Štev. 4.
V Ljubljani, 23. februarja 1917.
leto. LVII.
		•r . v
MB	■- .I	
	-	
		
	I	
		
		
	i	
	'	
		
	V	
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov :
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10"— K pol leta .... 5- — „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 16 h . . , dvakrat . . 14 , . . . trikrat . . 12 . za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št/53.160. Reklamacije so proste poštnine
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 9. marca 1917.
KÎ8SSS3SS3K
„Glejte, plačilo, ki ste ga utrgali delavcem, ki so poželi vaše polje, vpitje; in njih vpitje je prišlo do ušes Oo-po-da vojnih čet." (Jak. 5, 4.)
Slabi zagovorniki učiteljskih teženj bi bili, ako ne bi govorili vedno in vedno in ob vsak priliki o najbolj perečem vprašanju za učiteljstvo, kako naj se preživlja v teh hudih dnevih. Prva skrb nam mora biti sedaj skrb za vsakdanji kruh.
Silna, prav grešna draginja tlači vso državo in tisoči in tisoči se povprašujejo: kaj bomo jedli, kaj bomo pili, s čim se o-blačili? Seveda so to nasledki vojne in vsakdo mora v tem času prinašati žrtve. V resnici jih tudi z občudovanja vredno potrpežljivostjo prinašajo vsi sloji prebivalstva, ker vedo, da je to ukaz domovine. Tudi učiteljstvo ne .zaostaja v izpolnjevanju teh resnih dolžnosti. Poznejši rodovi bodo brali v listih zgodovine o velikem delu, ki ga vrši učiteljstvo v teh težkih dneh sebi v neminljivi spomenik, domovini v korist in v občo blaginjo. Vsakdo bi pričakoval, da merodajni krogi uvažujejo to delo in ga hočejo pospeševati na ta način, da zlajšajo učiteljstvu moreče gmotne skrbi, da vsaj deloma odpravijo pomanjkanje in bedo iz učiteljskih družin. Učiteljstvo si samo ne more v tem pogledu nič pomagati. Njegove dohodke določa zakon, ono živi pod trdo. silo zakona. Drugi stanovi, ki svobodno razpolagajo s svojimi duševnimi in telesnimi silami, ki svobodno razpolagajo s svojimi izdelki in pridelki, se lahko branijo proti neznosni draginji, da zvišajo vrednost delovne sile, vrednost svojih izdelkov tem višje, čim višje so cene življenskim potrebščinam. Tako si pomagajo drugi stanovi v teh hudih časih. Kaj pa učitelj? On ne določa sam vrednosti svojega dela in si ne more uravnati dohodkov po razmerah časa. Odkod naj dobi torej pomo-
či? Zakonodajne korporacije, na katere je . navezan, počivajo. Ne zboruje ne državni, j ne deželni zbor. Pomoč pričakujemo sa-| mo od onega mesta, ki ima moč in je po ; svojem vojnem pravu v položaju poma-; gati učiteljstvu preko vseh zakonitih določil in pomislekov. In ta oblast in moč je država. Zato so se obrnile do nje naše centralne organizacije, a žal dosedaj zaman. Lepe besede smo slišali, priznali so nam upravičenost naših zahtev, zagotavljali nas svoje naklonjenosti in dobrohotnosti, ali to je bilo tudi vse. Kje so dejanja? In samo odločen korak, korak brez pomislekov, ali je vlada za to kompe-tentna ali ne, more pomagati učiteljstvu v njegovem obupnem položaju. Če imajo resno voljo pomagati hudo prizadetemu učiteljstvu, se mora najti tudi način in pot, kako naj se to zgodi. Če se dobi denar za vse drugo, bi se dobil pri dobri volji tudi za učiteljstvo.
Da prav spoznamo pomilovanja vreden gmotni položaj, v katerem se nahaja učiteljstvo, je treba pomisliti, da so se učiteljske plače uredile pred izbruhom vojne, na Kranjskem pa že pred 19. leti. Ze za one čase, za tedanje razmere, so se plače odmerile v jako pičli meri, navzlic in vkljub jasnim določilom državnega šolskega zakona, ki zahteva za učiteljstvo toliko dohodkov, da ga ne more gmotne skrbi in da lahko posveti vse svoje moči vzgoji in pouku izročene mu mladine. Izboljšanje plač je bilo torej že takrat nezadostno. To je učiteljstvo v mnogih spomenicah s številkami dokazalo ter zahtevalo pravičnejšo in izdatnejšo regulacijo. Ta boj je trajal dolgo vrsto let v nekaterih deželah z nikakoršnimi, v drugih z malenkostnimi uspehi. V sredi teh bojev za človeško eksistenco je izbruhnila vojna in vse, kar potrebuje človek za življenje, se je podražilo do neverjetne višine. Krompir, kruh ubogih se je podražil za 300%. Potreba in skrb sta se naselili v učit. družino in družinski oče učitelj naj stopa v tolikih in takih skrbeh, v takem duševnem, obupnem položaju, ko trpi glad in pomanjkanje na vsem sam in njegova družina, pred nežno mladino in naj vzbuja v mehkih srcih ljubezen do domovine, vero v človečanstvo in seje žlahtno seme vseh kreposti v mehka srca?
Ker je bila to vendar prežalostna in neznosna socialna slika, so se odločili merodajni krogi, da pomagajo. Dali so nam vojne draginjske doklade. Pa kakor so
bile nezadostne regulacije, tako in še bolj polovičarske so draginjeske doklade. Le poglejmo kako so podprli učiteljstvo. Goriško učiteljstvo je dobivalo v letih 1915 in 1916 draginjsko doklado po 50 do 60 vin. na dan; štajersko učiteljstvo dobi toliko, da se doklada skoro palalizira po vojni prikladi, ki se odbije mesečno v davkariji od normalnih prejemkov; kranjsko učiteljstvo je dobilo v letu 1916 trikrat po 80 K in po 15 K za vsakega mladoletnega nepreskrbljenega otroka. Pač, za leto 1917 so zvišali za vsakega otroka -— reci za 5 K —-in še to so šli sklepat tja-gor na Dunaj, da so še širšemu sv^tu pokazali to uboštvo in bedo. Za učitelja znaša doklada 66 vin., za otroka pa 12 in pol vin. na dan. Kaj naj kupi učitelj za ta denar? Za otroka ne zadostuje za 1 šolski zvezek. S takimi dokladami naj se zbolj-ša gmotni položaj učiteljstva, s temi vinarji naj se mu pomaga?! Tu je treba močne roke central, vlade, da brezobzirno poseže vmes preko vseh premislekov, ali je kempetentna v to ali ne. Odpre naj se državna blagajna, ako so odpovedale deželne blagajne. Državni uradniki so dobili visoke draginjske doklade; privatni zavodi so dali svojim uradnikom 50% doklade, nekateri so šli celo čez to mero. Ker ni žvljenske potrebščine, da bi se bila po-dražla samo za polovico, je torej najmanj, da se podeli tudi učiteljstvu v tej meri, torej 50% draginjska doklada in to smemo tem lažje zahtevati, ker so bili učiteljski prejemki že za normalne čase prav pičlo odmerjeni.
Ne zahtevamo dostojnih draginjskih doklad oprti na hrabrost svojih tovarišev na bojnem polju, ne, to je dolžnost, in to store tudi drugi stanovi. Pač pa dela učiteljstvo v zaledju prostovoljno mnogo za razne vojne namene in država bi težko pogrešala to delo. Za uslugo protiuslugo! £e se to ne zgodi in če prejkoslej pritiska beda na stan, pojema veselje do dela, moči pešajo zaradi pomanjkanja vsega, kar je za življenje neobhodno potrebno in o-! slabelost škoduje bodočim uspehom. Zato | kličemo ob resni uri onim, ki imajo usodo j učiteljstva v rokah: Pomagajte učiteljstvu in ne pustite, da bi še dalje hiralo in prenašalo pezo pomanjkanja in uboštva.
Poseben apel pa imamo še na deželni odbor kranjski. Kakor znano, je bil sprejel deželni zbor kranjski na svoji seji dne 2. februarja 1914 načrt zakona, s katerim naj bi se uredile učiteljske plače.
Načrt se zaradi nekaterih določil ni mogel predložiti v Najvišjo sankcijo. Ta zakonski načrt bi bil zadovoljivo izboljšal gmotni položaj učiteljstva v rednih časih, kakor je to deželni zbor tudi nameraval. Razume se samo ob sebi, da se je z zakonskim načrtom strinjal tudi deželni odbor. Umestno in pravično bi bilo sedaj, da podeli deželni odbor učiteljstvu vojne draginjske doklade vsaj v tisti višini, kakor določa plače za redne in cenejše čase od deželnega'zbora sprejeti zakonski načrt. Mislimo, da smo to tem bolj opravičeni zahtevati, ker deželni odbor ni porabil za regulacijo učiteljsikh plač tistih državnih predkazov, ki jih je izrecno za to svrho dovolila centralna vlada deželnemu odboru in je ta samo pri tem prihranil, oziroma izdal za druge namene vsako leto stotisočake. Ko se je odposlanstvo vojvodine Kranjske poklonilo dne 31. januarja t. 1. Njegovemu Veličanstvu cesarju Karlu in cesarci Citi, je vprašal cesar pri cerklu deželnega odbornika dr. Lam-peta med drugim: Kak referat ima? Dr. Lampe: »Finance, melioracije, deželno kulturo.« Cesar: »Finance, to je pa jako težak referat.« Dr. Lampe: »Čisto lahek, Vaše Veličanstvo, kadar je dosti denarja. Kranjske deželne finance so v popolnem redu in ravnotežju.« Če so torej kranjske deželne finance v popolnem redu, kar ne dvomimo, ker je to trdil dr. Lampe na Nazvišjem mestu, je v to mnogo pripomoglo dejstvo, ker so se državni preod-kazi izrecno namenjeni za regulacijo učiteljskih plač, porabili v druge namene. In če so deželne finance v redu, zakaj pusti-! te stradati kulturne delavce, zakaj jim ne podelite vsaj toliko, da bi bili rešeni mo-rečih skrbi? Ne pustite jih se še bolj pogrezati v globoko morje bede! Ko storite to, smete šele govoriti o popolno urejenih deželnih financah. Nikar ne odtegujte kulturnim delavcem plačila, ki jim gre. Velika odgovornost čaka pred pravičnim sodnikom one, ki se pregreše zoper četrti vnebovpijoči greh in to tem večja in težja za one glavne krivce, ki so učeniki ljubezni, pravice in resnice.
Naročajte in širite naš list!
L1SIEK
Ullliif.
Ko sem čital v »Tovarišu«, da je izšla gori navedena zbirka, sem jo naročil še tisto uro. Čakal sem jo z napeto radovednostjo. Glej, glej, sem dejal, vendar so pričeli. Narod hočejo seznaniti z našo domačo umetnostjo. Skromen pričetek sicer. Na dopisnicah, ki smo z njimi že itak preko glav zametani. Pa bodi, sem pomislil. Med umetniškimi dopisnicami sem vjdel že marsikakšno res umetniško delo. Človek z nepokvarjenim okusom in majhno denarnico si lahko iz takih dele sestavi prav čedno galerijo en miniature. In če
je v zbirki kaj domačega, je veselje tem-večje. Torej sem oni dan-hlastno iztrgal pismonoši zavitek iz rok in sem ga odprl. V trenutku sem prelistal tistih deset kartonov. Nato še enkrat. In še tretjič. Potem mi je omahnila roka. Usta so se odprla, in ker imam v sobi vse polno zrcal, sem lahko videl, da imam obraz še stokrat bolj neumen kot navadno. O, tristo pisanih petelinov, sem vzkliknil, sedaj so jo pa zadeli. In sem zopet Jistal in gledal. Postavil sem to ali ono sliko na mizo in sem stopil prav do vrat. Napravil sem s palcem in kazalcem luknjico, ki gledajo skozi njo ljudje po galerijah, ne da bi vedeli, kakšna optična skrivnost je v njej. Pa sem primaknil sliko prav k nosu, kakor se spodobi nekoliko kratkovidnemu človeku. Naposled sem prečital tudi napise in sem videl, da so nekateri popolnoma napačni, oziroma nepopolni. Tako bi moralo biti namesto »Ob košnji « napisa-! no »Kos hlačnice, ki je brisal Jakopič čopiče vanjo«. Namesto »Anka« lahko vsak-i do čita »Predor« ali če hočete »Tunel«,
i _
posebno če zavrti dopisnico za 90 stopinj proti levi. »Magdalena« bi kakšnega starega samca še bolj poščegetala, ko bi bilo poleg zapisano »Iz Zvonarske ulice št. 7 +6.« »Ljubimkanju« bi se kaj lepo prilegala tista narodna: »Ne šlataj kolen-čkov, so same kosti itd.« Ampak šalo na stran! Komu je pa namenjeno vse to? Ali samo gospodi? Ali tudi nam, srednjim ljudem? Morebiti celo »narodu«? Narodu, ki kaj takega navzlic zdravemu razumu ne more umevati! Iz vse zbirke je slika »Materna radost« v vsakem oziru najbolj vredna, da bi mnogo večja visela po slovenskih domovih. Tudi slika »Pri zibelki« bo ugajala, čeprav je v umetniškem oziru marsikatera druga nadkriljuje. Razreševanje svetlobnih problemov in igranje z barvami sodi po mojem mnenju pri nas še v atelje in v razstavo, ne pa med ljudstvo, ki ga hočemo vzgojiti. Romanov ne morem citati v prvem razredu, ko pa o-troci še črk ne poznajo. Slike, ki vidi v njih umetniško neizobražen človek edino-le pornografsko tendenco, niso za naše
ljudi. Podobne hrane nam nudi žal v mnogo preveliki množini tujec. Včasih sem mislil, da nam kdo preskrbi vsaj nekaj večjih reprodukcij za stenski okrasek. Na mestu bi bile slike naših pokrajin, ki jih ni lepših pod solncem. Naše tako pestro kmetiško življenje nudi motivov, ki so skoraj neobdelani. Koliko vidimo pri nas naslikanih naših velmož? Kje so slike iz krasnih narodnih pripovedk? In končno pa brez zamere — želeti bi bilo nekaj lepih svetih podob domačega izvora, ki bi zamogle izpodnesti tla onemu neizmerno ničvrednemu šundu, ki bahato pokriva stene naših domov. Vem, da zahteva vse to še mnogo dela, da je deloma pri naših razmerah sploh neizvedljivo. A pričeti je treba. In če je tak pričetek v pričujoči obliki pravilen, o tem naj sodi vsakdo sam.	D—n.
Pristopajte kot člani k „Rdečemu križu!
Avstro - ogrsko mornarico je zadela izredno težka izguba. Nje odlični poveljnik veliki admiral Haus je 8. februarja ponoči ob 1. in en četrt umrl za pljučnico.
Veliki admiral Haus je bil rojen v Tolminu na Primorskem leta 1851. Bil je sin graščinskega oskrbnika. V zgodnji mladosti je prišel s svojimi starši v Novo mesto. Tu je obiskoval novomeško gimnazijo do 6. razreda, dovršil pa je gimnazijske študije z odličnim uspehom v Ljubljani. Po dovršenih srednješolskih študijah je šel leta 1869. k mornarici. Hitro je napredoval, postal kapitan, bil poklican v ministrstvo in že v mladih letih dosegel admiralsko dostojanstvo. Leta 1913. je postal poveljnik avstrijskega vojnega bro-dovja. Ko je izbruhnila sedanja vojna, je zaslovelo ime admirala Hausa kot enega izmed prvih taktikov in vojskovodij na morju. Naša mornarica je pod njegovim poveljstvom izvojevala hrabre čine ne-venljive slave. Cesar ga je odlikoval s tem, da je ustanovil posebno dostojanstvo »velikega admirala« in njemu prvemu podelil ta naslov. Veliki admiral Haus je bil jako priljubljen in spoštovan pri svojih pomorščakih. V smrt bi radi šli za ljubljenega poveljnika.
K pogrebu velikega admirala Hausa je prišel v Pulj cesar sam v spremstvu maršala nadvojvode Friderika, maršala barona Hotzendorfa, generalnega polkovnika Boroeviča in tržaškega namestnika barona Fries-Skeneta. V Pulju so se zbrali h pogrebu poleg mnogo drugih dostojanstvenikov tudi admiral nadvojvoda Karel Štefan, zastopnik nemškega cesarja Viljema, vojni minister Krobatin, domobranski minister baron Georgi.
Pogrebne slavnosti obče priljubljenega velikega admirala so napravile v Pulju velik vtisk. Ko so pokopali truplo v gaju cipres in palm mornariškega pokopališča, je pristopilo Njegovo Veličanstvo cesar Karel ter vrgel sam nekoliko prsti v grob. Po izvršenem pogrebu so defili-rale čete%pred Nj. Veličanstvom. Ob 6. uri zvečer je zapustil cesar Pulj in se vrnil v Baden.
Zemeljske ostanke velikega admirala Hausa so položili v hladni grob, a veliki čini avstrijske mornarice v svetovni vojni ostanejo za vedno zvezani z njegovim imenom. Hvaležna domovina mu ohrani časten spomin!
VICEADMIRAL NJEGOVAN — POVELJ-. NIK MORNARICE. VICEADMIRAL PL. KAILER — NAČELNIK MORNARIŠKEGA ODDELKA V VOJNEM MINISTRSTVU.
Nj. Veličanstvo cesar Karel je izdal lastnoročni pismi, s katerima je imenoval viceadmirala Maksa Njegovana za poveljnika vojne mornarice in viceadmirala pl. Kailerja za načelnika mornariškega oddelka v vojnem ministrstvu. Obema je podelilo Nj. Veličanstvo ob tej priliki dostojanstvo tajnih svetnikov.
Kako priljubljen je bil, tovariš Kavčič tudi med častniki svojega polka, nam pričajo pisma, v katerih sporočajo gospej soprogi žalostno novico.
Polkovni poveljnik major Dor. Winter piše:
Der Kommandant des Lir. 21.
Euer Hochwohlgeboren!
Eine schwere und traurige Pflicht ist es, der ich heute nachkomme.
Am 18 .d. M. zirka 11. Uhr vormittags erlitt Ihr Herr Gemahl den Heldentod.
Mitten im Dienste, er visitierte seine Mannschaft ob ihrer Wachsamkeit, traf ihn ein Volltreffer einer Granate. Er war sofort tot.
Herr Leutnant Kavčič zählte zu meinen besten und tapfersten Offizieren. Keine Gefahren scheuhend, war er stets der erste, immer allen voran.
Das Regiment verliert in ihm nicht nur seinen Besten, er war uns allen ein sehr beliebter und guter Kamerad, der
Z ozirom na vedno obsežnejši delokrog in z ozirom na vedno večje naloge, ki jih je morala izvrševati posebno v sedanjih časih dosedaj v eni osebi združena mornariška uprava in oblast, se je pokazala potreba, da so se morale funkcije poveljnika vojne mornarice in načelnika mornariškega oddelka ločiti ter odkazati vsakemu oddelku lasten samostojen delokrog.
MAKS VIHER.
Bliskoma se je zastrlo politično ^.bo naše očetnjave. Krog in krog se dvigujejo preteči, temni oblaki. Nebroj sovražnikov nas ogroža. Po vsej širni avstriji nastane nepopisno vrvenje, vrisk, jok, ihtenje. Kakor bi trenil, zbrane so neštevilne čete naših hrabrih bojevnikov. Bojne pesmi se razlegajo, zastave zavihrajo. Se en pozdrav — mogoče zadnji. — Kakor besni odrdrajo vlak za vlakom v temno noč z vriskajočimi trumami. Domi se pomirijo. Toda le navidezen mir je ta. Neomajano zaupanje v zmago kali neka drgetajoča slutnja, neutolažljiv trepet. Kako bi tudi ne? Nevihta je strla že marsikateri stoletni hrast, pa bi prizanesla cvetju?
V Ribnici, ob vnožju zelenega Pohorja se je rodil dne\l2. maja 1890. leta uglednemu nadučitelju Simonu Viherju, danes v Vuzenici, sinček Maks Viher. Koliko nadepolnih upov je vzbudil dober otrok skrbnim staršem. Razvijal se je vedno lepše in lepše. Leta 1911. je prestal zrelostni izpit na c. kr. učiteljišču v Mariboru. Prvo službo je nastopil v Šmartnem na Pohorji, pozneje je postal okrajni pomožni učitelj v Mariboru. Dne 1. oktobra 1913. leta je bil vpoklican kot enoletni prostovoljec v c. kr. armado. V osodepol-nein letu 1914. nadaljuje vojaške študije. Meseca* aprila 1915. ga najdemo na bojiščih v Bukovini in Besarabiji. Pri nekem naskoku ga prisili premoč, da se spusti v peneče valove Dnjestra. Mrzlo reko srečno preplava, a si pri tem nakoplje hudo bolezen, ter mora v bolnišč-nico v Des, pozneje v Budimpešto. Po štiritedenskem dopustu se povrne k svojemu polku na Južno Tirolsko. Dne 10. oktobra 1915. se udeleži besnega naskoka proti Italijanom. Srebrna hrabrostna kolajna II. razreda se mu je priznala za iz-vanredno pogumno zadržanje. Ob veliki noči 1916. si izprosi tritedenski dopust, da pohiti k svojim ljubim staršem. Pri zopetnem slovesu je dejal: »Zadnjikrat je, da se vidimo«. Dne 10. septembra 1916. je padel kot poročnik na tirolski fronti pri Eugna Torta. Njegov tovariš, poročnik Procher je obvestil njegove starše o junaški smrti sina Maksa z naslednjimi besedami: »Er fiel als ein Held in pflichtgetreuer Erfüllung seines Dienstes. Während einer Artilleriebeschießung hielt er im heftigsten Feuer aus auf seinem Posten, bis er durch eine welsche Granate den Heldentod für unsere heilige Sache fand. Er war ein Vorbild für jeden Offizier, uns ein lieber, unvergeßlicher Kamerad, von der Mannschaft geliebt und verehrt als ein gerechter, um das Wohl seiner Untergebenen stets besorgter Vorgesetzter.« (P. Z. štev. 22.).
Kot učitelj je bil Maks Viher strog, točen, a nad vse pravičen. Mladina ga je ljubila. Kot častnik je bil neustrašen, skr-
ben in odločen. Kot družabnik ni mogel utajiti svojega veselega in plemenitega značaja. Vrhutega je bil velik prijatelj petja in godbe. Sam je mojstersko obvladal gosli, čelo in kitaro.
Posledice grozovitega klanja, mor-jenja, požiga itd. nas pretresajo do mozga, a junaški čini naših sinov navdajajo domovino s ponosom in opravičenim upom na boljšo bodočnost.
Junakom — »Slava!«
POOSTRENA PODMORSKA VOJNA.
Posledice poostrenega podmorskega boja se vedno bolj čutijo. Trgovina zaostaja, v skladiščih in pristaniščih se kopiči blago. Poštne pošiljatve in pisma se ne morejo odpošiljati na pristojna mesta. Paroplovne družbe ne dovolijo, da bi od-plule njihove ladje v zaporna okoliša. Vsak dan, odkar se je začela poostrena podmorska vojna, potopijo podmorski čolni mnogo parnikov in jadrnic z več tisoč tonami. Delo tega strahovitega orožja se pomnoži vsak dan za 15%. O angleških protiukrepih se pa ne sliši nič. V pomir-jenje angleške javnosit je sicer govoril v parlamentu admiral lord Beresford ter povdarjal, da so izgubili Angleži od začetka vojne z ladjami 4 milijone ton, 3 milijone pa zopet nadomestili. V začetku avgusta se je razglasilo, da smo kos nevarnosti podmorskih čolnov. Rekel je, da so sedaj temu bližje, kakor kdaj prej. Izjavil je, ako mislijo Nemci, da bodo ostali angleški pomorščaki v svojih pristaniščih, se jako motijo, ter trdil, da je prepričan, da bo v šestih tednih ugnati podmorske čolne. Lord Curzon je izjavil, da položaj ni tako slab, kakor se morda misli. Od začetka vojne do 31. januarja 1917 se je angleško trgovsko brodovje zmanjšalo za 5 do 6%. Tako so tolažili admirali vznemirjeno angleško javnost, pri tem.pa gre ladja za ladjo kot orehove lupine v glo-bočino morja.
*
AMERIKA PROTI NEMČIJI.
Amerika je prekinila diplomatiške zveze z Nemčijo, drugega koraka, da bi ji napovedala vojno si ne upa storiti. Zakaj ne stori Amerika tega usodepolnega koraka, je jasno. Wilson je pozval vse nevtralne države v Evropi in Ameriki, da naj slede, njegovemu zgledu in prekinijo diplomatiške zveze, toda vse nevtralne države evropske in južnoameriške odklanjajo se pridružiti Wilsonovemu koraku in so sklenile samo ostre proteste proti proglasitvi nemškega zapornega o-koliša. To je hud udarec za Wilsona in za vse zvezne države.
AVSTRIJA IN AMERIKA.
Med Avstrijo in Ameriko še ni prišlo do preloma diplomatičnih zvez. Čuje se celo, da jih hoče Wilson vzdržati. Zato se posvetuje naš zunanji minister z dunajskim ameriškim veleposlanikom. Ta posvetovanja imajo namen, da se omogoči nadaljni obstoj diplomatiških zvez med Ameriko in Avstro-Ogrsko. Ni pa še gotovo, kak uspeh bo imelo to posvetovanje.
ITALIJANSKI TEOLOGI NA BOJIŠČU.
Izmed teologov škofije Bergamo v Lombardiji je bilo vpoklicanih pod orožje 120. Od teh jih je padlo na bojnem polju 90.
DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA »RDEČI KRIŽ« IN DRUGE VOJNO-POMOŽNE SVRHE.
E. Rekarjeva, učiteljica v Ljubljani, 4 K; učiteljski zbor in gojenke mestnega dekliškega liceja v Ljubljani, 150 K; učenci in učenke c. kr. pripravljalnice v Trstu, 10 K 45 vin.; šolska mladina v Skednju pri Trstu, 19 K 32 vin.; šolska mladina ljudsk šole pri Sv. Vidu, 10 K; šolska mladina ljudske šole na Vrdeli, 10 K; Pavla pl. Renzenbergova, c. kr. vadniška učiteljica v p. v Ljubljani, 100 K; preostanek veselice, ki jo je priredila šolska mladina v Metliki pod vodstvom gospe Klementine Vukšiničeve, 185 K 92 vin.; ljudska šola pri Veliki Nedelji v dnevih darovanja od 4. do 8. oktobra 1916. 1., 88 K 99 vin.; skupaj 564 K 68 vin.
V	zadnji štev. izkazanih 236.398 K 10 v. Danes izkazanih	564 » 68 » Doslej nabranih 236.962 K 78 v.
V. VOJNO POSOJILO. Pri šolskem nabiralniku v Sv. Križu pri Trstu se je podpisalo V. vojnega posojila, 4150 K; ljudska šola pri Veliki Nedelji na Štajerskem,'4700 K; Ivan Vrščaj, c. kr. šolski voditelj, 100 K; Anton Šeme, c. kr. učitelj, 100 K; Valerija Čuček, učiteljica v Trstu, 100 K; skupaj 9150 K.
V	zadnji štev. izkazanih	599.957 K Danes izkazanih 9.150 » Skupaj V. vojno posojilo 609.107 K
SREDNJE ŠOLE. I. in II. zbirka prof. dr. P. Grošlja v Ljubljani, 30 K; državna višja realka v Ljubljani, 1% popusta od plač, 68 K 22 v.; skupaj 98 K 22 vin.
Doslej izkazanih	46.054 K 11 v.
Danes izkazanih	98 » 22 »
Skupaj	46.152 K 33 v.
DENARNI USPEH DELA SLOVENSKEGA UČITELJSTVA V DOBI VOJNE DO DANES.
Glasom izkazov v »Učit. Tovarišu«: Za »Rdeči križ« itd.	236.962 K 78 v.
III.	vojno posojilo	278.848 » 69 »
IV.	vojno posojilo - 2,759.338 » — »
V.	vojno posojilo • 609.107 » — » Srednje šole	46.152 » 33 » Končna vsota 3,930.408 K 80~vT
rasi sel
Hude rane je usekala svetovna vojna učiteljskim organizacijam. Pred izbruhom so se marljivo zbirala naša okrajna učiteljska društva, nekatera vsak mesec, ali vsaj večkrat v letu. Težko so čakali oni učitelji, ki se zavedajo, kolika moč tiči v dobri organizaciji, da je odbor sklical zborovanje. Tu smo se posvetovali in sklepali o vsem, kar bi imelo biti v napredek in prospeh ljudskega šolstva in po njem v korist in blaginjo milega naroda. Lepe misli smo izmenjavali o tem in o-nem, sprožili marsikatero idejo, zavzeli stališče o tem in onem perečem vprašanju; nazori so se utrjevali, pojmi bistrili. Krepko in samozavestno smo nastopali za zboljšanje svojega gmotnega in social. položaja. Kulturni delavci smo in za svoje kulturno delo nismo prosili temveč zahtevali plačilo, ki nam gre po božjih in človeških postavah. Jako pogrešamo tudi
uns mit seinem Humor so manche schwere Stunde erleichterte.
Heute abends schaffen wir ihn nach Lipa, wo er beerdigt werden wird.
Leider kann ich und meine Offiziere ihm nicht das letzte Geleite geben, da uns die eiserne Pflicht festhält.
Ich werde aber nicht ermangeln Euer Hochwohlgeboren eine Photographie der letzten Ruhestätte unseres lieten Kameraden einzusenden.
Gott tröste Sie in Ihrem Schmerze! Der Trost muß Sie stark machen, daß Herr Gemahl den Heldentod für das Vaterland starb. Mit dem Ausdrucke der vorzüglichsten Hochachtung
Euer Hochwohlgeboren ergebener
Dor. Winter, Major.
P.S. Habe den Herrn Gemahl zur allerhöchsten Auszeichnung eingegeben.
Tone Stefanciosa, rez. poročnik, učitelj na Spodnjem Štajerskem, piše: Velecenjena gospa!
S težkim srcem Vam pišem to pismo, a štejem si v dolžnost kot Srečkotov tovariš, vojni tovariš in prijatelj!
Ne žalostite se preveč, ne obupavaj-te, ako Vam moram napisati nevesele vrste. Težak boj je zahteval 18. t. m. tudi iz naših vrst več žrtev. Ne vzemite si preveč k srcu, če je med temi vrlimi moral podleči tudi Vaš mož Srečko. Padel je v
spolnjevanju svete dolžnosti za ljubo domovino in specialno še za našo predrago Slovenijo — grudo domačo.
Zadet je bil od izdajalske granate in v tolažbo naj Vam bo, da se ni dolgo mučil, ampak bil na mestu mrtev.
Pokopan je bil na velikem vojaškem pokopališču pri Komenu, kjer jih že na stotine in stotine počiva.
V sredi pekopališča stoji velikanski spomenik (povzročitelj nadvojvoda Jožef) in zlate črke govore:
»Hrabri borilci in branitelji Krasa napram verolomnemu Italijanu!«
Na misel mi pridejo nekdaj mehanično naučeni verzi: »Ne rezani kamen, ne lavorov šop ne kaže, ne pravi, kje njegov je grob. Le prosta pravljica le ta ne molči, le prosta pravljica, junaka slavi!«
Vsi smo ga radi imeli! Ne izgubimo le dobrega tovariša, ampak tudi izvrstnega vojaka. Če sva le mogla, sva se sešla in po stari slovenski navadi pri kupici vinca govorila o težnjah našega naroda. — Šli bomo drug za drugim! Ni rodovine, ki bi ne imela v teh hudih časih žalovati po dragih.
Tolaži Vas Vsemogočni!
Konečno Vas pozdravlja s sočutjem udani
Tone Stefanciosa.
Gospod vojni kurat odgovarja na vprašanje gospe soproge:
Sehr geherte gnädige Frau!
Um auf Ihre werte Anfrage zu antworten, kann ich leider keine erfreuliche Nachricht geben. Ich glaube, daß Sie schon die Mitteilung bekommen haben, daß Ihr Herr Gatte bei einem Vorstoße gegen die Italiener am 18. Jänner gefallen ist; durch eine Granate ist er getötet worden. Wir seine Kameraden betrauern mit aufrichtigen Herzen unseren Freund, den wir alle lieb hatten. Wenn auch der Verlust, der Sie getroffen hat, herb ist, so soll Ihnen zum Tröste dienen, daß Sie einen wahren Helden betrauern, der in der Erfüllung sei-* ner Pflicht ein Todesopfer geworden ist. Begraben liegt Ihr Herr Gatte auf dem Militärfriedhofe in Lipa bei Komen, es hat ihn kirchlich eingesegnet Möns. Dr. A. Selbicky, Divisionspfarrer. Der Ort, wo ihn das Schicksal ereilte ist die Höhe 464 Fajti Hrib, nördlich von Kostanjevica. Sein Grab ist leicht auffindbar.
Wollen gnädige Frau den Ausdruck meines innigsten Beileides entgegen nehmen.
Mit aller Hochachtung ergebener Heinrich Klima, Feldkurat.

vsakoletnih impozantnih Zavezinih skupščin. Na Zavezinih zborovanjih so se pokazale duševne moči in sile, ki so v naprednem učiteljstvu. Shajali in spoznavali smo se učitelji iz vseh slovenskih pokrajin, spoznavali ne le po obrazu ampak tudi po duhu, naporih in težnjah. Po resnem in temeljitem delu so nam nudile Zavezine skupščine tudi umetniške užitke. Mnogo časa za pravo delo, mnogo truda so nam vzeli koncerti, ki so se prirejali ob Zavezinih skupščinah, vendar smo jih željno pričakovali. In ti po-učno-zabaviii izleti po dovršenem delu! Vse pokrajine naše lepe slovenske zemlje od deroče Drave doli do sinje Adrije sem spozna! ob teh prilikah. Vse to počiva sedaj, vse to pogrešamo že četrto leto. Samo kaka odborova seja se še skliče, da izpriča, da to in ono društvo še životari.
Zaradi razmer trpi tudi naša marljiva Slovenska Šolska Matica. Skuša se vzdržati na površju in deluje z veliko vnemo, četudi v omejenem delokrogu. Njena vztrajnost zasluži priznanje nas vseh! Ce bi ne bila storila v tem času nič drugega, nego da narn je poklonila Viktorja Bežka Občno vzgojeslovje/z dušeslovnim uvodom«, bi ji moral biti hvaležen vsak napredka željen slovenski učitelj. Je pa neka točka v bodočem delovnem programu Slovenske Šolske Matice, ki me je napotila, da pišem te vrstice. V poročilu o od-borovi seji Slovenske Šolske Matice, ki je bila dne 9. decembra 1916 od 2. do 4. ure popoldne v poslopju »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani, berem te-le besede: »Nič napačna ni zamisel, ki se je sprožila ob koncu seje: naj bi se Letopis razširil v nekako pedagoško revijo. Toda ker je v ta namen treba dogovora z neko učiteljsko organizacijo, zvršenemu dogovru treba potrdila po občnem zboru, ki bi se v ta namen izvršil o veliki noči leta 1917. ter nadomestil izostali občni zbor leta 1915., ne kaže zasedaj razpravljati o tem načrtu«. Jasno je, da gre tu za združitev lista »Popotnik« z letopisom Slovenske Šolske Matice. Akoravno mi je Slovenska Šolska Matica tako pri srcu kakor Zaveza, vendar kličem vodstvu Zaveze: Ne prenaglite se v tem pogledu! (Glej današnje poročilo o delovanju vodstva Zaveze! Prip. ured.) Poglejmo v zgodovino Zavezinih listov — opozarjam na Jelenčev spominski spis o ?5letnici obstanka Zaveze — in vsak razsodni učitelj mi bo pritrdil, če rečem: ne dajmo iz rok, kar smo pridobili z velikim trudom. Z velikimi žrtvami je rešila Zaveza »Popotnika« iz rok »Katoliškega tiskovnega društva v Mariboru«, kjer so ga mislili zaradi svobodomiselnih idej, ki jih je baje razširjal med slovenskim učiteljstvom, zadušiti. To je enjlist. Drug list »Uč. Tov.« pa je prevzela Zaveza po dolgotrajnih razmotriva-njih in pogajanjih leta 1900 v svojo last od »Deželnega Slovenskega učiteljskega društva« in preosnovala takoj oba lista tako, da je »Popotnik« od tedaj strogo pedagoški in znanstven list, »Učit. Tov.« pa šolsko-politiški. Ko je ustanovila Zaveza v začetku leta 1900 še list za slovensko mladino, naši slovenski mladini in slovenski javnosti sploh toli priljubljen »Zvonček«, je dovršila Zaveza v tem pogledu našo organizacijo. Odslej se ni več pripetilo, da bi v obeh slovenskih šolskih listih brali eno in isto poročilo in isto razpravo, eno in isto snov in tako po nepo-
trebnem tratili čas in trosili denar. Sedaj pa izročite »Popotnika« v last Slovenske Šolske Matice! Ali ne nastane v naši organizaciji zopet velika vrzel, ki je ne bomo mogli nikdar več nadomestiti! Ali morete jamčiti, da ne pride list potom Slovenske Šolske Matice kedaj v roke naših tovarišev, ki so nam nasprotnih stremljenj, načel in nazorov. Takoj bi zaprli list našim proizvodom in nas tepli z orožjem iz orožarne, ki smo jo mi sezidali. Ne trdim in prepričan sem, da se to ne more zgoditi pod sedanjim predsedstvom in odborom, kjer deluje dečina kremenito zna-eajnih mož. Ali v pravilih Slovenske Šolske Matice ni tako preskrbljeno, da bi se mogel preprečiti tak preobrat, kakor v pravilih Zavezinih društev.
Upamo, da se bo vodstvo Zaveze oziralo na opravičene želje svojih članov in da ne bo po svoji volji, iz svoje moči in na svojo odgovornost samo ukrepalo o važnih organizacijskih zadevah, tako kakor lansko leto, ki je brez vprašanja in vednosti upravnega odbora imenovalo »Popotniku« sourednika. S tem pa ne rečem, da naj se list ne poživi in prenovi. Hrepeneti mora navzgor, da bo vselej na višku zahtev sedanjega časa na pedagoškem polju!
burške rodovine, ne izrazili čustev neomajne zvestobe in udanosti do novega vladarja cesarja Karla in do vse prejasne vladarske hiše. Ker niso razmere pustile zastopnikov koroških Slovencev pred Najvišji prestol, zato je poslalo »Katoliško politiško društvo koroških Slovencev« dne 7. februarja t. 1. v imenu koroških Slovencev na njegovo evscelenco gosp. ministrskega predsednika Henrika grofa Clam-Martinica sledečo izjavo:
»Vaša ekscelenca! Ker v poklonitve-ni deputaciji voj. Koroške skoraj 100.000 slov. prebivalstva ni bilo zastopanega, sili v teh dneh, ko stopajo ljudstva vseh dežel stroslavne monarhije pred vzvišeni prestol Habsburžanov, da prejasni cesarski hiši izrazijo prisego večne zvestobe do vladarske hiše in monarhije, tudi slovensko prebivalstvo koroške dežele, da pred stopnicami prestola priseže neugasljivo ljubezen in vdanost do nad vse ljubljene cesarske dvojice, podedovane cesarske hiše in monarhije. Vašo Eksce-lenco prosimo, da blagovoli ta naša naj-odkritosrčnejša in najgloblja čuvstva na Najvišje mesto sporočiti.«
Tako je prav! Izpred stopnic Najvišjega prestola se ne bomo pustili nič več odganjati, ki ga tudi mi zvesto čuvamo v teh viharnih časih.
i pri mi
Proti koncu meseca januarja letošnjega leta je sprejel cesar pokloniine dc-putacije avstrijskih kronovin, ter je v mi-lostljivih besedah odgovarjal na pokloniine nagovore deželnih glavarjev in deželnih maršalov. Glavarji dežel, v katerih prebiva slovanska večina, so govorili v dotičnih deželnih jezikih. Gališki deželni maršal je govoril le poljsko in rusinsko, češki najvišji deželni maršal je govoril najprej češki, potem nemški in zopet češki; moravski glavar je govoril češki in nemški; štajerski deželni glavar je govoril le nemški, cesar pa je v odgovoru rabil tudi slovenske besede ter na ta način poučil štajerskega deželnega glavarja, da zastopa dvojezično deželo; tudi deželni glavar kranjski je govoril razven začetnega in končnega stavka izključno nemški. Najbolj zapostavljeni so bili koroški Slovenci. Ne le, da niso v deputacijo pustili nobenega Slovenca, tudi ni spregovoril koroški deželni glavar nobene slovenske besede. To nelojalno postopanje proti sodeležanom je razžalilo koroške Slovence in celovški »Mir« da duška tej nevolji ter piše: »Iz vseh dežel, kjer prebivajo Slovenci, so se poklonili cesarju na Dunaju tudi zastopniki Slovencev razven iz Koroškega. V odposlanstvu iz Kranjske so bili med mnogoštevilnimi zastopniki štirji Nemci, celo kočevski župan Loy, čeravno je na Kranjskem samo 5% nemškega prebivalstva, Koroškim Slovencem, ki tvorimo eno tretjino prebivalstva v deželi, se ni dala priložnost, da bi mogli dati Nj. Veličanstvu izraza neomah-Ijive zvestobe in najgloblje spoštljivosti in udanosti vseh slovenskih sinov Koroške. Tej naši srčni želji bi se bilo pač po kranjskem vzorcu lahko ustreglo. To je dokaz za vso našo mizerijo.«
Slovenski Korošci si niso pustili vzeti prilike, da bi ob tako važnem zgodovinskem trenutku, ko nastopa vlado avstrijskih kronovin nov vladar iz slavne Habs-
XV. letnik »Slovana«. Kljub neugodnim vojnim razmeram se je pojavil v slovenski književnosti krepak pokret, ki obeta oživiti in povzdigniti slovensko prosvetno delo. Od občinstva, zlasti od inteligence je odvisno, ali obrodi to mlado gibanje zaželjene sadove. Tudi »Slovan«, mesečnik za književnost, umetnost in pro-sveto, stopa v novo dobo svojega življenja. List, ki je vedno deloval za svobodni razvoj slovenske kulture, začne s prvo številko letošnjega leta svoj petnajsti letnik. Uredništvo ostane še nadalje v rokah pisatelja Milana Puglja, ki je vse potrebno ukrenil, da bo bodoči letnik preskrbljen z izvirnim gradivom. Ker je dalo lastništvo lista uredništvu na razpolago širše denarne vire, bo mogoče tudi uspešnejše delovanje za svobodno književnost, umetnost in prosveto. Vsaka štev. prinese ; prispevek Iv. Cankarja. Prva številka, ki : kmalu izide, prinese poleg pesmi Golarja, Albrehta in drugih tudi daljo povest krat-kočasnega sodobnega pisca Frana Milčin-skega »Gospodična Mici«, ki se razmahne takoj po uvodnih straneh v tak humor, kakor ne kmalu katera dosedanja naša zgodba. Dolgo novelo, pisano vseskozi z mladeniškim temperamentom, prične objavljati Fran Govekar. Dalje prinese prva številka začetek zanimive in originalne novele prikupnega pripovedovalca Iva Šorlija. Krajšo prtico objavi Josip Kosta-njevec. Dr. A. Žigon ostane »Slovanu« še nadalje zvest sotrudnik. Prva številka prinese poleg prispevka v listu »Bridko zgodbo iz Levstikovega življenja«, ki je pisana tako strogo stvarno, kakor vsa dela tega temeljitega avtorja. Dr. Fran Ilešič objavi nekaj Gregorčičeve korespondence, prof. Ferdinand Seidl, odlični sodobni prirodoslovni pisec, bo zastopan v listu. Prof. Seidl je zagotovil »Slovanu« svoje nadaljnje sodelovanje, kakor še mnogi drugi avtorji. V prvih številkah prične izhajati tudi »Igra«, daljša povest Ivana Albrehta, ki je pokazal svoj solidni
pripovedniški talent zlasti v noveli »Šal«, objavljeni v lanskem letniku »Slovana«. Daljšo povest je spisal za list nadalje Jos. Kostanjevec. Mil. Pugelj objavi več novel in izmed najmlajših priobči Ferd. Kozak črtico iz vojske, Fran Lipah enodejanko »Dopust« i. t. d. »Slovan« objavi članek prof. trg. akademije dr. L. Čermelja, na-nadalje pripravljajo trije avtorji spis o petdesetletnici Jugoslovanske akademije in sicer dr. Fran Ilešič, Ferd. Seidl in dr. Janko Šlebinger. Prispevke so še obljubili dr. P .Grošelj ,dr. Iv. Lah, Cv. Golar in med mlajšimi pisatelji tudi Stanko Svetina i. dr. Listek »Slovan« bo poročal o aktualnih dogodkih in posebno še o vseh novih književnih pojavih. Tako bo poizkusil »Slovan«, dobro založen z dobrimi in izvirnimi deli, svojim čitateljem vsestransko ustreči. Vsaki številki bo priložena tudi po ena ali dve reprodukciji del naših, slovanskih in svetovnih najboljših slikarjev in kiparjev. »Slovan« bo izhajal iznova bogateje ilustriran in bo priobče-val le slike umetniške vrednosti. Novo založništvo je poskrbelo »Slovanu« tudi novo opremo, novo naslovno stran in vi-njete, ki jih je narisal akademični slikar Maksim Gaspari. List s tem lepim programom toplo priporočamo slovenski javnosti v naročevanje. Občinstvo podpira s tem, da se naroča na »Slovana«, naše književnike in pospešuje s sorazmerno malimi prispevki razvoj naše kulture, ki je gotovo vsem enako pri srcu. Naročnina na »Slovana« znaša za celo leto 12 K, za pol leta 6 K.
»Ljubljanski Zvon.« Prva številka »Ljubljanskega Zvona« je napravila s svojo raznovrstno, marljivo zbrano vsebino jako ugoden vtis. S posebnim zanimanjem pričakovani Kraigherjev roman »Mlada ljubezen« kaže že v svojem začetku vse vrline odličnega leposlovnega dela, ki seveda ni namenjeno nezreli mladini, ob katerega etični resnobi pa se odbijajo vsi ugovori filisterske priderije. Posebno je čitateljem tudi všeč Antona Navačana krepka vaška slika »Muri preganja vrane«. Zanimivo je, koliko interesa je vzbu-I dilo Levstikovo kritično pismo o »Dese-! tem bratu«, ki je objavlja Oton Zupančič i s pripomnjo, da bi bil dobil del naše literature nemara drugačno lice, ako bi izšla ta razprava že prej v tisku. V duhovitem eseju razpravlja dr. Prijatelj o razmerju med občinstvom in literaturo. Izmed pesmi je napravila globok vtis Zupančičeva pretresljiva »Joži Bercetu v i spomin«. Urednik je napisal v »Listek« j namestu predgovora duhovit aforizem ter ; obširno oceno Gradnikovih »Padajočih i zvezd«, dr. J. A. Glonar objavlja zanimivo, rezko kritiko Mohorjeve družbe, dr. Lončar je v krepkih risih označil veliko izgubo, ki je zadela slovensko kulturo s smrtjo dr. Slanca, Levca in H u b a d a. Poleg navedenih spisov pri-občuje »Ljub. Zvon« še Kozakov zamišljen »Dialog v zaledju«, Novačanovo pesem »Klavdij« in Fran Albrechtovo »V svetli uri« ter interesanten prispevek iz slovenske literarne zgodovine: prvotni načrt Jurčičevega »Desetega brata«. — Ker je vsled velikega števila naročnikov preostalo od 1. številke le še malo število izvodov, je treba, da se morebitni novi naročniki oglasijo takoj, sicer jim uprava ne bo mogla več ustreči.
»Zvonček« objavlja v svoji 1. in 2. številki to bogato vsebino: 1. Fran Zgur:
pil I ¡llj!!!
i Kovača,
nadučitelja v p. v Zaičini, ki je umrl v Višnji gori dne 14. januarja t. 1.
Črtica o njem v 2. štev. letoš. »Učit. Tov.«, pravi, da je služboval večinoma po Dolenjskem. To me je vzpodbudilo, da sem se lotil nekaj več napisati o njem. Fran Kovač je služboval edinole v Zati-čini skozi dolgih 45 let in nikjer drugod. To zabeležim kot posebno redkost, ker takega slučaja ne najdemo, smem reči, pri 'nobenem drugem tovarišu. Osebno sem ga spoznal že kot 141etnega učenca v tretjem razredu v Celju; bila sva skupaj na stanovanju. Prve pojme in vaje v igranju in na notah sem mu jaz podajal. Pričel je igrati na mojih malih orglah z enim izpre-menom. Z veliko vnemo in veseljem se je pozneje oprijemal petja in cerkvene glasbe. Postal je sčasoma jako dober pevec-tenorist, a tudi dober orglavec. V Celju je dovršil ljudsko šolo in tedanjo dvoraz-redno realko z dobrim uspehom leta 1868, prišel še tisto jesen na ljubljansko učiteljišče iz katerega je izšel leta 1871. in postal takoj začasen in samostojen učitelj na šoli v Zatičini in tu deloval do svoje
j vpokojitve leta 1916. Naj navedem tu ne-] ki dogodek. Na nekem skupnem potovanju v počitnicah po Dolenjskem se nama je pripetil smešen dogodek, ki sva se ga še v poznejših letih z veseljem spominjala. Na Veseli gori pri Št. Rupertu je bil istodobno v gradu grofa Barbota v pokoju neki generalmajor, ime mi je odpadlo, ki je slovel kot velik dobrotnik revnim dijakom, ki so ga obiskali. Sklenila sva, fanta lahkih žepov, da ga tudi obiščeva, zlasti zato, ker drugod nisva nikjer trkala na vrata. Rahlih korakov stopiva h grajskim vratom in ukrepava, več kakor je bilo treba, kako naj nastopiva in kdo naj prvi sproži besedo. Ko prideva v grad, ni bilo treba dolgo čakati, in že stoji na hodniku pred nama sivolas gospod v uniformi. Bil je precej gluh. Še nisva dobro iz-pregovorila, že naju trdo vpraša: »Was wollen die Herren?« — Poveva mu, kdo sva, kaj želiva in kam greva. Podaril je vsakemu goldinarček, ter hkratu zopet krepko izustil: »Studieren Sie fleißig und spielen Sie keinen Faloten-Peter!« Kako hvaležna, vesela in zadovoljna sva odšla, ne morem izreči. Smešen izraz Faloten-Peter nama je pa ostal v spominu za vse življenje. Nadučitelj Fran Kovač je bil živahnega kretanja, vedno vesel in dobre volje, kakor sploh tak temparament. Posebno ljubezniv in gostoljuben je bil svojim stanovskim tovarišem, dokler je bil
samec. Pozneje pa, ko si je napravil domače ognjišče, je ljubko skrbel za svojce. Prva žena je bila sestra pokojnega pisatelja Tomšiča, ki je bil ustanovitelj »Slov. Naroda« v Mariboru. Ker je bila vedno bolehna, je legla zgodaj v hladni grob, baje po preteku štirih let. Tudi njena dva otročiča sta umrla v nežni mladosti. Bil je nekaj let vdovec. Iz drugega zakona je vzgojil štiri otroke, dva dečka in dve deklici, dorasli so že vsi in dva sina in ena hčerka so se posvetili učiteljskemu stanu. Pokojnik je bil nekaj let tudi zatiški župan in mnogo let občinski svetovalec. Imel je velik ugled v domači občini. V takih razmerah je imel obilo dela, skrbi za šolo, za občino in pozneje tudi veliko truda z lepo stavbo novega moderno urejenega šolskega poslopja za štirirazrednico. Ustanovil je ondi tudi »Reifeisenovo« posojilnico. Bil je 30 let organist. Imel je dober mešan zbor, ki je v prejšnjih časih tudi večkrat javno nastopil pri dobrodelnih prireditvah. Dolgo vrsto let je bil predsednik podružnice sv. Cirila in Metoda. Zaradi svojega uspešnega delovanja v šoli in zunaj nje v občo korist, je bi! odlikovan z zlatim zaslužnim križcem in je dobil tudi kolajno za 401etno zvesto službovanje. Vpokojen je bil na lastno prošnjo z 31. oktobrom 1916. Preseli! se je v Višnjo goro, kjer si je napravil lično hišico, da bi vžival zaslužni pokoj. Vžival
ga je pa komaj tri in pol meseca. Kako priljubljen je bil pri svojih tovariših in pri ljudstvu, je pokazal tudi njegov pogreb. Prav častno je bila zastopana Zati-čina. Šolska mladina zatiška in višnjegor-ska pod vodstvom učiteljstva se je polno-številno udeležila pogreba. Zatiško uči-teljstvo in šolska mladina je položila na krsto lepo cvetje. Nagrobni govor je imel starosta slovenskega učiteljstva Janko Škrbinec nadučitelj v p. Zatičina mu o-hrani hvaležen spomin za njegovo uspešno mnogoletno delovanje. Ti pa, dragi tovariš, vživaj plačilo tam gori v sinjih višavah! Blag ti spomin!	S. P.
■■¡I
Ali ste že pridobili mladinskemu listo „Zvonček" novega naročnika?
Vrh gore. (Pesem.) 2. Karel Širok: De- | klica s punčko. — Ob morju. (Pesmi.) 3. Ivo Trošt: Izpred sovražnih topov. (Božična slika.) 4. Jan Reginov: Sneg pada. (Pesem.) 5. Jos. Vandot: Škratec Klek. (Pesem.) 6. Jan. Reginov: Pesem. 7. Stric Tine: Čudovite živali iz pradavnih in današnjih dni. (S slikami.) 8. Stric Pavel: Z delom se učimo. (Dalje.) 9. Dr. Ivo Šor-li: Bob in Tedi, dva neugnanca. (Dalje.) 10. Fran Zgur: Škrat. (Pesem.) 11. Veliki admiral Anton Haus t. (Slika.) 12. Dr. P. Pestotnik: V gostih pri starčku Mrazu. 13. Dr. P. Pestotnik: Prokletstvo starke Zime. 14. Dr. J. Š. Engelbert Gangl. (K njegovi literarni 251etnici. S sliko.) 15. J. Vandot: Lisička je na dvoru bila... (Pesem.) 16. S. N.: Tristoletnica krompirja. 17. Zimska noč. (Slika.) Fr. Roječ: Na razpotju. Enodejanka s petjem. (Konec prih.) 19. Jakob Dimnik: Kronanje v Budimpešti. (S sliko.) 20. Pouk in zabava. 21. Kotiček gospoda Doropoljskega. 22. V osemnajsti letnik.
Nov hrvatski list za mladino je pričel izhajati v Zagrebu. Urejuje ga dr. V. De-želič. Uprava se nahaja v Frankopanski ulici 2. Cena K 2:50 za četrt leta.
»Zora« — list za slepce. V Pragi je začel izhajati list za slepce pod naslovom »Zora«. Stavi se s punktiranimi črkami, sistem Braila. Priobčuje v češkem jeziku aktualne članke in poročila. Prinašal bo tudi glasbene priloge.
Srednješolske vesti.
Povišanja v šolski službi. V VII. či-novni razred je pomaknjen profesor na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici Ivan Nekermann, c. kr. okrajni šolski nadzornik za slovenske šole v Trstu in okolici; v VIII. činovni razred so pomaknjeni: dr. Josip Demšar, profesor na c. kr. učiteljišču v Ljubljani, Josip Razman, profesor na c. kr. učiteljišču v Kopru in dr. Friderik Novotny, profesor na c. kr. državnem moškem učiteljišču v Mariboru.
iz nase organizacije.
Skupne zadeve.
Iz Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev. Odkar je izbruhnila sedanja vojna, počiva skoro vse delo v Zavezi. Od slavnostnih dni, ko smo praznovali v Ljubljani 251etnico obstanka Zaveze, se je sešel upravni odbor samo enkrat, in sicer je zboroval dne 29. decembra 1913. Na tej seji se je sklenilo, da se vrši XXVI. glavna skupščina v Pulju v začetku meseca septembra 1914. Preden se je moglo to izvršiti, je izbruhnila vojna, in odslej je omejeno vse Zavezino delo v vodstvu. O delovanju vodstva od zadnje seje upravnega odbora do konca leta 1915 se je sproti poročalo v »Učit. Tov.«. Danes podamo kratko poročilo o delovanju v letu 1916. Vodstvo je imelo v minulem letu 1916 pet sej, in sicer tri v Ljubljani, eno v Kranju in eno na Prim-skovem. Na I. seji dne 19. aprila se je vzelo na znanje poročilo o delovanju vodstva od 1. januarja do 19. aprila 1916. Poročilo se je glasilo: Na zadnji seji sem poročal, da je vodstvo Zaveze vložilo na »Učiteljsko tiskarno« prošnjo, da tudi za leto 1915 odpiše 5% popusta od skupnega računa za tisk Zavezenih.listov, kakor že več let zaporedoma. Na to vlogo je prišel negativen odgovor. Znano je, v kakšnem položaju je bil list »Popotnik« ob novem letu 1916. V zadnji štev. leta 1915. je prinesel list izjavo uredništva in upravni-štva, da preneha začasno izhajati. Po tej izjavi so se začeli od drugod oglašati glasovi, da le nismo storili prav, ker smo ustavili list. Posebno nas je bilo oplašilo dejstvo, ker se je čulo izza kulis, da naši nasprotniki nameravajo začeti izdajati nov list. Zato se je obrnilo vodstvo na upravništvo in uredništvo za mnenje glede na daljno izdajanje lista. Uredništvo je izjavilo, da od njegove strani ni nikakršnega zadržka in je z toplo besedo priporočalo nadaljno izhajanje lista. Nasprotno pa je odkrilo upravništvo o »Popotnikovem« gmotnem stanju silno žalostno sli- | ko, tako da se vodstvo na svoji seji dne 27. decembra 1915 ni moglo definitivno odločiti, da bi list izhajal še nadalje. Naročilo se je pa upravništvu, naj stori vse mogoče korake, da se omogoči zopetno izdajanje lista; predsedništvo pa je dobilo nalog, da naj objavi v »Učit. Tov.« naznanilo, da bo »Popotnik« izhajal tudi v letu 1916, če ga gmotno dobro podpre Zavezino učiteljstvo. Dalje se je naročilo predsedništvu, da pošlje Zavezinim društvom okrožnico, v kateri naj se jim kar najtopleje polaga na srce, da naj rešijo edino slovensko pedagoško revijo in se zavzemo zanjo z vso silo in vnemo. Kot odgovor na okrožnico sta prišli dve iz-
| javi iz štajerskih organizacij. O vsebini teh izjav smo poročali tudi uredništvu, ki jo je pa obsojalo kar najostrejše. Tudi predsedništvo je odgovorilo organizacijama na ti izjavi in navedlo vzroke, zakaj je spremenilo vodstvo prvotni sklep. »Učiteljska tiskarna« nam je ponudila na do-tično vprašanje ugodne plačilne pogoje. »Popotnik« pa je šele ostal od smrti, ko je upravništvo dne 9. januarja 1916 sporočilo, da so se razmere pri listu toliko spremenile v dobro, da lahko reskiramo nekaj številk. Določili smo in objavili, da izide 1. št. dne 25. januarja 1916. Seveda se je list zaradi pomanjkanja delavstva v tiskarni zakasnil. Skušali smo gmotni položaj zboljšati tudi z inserati. Zato smo se obrnili na razne trvdive z neposebnim upehom. Tako smo s težavo spravili »Popotnika« zopet na pot. Nato je sledilo poročilo o »Zvončku« in »Učit. Tovarišu«, ki se je vzelo odobruje na znanje. »Učit. Tovariša« je zadela nezgoda. Njegov marljivi upravnik tovariš Fr. Marolt je bil mobiliziran in upravništvo je prevzela njegova gospa soproga, ki mu je že prej pomagala pri upravniških poslih. Toda nenadoma je zbolela in umrla dne 29. marca 1916. Ob tej žalostni priliki je dobil tovariš Marolt štiritedenski dopust, obenem pa so prosili njegovi nedorasli otroci za očetov odpust iz vojne službe. Ako bo prošnja neugodno rešena, bo prevzel predsednik upravne posle za časa odsotnosti tovariša Marolta. Slednjič se je uredila nagrada korektorju »U-čiteljskega Tovariša« in določili odstotki za nabiranje inseratov za Zavezine liste. Nadalje je bil razgovor o delovanju Zaveze v bližnji bodočnosti. Sklenilo se je, da izda vodstvo okrožnico Zavezinim društvom, v kateri opozori društvene odbore na dolžnosti in opravila, ki jih ne smejo opustiti tudi v vojnem času. Naslednja točka dnevnega reda je bil razgovor o delovnem programu Zaveze med vojno za pripravo na čase po vojni. Po zanimivem razgovoru se je sprejel predlog, da se razprava o tej točki nadaljuje na prihodnji vodstveni seji. Na tej seji se je sklenilo, da podpiše Zaveza 200 K IV. vojnega posojila. — Na II. seji vodstva Zaveze dne 18. maja 1916 v Ljubljani poda predsednik poročilo o tekočih zadevah in kako so se rešile. Nato se je nadaljevala raz-| prava o delovnem programu Zaveze med vojno za pripravo po vojni. Sklenilo se je, da izda vodstvo vsem učiteljskim organizacijam po Slovenskem oklic za skupno delo, ker je prepričano, da dosežemo zaželjene cilje na šolskem polju le tedaj, če bomo edini in združeni nastopili za uresničenje našega šolskega programa. V tem smislu se sestavi poziv za skupno delo, katerega besedilo se odobri in določijo organizacije, ki se jim pošlje poziv. Pri slučajnostih se je opozorilo na to, da naj se stopi v dogovor z onimi, ki prevzetno uredništvo »Učit. Tovariša« in »Zvončka«, ako bi moral tovariš Gangl iti k vojakom. Dalje se je sklenilo, da se pokloni vodstvo Zaveze dne 23. maja 1916 novemu deželnemu predsedniku na Kranjskem gosp. Henriku grofu Attemsu ob njegovem službenem nastopu. — III. seja vodstva Zaveze se je vršila dne 17. julija 1916 v Kranju. Predsednik poroča o uspehih okrožnice, ki je bila razposlana dne 27. aprila 1916. Le malo društev se je zganilo in dalo znak življenja, večina se ne zdrami iz pogubonosne letargije. Naznani tudi, da je tovariš Fr. Marolt dobil dopust za nedoločen čas in zopet sam prevzel posle upravništva »Učit. Tov.«. Nato se je vršila razprava o nasvetu Zveze slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem, ki predlaga, da naj stopijo v dogovor vse osrednje učiteljske organizacije v Avstriji in prosijo centralno vlado potom vojnega domobranskega ministrstva za vojno draginjsko doklado. Sklene se, da naj stori vodstvo vse za to potrebne korake. Sklep se je izvršil brez pozitivnega uspeha. Nadalje poroča predsednik o odgovorih učiteljskih organizacij na Zavezin poziv za skupno delo in o poročilu, ki se ima na skupnem sestanku podati društvenim odposlancem. Ker se predloženo poročilo ni odobrilo, se naroči predsedstvu, da sestavi novo. Slednjič se je sklenilo, da se izda na Zavezina društva poz4v, da zavzamejo stališče glede vprašanja o podržavljenju ljudskega in meščanskega šolstva. — IV. vodstvena seja se je vršila dne 2. novembra 1916 v Ljubljani. Predsednik poroča o tekočih zadevah. Na okrožnico glede podržav-Ijenja ljudskega in meščanskega šolstva je odgovorilo 19 društev. 18 se jih je izreklo za podržavljenje, Celjsko učiteljsko društvo ni hotelo zavzeti stališča in hoče to storiti šele po končani vojni. 16 Zave-zinih društev pa tudi s tem vprašanjem nismo mogli zdramiti iz zimskega spanja. Dne 18. avgusta 1916 se je poklonila povodom rojstnega dne Nj. Veličanstva pre-
i svitlega cesarja Franca Jožefa I. Zavezi-; na deputacija deželnemu predsedniku na Kranjskem gosp. Henriku grofu Attenmsu in ga prosila, da blagovoli sporočiti izjavo udanosti naprednega učiteljstva pred Najvišji prestol. Ker se je bližalo leto h koncu, so poročali upravniki o gmotnem stanju Zavezinih listov. Na podlagi poročila upravništva »Zvončka« se je sklenilo, da se zviša naročnina na »Zvonček« z novim letom 1917 na 6 K. Nato se je vzelo poročilo na znanje in sklenilo, da se listi izdajajo tudi v letu 1917 v istem obsegu, kakor dosedaj. Imenovala sta se nova urednika »Učit. Tov.« in »Zvončka« v slučaju, da bo moral tovariš Gangl k vojakom. Naposled se je odobrilo poročilo, ki naj se poda delegatom na sestanku za skupno delo, sestavi dnevni red za I. sejo in določi, da se skliče sestanek na dan 28. decembra 1916. — Dne 24. novembra se je vršila žalna seja povodom smrti Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Ob pol 12. uri istega dne so se poklonili zastopniki Zaveze deželnemu predsedniku na Kranjskem gosp. grofu Henriku Attemsu, da mu podado v imenu naprednega, v Zavezi združenega učiteljstva izraz sožalja zaradi smrti ljubljenega vladarja, cesarja Franca Jožefa I. in obnovijo obenem izraze udanosti, ljubezni in neomajne zvestobe do Nj. Veličanstva novega cesarja Karla in do vse prejasne hiše habsburške. — Naj sledi še poročilo o seji, ki je bila dne 12. januarja 1917 na Primskovem. Predsednik poroča, zakaj se ni vršila dne 28. decembra 1916 seja odposlancev za skupno delo, kakor je bilo določeno. Znano je, da se je skupnemu delu odrekla takoj Slomškova zveza in Društvo slovenskih učiteljic. Tudi Društvo slovenskih profesorjev je nekako mrzlo odgovorilo na naš poziv in izjavilo, da se mu »ne zdi umestno razvijati kaka načela«. Za to pa ravno gre. Nastale so pa tudi v Zavezi sami zaradi brezbrižnosti nekaterih Zavezinih društev take razmere, ua ne bi bila niti Zaveza zastopana polno-številno. Kaj hočemo s takim »Rumpfpar-lamentom«? Če hočemo kaj doseči in kaj temeljitega ustvariti, moramo biti najprej edini, vsi delavni in vneti za stvar, sicer je škoda truda in stroškov. Mi smo imeli plemenit namen, če so nam vrgli polena na pot, nas ne zadene krivda. Poročilo se je vzelo na znanje in sklenilo, da se sestanek odloži na nedoločen čas. Glede izražene želje, da bi vodstvo Zaveze stopilo v dogovor s Slovensko Šolsko Matico glede izročitve »Popotnika« v last Slovenske Šolske Matice, sklene vodstvo podati sledečo izjavo: »Vodstvo Zaveze se ne smatra za kompetentno za tako da-lekosežne ukrepe in če bo stavila Slovenska Šolska Matica v gornjem smislu konkreten predlog, ga bo predložilo vodstvo ob svojem času upravnemu odboru oziroma delegaciji v razpravo in sklepanje.«
Hranilnica in posojilnica »Učiteljskega konvikta« v Ljubljani je imela svoj redni XIII. občni zbor dne 11. februarja 1917. Ob navzočnosti 12 zadružnikov se je soglasno odobril računski zaključek za leto 1916., ki izkazuje 1528 K 15 vin. čistega dobička. Rezervni fond je narastel na 18.144 K 87 vin. Po pravilih izstopili člani načelstva in nadzorstva so bili zopet izvoljeni.
Društvu Jubilejska samopomoč je
treba poslati 49. in 50. smrtni slučaj (gospa Ana Vidic in tov. K. Bogateč). Oni člani, ki so prejeli položnice za letnino 1917. in za 48. smrtni slučaj, pa jih še niso izrabili, naj ob odpošiljatvi prištejejo tudi 49. in 50. smrtni slučaj; ostali prejmo položnice.
Štajersko.
Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem. IV. izkaz prispevkov za »Učiteljski vojni podporni sklad« v času od 1. oktobra do 31. decembra 1916: 1. okraj Laško: Dol 5.60 K, Henina 5 K, Jurklošter 5 K, Laško 5.20 K, Sv. Lenart 6 K, Reka 5 K, Trbovlje-Vode 10.80 K, Turje 1.20 K, Zidan most (Meško) 3 K, skupaj 72.17 K; 2. okraj Konjice: nabral nadučitelj A. Brumen-Čadram 12 K, Stranice (Ferd. in Silva Bobič) 15 K, skupaj 27 K; 3. okraj Sv. Lenart (Kopič 7 K, From A. 3.60 K, From Liza 2.40 K, Koc-mut Ivanka 2.40 K) skupaj 15.40 K, Sv. Trojica 10.40 K (Maurič 2 K, Kovačič Jak. 6 K, Kovačič Henrieta 2.40 K)', skupaj 25.80 K; 4. okraj Ljutomer: 57.52 K po predsedniku učiteljskega društva; 5. okraj Ormož: 97.20 K (glej podrobni izkaz!); 6. okraj Ptuj: Sv. Duh 3 K; 7. okraj Slov. Gradec: po predsedniku učit. društva 25 K, tov. Scheligo in Rogina 4 K, skupaj 29 K; 8. okraj Šoštanj: Št. Janž pri Velenju 10 K; 9. okraj Vransko: Sv. Jur pod Ta-, brom 4 K, Letuš 1.50 K, Vransko 17 K, j skupaj 23.10 K. Skupaj v tem zkazu 344.79 I K; vsota prvih dveh izkazov 1066.90 K; skupaj 1411.69 K. Prosimo nadaljnih pri-
spevkov! — V ormoškem šolskem o k r a j u je učiteljstvo v smislu želje Zveze slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem darovalo od vojne draginjske do-klade za leto 1916 sledeče zneske za učiteljski vojni pomožni sklad: 1. učiteljstvo Ormož-okolica, I. plač. razred, 3% od do-klade v znesku K 24.60; 2. učiteljstvo na Humu, II. plač. razred, 2% od doklade v znesku K 6.40; tukaj je vštet prispevek 4 K od tovariša Porekarja, ki ni dobil vojne draginjske doklade, ker stoji kot stotnik c. kr. prostovoljnih strelcev v vojaški službi,pa je vendar s tem prispevkom dokazal, da ima smisel za našo organizacijo;
3.	učiteljstvo pri Sv. Bolfenku, II. plač. razred, 2% od doklade v znesku K 17.40;
4.	učiteljstvo pri Sv. Miklavžu, III. plač. razred, 1% od doklade v znesku K 10.70;
5.	učiteljstvo pri Svetinjah, II. plač. razred, 2% od doklade v znesku K 9.40; 6. učiteljstvo na Runeču, II. plač. razred, 2% od doklade v znesku K12.—; 7. učiteljstvo pri Sv. Tomažu, III. plač. razred, 1% od doklade v znesku K7.70; 8. učiteljstvo pri Sv. Lenartu, III. plač. razred, 1% od doklade v znesku K 4.20; 9. učiteljstvo pri Veliki Nedelji, III. plač. razred, 1% od doklade v znesku K-4.80; 10. učiteljstvo v Središču, II. plač. razred, je 2% od doklade že prej poravnalo; glej dotični 3. Zvezni izkaz v 20. štev. »Učit. Tov.« z dne 6. oktobra 1916. — Skupni prispevek vseh šol v ormoškem okraju — razun prej izkazanega zneska središkega učiteljstva — znaša torej K 97.20. Pripomni se, da se je skoraj vse učiteljstvo ormoškega okraja temu stanovskemu davku drage volje podvrglo, le tovariš Domicijan Se-rajnik, učitelj na ormoški okoliški šoli in tovarišica Ivanka Jagodic, učiteljica pri Sv. Tomažu, sta plačilo odklonila. Prvi ima kot organist lep postranski zaslužek in se menda radi tega čuti vzvišenega nad skromne naše učiteljske težnje, druga pa sekundira prvemu, da prvi ni popolnoma sam!
Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem. Da dobimo popolnejšo sliko delovanja slov. učiteljstva v sedanjih časih, treba je tudi natančnih podatkov glede sodelovanja učiteljstva pri vojnih posojilih. — Obračamo se tedaj do predsednikov okrajnih učiteljskih društev, oziroma njih namestnikov, ako tudi teh ni, do zastopnikov v okrajnih šolskih svetih, da nam izposlujejo pri okrajnih šolskih nadzornikih podatke o sodelovanju učiteljstva dotičnih okrajev in sicer: 1. naj poizvcdo, koliko vojnega posojila je zbralo učiteljstvo okraja po šolskih nabiralnicah; 2. koliko posojila je bilo vsled prizadevanja učiteljtsva drugod zapisanega. — Najbolje je, ako se kateri imenovanih funkcionarjev o priliki osebno potrudi za to k okrajnem šolskem nadzorniku, kjer dobi potrebne podatke ter jih potem še tekom meseca sušca pošlje naravnost Zvezine-mu tajniku I. Tomažiču na Staro cesto, pošta Ljutomer. — Skrbite, da dobimo poročila iz vseh okrajev J Vodstvo.
IranJske vesti«
—r— C. kr. vadniška učiteljica Pavla pl. Renzenberg je povodom svoje stalne vpokojitve odlikovana z zlatim zaslužnim križcem s krono.
—r— Pri zadnji potresni katastrofi je bila razrušena še skoraj nova šola v Velikem Podlogu pri Leskovcu. Pouk se je moral prekiniti in šolsko poslopje so zaprli. Saj se pouk itak ni mogel redno vršiti, ker je nadučitelj pri vojakih, učiteljica pa bolna v Ljubljani.
—r— Na bojišču na tirolski fronti je zbolel poročnik Boleslav Likar iz Ljubljane. Zdravi se v garnizijski bolnici v Lincu. Poročnik Likar je sin našega tovariša Janko Likarja. Drugi sin Ciril, ki se je bojeval na vzhodni fronti je v ruskem ujetništvu.
—r— V Mokronogu je umrl posestnik in gostilničar Anton Tratar, oče našega tovariša učitelja v Mokronogu. Tovariš Tratar je sedaj narednik pri domobranskem pešpolku št. 27. Blagemu pokojniku bodi časten spomin, tovarišu naše iskreno sožalje!
—r— iz Ijudskošoiske službe. Za pro-vizorični učiteljici v Mostah sta imenovani Roza Jerajeva in Ana Krapševa; sup-letinja Josipina Obermanova za provizo-rično učiteljico v Loškem potoku, Angela Ravnikova je nameščena za suplentinjo v Dobrepoljah, Friderika Božnarjeva je imenovana za provizorično učiteljico v Loškem potoku. Kandidatinja Frančiška Baragova je pripuščena v šolsko prakso na dekliški šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani.
—r— Zaradi pomanjkanja kuriva so bile v Ljubljani zaprte vse srednje, meščanske in ljudske šole od 13. do 20. februarja t. 1. 21. februarja se je začel zopet redni pouk.
Ilaierske ^esfi»
| LENKI GORICARJEVL |
|{«.gM»B«sg.«iaa i.......lim mi »
Svež grob in v njem Lenka Goričar-jeva! V cvetu življenja — stara jedva 26 let — je ostavila ta svet in se preselila v večnost. Na mozirski zemlji, ovenčani od spomladi cvetočega in jeseni polnega sadnega drevja in objeti od krasnih Savinjskih Alp v ozadju, se je rodila. Tu je pohajala ljudsko šolo, kjer je bila svojim sovrstnikom in sovrstnicam vzgled marljivosti in pridnosti. Prestopiti je mogla kar v drugi razred dekliške meščanske šole v Celju, kjer je tudi bila med najod-ličnejšimi učenkami. Po dovršeni meščanski šoli se je vpisala v žensko učiteljišče šolskih sester -v Mariboru. Pri raznih prireditvah v zavodu je s svojim nastopom očarala navzoče; zakaj z njo telesno lepoto so se družile nenavadne duševne zmožnosti. In tako je po odlično dovršenih študijah nastopila službo učiteljice na domači ljudski šoli, kjer je, ko si je pridobila usposobljenostno izpričevalo, zopet z odliko, postala tudi definitivna. Kot učiteljica je posvetila vse svoje moči svojemu stanu. Z največjo vztrajnostjo je izpolnjevala njegove težke dolžnosti. In ne zaman. Nje učenci in učenke so gospodično Lenko — kakor so jo imenovali — ja-ko čislali in ljubili ter ji z lepim vedenjem in pridnostjo delali veselje. Istotako so jo spoštovali in ljubili tudi starši otrok. S svojimi stanovskimi tovariši in tovariši-cami je delovala v najlepši slogi, ker je bila prepričana, da le sloga učiteljstva more ugodno uplivati na vzgojo in pouk. V narodnem oziru je bila zvesta hčerka svojega naroda, ki mu je posvečala vse svoje moči. In sedaj se je ločila od nas. A ostavila je s svojim tako vzornim vedenjem in tako vztrajnim delom med nami spomin, ki pač nikdar ugasnil ne bo. Zlasti se je bodo hvaležno spominjali njeni učenci in učenke. V mozirski zemlji počiva. Na kraj miru in počitka pa jo je spremila nepregledna množica. Ko sta se govornika v ganljivih besedah od nje poslavljala, so se solzile oči vseh navzočih in glasen jok se je razlegal ob odprtem grobu, najlepši dokaz sočuvstvovanja z njenimi starši, brati in sestrama ter sorodniki.
■nHHHMMS^MBBai BMHEaSBaH £3ÜBälMSta
I	ANA VIDIČEVA. ^ |
' Umrla je po dolgotrajni bolezni v Št. Pavlu pri Preboldu gospa Ana Vidic, vdova po zaslužnem pokojnem nadučitelju Josipu Vidicu, bivša učiteljica ročnih del. Z njo je legla v hladni grob vrla slovenska žena in blaga, nad vse požrtvovalna mati g. dr. Franca Vidica, c. kr. urednika državnega zakonika na Dunaju in g. Otona Vidica, c. kr. sodnega svetnika v Litiji. Pokojnici blag spomin, rodoljubni ro-dovini pa naše globoko sožalje.
—š— Imenovanja. Definitivne učiteljice na svojih službenih mestih so postale,- Martina Kovačičeva pri Sv. Barbari v Halozah; Filomena Tručiova pri Veliki Nedelji; Olga Majcnova v Manjšperku. — Bivši učitelj v Dolu pri Hrastniku, Alojzij Hofbauer, je postal def. šolski vodja v Turju. Učiteljica v Cirkovcah, Marijana Požarjeva, je imenovana za def. učiteljico v Št. Petru v Savinski dolini.
—š— Ad v očem »Vojna draginjska doklada za leto 1917«. V zadnji štev. »Uč. Tov.« pravi Vaš štajerski dopisnik giede te doklade med drugim: »Kakšna razlika med učitelji in državnimi uradniki...« Graška »Pädagogische Zeitschrift« tozadevno v svoji štev. z dne 30. januarja t. 1. pa piše doslovno: »Aus Anlass der durch den Krieg geschaffenen aussergewöhnli-chen Verhältnisse wurden für die Zeit vom 1. Dezember 1916 bis Ende Dezember 1917 die Steuern, Diensttaxen, Dienst-verleihungs- und Quittungssternpelgebüh-ren und obligatorischen Pensionsbeiträge, die von den vorhinein festgesetzten (stehenden) Aktivitätsbezügen der Staatsbediensteten im Abzugswege einzuheben sind, vom Staate zur Zahlung übernommen. — Und de Lehrer??? — Bestehen auch für die »glänzend« besoldeten Volksschullehrer die »aus Anlass des Krieges geschaffenen aussergewöhnlichen Verhältnisse« oder nicht?? Um Antwort wird gebeten, aber nicht in Worten, sondern durch eine ganze Tat.« — Vederemo! ...
—š— C. kr. deželni šolski svet štajerski je odredil, da tudi letos ne bo uradnih okrajnih učiteljskih konferenc.
—š— Za šolarske kuhinje 50.000 K. Deželni odbor štajerski je postavil v proračun za leto 1917. vsoto 50.000 K, ki se bo razdelila enakomerno med. ljudske kuhinje.
—š— Ob organizaciji. Piše se nam od Drave: «Citajoč 9. poglavje Vašega \ listkarja Slamošteva v zadnji štev. »Uč. Tov.« obšle so me razne misli glede našega organizacijskega dela. Sam sem bil svoje dni udeležen pri tem delu. Vsakdo, ki je bil kedaj angažovan tozadevno, ve, kaj je mislil namigniti listkar. Jaz sam pa si usojam pribiti nastopno: 1. Organizator hodi svojo pot ter ima vedno celokupnost svojega stanu nesebično pred očmi. 2. Kdor je samopašen ter gleda le na svoj interes, ta v tako delo ni sposoben pa se mu tudi ne bode udinjal. 3. Pravi organizator je za svojo osebo imel še vedno efektivno škodo. Mogoče, da se mu prizna njegova trdaljubivost. Ako bi šlo za to, priskočiti mu na pomoč, ko bi mu eventualno pretila nevarnost: o tačas pa se poskrijejo vsi njega diverzni hvalitelji, češ, naj si pomaga — sam... In gorje mu, če tega ne vzmore!« Kdor je sam bil kdaj udeležen pri snovitvi naših društev itd., mora absolutno priznati istinitost teh trditev.
—š— Tovariš Franc Kranjc, naduči-telj pri Sv. Barbari v Halozah, se nahaja sedaj v Kotoru pri etap. poveljstvu. Dosegel je po svoji marljivosti in vztrajni zvesti službi stopnjo praporščaka. — Piše nam kar v verzih, kako je zadovoljen: »Juhu! od 21. januarja sem tu, pred letom dni srno k vojakom šli, in tu smo sedaj, imam« svet raj! Imamo še vsega zadosti, kruha in mesa pri kosti. Kadar pa pridem domu, takrat bo juhuhu!«
—š— Odlikovanje. Učitelj na Vranskem, Riko Pestevšek, sedaj poročnik pri 27. pešpolku je odlikovan s srebrnim Sig-num laudis.
—š— Poročil se je 8. t. m. bivši učitelj g. Srečko Z a 1 o k a r , sedaj narednik »Cesarjevičevega polka« z gospodično Ousto Z i v k o , hčerko tovariša Avgusta Zivka v Slivnici pri Mariboru. Bilo srečno!
—š— Vojne doklade štajerskim učiteljem. Deželni odbor štajerski je v seji dne 7. februarja 1917 dovolil učiteljem nove vojne doklade in sicer oženjenim brez otrok 460 K, s 3 ali 4 otroki 600 K, čez 4 otroke 700 K. Razlike v plači so pri možeh, ki so gažisti in pri učiteljskih dvojicah; doklada za neoženjene znaša 260 K; za učiteljice ročnih del 120 K. •
—š— Vpokojen je učitelj in vodja šole v Gornji Rečici pri Laškem M. Hriber-nik. Šolsko vodstvo je prevzel začasno vpokojeni učitelj Edvard Jevnikar v Laškem.
—š— V tretjič odlikovan je Zmago Bregant, učitelj v Lehnu, sedaj praporščak pri nekem dalmatinskem polku za hrabro obnašanje v bitkah pri Gorici z veliko srebrno in bronasto kolajno. Imenovani je sin učitelja v pok. Jurija Breganta, ki je poslal sedem sinov na bojišče.
nMHHMMMaaMHnKMBHBB ««S BHBHHMMB
Goriške vesti.
—g— Cesarjev odgovor na poklonstvo goriškega deželnega odbora. Sode-želani! Dne 31. januarja t. 1. je bil deželni odbor Goriško-Gradiščanske milostno sprejet v slovesni avdijenci od Njihovih Veličanstev presvitlega cesarja Karla I. in presvitle cesarice Cite. Na poklonstvo, ki ga je predložil deželni odbor pred Najvišji Prestol imenom našega ljudstva, je blagovolilo Njegovo Veličanstvo najmi-lostiveje odgovoriti: »Poklonstvo Moje pokr.ežene grofije Goriške, in Gradiščan-ske me je radostno ganilo. Mnogokrat in mnogokrat sem s prisrčnim sočutjem mislil na prebivalce te dežele, ki so tudi v najtežjih dneh ostali neomajno zvesti cesarju in državi ter prenašajo vse preizkušnje te vojne z izgledno požrtvovalnostjo. Hrepenim po času, ko bom mogel z božjo pomočjo in vsled hrabrosti Mojih vrlih čet porušeno zopet pozidati in lepo mesto Gorico ter od narave tako bogato oblago-darjeno deželo, to Našo dragoceno posest, obuditi k novemu življenju. Blagovolite vsem Mojim_ ljubim in zvestim Goriča-nom sporočiti, da se morajo v tem času težke preizkušnje kakor tudi v bodočih srečnejših dneh vedno zanesti na Mojo najtoplejšo vladarsko skrb.« Izvršuje Najvišji ukaz, sporočam svojim sodeležanom tolažljive besede Njegovega Veličanstva, ki bodo brez dvoma zbudile v vseh naj-globokejšo hvaležnost in bodo v našem ljudstvu ohranjene kot večen spomin. — Dunaj, dne 6. februarja 1917. Dr. Faidutti, deželni glavar.
—g— Iz šolske službe. V VIII. činov-ni razred je pomaknjen vadniški učitelj na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici Andrej Lasič, c. kr. okrajni šolski nadzornik i v Tolminu, v IX. činovni razred pa Anton Kutin, vadniški učitelj na c. kr. žen- I skem učiteljišču v Gorici.
. Tržaške vesti.
—t— Deželni glavar goriški Mnsgr. dr. Faidutti je obiskal v spremstvu deželnega šolskega nadzornika Fr. Matejčiča »Zaposlovalne tečaje za goriške slovenske gimnazijce« v Trstu ter podaril za uboge učence-begunce 1000 K.
—t— V Sv. Križu pri Trstu je jako dobro uspela prireditev v korist organizacije oskrbnic vojaških sirot dne 11. t. m. Dne 20. t. m. se je ponovila prireditev z istim programom a z znižano vstopnino. O lepi prireditvi nam je obljubljeno .daljše poročilo.
—t— V Spodnjih Škofijah je umrl tovariš Andrej Gabrijelčič, star šele 24 let. Mlademu tovarišu blag spomin.
—t— Tovariš Anton Gregoretič, učitelj v Rodiku (Istra), nam piše s Kosove-ga, kjer se nahaja v Vučitrnu kot okrajni šolski voditelj. Prepotoval je v vojaški suknji celo državo in Srbijo. Spominja se našega lista nele z besedami; ampak — »da ne bo imel po vojski ne kapitala, ne dolga!« — tudi s poravnavo vse od začetka vojne zaostale naročnine. Iskreno ga pozdravljamo in zahvaljujemo na zvestobi, želeč mu, da se po končani zmagoviti borbi vrne zdrav in čil v solčno mu domovino.
—t— Odkritje kipa cesarja Franca Jožefa na realki v Trstu. Pretekli teden se je vršilo na tržaški mestni višji realki slovesno odkritje doprsnega kipa pokojnega vladarja, cesarja Franca Jožefa I. Patriotiški slavnosti so prisostvovali: namestnik baron Fries-Skene, kontreadmi-ral baron Koudelka, vladni komisar dvor. svetnik Krekich, zastopniki civilnih, vojaških in avtonomnih oblasti in odposlanci tukajšnjih učnih zavodov. Po slovesnem odkritju kipa je navzoča šolska mladina defilirala pred spomenikom in položila pred spomenik vence raznih razredov in učnih zavodov.
—i— Iz šolske službe. V VIII. činovni razred je pomaknjen vadniški učitelj na c. kr. vadnlci v Kastvu Ivan Bunc, c. kr. o-krajni šolski nadzornik za šolski okraj Volosko.
Velikost pomorskih ladij. Ker se sedaj toliko bere o ladjah, ki jih potapljajo podmorski čolni in je velikost vseh teh ladij označena v tonah, ustrežemo gotovo svojim bralcem, ako jim podamo članek iz »Edinosti«, v katerem je natanko raztolmačen izraz tona. Podučljiv odstavek se glasi: Kaj je pravzaprav tona? Ci-tarno o ladjah, ki so toliko in toliko ton velike, potem zopet o ladjah, ki imajo toliko in toliko izrinjenja vode (déplacement), končno o tovoru toliko in toliko ton, ali pa celo, da je n. pr. ladja velika 3000 ton, ali 5000 ton tovora. Človek končno res ne ve, kaj naj bi si mislil o vsem tem, ko se beseda »tona« uporablja za popolnoma različne pojme. In ravno sedaj v vojni je tona ladijskega prostora velikanskega pomena, tako da naj stvar pojasnimo nekoliko natančneje. Rekli smo: »tona ladijskega prostora«. O takih tonah se v resnici tudi izključno govori, kadar gre za uspehe podmorske vojne. Povedano ni to vselej, temveč se navadno pravi: »Potopljen je bil angleški parnik s 6450 bruto-registriranimi tonami.« Registrirane tone so vedno prostorne tone in povedo, koliko prostorne vsebine ima potopljena ladja. Za trgovinsko ladjo je to najtežav-neje, ker je od tega odvisno, koliko tovora mora naložiti ladja. Prostorna vsebina ladje določa nje trgovinsko vrednost. Ker trgovinska ladja plačuje pristojbine in davke po svoji trgovinski vrednosti; je jasno, da se prostorna vsebina ladij določa po približno- enotnem postopanju, torej z neko mednarodno mero. Če mislimo pri ladji vseskupno prostorno vsebino, potem imenujemo to bruto-prostorno vsebino, ki jo merimo na bruto-registrirane tone. Vseskupna prostorna vsebina pa ne donaša naravnost koristi, ker se ne more porabiti vsa za tovor; pač pa donaša korist le neto-prostorna vsebina. Ladje se tudi v resnici^obdavčujejo po neto-vsebi-ni in mora biti ta vsebina za vsako ladjo uradno označena in potrjena s takoimeno-tanim rnernim pismom. Neto - prostorna vsebina se najde, če se od bruto-registri-ranih ton odštejejo oni prostori, ki niso določeni za tovor in potnike. Mednarodno se je sprejela kot enota za mero angleška registrirna tona, ki ima 2:83 kubičnega i metra. »Tona« je angleška beseda in pomeni »sod«, ker so nekdaj velikost tovar-nega prostora računali po številu sodov I določene velikosti, ki so jih mogli nakr-
cati v ladjo. Velikost trgovinske ladje se torej najjasneje označi z navedbo vse-skupnega ladijskega prostora, to je z bruto-registriranimi tonami. Glede neto-prostorne vsebine si ne moremo nikdar napraviti prave slike o ladji, ker more ta ladja naložiti razmeroma veliko več, ali manj blaga, kot pa ona. Tako ima n. pr. nemški velikanski parnik »Vaterland« 54.282 bruto - registriranih ton in samo 23.548 neto-registriranih ton; nemški par-ranih ton. Takoenia rdgo umhl umlhl lml nik »Borkum« pa ima 5642 bruto-registri-ranih, pa vendar 4194 neto-registriranih ton. Tako je torej razmerje med tema dvema parnikoma zelo različno. »Vaterland« je skoraj desetkrat večji od »Bor-kuma«, a glede neto-vsebine pa samo šestkrat, in sicer zato, ker »Vaterland« kot brzoparnik potrebuje veliko prostora za stroje in premog, kar se ne šteje za prostor, ki donaša korist. Angleži seveda za svoje izgubljene ladje navajajo vedno vsebino v neto-tonah, pač zato, ker so številke vedno znatno manjše in se zde torej izgube znatno manjše kot so pa v resnici. Iz zgoraj povedanega pa tudi izhaja, da ni nič čudnega, ako se pravi, da parobrod s 6000 bruto-registriranimi tonami vozi 8000 ton tovora. Brez označbe »reg.« (»registriranih«) pomenja ena tona Vedno težo 1000 kiogramov. Sod, ki drži eno registrirano tono, torej 2:8 kubičnega metra, mora pač držati 2:8 kubičnega metra vode, ki tehta 2:8 utežnih ton, torej 2800 kilogramov. Če bi sod napolnili z živim srebrom, ki je 13:6 krat težje kot voda, bo vsebina soda tolikokrat težja. Če bi imel parnik 6000 bruto-ton in samo 4000 neto-ton, torej 11.320 kubičnih metrov, bi nosil 11.320 ton, če bi bil naložen samo s čisto vodo. Ali more parnik nositi to vodo, je seveda drugo vprašanje, toda poudarjati je le treba, da ni nič čudnega, če ima ladja več utežnih ton tovora, kot pa prostornih ton vsebine. Še nekaj o vojnih ladjah. Tako čitamo n. pr.: 9. januarja je neki naš podmorski čoln potopil angleški parnik »Cornwallis« s 14.300 tonami. Tu ni pisano »registriranih ton«, in se mora torej razumeti utežne tone. Navedeno število znači res težo ladje. Pri vsakem telesu, ki plava v ravnotežju, je teža vode, ki jo izrine telo, "enaka teži telesa. To je splošno znan fizikalni zakon. Če pravimo torej, da ladja izrine 14.300 ton vode, pomenja to, da ta ladja tehta 14.300 ton. Če torej čitamo: ladja ima 18.000 izrinjenja vode, ali, kakor se pravi navadno, ladja ima deplacement 18.000 ton, je treba razumeti, da ta ladja tehta 18.000 ton. Pri trgovinskih ladjah se navadno ne navaja deplacement, ker je jasno, da bo ladja izrinjala sedaj več, sedaj manj vode, pač po tem, kakor je naložena. Čim težje je naložena, tem bolj se potaplja v vodo in tem več vode mora izriniti. Pri vojnih ladjah je ta izraz v navadi, ker se pri njih tovor le neznatno menja in tako tudi teža izrinjene vode.
O žalostnih narodnostnih razmerah Siuvakov na Ogrskem piše češki list »Venkov«: Po najnovejših statističnih podatkih je bilo naštetih v drugi polovici monarhije 2,019.641 oseb s slovaškim ma-ternim jezikom. Od 56 poslancev iz slovaškega jezikovnega okoliša so 3 Slovaki. Srednjih šol (gimnazij, realk, učiteljišč) je v tem okolišu 33, ali v vseh je učni jezik madžarski. Na ljudske šole v slovaškem okolišu hodi 246.107 slovaških otrok ali od teh samo 18.363 v slovaške šole, pa tudi v teh se uči madžarski jezik 18 ur na teden. Poleg tega je 987 šol z 80.363 slovaškimi otroki, v katerih se poučuje samo madžarski, in 899 šol z 80.929 otroki, v katerih je dovoljeno v najnižjih razredih, ako se to zahteva, deloma vporab-Ijati slovaški jezik. Končno je še 669 šol s 66.506 otroki, ki se jih poučuje v madžarskem in materinskem jeziku. Torej samo osem odstotkov slovaških otrok se vzgaja slovaško, ali tudi ti se morajo 18 ur na teden učiti madžarski. Pri sodnijah in pri vseh državnih oblastih flobiva Slovak tolmača, ako uradnik ne zna slovaško. Uradni jezik je madžarski.
Konfiscirana knjiga. »Wiener Ztg.« razglaša konfiskacijo knjige »Kroaten und Slovenen«, ki je izšla v zbirki za spoznavanje tujih narodov v znani založbi Die-derichs v Jeni.
Najnovejša knjiga profesorja Foer-sterja — konfiscirana! Ta profesor mo-nakovskega vseučilišča ima večne borbe za svojo idejo pomirjenia med narodi in proti vsaki narodni pretiranosti. Nedavno je izdal knjižico z naslovom »Mladina in svetovna vojna«. Pisana je seveda v duhu njegovih idej. To knjižico so v Nemčiji prepovedale vojaške oblasti. Profesor Foerster piše listu »Münchener Post«, da se je z ozirom na skrajno neugoden vtis, ki ga je ta prepoved napravila v inozemstvu (neki francoski list je priobčil članek z nadpisom: »Kako nemška vlada deluje

za mir!«) pritožil pri državnem kance-larju. Prepoved pa doslej še ni razveljavljena. »Vsenemški listi — dostavlja Foer-ster — smejo nadalje izhajati in kompromitirati nemški duh v inozemstvu; knjiga pa, ki more jačiti zaupanje v novo Nemčijo, se zaseza. Kaj koristi vse »pojasnjevanje inozemstvu, če se pa taki pogreški ne prekličejo?«
Avstrijski državni in vojni dolgovi. Avstrijska kontrolna komisija za državne dolgove objavlja izkaz o stanju avstrijskega državnega dolga koncem proračunskega leta 1915/16, torej do 30. junija 1916. .Ves avstrijski državni dolg znaša 36 mi-Ijard in 27:8 milijonov kron z letno potrebščino obresti 1 milijarde in 478 milijonov kron. Pri tem še ni všteto peto vojno posojilo 4412:8 milijonov kron. Do konca junija 1916 so znašali vojni dolgovi Avstro-iOgrske 24.552:5 milijona kron ter so zahtevali obresti 1027:2 mil. K. Drugi avstrijski državni dolgovi pa so znašali 11.475:3 milijona kron.
F. Landau je objavil znanimiv račun o stroških sedanje vojne. Od začetka vojne so imele vojskujoče se države, v kolikor je znano, 295.407 milijonov mark dolga. S tem pa še niso pokriti vsi stroški vojne, nego, jim je prišteti izdatke, ki so jih imele nevtralne države, ker so morale svoje armade pripraviti za vsak slučaj.* Dalje je treba prišteti stroške, ki jih je vojna povzročila občinam, dalje vojne škode, uničenje ladij, itd. Landau navaja potem, da se je od leta 1493. pridobilo zlata li za 116.110 milijonov mark, železnice, kar jih je spoli na svetu, ceni na 2887 tisoč milijonov, vrednost vsakoletne žetve na celem svetu pa ceni povprek na 289 tisoč milijonov mark. Treba bi torej bile žetve desetih let celega sveta, da bi se vojni stroški pokrili. Landau končuje svoja izvajanja takole: Velikanske so vsote, ki jih je požrla vojna do začetka leta 1917; na dan velja vojna 323,548.740 mark, na uro 13,841.197 mark, na minuto 224.687 mark. Vsaka sekunda, ki jo bo še trajala vojna, bo veljala ne glede na drugo škodo vsaj 3745 mark gotovega denarja.
Sovraštvo Angležev proti Nemcem je povodom napovedi poostrene podmorske vojne znova vzplamtelo. Angleško časopisje divja proti Nemčiji ter ji grozi z najhujšim maščevanjem. Ker je nemška vlada napovedala, da bodo podmorski čolni potopili v zaprtem okolišu vsako ladjo, torej tudi hospitalske ladje, predlagajo angleški listi, da naj se vozi vedno v hospitalskih ladjah tudi primerno število ranjenih nemških vojnih vjetnikov. »Globe« vprašuje, kaj je z obljubo, da bo dala angleška vlada postreliti za vsako potopljeno hospitalsko ladjo po pet odličnih nemških vojnih ujetnikov ter zahteva, da se kot prvega ustreli sina velikega admirala Tirpitza, ki se nahaja v angleškem vjetništvu. »Evening Standart« napoveduje, da bo sedaj nastala doba takega barbarstva, kakršnega še nismo doživeli.
Ilirski ali slovenski. Po »Slov. Narodu« povzamemo sledečo zanimivo zgodovinsko črtico: V zadnjem času se je med češkimi in nemškimi listi vnela vnovič stara pravda ali se reče po nemško »če-chisch« ali »böhmisch«. Pri tej priliki razpravljajo češki listi tudi o'*upravičenosti označbe »Ilirci« za Slovence oziroma Jugoslovane. Po starih Ilirih, prebivalcih srednjega in severnega dela balkanskega poluotoka, se je imenovala rimska provin-cija Illiricum, v kateri so se za časa preseljevanja narodov naselili Sloveni. Sosedje so imenovali nove slovanske prebivalce Ilire, dočim so se pa le-ti sami imenovali Sloveni, in tako je nastalo dvojno imenovanje tega naroda. Vkljub temu, da so Sloveni ustanovili posebne države, je vendar trajala dalje in se ohranila prvotna etnična označba še do danes, o čemer imamo dovolj dokazov. V starih bolgarskih in tedanjih grških pisateljih se balkanski slovanski prebivalci imenujejo »Sloveni« in njihov jezik »slovenski jezik«. Isto nahajamo pri dalmatinskih pisateljih. Makedonsko, dalmatinsko in slovensko ljudstvo govori še danes slovenski, pa naj to zvoni v narečju »slovinski« ali »slovenski«. Slavonija je ljudstvu »slovenska dežela«. Kar se tiče označbe »ilirski«, je treba poudarjati ilirsko gibanje v minulem stoletju in tudi na literaturo prejšnjih časov. Odtod izhaja, da je tisto imenovanje pravilno, s katerim se je narod sam v zgodovini predstavljal. Prav je torej, da imajo južni Slovani dve imeni: »Iliri« in »Sloveni«. Da ste se ti imeni že pred 70 leti nadomestili z imenovanjem »Jugoslovani« je treba jako obžalovati in to tem bolj, ker sta bili ti dve zgodovinsko in znanstveno utemeljeni označbi po krivem skoraj izrinjeni iz rabe. H koncu bodi še pripomnjeno, da je »kralj ilirski«, t. j. kralj slovenski eden naslovov avstrijskega cesarja.
*
—	Madžarski Belgrad. Oficiozni »Pester Lloyd« objavlja članek o Belgradu ter popisuje bedo, ki vlada tam. »Tem bolj živahno pa je madžarsko življenje v Belgradu, ki kaže danes lice južnega srbsko-madžarskega mesta. Slišati je dosti madžarščine in čebljanja madžarskih gospodov in dam v kavarnah; v mestu je lepa madžarska knjigarna, po ulicah prodajajo srbski fantiči madžarsko časopisje. Glej, vizija starega Andrassyja in Kallaya se je uresničila: Madžar, ki teži proti vzhodu, ki kot pionir »Dranga nach Osten« za-saja zapadno kulturo v balkansko ozračje, ki je še vedno polno srednjega vcica.« Belgrad ima danes bolj madžarski kakor nemški značaj. To ni slučaj, ampak uresničenje namenov ogrske vlade, ki je srbsko ozemlje v prvi vrsti želela zagotoviti Ogrski, ker so na Poljskem večinoma avstrijski častniki in uradniki. Madžarska kultura in gospodarstvo izžareva na Balkanu že stoletja in naj se vojna konča tako ali tako, ta proces se bo nadaljeval in krepil tudi v miru. Seveda se morajo madžarski pionirji potruditi, da bodo imeli ljudstvo. Važno vlogo igrajo madžarske banke in trgovci, ki so bolj agilni nego avstrijski. Avstrijci so na drugem mestu.«
—	»Slov. Narod« prijavlja po «österreichische Rundschau« razpravo poslanca Pernerstorferja, v kateri ocenjuje razne nemške spise o balkanskih in orientalnih razmerah. Znana stvar je, da so nemški spisi o teh deželah navadno jako enostranski in pomanjkljivi in se ne morejo primerjati z italijanskimi, francoskimi in angleškimi spisi. To ima jako naraven vzrok. Francozom, Angležem in Italijanom gredo pri takih študijah njihovi di-plomatični zastopniki na roke ter jim dajo na razpolaganje tudi svoje informacije, med tem, ko so n. pr. pri avstrijskem poslaništvu v. Carigradu svoj čas nekega avstrijskega publicista brez komplimentov postavili pred prag, ko se je oglasil za informacije. V Pernerstorferjevi raz-pravici so najbolj zanimiva nekatera priznanja. Pernerstorfer pravi: Dasi nam je Balkan tako blizu in nas vežejo z njim bistveni interesi, smo se vendar z njim le malo bavili. Širša javnost se je jako malo zanimala za ljudi in deželo tam doli in ve čudovito malo o njih. Nevednost o teh stvareh je mati smešnih nazorov in neprijetnih nesporazumljenj. Pernerstorfer se ni motil v tej sodbi.
i O SKLEPU LISTA.
Po sklepu lista smo dobili iz Ricmanj
poročilo, da je tamkaj umrl tovariš Kristijan Bogateč nadučitelj v p. in posestnik. Bil je več let I. podpredsednik in upravni odbornik Zaveze. Več o blagem pokojniku prihodnjič.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Vsled pomanjkanja prostora smo morali odložiti poročilo o štirih dobrodelnih. koncertih Glasbene Matice v Ljubljani, katero priobčimo prihodnjič.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskega jugo slovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna v Ljubljani."
Širite naš list! — Pridobivajte mu novih naročnikov! — Poravnajte staro in obnovite novo naročnino !
lESltSö
Naš denarni zavod.
Geslo : Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in ¡$©so!Hnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubija»!
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 30. januarja 1916 K 28.7©@-S3
Uradne upe: Vsak četrtek in vsako soboto od '/25. do '/26. ure popoldne.
Velecenj. učiteljstvo opozarjamo na zbirko pesmi, ki so izšle v „Učiteljski tiskarni". To je lepa Eagelbert Ganglova knjiga
e obzorje",
ki se dobiva po vseh knjigarnah, kakor tudi v „Učiteljski tiskarni". Cena lično vezani knjigi je 3 K. Po pošti 20 h več.
Naj bi ne bilo učiteljice in ne učitelja, ki bi ne imel v svoji knjižnici te lepe knjige.
r
Ljubljana, PreSernova ulica št. 3.
Naivecia s!©venska hranilnica!
Koncem leta 1915 le imela vlog .... K 48,500.000'—
Rezervnega zaklada.........„ 1,330.000'—
Sprejema vloge vsak delavnik. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deleime vlade»
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5°0 izven Kranjske pa proti 5V»°/o obrestim in proti najmanj l°o oziroma
V/o odplačevanju na dolg.


Aii ste že član društva ,Jubiie]ska samopomoč ?
Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem. V društvo se sprejemajo le oni, ki še niso stari nad 45 let.
Pri pristopu v društvo se plača pristopnina, ki se ravna no starostnih letih in sicer do 25 let 2 K 50 h, od 25 do 30 let 5 K, od 30 do 35 let 10 K, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 let 20 K; poleg tega še 2 K za prvi smrtni slučaj, 2 K letnine, 1 K vpisnine, 30 h upravnine in 20 h poštnine.
Letno se plačuje 30 h upravnine in 2 K za rezervni fond, ki je znašal koncem XII. upravne dobe 8052 K 99 h.
Po društvenikovi smrti izplača načelništvo takoj zakonitim dedičem tolikokrat po 2 K, kolikor je društvenikov (sedaj 250). Po stmti društvenika plačajo drugi društveniki po 2 K za nadsljni slučaj smrti.
Vsa pojasnila glede pristopa v druš o daje predsednik IVAN SCHMEIDEK, učitelj v Krtini, i>- i>ob.


isjiii „lil® Hita", i Ljubljani
r. z. z o. j.
čekivni račvua. šte-v. I2.3SS.
Zadružnik našega denarnega zavoda postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K, se mora takoj polno vplačati. Posebno se priporočajo ti deleži kot osnovne glavnice učiteljskih društev. Deležne vloge se obrestujejo po 5°/o.
Vstopnine se enkrat za vselej plača 2 K.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega, ako tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 4 '/2°/<>" Obrestovanje se pričenja dvakrat na mesec in sicer: 1. in 16. dne vsacega meseca.
Posojila se dajo le zadružnikom na osebni kredit po jako ugodnih pogojih. Posojila dovoljuje načelstvo. Načelstvene seje so vsako 2. in 4. delavno soboto v mesecu. Zadruga plačuje na željo za svoje dolžnike premije ter tudi posreduje pri zavarovanju.
Vrača «e po spodaj navedenih načinih. Vsakdo si lahko izbere način vračila po svoji osebni potrebi in po svoji plačilni zmožnosti.
Vsacih 100 K posojila se vrača po načinu:
mesečnih rokih				rokov					rok
A	v	12 in	sicer	11	k	9	K -	h,	12. 4 K 73
B	»	18	v	17	V	6	Y»	V	18. 3 . 56 ,
C	n	24	»	23	n	4	„ 50		24. 4 „ - T
D	n	38	n	37	»	3	n	Y>	38. - „ 66 ,
E		46	«	45	»	2	„ 50	n	46. 1 „ 81 ,
F	n	60	#	59	r>	2	Y)	»	60. - „ 70 ,
G	•H	70	9	69	r>	1	» 75	»	70. 1 „ 42 ,
H	9	85	»	84	n	1	„ 50	»	85. 1 „ 26 ,
Informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošije 20 h v pisemskih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Dopise je naslovljati edino na zadrugo, ne na posamezne člane načelstva. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Uradne ure za stranke so izvzetnši praznikov vsak četrlek in vsako soboto od '/¡¡5. do '/a 6, ure popoldne.