n1 ]>:. •■} \7 ; i,Ni-a : • i, :.....:.....i r~i ' n rir , ( , \ X J , ; \!( _i U iLj \ i ! | | |\ ! I H 1 \ j i 1 I . \ ; i Odgovoriti Vi'c£:iS!kS Profesor Valentin K o usek. Sloveuako uovine pridejo vsaki Čctertek na svetlo: cena za čelerlinko le(a I gobi; po pošli t gol. 10 kr. sr. Za plačilo so (udi oznanita razglasijo. ':'cč;:j IL V Celi 5. ma!iga travna 1343. Nesreče«. L~akaj, zakaj vas prašam, Za meno srečo ni V Vso mojo aerce rani, Kar drugo veseli. Če drugim aonco aije, Jc temna noč za mo; Co drugim serce bije, Ali moje vnreti če. \ckdaj veselje cvello lladoat je cvetla mi, Pa proč jc proč — zaalojnol Za mo več sreče ni. Jo deklo kakor roža ZvcNlost persegla mi, Kakor nebeške zvezde So njene blc oči. Prijatla sini pritisnil Xa zvesto to scrce; Pa mojo ljubeznivo Prijalel vzel mi je. Zakaj, zakaj vas prašam, Za mene srcic ni¥ Vso je za inc »gubleno, Kar druge veseli. Puhu* lleuttuinnu. Kova ustava. (Dalje.) Po tem, kar smo v 13. listu IJlovcn-skil: \uvin od novo ustave povedali, mora spoznati, da je grozovitno lesko ustavo ' osnovali, da bi za vse Austrianske ■ ••c. narode iuo stane enako koristna, •• enako prijetna bila; iu veuder smemo * . i. da bo nova ustava, kakor hitro so • : .,:ni ino zumajni mir vlemelji, nas: m ■ . i-.siu: željam zadosti storila. Ja so pa te -eijo •: »!j :;olovo spolni jo , ni zadosti, u..;;:vo imamo, ampr.k. vsak sc mora tud prizadevali po svoji moči speljavo te ustave krepko podpirali. Vsak, naj žc bo njegova djauska obsega še tako maj ima, mora misliti, da je ud velike deržave, daje dolžen v občinski blagor svoji sebičnosti se odpovedali iuo pripomagovali, da se po deželah lepi red iu ljubi mir ohrani. Ako vsak to misli iu lud stori, iu če uaui večni bog mir da, se bodo zacelile boleče rane, ktcro jo ucktcriiii deželam nesrečen puut vsekal, iuo kiualo bo zacvctcia zadovoljuost in bla-gostau bo ljudstvo osrečil. Iver sc pa eni nezadovoljni vedno uslijo iu oporekovajo, da nismo po novi ustavi nič pri bolšem kakor poprej — ker eni pravijo, da sta sosebuo dva paragrafa za Štajersko deželo bolj škodliva kot koristna , torej se hočemo v prevdar lili dveh paragrafov , uakoljko našo deželo zadcucta, spustiti. Mnogo jih je, ki zagledajo veliko škodo za našo deželo v 7. deržavne ustave, kt-vi se glasi „Cela deržava je jedcu milni ( čolni) iuo kupčijski okraj. Mitnico (coli) v notraj-uciuii okraju se ue smejo pod ui!:aki:n naslova m postaviti, iuo k jer vined posamesnim deželami sedaj obstojijo. se morajo buri !:o ;;er» ost raniti. Posamcsiic kraje ino deželno ko^e i/, milne (čolne) okolice izločili, alj pa pluje okolice njej priklučiii je prideržano deržav-ni oblasti." — Po temu paragrafu bo ,'icn-jala čolna meja vmed štajersko ino Iler-vaško deželo. Vsak ve, da se jc moralo od blaga, ktero se je iz 2 !crvaškcga na lila-jersko peljati alj nesli hot!o, mitnica plačati. »Skoro nar veča mitnica jc bila od Iler-vaškega iu Ogerskcga vina, torej se jo le malo »fervaškega vina črez mejo peljalo, iuo več del so ga morali 2'crvali sami popiti. Ja zgodilo seje v.Štajerskih župab (Koali), kjer so imeli kaplani ino učitelji prostovolj-uo bernjo ua ilervaškim, da so ti gospoui nabrano vino prav za nirjano eeno (vcaii c.%;rajh«ki veder za M kraje, sreb.) proti., ii. ker bi bili sicer morali več Rujuioc na meji plačati, kakor jc vino ar. ^tnjer^kim veljalo, iles jc ie na to vižo titajers^emu zlo uu- - 5G - smo si terdno naprej vzeli, Clovcnca::i novo ustavo, razjasniti ino razložiti, koljkor lo v naših močeh sloji. Prosimo tedaj za pazlivi posilili ino za zavupaiijc vsih domorodeov. Kdor hoče novo ustavo presoditi, jo nc siuc enostransko v prevdar vzeti; nc sme Ic na svoj slan, svoj kraj, alj saino ua svojo deželo iu narod gledati; ampak mora polni: lili, da ima velika Auslrija mnogo narodov iuo dežel v sebi Na io so morali tud tisti modri uioži gledali, kteri so to ustavo osnovali. Enakopravnost mora veljali; to so pravi: no sme jedcu narod alj jedna dežela skoz ustavo take pravice zadobiti,da bi druga skoz to v svojih pravicah prikrajšana iuo razžalcna bila. Austriauski narodi so pa v mnogih zadevah tako eden z drugim zvezani, so v takih dotikali, da bi se to prav lahko zgodilo, ako bi so nc bilo pri osno-vauju lo ustave ua vse to gledalo. — Taisti, ktermu sc zdi, da edeu alj drugi paragraf te vstave za svoj slan, alj svojo sosesko, alj clo za svojo deželo ino narod ni dober ino koristen, laisti naj sc z tcui potolaži, da bi drugi slani, druge soseske alj dežele iuo uarodi očitno krivico terpeli, če bi se bila postava lako naredila, da bi njemu dopadla. Taki sebični, uaj že bo posamesui žlovek, alj cel narod, naj pomisli, da morajo tud drugi ljudi ino narodi v enakih pravicah zraven njega živeli. Tud to mora pomisliti, da še Ilog oče vsiiu ljudem nikdar vstregcl ni; zakaj večkrat se je že ua božjih potah zgodilo, da so uuc proccsjc za dež, druge pa za lepo vreme ob cuciiiu času prosile. Kdor to pred očmi ima, gotovo bo od nove ustave drugač sodil. Vf i modri moži so v temu ene misli, da jc nova ustava, nar lepši dar, kterga nam jc naš mladi svetli Cesar podeliti mogel; zakaj ustava jc tako svobodua, da jo v Z&uro-pi ni njej cuake razuu Francoske, od ktere se pa še uc vc, kako dolgo bo ostala, ker se jc ujc mnogo Francozov že zdaj ua-veličelo. Angleška ustava ljudstvu uc podeli veče svobode iuo prostosti, kakor uaša, iuo vendar za izgled uar svobodnejše ustave v samovladi velja. Če pa mi tako svobodni nismo iuo tud šc prcccj uc bomo, kakor | Anglcji, tega ui naša vstava kriva, ampak naši poprejšni zatiravci iuo mi sami. Lc Ic- J daj so svobodne postave za uarode koristuc, kedar se ljudstva omiki tako primerijo, da j gredo z to omiko vštric; uc sme uc ljudstvo v coklah iieobtcsauosli za uuiavo pre dalječ zad krevsati, ino tud sc ue sme omikano ljudstvo v pretesno obleko natlačiti tako, da u*.u je na vse kraje pretesua, ampak ustava se mora tako ljudstvu prileči, kakor od dobre muškrc narejena srajca životu. (Dalje sledi.) Cgcrska vojska. Tcrdjavo Komoro, kiera se noče »>ra-viuiu gospodu podvrcci. .so naši začeli bombardirati, iuo cu del zidovje so že poderli, — uar več pa mesijaui terpijo, ker jc že prc- ccj liiš pogorelo, ktere uo ao per ctrclu užgalc. Na ISrdcIskim se za nase brale nar hujši jedi. Unkrat so llusa je :*- V:; generalu 1'ehuorju pomagali pum jrje prestali, iuo so uar bogatejši mesta ilcr*ar.i!:.l.v.!t iuo Krousladt posedli, dc jih niso '>' ;;: v;.::ii. i'a v llcrmaustadt je bilo »amo ?A)'-'M '.'. iuo naenkrat plaue sovražni general , . svojih vojšakov če.s mesto,—llu.si so morali ue iz mesta podati,—iuo tako jc sovražnik lr.j:.';'.o , čisto obropal. Vbogi lOrdelci, ž o kakih 30,000 od vas jc žc pobitih, iu kteri še živijo, že skoraj nič svojiga nimajo! Alj se bi ne dalo pomagati ? Laška vojska. Maršal lladccki je na sv. Jožef", dan per Paviji veči del vojšakov imel. Drugi dan se je z njim v treh trumah čes Tičii.o podal. Sovražnik je le slabo posedene i-inel svoje meje, ino je tudi zatorej nazaj do Vigevana in Alortarc šel. 21. t. m. je naša armada ziuiram naprej v treh trumah marširala; iuo tretja truma je do Vigevana per-šla, kjer so je z sovražuikam junaško bila. Drugi del armade jc pa naravno uad olor-taro šel, iuo jo je odvseh krajov poprijel, ino vzet Tri ure je bil boj, iuo sovražnik jc bil premagan. 2.">00 vjetih, G višiii, dru- . gib oficirov, 5 lopov, iU vojsknih vozov, prav veliko zaveržcuih pušk jc v naših rokah. Dva dni po tem, to je 23. daru t.- n;i je marširal maršal lladccki nad mesto Xovara, okolj kterga jc Piemoutczk.icncaua ležala. Vnel se je kervav boj; naši s j zmagal: ino so vso zovražuo armado razkropili. V ti stiski sc je kralj liarl Albert i'icn:otiski kroui odpovedal, iuo jo jc svojc.au uar starejšemu sinu Savojbkemu vojvodu zročil. Pa kakor se dauas sliši, sc jc .'iciuoulczko ljudstvo snuntalo iuo slar: iuo novi kralj sta poboguila k našemu maršalu, lladccki jih jc pa v terdnjavo Maulovo poslal. V nemškim zboru je uamesii odino ii lak prepir iuo kreg postai, de sc jc čudi:, de se niso že stcplL Mri hočojo -to vsi sili Pruskiga kr.«!a za nemškima cesarja za v.:ni-raiu — drugi bi radi nasiga cesarja zvolili — trelji uobcuiga. ICui nas hočejo čisto ou uc:s-škc zveze ločiti, de bi iVcnio na vera spravili — drugi iioivjo n&so cclo cci stvo v nemško zvezo. — 1'rnatfctii p.*, pravijo, dc to uc gre, posebno »:& aa.'i novi ustavi ue, zatorej zunet ai£triatu~i!i poslaueov neki pro*e^i:rr.j.) zoper našo novo ustavo, iuo pravijo uc uič uc velja. (LloL-ka ueumuos!.) Frankobrod 52. suše;.. V ^cji rovj gospod Gagern, de je cclo miniMcr^tvo z svojim podderžavuim - :aj.:ii:.-!.j za raz*:u-stcujc prošnjo položijo, ?:io t!c "o ■ ..•-vienih v prošnji razzodetia v/.-ol.i!- •••; ."Ijfli Visokosti nadvojvoda dcr:.?.viii^r. o. ::crI;:i»-ka tudi bili vslisani. miui^lcrstvo je potem oskcrbniku nemških tloic! se po-111 m I i I >»tak dolgo še oprave oskerbovali, dokler ne hod'.* novo minister.itvo izvoleno. Od nn*triauskiga miui.stcr.stva jc včeraj zvečer novi piti v bVaukobrod došcl, v klerim .Ausiria zoper zgovori, de noče čisto od nemške zaveze se ločiti. (Gratz. Z.) Uči bataljona. — Uči bataljona. ?.Ied junaki cesarske armade', ki so v lanski vojski ccsarju iu domovini svojo življenje darovali, je tudi uadJajfnaut Peter Špcltiiii od c. k. li. jiirclj.skiga bataljona, llojcu Lah je bil. V mnogih bitvah sc je skazr.l serčuiga oficirja iu jc vselej srečno smerti odšel. V bitvi liri S o n i pa jc umeri 23. Rožnika kakor ji.;:".k. 1'okopau je bil v čemi zemlji, ktera je ludi kri njegovih tovaršev pila. Oficirji iijcgoviga bataljona pa so pustili iz serčne ljubezni njegovo truplo i7.kopati, de bi mu apomiiij postavili. Ko so pri tem žalostnim djaiiju ljubezni hrabri oficirji molče ob po-čivališu svojiga tovarša stali, začne stotnik A nt o u U o es, tistočasui poveljnik bataljona govorili. Opomuil jc, dc jc rajnei šest let staro hčerko zapustil,ki je pri ubožnimu inest-njatiu v reji, iu jc zuaj zapušeua siroiica. Iver ve. kako je tukaj počivajoči to dete kakor svoj narijubši zaklad ljubil, — uasvcijc deklico za otroka bataljona vzeti iu tako očeta v grobu v lepšim duhu počastiti, kakor s kauuiatim spominjam. Nasvet, ki jc iz blagima serea prišel, jc tudi koj pot v hrabre serca zbranih oficirjev iiašcl in enoglasno je bil potcrjcu. Deklico so mcstujaiiu, ki jc obilo plačila dobil, odvzeli, jo kakor hči bataljoua razglasili iu tako jo Bog uiali sirotici narnest slavno umcrliga očeta veliko blazih, hrabrih očetov dal, ki zdaj s krepko iu milostivo roko nad prihodujostjo svoje hčerke čujejo. »Slava takim juuakam! (Pr. Slov.)" •.li Franc Jožef peni, po milosti božji Cesar Austrijanski, kralj Ogcrski iu Ccski, kralj Loiuharški iu IScucški, Dalmatinski. Ilorvaški, Slavonski, Galicije, Lodo-luerije iu Ilirije, nadvojvoda Austrijanski, vojvoda liOtriuški, Soluograški i. t. d. i. t. d# ^ptiznavši, da jc zavoljo hitre iu popolne odprave podložne zaveže, ktera je bila v postavi od 7. kimovca ISiš vzdigjena, iu zavoljo enakosti in oprostouja vsih gruntov in zcmljiš, ravno tako pa tudi zavoljo pre-sojeuja iu poplačauja pravičuiga odškodovanja, ktero je bilo v ravno ti postavi grunt-«ii:a iu desetiuski;!! gosposkam zagotovljeno, {•-•treba, da se nektere ti postavi primerne ^'"•'ave dajo, iusosebno vsaki deželi take napravijo, ki bodo to reč po ti po-f.: .\i »lo-uaie, da bo od ene strani podlo-*". ' l'" da je, iu koliko bo pra-». aa tarifa odškodovanja zucsla, po kteri L«i /.a:i:o:;i*l potem vse v ti postavi zagotovljene dobičke cm in črezvživati, od dru- ge strani pa tudi, da bo grutitna in desetin-ska gosposka kmalo plačilo prejela, ktero ji po ravno ti postavi gre, siuo po nasveto vanj i Svojih ministrov sklenili, iu ukaže-uio, kakor sledi: S. 1. Tlaka in plačila za tlako goslačev iu na tiodložtie grunte štiftanih kajžarjov so po tf. 5 postave od 7. kimovca 1543 brez odškodovanja odpravljene. 2. Deželne komisije, ki se imajo v saki deželi postavili, bodo glede ua lastuc okolj-stavc posamestiih dežel presodile iu določile, ktcrc davšinc, ki so se pod raznimi imeni odrajtovale, so v f>. razdelku postave od 7. kimovca 1848 zapopadcuc, m imajo torej brez odškodovanja nehali; one bodo tudi presodile, ktere dolžnosti iu davšinc v C. raz-delk imenovane postave padejo, iu imajo te-dej Ic z od s kodo vanjam nehati. Ilavuo le komisije bodo pa tuui presodile, ktere dolžnosti imajo po :». razdelku imcnovaue postavo z nehanjam ujim nasprotnih pravic ucliati. *. 3. V spoznavali 3. in C. $»• postave od 7. kimovca 18-18 je vsaka gruutu stanovitno »pisana desetina zapopadcua, ako ravno iz podloštva ali iz gosposkuega posestva no izvira. s. 4. Pravice les sekati in pašne pravice, potem sužne pravice (Scrvitutsrcchtc) :aed gosposkaini iu iijiluiimi doscdaujiini podložnimi ostanejo veljavuc, dokler sc s ponla-čaujaui ue vzdigucjo, iu sc imajo a popla-čatijaiu odpraviti, razun scnožeutiiih iu pašnih pravic vaških gosposk, ki so v 7. postave od 7. kimovca 1843 brez odškodo-vauja odpravljene iu pa razuu prahue iu ster-nišue paše. Odprave, in odškodovanje se bo za vsako deželo posebej po njenih lastuih okolj-stavah bolj uatanjko določilo. 14- 5. ^ Davšiuc, ktere iz cmfitcvtiški!i iu drugih pogodb ali koutraktov zastrau deitivo premoženja izvirajo, iu klere imajo po 8 patenta od 7. kimovca 1S-Jri brc/, odškodovanja nehati, se imajo odrajtovali, dokler se odkupljcnje ne zgodi, samo s tem razlcekaui, da se imajo tlake že zdaj v niso odpravljene, pa se imajo tudi odkupiti. 7. Za časne gruulue uajcmbue iuo n!ue pogodbe zastrau .»gruntov no velja postava od 7. kiiuovcca id4S. s. 8. l'ri presodil vi odškodovanja za davštuc, !.i »o imajo po j(. 3. in ji. li. postavo ud 7. kimovca l!" IS |>.> plačilu odpravili, »c mora po sledečim ravnali. Odškodovanje, ki so ima pooblastnemu (griinlui gosposki i. 1. d.) dali, ae po pravični spodobnosti razmeri poceni dolžnosti, ! . S- 9. • Davnino, v pridelkih se v denarjih po tisli ceni prerajlajo, klora je v stanovitnim katastru gruiilnih davkov postavljena. Za tislo kraje, za ktero kalaslralnc ccnc tlo-sihmal šo niso postavljene, so ima cena pridelkov tako prerajtati, kakor siccr slano vitui kataster nanese. ,' ; , . »• 10- Cene drugih davšiu v natori od kmetijskih pridelkov se prerajlajo po kalaslraluih cenah, iu kjer leh. ui, po njim primerjcui vrednosti. »11. ,• llcla v tlaki se cenijo po lisli razmeri, ■ T kteri sloji ceua prisiljcuiga dela ksvobod-nimu delu. |>ri tem presodku so jo tcrdiio iu zvesto le postave ■ deržati, da sc cona prisiljenima dela uikoli vikši, kakor za tre-Ijiuko (Irolji del) ccne svoboduiga dela no sme vzeti. Tam, kjer med lislimi, ki prejemajo, in med "iiimi, ki odrajtujejo, ic zdaj manjši rc-šivna ali odkupna cena obstoji, kakor jc ravno imenovana razmera, sc ima odškodovanje po manjši odkupni ceni prerajtati. Cena tako imenovane merjene tlake, to jc, tlake za imenovane dela sc ima no cenitvi no-•taviti. S- 1». ■Ncprcmcnljive davšine v denarjih, kakor tlačanski in desetinski denarji ali davšine vsake drugo baze se imajo po obstoječi gotovi tarifi centi. . . ,.. 8. 13. Ohresli | čiinži | od denarjev , ki so so dozdaj v šajuu, starih bankovcih ali. lako i-inciiovaiiiui slabim denarju dajale, se tako nazaj prerajlajo, da 4j« goldinarjev takiga slabila denarja JUH goldinarjev verze. S. 14. /.a odrajlovila pri premenjenju posestva, ki so uc ua emlitcvtiško pogodbe med pravim posestnikom in med uuim, ki ima samo viilek grunta, ampak ua deželno vladbino ustavo, ua postavo ali na podloštvino razmero operajo, se oilrajla odškodvanjo po srednji rajtingi od tridesetih lel iz dcržavuc denarnice za . zdaj po letnih brištih; todepri ■ li rajtingi sc ima šlibra odraitati, ktera se je mogla od projembe leh davkov odrajlo-vati; tudi stroški pri gruiilnih bukvah so morajo proč vzeti in tisti del stroškov za sodništvo iu poliliško vladamtvo, ki ni toliko vcrgel, kolikor takse iu vse druge nasprotne davšiuc se morajo ludi v li rajiiugi proč vzeli. Kako sc imajo davšine od premerabo »usc-slva odškudovali, kise na cmfilovtiškc no-godbe operajo, bodo postave razsodile.' ' S. 15. u Od vrednosti ali cene vsili , po postavi od 7. kimovca 1S-J9 odpravljenih ali za odpravo Iiamcnjcuih davšiu, razuu odrajlovil od premenjcuiga posestva, se odvzeme vrednost j alt cena nasprotnih dolžnosti, ktcrc je imela gruntua ali deselinska gosposka podložnim pri ■polnjenji njih dolžnosti odrajtovati. Vrednost ali cena nasprotnih dolžnost sc ima pa ravno tako, kakor cena ali vrednost davšiu prerajtati, iu doplacanjc sc nima nikoli zgo-■ ihti, tudi če bi cena nasprotnih dclžuost ceno davšiu presegla. 8. IG. Od ua to vižo prcrajianc ccuc vzdignjenih davšiu sc ima ena trcljiuka za davk, kteriga jo imela gruntua gosposka od teii dohodkov plačovali, potem za prikladc k leiuu davku, za stroške pri poberanju teh davkov, iu kar šc sicer v nič pride, kakor za poravnanje cuiga k drugimu proč odvzeli. J>ve treljinke ktcrc čez imenovano poravnanje ostauete, storilo moro odskodo-vauja, ktero gosposkam gre. «• IU' '" Kno dvčh tretjink prcvdarjcuc ccnc ima za davšine, ki so po 3. iu li. razdelku postave od 7. kimovca 1S4Š spoplačilam vzdignjene , ako so no operajo na cmfltevtišk« ali druge pogodbo zastran delitve lastnine ali na kako duhovno šliliingo. podložni plačali; drugo treljinko pa ima vsaka dežela za sc iz deželuiga premoženja odrajtati. V deželah, v kterih pripravniga deželuiga r,re-' luoženja za ta namen ni, ali kjer ga jc premalo, posodi za ta čas deržavna denarnica, kar manjka, ua rajlingo proli temu. da der-žava s samo deželo to reč poravna. S- 1». Odškodovanje tislili dolžnosti po g. Vi postavljeni razmeri, ktero sc ua emlitcvtiško ali druge pogodbe zaslrau delitve lastniuc ali na kako duhovno štifiiugo opcr.-.io, ima podložni sam plačali. * Ta postava samo takrat ne velja, ako letni znesek, ki se ima po (j. 17 za odškodovanje. ktero se ima po R. iS za grmitue dolžnosti odrajtati, -20 od slo čisliga"dohodka.poilložuih gruntov preseže. Kadar je lako, sc ima znesek, z.-. k:o-riga odškodovanje imenovano raunero od •III od sio preseže, i/, deželuiga premoženja prerajtati, če pa dežela tega ne zamere, iz deržavue denarutVe na pii.>.ido vzeli, lo-de vselej tako, da podložni nc muc uikni; nienj, kakor polovico razmere po:/.-,tur-jene, to je, nikoli menj kakor, tretjinku tn» S. !•> presojene ecuc otlrajlali. !i dohoi'c!t se ima v deželah, v klerih je cenitev de!l,".likov po katastru gruiilnih davi. .. do^oluv-Ijena, po prerajlanj« lega kr.:aMr.-. — v dragih deželah pa se ima no i:cnj:;i!i dalu. i-kili začasni!) ;:run'iiih štiber prera'!.:.:, «:! kterih sc imajo pa stroški za ub-lelovatje ouvzeti. J