Maruša Jerše1, Eva Kočar2, Cene Skubic3, Miha Moškon4, Julija Šmon5, Leja Dolenc Grošelj6, Damjana Rozman7 Primerjava biokemijskih in kliničnih označevalcev za opredelitev motenj cirkadianega ritma pri bolnikih z obstruktivno apnejo v spanju Comparison of Biochemical and Clinical Markers to Identify Circadian Rhythm Disturbances in Patients with Obstructive Sleep Apnoea izvleČek KLJUČNE BESEDE: obstruktivna spalna apneja, motnje cirkadianega ritma, izražanje genov, cirkadiani biomarkerji, poligrafija, Cosinor analiza, ritmi kortizola in melatonina IZHODIŠČA. Obstruktivna spalna apneja (OSA) je pogosta bolezen, ki zaradi motnje diha- nja v spanju in porušene arhitekture spanja pomembno vpliva na kvaliteto življenja bol- nikov. Incidenca OSA narašča, zato bi enostavnejše metode za ocenjevanje stopnje ogroženosti pomenile velik doprinos pri obravnavi teh bolnikov. METODE. Izvedli smo retrospektivno bazično raziskavo, v kateri smo na že zbranih vzorcih krvi preverili izra- žanje cirkadianih biooznačevalcev. Vzorci periferne venske krvi so bili predhodno odv- zeti v štirih časovnih točkah (ob 13:00, 19:00, 01:00 in 07:00 uri) 25 osebam, ki so bile hospitalizirane en dan. Hkrati je bila med 22:00 in 06:00 opravljena poligrafija. V naši razi- skavi smo iz levkocitno-trombocitne plasti izolirali RNA in preko kvantitativne verižne reakcije z reverzno transkriptazo s polimerazo (angl. reverse transcription-quantitative poly- merase chain reaction, RT-qPCR) izmerili izražanje osrednjih cirkadianih genov (PER1 (angl. period circadian regulator 1), PER2 (angl. period circadian regulator 2), PER3 (angl. period cir- cadian regulator 3), CRY1 (angl. cryptochrome circadian regulator 1), CRY2 (angl. cryptochro- me circadian regulator 2), BMAL1 (angl. basic helix-loop-helix aryl hydrocarbon receptor nuclear 1 Maruša Jerše, dr. med., Center za funkcionalno genomiko in biočipe, Inštitut za biokemijo in molekularno genetiko, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana; marusa.jerse@gmail.com 2 Eva Kočar, mag. mol. funkc. biol., Center za funkcionalno genomiko in biočipe, Inštitut za biokemijo in molekularno genetiko, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana 3 Dr. Cene Skubic, mag. mol. funkc. biol., Center za funkcionalno genomiko in biočipe, Inštitut za biokemijo in molekularno genetiko, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana 4 Prof. dr. Miha Moškon, dipl. inž. rač. in inf., Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani, Večna pot 113, 1000 Ljubljana 5 Julija Šmon, dr. med., Center za funkcionalno genomiko in biočipe, Inštitut za biokemijo in molekularno genetiko, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana; Inštitut za klinično nevrofiziologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana 6 Prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., Inštitut za klinično nevrofiziologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana; Katedra za nevrologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana 7 Prof. dr. Damjana Rozman, univ. dipl. kem., Center za funkcionalno genomiko in biočipe, Inštitut za biokemijo in molekularno genetiko, Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, Univerza v Ljubljani, 1000 Ljubljana 63Med Razgl. 2024; 63 Suppl 1: 63–4 SMRK 2024_Mr10_2.qxd 14.3.2024 11:56 Page 63 translocator like 1), CLOCK (angl. clock circadian regulator)). Obenem smo iz alikvota plaz- me istih preiskovancev izolirali cirkadiana hormona melatonin in kortizol ter pomerili njuno koncentracijo. Pri izmerjenih podatkih smo preverili normalnost porazdelitve in za vsako meritev uporabili primerni statistični test. Ritmičnost je bila preverjena s Cosinor analizo, za statistično značilno smo upoštevali p-vrednost manjšo od 0,05. REZULTATI. Na podlagi poligrafije je bilo 20 oseb uvrščenih v skupino OSA, 10 oseb je imelo blago, 3 zmerno in 7 hudo OSA, 5 oseb pa je bilo uvrščenih v kontrolno skupino. Povprečna kon- centracija iz levkocitno-trombocitne plasti izolirane RNA je bila 1320,6 ng/μL. Prve ugo- tovitve izražanja cirkadianih genov so pri bolnikih z OSA v primerjavi s kontrolami pokazale znižano izražanje gena CRY2 ob 19:00 (p=0,015) in zvišano izražanje gena BMAL1 ob 01:00 (p = 0,049). Po nadzoru stopnje napačnega odkritja ugotovitve za BMAL1 niso ohranile svoje statistične pomembnosti (q = 0,196), medtem ko je bila pri CRY2 statistična vred- nost mejna (q = 0,061). Grafi Cosinor analize so nakazali zamik v fazi izražanja genov PER1 in CRY2. Cosinor analiza je v skupini bolnikov z OSA potrdila ritmičnost izražanja mela- tonina (p < 0,001) in kortizola (p < 0,001). Pri treh preiskovancih smo namesto fiziološkega večernega vrha opazili vrh melatonina ob 07:00 zjutraj. Zvišane večerne ravni kortizola so bile ugotovljene pri 45 % bolnikov in 20 % kontrolnih oseb. ZAKLJUČKI. Naša razi- skava je potrdila primernost levkocitno-trombocitne plasti za izolacijo RNA. Hkrati je naka- zala od stopnje OSA odvisne spremembe izražanja cirkadianih genov in spremembe v ritmičnosti izražanja cirkadianih hormonov pri bolnikih z OSA. 64 Primerjava biokemijskih in kliničnih označevalcev za opredelitev motenj cirkadianega ritma … SMRK 2024_Mr10_2.qxd 14.3.2024 11:56 Page 64