretica mu je rodila dve hčerki, ki jima je bil dober in skrben oče. Nekaj let je mlada družina stanovala v Kidričevem, od leta 1978 pa v sedanjem stanovanju na Rimski plo{čadi 12. Več let so si gradili lasten dom v Kicarju, ki je tik pred dograditvijo, vendar mu ni bilo dano, da bi kot upokojenec živel v tem domu.
Delo je bilo njegova poklicna in ljubiteljska dejavnost, za kaj drugega ni bilo časa. V mladosti je bil sicer aktiven član Ae-rokluba Ptuj, pozneje pa je bil le še razumevajoč donator društvom - ribičem, planincem itd. Vsem, ki smo ga poznali, bo ostal v trajnem spominu njegov čudovit vzgled delavnosti, dobrote in poštenosti.
Franc Fidersek
Mali oglasi
KMETIJSTVO
NESNICE, rjave,grahaste, črne, pred nesnostjo, 800 sit/kos, vsak dan. Babinci 49. Vzreja nesnic Ti-baut, Ljutomer. Tel. 582-14-01.
ODKUPUJEMO bu~nice- golice. Ponudbe na tel. 740 82 22.
NEPREMIČNINE
MANJŠE POSESTVO prodam ali menjam za hi{o ali stanovanje. Tel. 764-02-61.
RAZNO
KUPIM razne starine, tudi starinsko pohi{tvo. Telefon 02 779-50-11 ali 041 897-675, pla~am takoj.
PEZ FIGURICE zbiram. Odkupim vse starej{e pez figurice, tudi nekompletne. Zelo dobro plačilo. Tel. 01 515-25 65 in 041 619-476.
OBVEŠČAM sosedo Marto Kir-biš iz Gerecje vasi 40 F, da naj ne širi lažnih besed o Marici in Štefanu Turnšku, Gerecja vas.
KOLJE - akacije, različnih dolžin, prodam. Tel. 719 51 77.
MOTORNA VOZILA
AVTO-RAK, UGODNO PRODAMO: fiat punto 1.2, 2000, rover 414 SI, 1997, toyota carina 1.6 XLI, 1992, voyager 2.5 SE, 1993, honda CRV 2.0, 1998, peugeot 106 1.1 i, 2001, brava 1.4 SX, 1996, mercedes A 160, 1998, clio 1.2 bebop, 1996, punto 75 SX, 1994, punto 1.2 SX, 2000, BMW 523,
1996,	twingo 1.2 pack, 1999/2000, saxo 1.0, 2000, almera 1.4 LX,
1997,	mercedes A 140 classic, nov, lantra 1.8 GLS wagon, 1996, toyota hi ace 2.4, 1993, seat inca 1.6, 1997, mazda 323 C 1.3i 16v, 1996, laguna 1.8 RT kar., 1997, kangoo 1.4 RN, 2000, megane 1.4 E RL, 1996, megane coupe 1.6 E, 1996, kia sephia 1.5 I SLX, 1996, kia pride 1.3 I, 1997, regata 1.9 TD, 1988 ... Posredovanje pri odkupu vozil do 5 let starosti, plačilo takoj. Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, Ptuj, tel. 02/78-00-550.
TRAKTOR STAYER 30 KS, nov
plug, 10 col, in plug za Tomo Vin-kovič prodam. Tel. 031 332-692.
Štiri dolga leta so minila, odkar odšel si ti.
V	našem srcu je praznina,
ki zelo, zelo boli.
V	SPOMIN Alešu Svensku
IZ ZAKLA 30, PODLEHNIK
1988 - 1998
Hvala vsem, ki s postankom ob njegovem grobu, z lepo mislijo ali sve~ko po~astite njegov prerani odhod s tega sveta.
Vsi, ki te imajo radi
Skromno si Uvela, v življenju mnogo pretrpela, nisi umrla, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti.
SPOMIN
30. decembra 2001 je minilo eno leto,
odkar je za vedno od{la od nas draga mama, babica in ta{~a
Marjeta Forštnaric
IZ BUKOVCEV 24 A
30. 12. 2000 - 30. 12. 2001
Hvala vsem, ki vas pot vodi tja, kjer njen dom le rožice krasijo in sve~ke ji v spomin gorijo.
Tvoji najdražji
Spomini... edini cvet,
ki ne uvene,
edina luč, ki ne ugasne.
4. januarja mineva žalostno leto, odkar te je kruta bolezen odtrgala od nas, draga žena, mama, babica, ta{~a in sestra
Frančiška Slodnjak
IZ DORNAVE 82
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu ter ji prižigate sveče in prinašate cvetje. Hvala vsem za tolažbo.
Tvoji najdražji
TRAKTOR Torpedo 62-06, obračalnik Sip 22 50, moped Tomos 14 TLS, rabljeno strešno opeko Ki-kinda prodam. Tel. 02 719 21 47.
STORITVE
SUHA GRADNJA Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuščeni stropovi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe. Ugodni krediti do enega leta TOM + 0% - za informacije pokličite 02 78 83 110, GSM 041 675-972, Bojan Štumberger, s.p., Zg. Hajdina 157.
SOBOSLIKARSTVO - PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vito-marci 6. Brušenje parketa, fasade, s 30-letno tradicijo. Priporočamo se. Telefon 02 757-51-51. GSM 031 383-356.
POMAGAMO, svetujemo staršem in učencem z učnimi in govornimi težavami ter nudimo pomoč pri zgodnjem osnovnošolskem in srednješolskem učenju angleščine. Andal, d.n.o., Selska c. 34, 2251 Ptuj, tel. 02 782-29 81 ali 041 530-117
PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno, možnost plačila na čeke. Tel.: 629-10- 95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla-šek 91, Podlehnik.
POPRAVILO TV aparatov, vido-rekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56 b. tel. 755-49-61 GSM 041 631-571.
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj. tel. 78-78-190.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Tel. 745 08 51, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
DELO
INFOKOMERC Danica Malešev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o poštenem zaslužku. Tudi z delom na vašem domu. Inf. na tel. 041 747-121.
Cas beži, spomin na tebe v nas živo gori.
Misel, da trpel grozno si bolečino trden kakor skala,
da niti za trenutek v usodo žalostno se nisi vdal,
da do zadnjega dihljaja po domu, sreči hrepenel si,
nas hrabril, da z dušo bolečo prižgemo na tvojem mnogo preranem grobu ti svečo.
V SPOMIN Zvonku Dolamiču
IZ GABRNIKA
Sedem let je minilo, bolečina ostaja.
Vsem, ki ohranjate spomin nanj in postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, iskrena hvala.
Mama, ata, brat Peter in sestra Zdenka
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, z delom za vselej končali, v hišo očetovo šli, takrat zvonovi zvonite ...
(Anton Martin Slomšek)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage sestre, svakinje in botre
Neže Munda
IZ SOBETINCEV 29, MARKOVCI
zahvala vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na zadnji poti in ji izkazali poslednje spoštovanje. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju interne nege kirurškega oddelka Bolnišnice Ptuj, dr. Janžekoviču, za zdravniško oskrbo patronažnim sestram ga. Tilčki, ga. Miri in ga. Majdi, govorniku g. Pongracu, pevkam in pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, vsem sorodnikom, znancem, sosedom za darovane sveče in cvetje, darovane sv. maše ter izraženo pisno in ustno sožalje, g. župniku za opravljen cerkveni obred in sv. mašo ter podjetju Mir iz Vidma.
Žalujoči: vsi njeni
Ostalo je grenko spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj več ne bo, ker si za vedno vzel slovo. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena.
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi moža, očeta, brata, svaka in strica
Jurija Vidoviča
IZ HAUPTMANIČEVE UL. 5, PTUJ
iskrena zahvala vsem bližnjim in dobrim sorodnikom, sosedom, znancem, bivšim sodelavcem in številnim prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše.
Hvala družinam Vidovič, Marinič in Prešeren za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih žalosti. Zahvaljujemo se osebju ptujske bolnišnice, p. Jožetu za opravljen obred, pevcem in godbeniku ter pogrebnemu podjetju MIR.
Hvala govorniku g. Šeguli za ganljive besede slovesa.
Z žalostjo in bolečino v srcu njegovi najdražji
V hladno jutro zvonovi so zapeli,
veliko žalost so nam razodeli.
Le komu so očeta, dedka, brata, strica vzeli?
Z nasmehom svojim
vsakega osrečiti si znal,
pred usodo neizprosno
sam nemočen si ostal.
Le srce naše zdaj ječi,
ob lučki na hladnem grobu
tolažbe iščemo si!
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in boleči izgubi dragega očeta
Franca Grabarja
IZ PODVINCEV 103/A
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste našega očeta pospremili k večnemu počitku, izrazili sožalje in z nami delili bolečino, darovali številno cvetje in sveče. Hvala pevcem za odpete žalostinke, g. župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala ga. Veri Kokol za besede slovesa in molitev, podjetju Sava Kranj-Ptuj, kolektivu Leska iz Leskovca, kolektivu Majerič iz Žabjaka, zidarstvu Črešnik, sosedom in Komunalnemu podjetju Ptuj ter vsem drugim sorodnikom in znancem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskreno HVALA.
Žalujoči hčerka Milica z Danijem, sin Dušan z Valerijo, vnuka Emanuela in Miha, sestri Marija in Rozalija ter drugi tvoji najdražji
GRADIŠČA / ENA ZADNJIH TRGATEV LETNIKA 2001
Prazniina trgatev za Štefanovo vino
Trgatev je bila hitro končana in že se je "zavrtela" preša
V Gradiščah je na Štefanovo utihnil plinski top, ki je preganjal ptice iz vinograda, kjer so Arne~i~evi hranili dobrih 500 trsov grozdja za posebno trgatev. Dopoldan prazničnega dne, ko je ob odjugi že dišalo po novem snegu, so prišli povabljeni berači, med njimi župan in podžupan občine Gorišnica ter nekaj svetnikov in seveda drugi prijatelji, predvsem tisti, ki so pomagali pospraviti kar precejšnjo količino grozdja letošnjega letnika. Trgatev je bila končana prej, kot so pričakovali, zato pa se je veseli del "trgatve" nadaljeval v kleti, kot se spodobi, s kozarci najboljšega in v spremstvu harmonike.
Gospodar Zvonko Arnečič je povedal, da so letošnje leto opravili več posebnih trgatev, saj je vinski trg vse zahtevnej{i in sprejme le vrhunsko kakovost,
ki jo je mogoče doseči s pozni-ni trgatvami, izbori, jagodnimi izbori ... Nekaj nad 500 trsov laškega rizlinga so nameravali potrgati že na barbarino (4. de-
cembra), pa se takrat časovno ni izšlo. Pozneje so bili tudi pogoji za ledeno trgatev, saj je nekaj dni pod nogami kar pošteno škripalo. Klub temu se je odločil, da bo priredil praznično trgatev na Štefanovo, 26. decembra.
Čeprav je precej grozdja končalo v želodcih lačnih ptičev, ki so predvsem ob zori in pred večernim mrakom radi obiskali še zadnji del gostoljubnega vinograda v tem delu Haloz, je ostalo še za okoli 300 litrov pridelka, iz katerega bo zagotovo odlično Štefanovo vino. Refrak-tometer je pokazal, da je v moštu nekaj nad 120 Oechslejevih
Trgatev se je z veselim delom nadaljevala v Arnečičevi kleti. Podžupan občine Gorišnica je najprej, kot se spodobi, natočil županu Slavku Visenjaku
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
če so na tri kralje jamice polne vode, bomo imeli jeseni polne sode.
-5/-11
Danes bo zmerno, v vzhodni Sloveniji pretežno oblačno. Vvzhodnem delu Slovenije se bodo popoldne pojavljale padavine, sprva kot rahel dež. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 3, najvišje dnevne od 3 do 8 stopinj C.
Obeti
V petek bo zmerno do pretežno oblačno. V jugovzhodni Sloveniji bo občasno še lahko naletaval rahel sneg. Ohladilo se bo, pihal bo severovzhodni veter. V soboto bo pretežno jasno. Veter bo nekoliko oslabel.
stopinj, torej približno 27 odstotkov sladkorja. S Štefanovim vimom 2001 se bo torej mogoče tudi posladkati. Sicer pa v Ar-nečičevi kleti že zori nekaj odličnih sort letošnje trgatve in kar užitek se je "sprehoditi" med sodi s sovinjonom, laškim rizlingom pozne trgatve, renskim rizlingom in tako naprej.
Zvonko je predsednik vinogradniško sadjarskega društva Haloze, v katerem so z letošnjim vinskim letnikom zadovoljni. Suša je bila tokrat manj izrazita, pridelek količinsko dober, po kakovosti pa odličen, čeprav skriva v sebi nekaj pasti, ki pa so jih izkušeni kletarji pričakovali.
J. Braiii
V moštu je bilo okoli 120 Oe° sladkorja
Kulturni križemkražem
GLEDALIŠČE PTUJ * V
petek, 4. januarja, ob 17.00 za abonma Ostržek in izven: Lutkovno gledališče Maribor: Janko in Metka. GLEDALIŠČE PTUJ * Sobota, 5. januarja, ob 10.00 in 11.30 za abonma Lutka, Račka in izven: Lutkovno gledališče Maribor: Janko in Metka.
GLEDALIŠČE PTUJ * Ponedeljek, 7. januarja, ob 11.30 gostovanje na OŠ Markovci: glasbena učna ura Glasba skozi čas. SLOVENSKA BISTRICA * Zavod za kulturo in občina Slovenska Bistrica vabita na prireditev ob spominskem dnevu in v počastitev 59. obletnice padca Pohorskega bataljona, ki bo v ponedeljek, 7. januarja, ob 19. uri v viteški dvorani gradu Slovenska Bistrica. PTUJ * V sredo, 9. januarja, bo ob 20.30 uri gost literarnega večera v Kolnkišti mladi, perspektivni pesnik iz ZDA Peter Richards. Pogovor z njim bo vodil pesnik Aleš Šteger. PTUJ * V slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je odprta razstava z naslovom Božične in novoletne voščilnice 20. stoletja. Avtorica razstave je Eva Gerkman iz Arhiva Republike Slovenije. KINO PTUJ * Do konca tega tedna si lahko ob 18. uri ogledate Atlantido: izgubljeno cesarstvo, ob 20. pa Niti besede. Prihodnji teden bo ob 18. uri 100 deklet, ob 20. pa Ameriška ljubljenca.
CRNA KRONIKA
NEVAREN RECEPT Z INTERNETA
24. decembra okoli 23.15 ure je J.H., star 24 let, s Prager-skega med hojo s prijatelji na Sp. Polskavi aktiviral eksplozivno zmes, na kateri ni imel vži-galne vrvice. Prižgati jo je hotel s petardo. Ker ni prišlo do aktiviranja, je eksplozivno zmes pobral, takrat pa mu je le-ta eksplodirala v roki. Zaradi eksplozije je dobil raztrganine in opekline po roki in obrazu in se zdravi v Splošni bolnišnici Maribor. Po opravljenem razgovoru z J.H. je bilo ugotovljeno, da si je eksplozivno zmes napravil sam po receptu, ki ga je prebral na Internetu. Policisti z zbiranjem obvestil nadaljujejo.
TATVINE
NA NOVOLETNEM SEJMU
28. decembra so neznanci v času novoletnega sejma na Ptuju storili več tatvin denarja in dokumentov iz ženskih torbic. Policisti PP Ptuj so do sedaj evidentirali štiri primere in jih še raziskujejo.
UDARIL IN OKRADEL VOZNICO
28. decembra okoli 1.30 ure je 23-letna voznica osebnega avtomobila zaradi okvare na vozilu ustavila v naselju Zg. Du-plek v bližini gostilne Splavar. Do nje je pristopil neznanec, jo s pestjo udaril v predel obraza, ji iz denarnice vzel manjšo količino denarja ter odšel neznano kam.
v
POŽAR V SVINJAKU
28. decembra okoli 14.30 ure je zagorelo na gospodarskem poslopju v Moškanjcih 4. Ugotovljeno je bilo, da je požar nastal zaradi kratkega stika oziroma pregretja žarnice v svinjskem boksu z mladiči. Ob tem se je vnela slama, požar pa se je razširil na gospodarsko poslopje in povzročil za 3.000.000,00 sit škode.
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Mojca Krajncic, Ki-car 84, Ptuj - Alena; Mira Pernat Bračko, Mihovce 37, Cirkovce -Nušo; Klaudija Kovačič, Kolodvorska 18/a, Središče ob Dravi - Viktorijo; Klavdija Grahl, Mlinska c. 3/a, Ptuj - Ano; Zdenka Šafarič, Gradišče pri Ormožu 9, Ormož - Marcela; Suzana Mlinarević, Mala vas 17, Gorišnica - Sebastjana; Sabina Fras, Slavšina 7, Vitomarci
-	Leona; Natalija Žel, Brengo-va 3, Sv. Trojica - Miha; Simona Meznarič, Stojnci 140/d, Markovci - Miha; Ana Perko, Raičeva 4, Ptuj - Gabrijelo; Andreja Ajlec, Pobrežje 60, Videm - Viktorijo; Marta Obran, Hranjigovci 7, Sv. Tomaž - Bredo; Jožica Polajžar, Dobrina 29, Žetale - Žiga; Brigita Trstenjak, Miklavž 20/b, Miklavž pri Ormožu - Adrijana; Janja Kociper, Plešivica 19, Ivajnkovci -Tadejo; Leonida Bombek, Vi-čanci 69, Velika Nedelja - Til-na; Mojca Drobnič, Mestni Vrh 119, Ptuj - Žiga; Darinka Vil-din, Bukovci 25, Markovci - Leona.
Poroke - Ptuj: Franc Pignar in Albina Dokl, Pleterje 72; Silvo Rihtarič, Stojnci 79, in Natalija Bednjanić, Selci Križovljanski 6; Dušan Moran, Kvedrova ul. 3, Ptuj, in Danijela Medved, Prešernova ul. 21, Ptuj. Umrli so: Ana Metličar, Ge-rečja vas 24, rojena 1925 - umrla 19. decembra 2001; Marija Šegula, rojena Petek, Moškanj-ci 52, rojena 1913 - umrla 20. decembra 2001; Marija Vrban-čič, rojena Strelec, Bukovci 18, rojena 1932 - umrla 20. decembra 2001; Jurij Vidovič, Haup-tmaničeva ul. 5, Ptuj, rojen 1931
-	umrl 23. decembra 2001; Antun Barta, Kolodvorska ul. 2, Ormož, rojen 1927 - umrl 26. decembra 2001; Verona Franc, Strnišče 20, rojena 1926 - umrla 24. decembra 2001; Doroteja Minko, rojena Laibacher, Volk-merjeva c. 10, Ptuj, rojena 1912
-	umrla 25. decembra 2001; Franc Grabar, Podvinci 103/a, rojen 1941 - umrl 23. decembra 2001; Terezija Vreže, rojena Plohl, Tovarniška c. 2, Kidričevo, rojena 1924 - umrla 23. decembra 2001; Ivan Cafuta, Industrijsko naselje 8, Kidričevo, rojen 1936 - umrl 23. decembra 2001; Janez Leskovar, Majšperk 29, rojen 1923 - umrl 23. decembra 2001.
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611