'a podoba človekove nemai
Sli? B.0s POSEGI?
Sij ui S POSEGI? — O tem so na okrogli mizi v Brežicah, ki jo je organizirala stranka Zelenih v tej občini, sprego-SudJ^^ni gostje. Tokrat jih je bilo več kot ponavadi, kar morda le kaže na to, dasebomo vSloveniji v prihodnje bolj mo odločali o posegih na kmetijska zemljišča. (Foto: B. D.-G.)
1
iu

Novoteks se postavlja na dve nogi
Drastično zmanjšanje števila zaposlenih, a na human način —Zahtevek za pri-silno poravnavo v Tkanini — Močan izvoz, domači trg porazen — Izjavi direktoric
NOVO MESTO — Od slovenskih tekstilcev je slišati čedalje glasnejše klice na pomoč. Industrijo, ki je v obdobju razcveta naši družbi veliko prispevala,1 bremenijo tehnološko zaostajanje, nizka akumulacija in nelikvidnost. Zahteve po zmanjšanju obremenitev gospodarstva so zato prav od tu najmočnejše. Žal ob nepravem času. Državna ušesa ostajajo gluha. Novoteks, kjer so se še konec lanskega leta tla kar močno majala, je takrat mrzlično iskal rešitve iz globoke krize. Kaže, da so se s tem, ko seje postavil na dve nogi, stvari nekoliko umirile. Ti dve nogi sta podjetji Tkanina in Konfekcija.
EQ333E£IEQEQ E3S33S3ES1
EHE2E2ES3
m K1HSHZEEIES3
SPET GNOJNICA VRINŽI
riigP^VJE — Vodni inšpektor Da-
^	0bVeŠ^n-f
RanHi.) Mahovnik (mimo mehanika Enoin * ■|are*c’ P° katerem teče v Rinžo Krnetiia,' ,n5Pektor je ugotovil, da je kubj*lJsko gospodarstvo Kočevje z 258 Bioiii T1 metr’ gnojnice in gnojevke E$,° 6 ha površin pri Mahovniku, in ann;Je,moino Padal, pa je gnojnico
jcteCk°r41 v kanai’.KkatereT
naracii v™0! kije zaradi deževja tudi vDlivai “ Se.n‘ videlo, če je škodljivo vzor^p 03 ribe. Inšpektor je odvzel na i,u Jarka, analiza pa še ni nareje-hgiioi • Pfavi, da gre nedvomno deti* Jevko ‘n. gnojnico, kar je bilo vi-jajo H P° harvi. Kmetijci pa se izgovar-la« V!4-*6 ra onesnaženje kriva »višja si-Pravi močno deževje.
J. P.
Vsako od podjetij je v svoji sestavi obdržalo enega od belokranjskih »separatistov«, Konfekcija ima Vinico, Tkanina pa metliško predilnico. Kaže, da so
SE BO ČRNOMELJ DUŠIL V ODPADKIH?
ČRNOMELJ — Zadnji dan aprila so prebivalci Vranovičev in Zastave s cestno zaporo preprečili vožnjo smeti na občinsko odlagališče komunalnih odpadkov pri Vranovičih. Na kraju protesta predstavniki Komunale, izvršnega sveta in krajanov niso mogli najti rešitve, vaščanom pa je bilo obljubljeno, da Komunala toliko časa ne bo tja odlagala smeti, dokler ne bodo našli rešitve. 9. maja je bil v Vranovičih ponovno sestanek med vaščani ter predstavniki izvršnega sveta in oddelka za družbeni razvoj, na katerem je 43 krajanov soglasno ponovilo zahtevo, naj bo konec z odlaganjem smeti v deponiji v bližini omenjenih dveh vasi. Komunala sicer še vedno odvaža smeti, ker bi se Črnomelj drugače že dušil v odpadkih — gre namreč za 75 prost, metrov smeti vsak dan — čeprav ne na vranoviško odlagališče. Vendar je sedanja rešitev le začasna in sicer do konca tega tedna. O problemu bo tekla beseda tudi na današnji seji vseh treh zborov občinske skupščine. V Komunali pravijo, da je edina rešitev odprtje deponije, drugače smeti ne bo moč več odvažati, krajani pa so, kot že rečeno, prav nasprotnega mnenja.
tam le uvideli, da pomenijo močna kadrovska baza, trg, razvoj in skupna administracija več kot sanje o avtonomiji, h kateri so delavce nedvomno spodbujale nekatere domače politične strukture. Konfekcija in Tkanina sta bili registrirani sredi januaija letos.
»Ker je Tkanina primarna industrija, je njen položaj še težji, kot je sicer v tekstilni industriji, saj s tehnologijo, kije že v glavnem odpisana, le stežka dohaja konkurenco,« pravi direktorica Tkanine Milena Kramar-Žnidar. »Primarna tekstilna industrija v Jugoslaviji je tako rekoč na dnu, saj seje lani proizvodnja znižala na vsega 40 odstotkov, medtem ko seje konfekciji uspelo obdržati na 90 odstotkih. V jugoslovanskem merilu je Novoteksova Tkanina lani in v prvem letošnjem četrtletju po količini proizvodnje prišla na prvo mesto. To pome-(Nadalje vanje na 4. strani)
Danes v
Dolenjskem listu
^ 3- strani:
Hidromelioracija ob
5. strani:
v Kočevju I
J?6-strani:
2 blokado protin
*	'-strani:
Za vselej zbogom, usmerjena
, 'i- strani:
„ ,c*9avo seme bo Milo v :v'
•	w strani:
*ai živimo s Černobilom
J g strani:
podivjani ples naravnih
, g strani:
»lomilcu v cerkev potrjena
“ strani:
REZER VISTISTREUALIZ LOKOM — Na nedeljskih vajah občinske organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin na območju krajevne skupnosti Birčna vas pri Novem mestu je bilo videti, da lokostrelstvo prihaja tudi na Dolenjsko. S lem športom se ukvarja že nekajNovomeščanov, Tom A vbar iz Straže pa je že znan po Sloveniji kot uspešen izdelovalec športnega loka vrhunskih zmogljivosti z imenom Atom. Morda se bo za tak način streljanja odločil tudi katerih od rezervistov, saj so prav pri tej delovni točki orientacijskega pohoda pokazali največ zanimanja. Nekateri so puščico že prvič pognali v črno piko.
(Foto: J. Pavlin)
0 dvoreznem poseganju v Posavje
Dr. Dušan Plut in dr. Leo Šešerko sta si skupaj z ostalimi gosti ogledala posege na Dobovškem polju — Okrogla miza o posegih: kmetje so za, Želeni pa proti
Novomeška
gimnazija
praznuje
Zaključno slavje na Otoccu z L. Peterletom — Odprtje samostanske knjižnice
NOVO MESTO, OTOČEC — V frančiškanskem samostanu v Novem mestu bodo jutri, 17. maja, ob 19. uri slovesno blagoslovili in odprli za javnost bogato samostansko knjižnico. Knjižnico in njene zaklade bo predstavil p. Felicijan Pevec, blagoslovil jo bo frančiškanski provincial p. dr. Mihael Vovk, odprl pa predsednik slovenske vlade Lojze Peterle.
Lojze Peterle se bo jutri zvečer udeležil tudi zaključne slovesnosti ob praznovanju 245-obletnice novomeške gimnazije, ki bo pod naslovom Srečanje gimnazijcev ob 20.30 v dvorani Gami hotela na Otočcu. Predsednik Lojze Peterle je kot nekdanji novomeški gimnazijec sprejel pokroviteljstvo nad praznovanjem visokega jubileja novomeške gimnazije in bo jutri tudi govoril. Na slovesnost so povabili nad 200 ljudi, predvsem nekdanje gimnazijce, ki so danes znane osebnosti slovenskega kulturnega, družbenopolitičnega in gospodarskega življenja, in druge.
V okviru zaključne slovesnosti bo tudi predstavitev slavnostne publikacije Stezic. Gre za posebno izdajo glasila novomeških gimnazijcev, ki izhaja nepretrgoma že skoraj štiri desetletja. Knjiga združuje prispevke nekdanjih in sedanjih gimnazijcev ter drugih sodelavcev, ki jih praznovanje 245-obletnice novomeške gimnazije kakorkoli veže nase.
BREŽICE — V Posavju n^j bi še v tem desetletju z različnimi posegi prizadeli 13.500 ha površin, od tega bodo samo tisti, ki so republiškega pomena, regijo osiromašili za 2.900 ha zemljišč. V Brežicah, kjer so že do sedaj izvedli precej hidromelioracij in melioracij, ter s komasacijami marsikateremu kmetu dvignili temperaturo, planirajo tako izboljšavo obstoječih zemljišč tudi v prihodnje. Zato so Zeleni Brežic minuli petek popoldne povabili v občino ugledne goste, jim pokazali izvajanje hidromelioracij na Dobovškem pojju ter se o tem pogovorili še na okrogli mizi.
Povabilu se je odzvalo presenetljivo lepo število gostov, med njimi: dr. Dušan Plut, predsednik Zelenih Slovenije, dr. Leo Šešerko, podpredsednik republiškega izvršnega sveta, dr. Hubert Požarnik, predsednik komisije za varstvo okolja, Marija Markeš, namestnica republiškega sekretaija za kmetijstvo, Mitja Bricelj, namestnik republiškega sekretaija za urejanje prostora in varstvo okolja, dr. Božidar Voljč, predsednik kluba delegatov Zelenih, ter predstavniki občine, kmečke zadruge in
kmetov iz vasi, kjer so bili že izvedeni posegi na kmetijska zemljišča.
Dr. Dušan Plutje v uvodu poudaril, da taki posegi po eni strani omogočajo povečano pridelavo hrane, a obenem
• Na žalost se je potem okrogla miza, ki bi morala odgovoriti na vprašanja, kdo ngj odloča o takih posegih in kako bo z njimi v bodoče, sprevrgla v medsebojno obtoževanje z zadnjo komasacijo prizadetih kmetov ter predstavnikov zadruge in občine. Pokazalo se je, da so kmetje proti takemu nestrokovnemu poseganju v zemljišča, da pa si na splošno želijo izboljšave zemljišč. Tako so predstavniki Zelenih slišali marsikatero na svoj račun, med drugim jim je predsednik brežiške SKZ-LS Darko Jelčič očital, da povedo samo to, kar je narobe, dobrega pa ne vidijo. »Zato,« jim je zabičal, »bodite odslej zraven, ko se bodo posegi načrtovali!«
rušijo ravnovesje v naravi. »Ne bi želel, da bi v Sloveniji delali take napake kot v drugih državah, kjer so že spoznali, da so potrebne tudi močvirne in poplavne površine,« je dejal dr. Plut. »V Posavju je treba vztrajati, da bodo posegi minimalni in da kmetje ne bodo njihove žr-
tve. Usmeriti se je potrebno v izgradnjo nasipov, ki bodo zavarovali naselja in infrastrukturo. Če zaradi varstva okolja ne bo posegov, je treba kmetom iz sredstev za hidromelioracije izplačati odškodnino, se pravi, razliko do dobička, ki bi ga imeli, če bi iz močvirja napravili polje.«
Kot je dejal dr. Hubert Požarnik, je danes nujno preseči izbiro med ekonomijo in ekologijo, saj posegi ne prinašajo vedno dobička, nedotaknjena narava pa ima tudi svojo ceno. Z njim seje strinjal dr. Voljč: »Reki je treba pustiti površino za poplavljanje, drugače si jo vzame sama. Zato poplavno zemljišče ne more biti kmetijsko, lahko pa ga izkoristimo drugače, npr. za nižinski gozd.«
B. D.-G.
Usoda savske verige je še povsem odprta
Ob novem letu prvi kilo-vati iz HE Vrhovo?
SEVNICA — Po obisku republiških funkcionaijev s sekretariata za energetiko in varstvo okolja so sevniški Občinarji nekoliko boljše volje. Tak občutek smo lahko dobili novinaiji pretekli teden na novinarski konferenci, ki jo je sklical predsednik sevniškega izvršnega sveta Matjan Kurnik, sodelovala pa je tudi predsednica občinske skupščine Breda Mijovič. Povedano je bilo, da bo letos sekretariat za energetiko zagotovil denar za dokončanje HE Vrhovo, ki naj bi začela poskusno obratovati okoli novega leta oz. v začetku leta 1992. Usoda celotne verige je še povsem odprta, poglavitni problem pa naj bi bil izračun (ki pa mu Smelt ugovatja), da naj bi bila cena kilovatne ure za 2 do 3 pfenige višja (okrog 1), kot je povprečna evropska (7 do 8 pfenigov). Do pričetka poskusnega obratovanja H E Vrhovo naj bi bilo končnih 80 odstotkov potrebnih čistilnih naprav, da bi Savo očistili za en kakovostni razred.
Precej je bilo govora tudi o premoženjskopravnih zadevah okoli lokacijskega načrta oz. načrtovane gradnje HE Boštanj. Za krajane neznosno, da ne smejo na svoji zemlji delati, kar bi radi, kaj šele gradili nove objekte, nekateri bi radi čimprej ustrezno odškodnino za izgubljeno zemljo. Sevničani so izračunali, da bi vstop elektrarne v prostor stal investitorja 300 do 500 milijonov di-naijev, to pa je približno četrtina vrednosti HE Vrhovo. Oboji se zavedajo, da bo zaradi pomanjkanja denaija možno postopke reševati postopoma, in tako se lahko za reševanje najnujnejših premoženjsko pravnih zadev letos Sevničani od reupblike nadejajo 30 milijonov. In ker imajo do Savskih elektrarn graditelji HTC v Sevnici za 12 milijonov dinarjev odprtih teriatev, bodo SEL že v 10 dneh plačale 5 milijonov dinaijev. Za tretjino teijatev so se dogovorili za predlog kompenzacije v obliki repromate-riala in energije. ABC Pomurka se je tokrat po tren letih od pričetka izgradnje HTC prvič jasno odločila, da sev-niško Gostinsko podjetje ne potrebuje hotela s 105 posteljami, zato bodo njegovo namembnost nekoliko spremenili.
P. PERC
VOJAŠKI PRAZNIK V RIBNICI
RIBNICA — 6. maja je bil dan ribniške enote JLA. Na proslavi je govoril komandant Miroslav Lilič. Proslave se je udeležila delegacija prve slovenske topniške brigade, katere tradicijo nadaljuje ribniška vojaška enota. Delegacijo je vodil medvojni politični komisar te brigade Dušan Puh. Svečanost sta prisostvovala tudi predstavnika ljubljanskega korpusa general Matjan Vidmar in polkovnik Živojin Pešič. Med udeleženci in gosti so bili tudi predstavniki občin Kočevje in Ribnica.

Jutri bodo padavine prenehale. Ob koncu tedna bo suho in hladno.
Kmetom odškodnino?
Kmetijska zemlja je še vedno daleč najpomembnejši vir pridobivanja hrane in če jo z ne dovolj premišljenimi posegi enkrat zapra vimo, jo zapra vimo za zmeraj. S tem imamo že do volj lastnih bridkih izkušenj, zato poseganje v prostor postaja vse težje, odgovornost vse večja Iskati je treba za ekonomijo in ekologijo najugodnejše rešitve. Ali, kot je v Brežicah dejal dr. Hubert Požarnik: »Preseči moramo ali-ali in združiti ekonomijo z ekologijo. « N ara va namreč ne obstaja samo za to, da bi prinašala člo veku dobiček, saj imajo navsezadnje tudi njeni neokrnjeni in neizkoriščeni deli svojo ceno. Če je tako, potem se bodo morali tudi kmetje odreči delu prihodka, ki bi ga imeli, če bi naravo povsem izkoristili Gostje na brežiški okrogli mizi so vsi po vrsti menili da mora država zaradi tega kmetom izplačati odškodnino, jim odpisati davek ali kako durgače pomagati
Verjetno ni kmeta, ki bi želel zavestno uničiti naravo, todaiz-kušnje govorijo, da se od idej in obljub tudi ne da živeti. Mnenja okrog posegov se bodo gotovo še dolgo kresala, tudi zato, ker država ni tako premožna, da bi mogla izplačati poleg ostalih ekoloških še nadomestila kmetom. To bo možno, ko bo zbrala kaj več kapitala, vendar ne samo političnega, ki ga nekateri marljivo kujejo tudi na podobnih okroglih mizah.
B. DUŠ1Č-GORNIK
Ig: zavarovalnica triglav d.d
Ker živlieni e potrebuje varno:;:
profesionalni odnos
Varnost na cesti: preventivna akcija v maju? Brezplačni varnostni testi vozil, gasilni aparati
Cerkev za tretje tisočletje
Pod geslom »Biti na s vetu, pa ne od sveta« je Pastoralni občni zbor ljubljanske nadikofije v soboto strateško zakoličil prednostna delovanja slovenske katoliške Cerkve, ki se, »soočena z znamenji časa« bolj kot kdajkoli v zadnjih 45 letih, že ozira v tretje tisočletje.
Dr. A nton Stres je na globino in širino sprememb v slovenski družbi opozoril (brez samovšečnosti in dopadljivosti j z nazornim dejstvom, da je prejšnje zasedanje Pastoralnega občnega zbora, od katerega še niso minila tri leta, vodil sedanji slovenski ministrskipredsednik. Slovenski kristjani so prišli iz 'katakomb’ in čeprav, kot je rekel Stres, imamo včasih vtis, da se ni nič spremenilo, bomo odslej sami krivi, češe v življenju našega naroda res ne bo nič spreminjalo.
Ta misel bo zaradi svoje vseobsegajoče večplastnosti brez dvoma še velikokrat secirana zlasti od tistih, ki radi stoje na slovenski liberalno-klerikalni prelomnici, vsekakor pa slovenski Cerkvi že zaradi njenih globokih korenin med narodom nihče ne more odvzeti pravice, da to ljudstvo v dnevih, tednih in mesecih, ko si si prvič ustvarja lastno državo, pusti samo. Še zlasti, ker je in bo Cerk vino spremstvo narodu, to je bilo večkrat poudarjeno,
tudi v tem, da bo usmerjala k tistim trajnim vrednotam, na katerih je pognala evropska civilizacija Na sobotnem srečanju širšega uma slovenske Cerkve je bilo storjeno vse, da bi zavrnili očitke o domnevno naraščajočem klerikalizma Razprav o tem važnem vprašanju je bilo na srečanju, za katerega je bita značilna tudi velika svoboda izražanja zelo različnih mnenj, manj, kot so nekateri pričakovali, vendar je globalno naravnanost Cerkve glede skušnjave klerikalizma morda najbolje podal dr. France Bučar, predsednik slovenskega parlamenta, ki je sicer rekel da vera ne more biti omejena samo na zasebno življenje, vendar zanj nenavadno plastično dodal, da »bi bila uporaba državne oblasti za ustvarjanje božjega kraljestva na zemlji con-tradictio in adiecto, sredstva državne oblasti so v protislovju s krščanskim poslanstvom«. Seveda pa to ne pomeni da se kristjani ne udeležujejo političnega življenja Nasprotno, Bučar meni da se kristjan mora udeleževati oblikovanja in sprejemanja za družbo pomembnih odločitev, torej tudi v javni politiki In to na vseh področjih, kjerkoli se take odločitve sprejemajo. Vendar s svojim udejstvovanjem na vrednostnem področja Omejevanje
jfiitt političnega udejstvovanja knstjana samo na politične stranke, ki nosijo predznak krščanske, je zato po Bučarju nujno protikrščansko in vodi v klerikalizem.
S tem in s Stresovim poudarkom na vernosti, morali in človeškemu dostojanstvu je bilo jasno povedano, na kateri ravni mora ostati delovanje Cerkve, kar je tudi znak, da se slovenska Cerkev natančno zaveda, kaj je lahko donesek za splošno slovensko dobro in predvsem enotnost ter kaj ne. Cerkev s svojim občestvom se polno zaveda svoje moči na Slovenskem je posut la (ne glede na usmerjeno omejeno delovanje) pomemben subjekt ki ga bo čutiti Utko v politiki kot vsakdanjem življenju.
Po modrih in strpnih besedah ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. A lojzija Šuštarja sodeč, ta še naraščajoča moč ne more in ne sme biti zlorabljena za vzpostavitev neke nove, čeprav mehkejše totalitarnosti Na Slovenskem je namreč tudi ta bojazen, z von ljubljanske stolnice se ne sliši v vsako vas.
Cerkev je za kristjane to, kar je, tisti, ki ne verujejo, pa bi jo z dobro voljo in ob obojestranskem spoštovanju sprejeli kot pomemben del narodovega telesa in duše. Ne glede na vse, kar je bilo in še bo, pa pred vsem nebi smeli pozabiti da je navsezadnje ravno slovenska Cerkev ena redkih, če ne edina naša institucija, kise v 70 letih jugoslovanarskih zmed nikoli ni razšla z Evropo, našo materjo.
M.BAUER
Direktorja so zaprli
^vyvwwv
vvwwvwwwv>
v pisarno
Delavci v Kovinarski uveljavili zahteve
Že maja prvi streli na okupatorja
KRŠKO — Z enotedensko zamudo poročamo o razpletu drame v Kovinarski, kije trajala od 7. ure zjutraj od 24. aprila pa vse do 14. ure 25. aprila. Daje šlo za dramo, pove že to, da so delavci iz družbe Dopolnilni programi ves ta čas držali v »ujetništvu« glavnega direktorja Jožeta Muleja. Za ta korak so se odločili tako rekoč na meji obupa, kajti vsem po vrsti je grozila cesta.
Kot smo že poročali, so v sedmo družbo Dopolnilni programi uvrstili vse delavce, za katere so menili, da ne bodo več ustrezali firmi. Med njimi so bile nosečnice, invalidi, delavci, ki so bili tik pred upokojitvijo, vsi, ki so bili dalj časa na bolniški, tudi zaradi nege otroka. Cilj take razvrstitve delavcev v sedmo družbo je bil povsem jasen. S stečajem, kije bil dokončan 24. aprila (tega so hoteli delavci preprečiti, tako da so zadržali direktorja), bi vsi skupaj izgubili delo. Ostali bi brez kakršnih koli nadomestil in pravic.
Tripartitni sporazum med stavkovnim odborom, območnim sindikatom in poslovnim sistemom Kovinarska, ki so ga sprejeli po stavki, določa, da problem delavcev, ki bi sicer izgubili delo, rešujejo solidarno. Nekaj delavcev bodo prerazporedili v druge družbe, nekaj delavcev bo šlo na zavod za zaposlovanje, nekateri bodo dobili odpravnine itd. Nihče med njimi pa ne bo vržen na cesto, kot so sprva v tej tovarni načrtovali. Dogovorili so se tudi o lastnini nad
Pred 50 leti so se v Mali gori spopadli z okupatorji člani TIGR — Padel prvi Slove-______nec Danilo Zelen, ki pa ni bil nikoli proglašen za narodnega heroja
RIBNICA — Slovenska skupnost iz Trsta in Primorski Demos sta skupaj z občinsko skupščino Ribnica in občin-
sko organizacijo ZZB NOV Ribnica 12. maja spominsko sve-
so jo zaradi slabega in deževnega vremena prestavili v dom JLA v Ribnici. Največ udeležencev svečanosti je bilo iz
organizirala čanost ob 50. obletnici prve bitke z okupatorjem v Sloveniji, bili pa so jo trije borci in vodje organizacije TIGR.
V boju, ki se je odigral 13. maja 1941, pred dnevom borca in
se pravi daleč L dosedaj uradnim dnevom vstaje slovenskega naroda, 22. julijem, je padel tigrovec Danilo Zelen, drugi tigrovec Ferdo Kravanja je bil ranjen in ujet, tretji, Anton Majnik, pa je bil ujet, a je kljub uklcnitvi ubežal stražarju in se rešil. Boj se je odigral v Mali gori pri Ribnici (o čemer več pišemo še na 10. strani).
Svečanost bi morala biti pri spominskem obeležju tega boja v Mah' gori, a
Primorske, Gorice in Trsta. Med njimi sta bila tudi še živeča tigrovca Vlastja Simončič in Alojz Zidar pa še brat Danila Zelena Albin in njegov nečak.
Najprej je udeležence pozdravil predsednik občinske skupščine Ribnica Franc Mihelič, ki je poudaril, da so se tigrovci borili proti nadvladi enega naroda nad drugim in ene stranke nad drugo; predsednik ZZB NOV Vinko Kersnič je poudaril, da njihova organizacija vsako leto počasti padle in tudi borce v Mali gori; predsednik zgodovinske komisije OO ZZB NOV Ribnica Stane Nosan pa je dejal, da boja v Mali gori ne moremo imeti za začetek NOB, ampak za poslednji udarec fašizma organizaciji TIGR. Predsednik
ribniške SKD Franc Lovšin je med drugim pozval, naj zakopljemo bojne sekire in strnemo vrste.
Sjavnostna govornika sta bila pisatelj Alojz Rebula iz Trsta in v imenu primorskega Demosa Tomaž Pavšič iz Idrije. Pisatelj Rebula je dejal, »da tigrovci za začetek odpora niso čakali na ukaz Kominterne kot OF, ki seje rodila v Moskvi«. Tigrovce je označil za narodne borce, ostale odpornike pa za boljševistično OF slovenskega naroda. Spomnil seje tudi na pobijanje in zatiranje tigrovcev v povojnem obdobju. Tigrovci so se borili za narod, in ne za ideologijo. Spomnil je tudi, da so bili Černač, Go..................
stanovanji in počitniškimi objekti.
Delavci so prepričani, da ne bi uspeli, če se ne bi bili na tak način uprli zamisli. Takega mnenja so tudi v sindikatih, kjer so določene tožbe sicer že umaknili, pri nekaterih pa še vztrajajo.
Čeprav seje po Krškem marsikaj govorilo, velja, daje bila stavka kljub nenavadnemu »prijemu« mirna, le direktor ni imel izhoda, čeprav je lahko telefoniral, kamor koli je hotel.	J. S.
METLIKA 106.000 DIN ZA OTROKE ČERNOBILA
METLIKA — Pred nabito polno dvorano metliškega kulturnega doma je bila v petek, 10. maja, zvečer prireditev,
ki sojo metliški zeleni pripravili v pomoč otrokom iz Černobila. N
nobila. Nastopilo je več kot 20 skupin in posameznikov.
skupaj več kot 100 nastopajočih. Te udeležili tudi
Ljubljansko
pismo
Istri in na Primorskem pred 70 leti. Zagoreli so kulturni domovi, ukinjene so bile slovenske šole, kultur-
na in športna društva, prepovedana raba slovenščine v javnosti in za-
Zgodovina
najboljša
učiteljica?
sebnosli. Heroji, kot Gortan, tigrovci, bazoviški junaki, so dali zgled in spodbudo in ljudstvo je složno vstopilo v boj za obrambo
svojega jezika. Ustanovitev Osvobodilne fron
Leto 1941 — le spomin ali tudi opomin?
fronte je bila zato kot žarek sonca izza temnih oblakov; po 20 letih borbe je bila Primorska pripravljena in seje plebiscitno odzvala vstaji.
Preporodu Slovenije sledimo Slo-
UUBLJANA — Iztekajo se zadnji tedni pred razglasitvijo samostojne države Slovenije. Kam in kako naprej, se bomo poslej s sosedi in drugimi pogovarjali kot suveren evropski narod, trdno odločen za vselej vzeti svojo usodo v svoje roke, sam odgovorno odločati o svo-
venci v Italiji z vso pozornostjo, z upanjem z željo, da bi bila demo-i prt ebi’
kratična, uspešna in pravična, tako da bi vsak njen prebivalec — ne
jem življenju v prihodnjih desetletjih, stoletjih. Tako smo se odločili,
nazaj ni več poti!
Vendar bi ta naša odločitev ne smela biti priložnost le za vsenarodni praznik, marveč tudi čas, da se Slovenci dokončno osvestimo tudi ob upoštevanju naših trpkih zgodovinskih izkušenj pri združevanju slovenskega naroda, vzpostavljene naše državnosti. Takšna priložnost se nam je ponudila ob praznovanju 50. obletnice ustanovitve OF in vstaje slovenskega naroda 27. aprila, pa je nismo do kraja izkoristili. Žalostno je, da nas morajo nanjo spominjati Slovenci, ki živijo onkraj naših meja — primorski, koroški.
Dr. Sonja Mašera je v imenu v Italiji živečih Slovencev na ljudskem zborovanju 27. aprila v Ljubljani rekla:
»Vedno smo čutih in čutimo, da smo del istega naroda: nobena meja nas ne more ločiti, saj na tržaško-
glede na jezik, vero in politično prepričanje vedno s ponosom lahko rekel: »Sem slovenski državljan!«
Janez Wutte-Luc, predsednik Zveze koroških partizanov, pa je poudaril:
»Osvobodilna fronta je bila edina sila, ki je organizirala oborožen odpor proti okupatorju in vključila široke ljudske množice, ne glede na ideološko ali strankarsko pripadnost posameznikov.
Protifašistični duh Osvobodilne fronte se je na Koroškem naglo razširjal in vključil vse prebivalstvo. Domala vsi koroški slovenski duhovniki, ki niso bili izgnani ah umorjeni, so sodelovali v narodnoosvobodilni borbi. Ko obhajamo 50. obletnico rojstva Osvobodilne
fronte, se koroški Slovenci še i posebno zavedamo, da brez OF ne bi bi
bi bilo 7. člena Avstrijske državne pogodbe, narodne karte naših narodnostnih pravic. V tem je globok smisel Osvobodilne fronte za koroške Slovence.
Vsak narod, ki hoče preživeti, se
|oriškem Krasu, v Brdih, Benečiji,
Šeziji in Kanalski dolini govorimo vsi isti jezik. In jezik, kije svojstven vsakemu narodu in baza njegove kulture, je tisti, ki narodu dš identiteto; odvzemi narodu materin jezik — in uničil si narod!
To zločinsko nalogo si je zadal fašizem v Italiji in jo začel izvajati v
mora zavedati svojih zgodovinskih korenin. Zato sloni Evropa na protifašističnih temeljih.«
Tega, da se veselimo rojstva suverene, samostojne države Slovenije, vstopa v Evropo, »ne glede na ideološko in strankarsko pripadnost«, bi danes ne mogli trditi, kakor tudi ne, da se vsi Slovenci zavedamo zgodovinskega dejstva, da je sodobna Evropa zrasla in se duhovno bogati iz protifašistinih temeljev.
V. BLATNIK
emač, Godnič in Majnik tigrovci, a hkrati tudi borci prve ribniške partizanske čete, ki pa so se odrekli prisege Stalinu, češ da jih zavezuje le prisega boja proti fašizmu.
Govorila sta še predsednik Slovenske skupnosti Matjan Trpin in predstavnik Senožeč, kjer je bil rojen Danilo Zelen in kjer bodo imeli konec maja in v začetku junija več prireditev, posvečenih Tigru in Danilu Zelenu. V kulturnem programu je nastopil oktet Jakob Gallus iz Ribnice. Po svečanosti je delegacija ponesla venec na kraj boja v Mali lori, z njo pa so odpotovali tudi številni gostje, saj je tokrat dež ponehal.
J PRIMC
metliške prireditve so se udeležili tudi vicekonzul Soirietske zveze v Jugoslaviji, predsednik Zelenih Slovenije dr. Dušan Plut in sekretar Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič. Prireditev so pripravili pod geslom »Nihče ni tako reven, da ne bi mogel pomagati ubogim«. Pokroviteljica prireditve je bila metliška občinska skupščina, denarno pa so jo podprli zasebniki in podjetja iz te belokranjske občine. Na to način so zbrali 70.000 din, od vstopnine so dobili 21.000 din, nastopajoči pa so poleg tega prispevali še 15 tisočakov. Skupaj seje torei od te humanitarne prireditve zbralo 106.000 din in to denar bo šel za
SPOMIN NA TIGROVCE — V domu JLA v Ribnici je bila v nedeljo svečanost ob 50-letnici boja tigrovcev v Mali gori pri Ribnici Glavna govornika sta bila pisatelj Alojz Rebula iz Trsta in v imenu primorskega Demosa Tomaž Pavšič iz Idrije. Na fotografiji s svečanosti v Ribnici (Foto: J. Primc)
Dijaki gredo do konca
V času, ko nastajajo te vrstice, so dijaki slovenskih srednjih šol že zasedli mestna središča Ljubljane, Maribora in Kopra ter tako začeli dvodnevne splošne demonstracije proti zaključnim izpitom. Četrtošolcem, ki jih zaključni izpiti najbolj žulijo, saj naj bi jih, kot prvi, opravljali ob koncu letošnjega šolskega leta, so se solidarno pridružili tudi srednješolci Dijaki iz Novega mesta in drugih srednjih šol v dolenjski in posavski regiji so šli na demonstracije v Ljubljano, demonstrirali pa so tudi doma Za včeraj so med drugim napovedali živi zid okrog republiške skupščine in sprejel naj bi jih
jaške zahteve ne bodo izpolnjene. Pri tem računajo, da bodo dosegli
moratorij na zaključne izpite vsaj za letošnje četrtošolce. Pričakovanje ni neosnovano, saj je v zvezi z zaključnimi izpiti že nastala psihoza, v ka-
terije vse nenormalno, najbolj pa so zbegani dijaki Res je, da so bili z
ključni izpiti določeni že pri leti vendar je tudi res, da s
ške skupščine in sprejet naj bi jih bil oziroma se z njimi pogovoril predsednik skupščine dr. France Bučar. Predstavniki Zveze dijakov in Zveze četrtošolcev Slovenije so zagotovili, da bodo z bojkotom pouka nadaljevali vse dotlej, dokler di-
iza-predštirimi r so se razmere od takrat zelo spremenile in bi ministrstvo za šolstvo moralo odločitev o tem ponovno pretehtati Še posebej zato, ker zaključni izpit nič ne velja za nadaljnji študij, saj je vpis na fakulteto možen le s sprejemnim izpitom in za kandidate z »nepravih« šol še z diferencialnim izpitom, kipa ni zastonj. Vse bolj postaja nesmiselno tudi zalo, ker bo čez štiri leta spet uvedena splošno veljavna matura.
I. Z.
černobilske otroke, ki bodo od 25. maja do 25. junija gostje Zelenih Slovenije.
C
Naša anketa
3
Kje so meje te norosti?
Že nekaj časa je novica dneva ali v najboljšem primeru vikenda ta, kako se na sosednjem Hrvaškem ni zgodilo nič posebnega. Pod nič posebnega je mišljeno kajpak vsaj nič mrtvih. Barikade, eksplozije, minirani tiri, ceste, poslovni prostori, pretrgani vodovodi in električni vodi, »ovire na cesti, ki jih ni povzročilo vreme«, maltretiranja ljudi s strani slug velikosrbske ideje in njenega trenutnega vodje Miloševiča, ki mu bo zgodovina slej ko prej (vsekakor pa prepozno) odkazala mesto, ki mu gre, so, žal, že čisto običajna stvar hrvaškega oz. jugoslovanskega vsakdana. In tanki na cestah, ki naj bi naredili tisto, česar politika oz. politike v ostanku tistega, kar je nekoč bila Jugoslavija, ne znajo, zmorejo in očitno niti nočejo in česar tanki še nikoli in nikjer dolgoročno niso naredili: red in mir, konec do uničevanja pripeljanega sovraštva med narodi. Politika — v rokah ima še funkcirajoče zvezne ustanove, med drugim vrhovnega poveljnika JLA, ki pa je itak vse močnejša in samostojnejša v (prosrbskih) odločitvah, ki ne priznava nobenih pravic večinskemu prebivalstvu v svoji pokrajini Kosovo, jih zahteva polno za svoje pripadnike predvsem na Hrvaškem in v BiH, v rokejim poriva celo orožje. Daje s tem že zanetila mednacionalni požar, ki se ne more končati kar tako in ni dober za nikogar, ji ni mar, sicer pa v redu in miru ta politika niti ne bi mogla preživeti. Ni ji mar, daje dotolkla svoje in širše jugoslovansko gospodarstvo, da za dlje praktično uničenega turizma niti ne omenjamo posebej. Le kje so meje te norosti?
OLGA KOZOLE, kuharica v gostinski obratovalnici Pepiham v Sevnici: »Kot slišimo, se po svetu že zgražajo nad srbsko politiko teroija nad večinskim albanskim prebivalstvom na Kosovu, zdaj pa bi radi terorizirali in izsiljevali še Hrvaško. Zdi se mi, da vojska igra dvojno vlogo na Hrvaškem. Kako se lahko zgodi, da od Srbov in vojske obkoljena hrvaška vas Kijevo ne more dobiti niti pomoč v hrani in zdravilih in da morajo vaščana Kijeva pokopati kar v Zagrebu?«
JOŽE HUNJET, gradbeni delovodja pri Vodni skupnosti, Novo mesto: »Že dolgo ne verjamem parolam o bratstvu in enotnosti, vendar si nikoli ne bi mogel misliti, da bo med jugoslovanskimi narodi prišlo do tako globokih nasprotij. Smo na pragu državljanske vojne in zaskrbljujoče je, da pravih rešitev pravzaprav ni videti. Ne verjamem v uspešne posege vojske, še vedno pa imam upanje, da se bo dalo mirno pogovoriti. Po mojem bi se morala Slovenija čimprej
osamosvojiti.«

BRANKO TURK, hišnik v osnovni šoli v Metliki: »Zaradi vseh teh dogodkov v
zadnjem času so ljudje prestrašeni in se bojijo prihodnosti. Mi se tukaj dobro razumemo med sabo, tako v Metliki, kjer živi precej ljudi drugih narodnosti, kot s sosedi Hrvati čez Kolpo, ki tudi v velikem številu delajo v naših podjetjih, kot z Žumberčani. Seveda se vsi bojimo vojne in sije niti malo ne želimo. Jasno je tudi, da se tukaj sosedi ne bi streljali med sabo, če bi do česa prišlo.«
PETER MEJAŠ, komunalni delavec iz Zabukovja, Trebnje: »Dokler bomo imeli v Sloveniji te voditelje, ne bo vojne. Po mojem vsi pametni politiki vedo, koliko gorja je bilo narejenega med vojno in da se to ne sme ponoviti. Je pa treba dobro premisliti, kakodeiati, saj seje Srbija toliko zavzela za tvojo stvar, da ne bo popustila. Imamo upanje, da se bo Slovenija odcepila. Ne sme pa se zaletavati in ne popuščati.«
VOJKO ZLOBEC, gostinski delavec & Črnomlja: »Kar se dogaja v Jugoslaviji-presega vse meje razuma. Vse to težko d o-jemam, toliko bolj, ker so nam vedno trobili le o bratstvu in enotnosti med jugoslovanskimi narodi. Kakšna farsa! Močno sem razočaran nad našo širšo domovino. In kakšno škodo povzročajo vsi ti dogodki pri nas gospodarstvu, kmetijstvu, turizmu in še kje! Kdo pa bo še zaupal Jugoslaviji? Vsi se nas bodo izogibali.«
HELENA ŽABKAR, lastnica tistilnice Cirila v Krškem: »Ker sem precej zaposlena, malo spremljam dogodke doma in na tujem. Kolikor lahko razberem iz poročil in TV dnevnika, seje, vsaj zame, državljanska vojna že začela. Ne vem, kako se bo končala, a gotovo ne dobro. O vsem tem niti ne razmišljam veliko, raje se posvečam svojim lastnim vsakdanjim težavam.«
GRETA PIRC, vodja kadrovskega seji' torja v Tovarni pohištva Brežice: »Dog*J*_ nja pri nas bi težko opredelila kot državlj** sito vojno, a nacionalne strasti so se <*K razvnele, da smo zelo blizu romunske * riante notranjih spopadov. Če se bo nadaljevalo, bodo kmalu tanki na vseh c\ stah. Menim pa, da bi se ob državlj*nSy vojni jugoslovanska vojska razpadi*-vsakem primeru korakamo z dolgimi ko ki nazaj.«
STANE LETONJA, montažer v Kočevskem tisku Kočevje: »Državljanske vojne še ni, pa bo. Je že vse tako zrežirano. Za to je najbolj zaslužen Miloševič, ki se brez sovražnikov sploh ne bi obdržal na oblasti, in njegova velikosrbska politika. Še posebno velja to za Kosovo in Kninsko krajino. Tudi v Sloveniji ne bo šlo vse gladko, ker nobena ločitev ne poteka mimo. Lažje bi bilo, če bi Zahod priznal Slovenijo in Hrvaško. Ta država pa bo gotovo razpadla.«
TOMAŽ KOVAČIČ, tiskar iz Ribni^ »Pri nas je že državljanska vojna, saj se s* Ijajo. Njeno središče je na Hrvaškem, **
pa se je z delovanjem od zunaj, predvsed’ Srbije. Krivi zanjo so politiki, ki so sp*'*1... rode med seboj. Rešitev pa ni v nacion* mih, ampak v delu in pametnem gos!**'«,, jenju. Zdaj smo zabredli že tako daje težko najti dobro rešitev. Z Mesič* |{ prevzemom krmila se bodo zadeve z*^ urejati.«
Hidromelioracija ob Radulji stoji
Zagotovila za denar iz republiškega proračuna le za zmanjšan obseg del na sistemu Radulja, ki pa morajo na osnovi projektov dobiti podporo terena
NOVO MESTO — Po kar šestletnih pripravah so se avgusta 1989 začela dela na hidromelioraciji doline Radulje. Cel sistem obsega blizu tisoč hektarov površin, v prvi lazi pa naj bi na ta način izboljšali in uredili 461 hektarov. KZ Krka je za kmetijski del investicije tudi dobila 90 odstotkov nepovratnih sredstev, za primarno odvodnjo pa mora sredstva po reorganizaciji vodnih skupnosti zagotoviti republika. Po takrat določenih rokih bi morala biti zemeljska dela končana v začetku letošnjega aprila, komasirana zemljišča pa predana lastnikom v začetku aprila prihodnjega leta. Da se to zgodi, skoraj ni možnosti, saj dela stojijo.
zavarovanje
ŽIVINE
DrvP?*?'^ ~ V ribniški občini so 2dn,z_ ^*oveniji in Jugoslaviji uvedli ki sn 00 z*var°vanje goveda in kobil, zaVa 88 f°. nanc'rali poleg kmetov še tiislr« Vainica’ veterinarski zavod, kme-reDiihi?^rH^a’ občinska skupščina in Partno ■a', arari' finančne stiske je več sko r;,^ev etos odpadlo. Tako plemen-no u,lno (A kontrola) sofinansira del-j. . republika, in sicer z 290 do 840
divina*? ^ *ton,r°fi (ostala neplemenska
J
0
Konec lanskega marca je slovenska skupščina namreč sprejela moratorij za vse melioracijske načrte v republiki, tisti, ki so bili že v izvajanju, pa naj bi bili deležni ponovne revizije. To seje tudi zgodilo. Hidromelioracija doline Radulje je dobila zeleno luč le za izvedbo v skladu z novimi spoznanji na tem področju pripravljene »mehke« variante, za katero zdaj minister Miha Jazbinšek tudi obljublja, da bo zagotovil potreben denar. Mehka varianta pomeni nekaj manj posegov v dolino Radulje, mlaka naj bi ostala in nekaj meandrov tudi. Izgube zemljišč bi bile na ta način seveda večje, vprašljivo je tudi, kako bi bilo s prevzemom zemljišč ob mlaki. Zato je
bil ob reviziji projekta Radulja septembra lani sprejet sklep o pripravi novega kmetijskoproizvodnega elaborata hidromelioracije, ki naj bi dal odgovor, ali je takšna melioracija za investitorja (in lastnike zemljišč) ekonomsko upravičena in sprejemljiva. To in sprememba komasacijskega načrta naj bi bila tudi podlaga spremenjenega ureditvenega načrta hidromelioracijskega območja, ki so ga dolžni zagotoviti v Novomeškem Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje, sprejeti pa ga mora občinska skupščina. Se ve, da po javni obravnavi na «prizadetem« terenu, ki ga bodo pač morali prepričati, da je najnovejša varianta najboljša, boljša
A denarja. V ribniški občini je v c k°ntroli po okoli 500 krav.
kRčani zmagali
lekm?lRENC - Na republiškem renc» an^n m*ad'h čebelarjev na Lov-mladi v8 / °h°rju so preteklo soboto itiedtpn, , n' v. v'šji skupini zmagali, skuninT^0 bili Boštanjčani v srednji lamo dtttgt. Mladim čebelarjem česti-
i*ma ve? skupnega z sq Qij °jm,zra^a kot pa s predelavo le-tiist\>r!2,}rVsk° naravnanim kme-J voni (Anko)
C* •	» v v
Sejmišča
250 dn -.,neni sejmu so imeli naprodaj staretei, l?*spce starih prašičev in 47 bili jL. r,Trv.'b s® prodali 142 in so Hrup; P?*, din kilogram žive teže. nika is ,aterih jih je menjalo last-ye tele’ WU P° 30 din kilogram ži-
V ŠENTJERNEJU PratiAp,/*010 so imeli naprodaj 205 Ponu,,.: ’ S8*1*1 8 do 14 tednov, kar do SO Hiieik!h 18 do 35 kg- Veljali so nujjii . n^a bg žive teže. Rejci so po-•Oesece « prašičev, starih do 3 d0 3n V. 'i' ,c*kih 50 kg. Živali so stale bilo tudPr? h® *'ve ,e^e- Naprodaj je cev in v-,krav, dve teleti, 9 pitan-30din >-i'n te živali so veljale do 'i tudi u®?lye teže. Rejci so ponuja-din za La i^ta, ki so jih cenili do 40 •o 1|01*. ^e teže. Lastnika je mepja-pitan 8 'n 5 starejših prašičev
Pe»e vpUl’i? krav.e’ 5 koni in irebe-kot preit'-- Prašičev so bile enake s« podt^jj^teden, druge živali pa so
Tistim, ki bodo kmetovali
Kmetijstvu letos 1,4 milijona din intervencij
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini so pripravili program finančnih intervencij v kmetijstvu za letošnje leto.
• V Črnomaljski občini načrtujejo, da se bo iz odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda zbralo letos 500 tisočakov. Od tega bo 30 odst. denaija ostalo v občini, namenili pa ga bodo za vzdrževanje hidromelioracijskega sistema Podtumščice (50.000 din) ter za izvedbo malih melioracij (100.000 din).
Največ denaija od 1,4 milijona dinarjev, kolikor naj bi se za te namene zbralo v občinskem proračunu, bodo namenili za poljedeljstvo, in sicer 730 tisočakov. Regresirali bodo 40 ton semenskega krompiija, 12 ton semenske koruze, 70 ton semenske pšenice ter tono travno-deteljnih mešanic. Upravičenci za regres pa so pridelovalci, ki posejejo ali posadijo najmanj 100 kg semena, za travno-deteljne mešanice pa kmetija z več kot petimi glavami živine.
V	občini bodo regresirali tudi 25 tisoč trsnih cepljenk ter 2 tisoč drugih sadik. Spodbuda je namenjena tistim, ki se bodo odločili za nove nasade ali obnovo starih. Upravičenec pa je kmet, ki bo zasadil več kot 100 trsnih cepljenk in je vpisan v register pridelovalcev grozdja in vina v občini in (ali) več kot 150 sadik sadnega drevja, orehov ali lešnikov. 120 tisočakov bodo v občini namenili tudi za privez 120 plemenskih teličk.
V	Črnomlju bodo regresirali tudi analize vzorcev krme in zemlje ter gradbene načrte za kmečka poslopja, sofinancirali predavanja zunanjih strokovnjakov in nabavo strokovne literature. Plačali bodo plovico stroškov pri pregledu in servisu molznih strojev, škropilnic, sejalnic in trosilcev za mineralna gnojila. Tudi v sklad za elemen-
Kmetijski nasveti
etelja namesto dušika
'linice°Snovn' u&nce seznanijo s tem, da imajo detelje in druge me-*'v'jo n *5°^eEmo z"iožnost in da se s pomočjo nitrifikacijskih bakterij, ki dojeni? nJihovih koreninah, oskrbujejo z dušikom iz zraka in jim zatorej I'°thske 1 ličnimi gnojili ni potrebno ali pa je celo škodljivo. To z agro-^ristiti^8 sta*^ča izjemno koristno dejstvo se da v kmetijstvu s pridom iz-iraga ■ Posebno zdaj, ko so postala mineralna gnojila nesorazmerno ic iavoiiVSc težJe dostopna. Predvsem glede gnojenja travnikov in pašnikov njo prJ° te8a potrebno vnovič premisliti in strokovno ovrednotiti vsakda-Z znan ter J° temu ustrezno spremeniti, jloze .nsiIveno zastavljenimi poizkusi je nesporno dokazano, da povečane i s'rom e*8lne8a dušika zmanjšujejo odstotek detelj v travni ruši ter jo takle, kj ? . lJ°- Dušik pač močno spodbudi rast trav in s tem poveča pride-**. J14 ‘ma sorazmerno manj beljakovin in s tem slabšo hranilno vred-[jJdninsLr s8"« se ponuja misel, da bi s pomočjo detelje nadomestili kih, kj. ? gnojenje. Kot najboljša zamenjava se kaže bela detelja na pašni-Nj š,r: Je 'zjemno dragocena sestavina pašne ruše in ki jo goveji parkelj Sodobnp'01 zatira- Inž. Janez Lušin iz M-KG Kočevje je v aprilski številki “Itrepe ?a kmetijstva objavil rezultate poizkusov in predlagal nekatere Prireje ’ *aterimi bi lahko zelo izboljšali kakovost paše in zmanjšali stroške ly *
J* kako!? Vse^ Področjih tudi v živinoreji in prehrani domačih živali posta-°st več vredna kot količina. V pašni ruši je treba doseči čim večji
s
lastnii,*? ODVRNIL VRANE? — Tako se v teh dneh sprašuje marsika-l-juhi: koruznega posevka in ne le P. R. iz Črnuč, ki mu Kmetijski za-?Jhestti Jr[ja svetyje uporabo pripravka mesurola FS-500. Tega je treba z VrTr<* .uruzn« seme že pred setvijo; to pa pomeni, da je tak način j!*!*1' *n drugimi ptiči zdaj že zamujen in se je moč zanesti le še na . Cjjufja strašila.
delej kr ----------------------------------------—---------------
h>V.e{'rj^v ° Vei vredne bele detelje. Bolj kot dosetev deteljnega semena im'’ da on fU^‘ .de,ež detelje zmanjšanje gnojenja z duškom. Pomembno je j*Pa	s fosfoijem in kalijem spodbuja rast detelj, podoben uči-
Cth) 0 tudi raba travne ruše, zlasti paša. Primerno nizka ruša (med 7 in godi ?8?^a detelji, da je dovolj osvetljena in v rasti neovirana. Njeni lud‘ apnjenje — vse to pa je treba upoštevati pri nadomeščanju ®n°jil in iskanju novih poti za gospodarsko uspešnejšo rejo.
Inž. M. L.

tarne nesreče, ki so sicer nepredvidljive, so namenili 120 tisočakov. Iz intervencijskih sredstev pa bo šel del denaija tudi za podporo društvu vinogradikov Bele krajine, čebelarskima društvoma v Črnomlju in Semiču, sadjarskemu društvu Bele krajine, aktivu kmečkih žena in mladine ter društvu kmetijskih inženirjev in tehnikov.
M. B.-J.
Robot, ki nadzira in molze krave
Komaj verjeten izum
Elektronika dela čudeže. Brez nje bi o robotski molži krav lahko samo sanjali, z njeno pomočjo pa avtomatska molža že postaja resničnost. Neka britanska družba je razvila prototip robota, ki sam brez človekove pomoči molze krave, napoveduje pa tudi, da ga bodo prve farme v prakso uvedle še letos.
Ročna molža je že od nekdaj veljala za eno najtežjih kmečkih opravil. Uvedba molznega stroja je sicer zelo olajšala fizični napor pri molži, predvsem iztiskanje seskov, ni pa mogla nadomestiti ročnega umivanja vimena, preveijanja zdravstvene oporečnosti, merjenja kakovosti ipd. Avtomatska naprava, ki so jo zdaj izumili in ki zadošča za molžo 80 krav, zmore vse to: umije vime, ga rahlo zmasira, natakne čašice na seske, pomolze, preveija zdravstveno neoporečnost, odvaja in hladi mleko, vse to s pomoto občutljivih senzoijev in elektronike. Molzni robot nadzira celo estrus in mastitis ter v primeru bolezni sam izloči oporečno mleko, vse to s pomočjo občutljivih senzoijev in elektronike. Molzni robot nadzira celo estrus in mastitis ter v primeru bolezni sam izloči oporočeno mleko. Vsako kravo, ki pride v izmolzišče, tudi identificira s pomočjo elektronskega transponderja in ji določi optimalno količino krme.
Skratka: čudež, ki pa se najbrž še ne bo kmalu dogajal v naših hlevih. Informacija o robotu namreč previdno molči o njegovi ceni.
od tiste, ki so jo sprejeli in po kateri je del hidromelioracije že narejene.
Vse to je prišlo na dan na petkovem sestanku v Novem mestu, sklicanem prav zaradi problematike dokončanja hidromelioracije Radulje. Ministra Jaz-binška, ki so mu iz krajevne skupnosti Škocjan že decembra lani poslali pismo v zvezi s to zadevo (ko od njega ni bilo odgovora, so pisali še predsedniku vlade Peterletu, kije zadevo predal kmetijskemu ministru dr. Ostercu, ki ne vidi problema, da se hidromelioracija ne izvaja naprej), v Novo mesto ni bilo. Predstavnica njegovega ministrstva pa je povedala, da pošiljajo obtožbe na napačen naslov, saj je očitno, kje seje zadeva ustavila, namreč pri novem kmetijskem elaboratu hidromelioracije. Njegovega nosilca, KZ Krko kot investitorja, pa na sestanek niti niso vabili. Vsekakor investitoiju in »terenu« ostane le, da v najkrajšem možnem času povedo, če se strinjajo z zaenkrat okvirno predlagano »mehko« varianto hidromelioracije. Minister Jazbinšek je tako rekoč na sestanek sporočil, da je edino za tako zmožen zagotoviti potrebna sredstva.
Z. L.-D.
SAD ŠT. 4
KRŠKO — Izšla je 4. številka revije Sad, ki jo izdaja Društvo za napredek kmetijstva v Krškem. V njej Inštitut za sadjarstvo Maribor objavlja pravila in norme za integrirano pridelavo sadja, inž. Milena Jazbec piše o pomenu magnezija za prehrano sadnega drevja in vinske trte, inž. Anica Solar poroča o rezultatih natečaja za zbiranje kakovostnih orehov, inž. Špela Terpin piše o tem, kako se trži sadje na Nizozemskem, Jože Dular in Ivo Ivančič poročata o razgovoru o zavarovanju v kmetijstvu s predstavniki zavarovalnice Unipol iz Bologne, inž. Jože Maljevič pa razmišlja (»nekoliko drugače«, kot sam pravi) o obnovi vinograda in kakovostnih cepljenkah. Revijo je moč naročiti v Krškem, Cesta 4. julija 66, stane pa 65 din izvod.
• Večjih koristi, kot so jih agromelioracije prinesle na Dolenjsko, v zadnjih sto letih ni dal noben drug ukrep. (Gliha)
l NOVOMEŠKE TRŽNICE
EN
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: mag Julij Nemanič
Ocenjevanje vina
3. nadaljevanje
Iz našega opisa tehnike ocenjevanja vina je razvidno, da obstajajo zelo natančna pravila, ki jih mora organizator upoštevati. Kljub temu ostaja ocenjevanje vin subjektiven akt, saj je prepuščeno več posameznikom v komisiji. Rečeno je bilo tudi, da je komisijsko ocenjevanje vina »najbolj objektivno subjektivno ocenjevanje«. Degustatoiji so namreč ljudje in jih ni mogoče zamenjati z računalniki, so pa podvrženi raznim vplivom, fiziološkim in psihološkim, kar se odraža na oceni vina.
Fiziološki faktoiji:
Nekateri imajo bolj razvito čutilo za vonj. Najprimernejša starost je 20 do 40 let. Izkušeni in stalno trenirani pokuševalci ne zgubljajo sposobnosti niti v pozni starosti. Preizkusili so sposobnost pokuševalcev glede na starost in ugotovili, da se najbolj obnesejo trenirani starejši degustatoiji.
Psihološki faktorji:
L Spomin: pokuševalec mora imeti odličen spomin, sicer lahko pozabi, kako je ocenjeval prejšnje vzorce.
2. Koncentracija: moč koncentracije je tudi vpliven del sposobnosti degustatorja. Istočasno je potrebno upoštevati harmonijo med barvo, vonjem in okusom, kar zmore le zbran pokuševalec.
. Moč vplivanja: med ocenjevanjem pokuševalci ne smejo med seboj kontaktirati. Ocena je objektivna, če je povprečje vseh popolnoma samostojnih ocen. Zato je predsednik komisije odgovoren za popolno disciplino. Ne sme dovoliti, da bi se pokuševalci posluževali grimas, mimike ipd. To bi lahko zelo škodilo
objektivnosti ocene. Dober predsednik bo tudi sam zelo discipliniran. Obnašal se bo tako, da ocenjevalci ne bodo pod njegovim vplivom. Ako ugotovi veliko napako vina ali izjemno dobro vino, mora ostati mimika na njegovem obrazu enaka. Ker sedi pred komisijo, ga vsi vidijo in bi njegovo obnašanje vplivalo na ostale ocene. Naj ima predsedik še tak ugled ali o sebi še tako visoko mnenje, je le podvržen raznim vplivom, od osebnega nagnjenja do neke sorte da trenutnega razpoloženja. Eno izmed pravil pa je tudi, da osebno nagnjenje do neke sorte ne sme biti upoštevano pri oceni.
Psihološke napake:
1. Napaka kontrasta — ako sledi odličnemu vinu slabše vino, se le-to ponavadi oceni nižje, kot dejansko zasluži. Obratno se dogaja, ako slabšemu vinu sledi znatno boljše. Da bi to nevarnost preprečili, se vina pred ocenjevanjem razvrstijo po več merilih, npr.: po barvi, alkoholni stopnji, ostanku sladkoija, sorti, letniku itd. Na uglednih mednarodnih ocenjevanjih se vina razvrščajo tudi po obstojnosti arome v ustih. Ta se meri s sekundami, medtem pa opravijo nacionalne komisije, preden se sestanejo mednarodne komisije. Pisal sem, da je vino v ustih lahko »kratko ali dolgo«. Vino. ki nam pusti vtise, ko ga pogoltnemo, zelo dolgo, recimo 10 sekund, je boljše kakor tisto, ki ga po 3 sekundah zgubimo. Pravimo, da vina razvrščamo po kodalijah; ena sekunda pomeni eno kodalijo Na osnovi teh enot razvrščena, toda znotraj sorte, porekla, letnika itd. prihajajo pred komisijo. Taka razvrstitev ima velik vpliv na objektivnost ocene. Zaenkrat si žal ne moremo privoščiti toliko priprav za regionalna ocenjevanja vin. (Se nadaljuje)
mag. JULIJ NEMANIČ
Na Dolenjskem uspevajo lubenice?
Še nekaj strokovnih pojasnil k že zapisanemu v Dolenjskem listu 18. aprila
Vsak tržni dan je bolj jasno, daje novomeška tržnica premajhna. Sc posebej tesno je zaradi raznih prodajalcev, ki ponujajo robo sumljive kakovosti, vendar jih je težko pregnati, saj imajo vse potrebne papirje. Na enem od dovoljenj je pisalo: Pokretna trgovačka radnja Keno-Skender Be-riša, Vučjak 22, Zagreb. Prodajalo se je vse od Škarij, nožev, italijanskih igrač, kart do ur in še česa. Cene na tržnici padajo, saj je velika ponudba enakih proizvodov. Sadika paradižnika stane le 5 din, jajca 3 din, smetana 60 din, slivovka 100 din, šopek šmarnic 10 din, solata 30 din. V ponedeljek smo prvič pripravili tudi primerjavo cen v stojnici Kmetijske zadruge Krka, kjer prodaja Bernarda Osmanovič, in stojnico Deladinija (cene Deladinija so v oklepaju): paradižnik 69 (60) din, limone 38(35) din, pomaranče 28(28) din, solata 47(35) din, ohrovt 42(25) din, kumare 55(65) din, banane 55(50) din, kivi 79(68) din, jabolka 26(30) din, zelje 33(38) din, stara čebula 28(25) din, mladi krompir 48(40) din, fižol 34(48) din.
V Dolenjskem listu z dne 18. aprila sem na 3. strani v rubriki Kmetijski nasveti zasledil vprašanje bralca iz Krmelja o možnosti vzgoje lubenic na Dolenjskem. Po odgovor na to vprašanje ni potrebno iti v Ljubljano.
Dolenjska ima glede na oddaljenost od morja sorazmerno zelo ugodno podnebje, povprečno nadmorsko višino in veliko sončnih in toplih dni. To dokazuje tudi veliko rastlin iz toplejših krajev, ki rastejo na tem področju. Pri tem mislim na figova drevesa v vinogradih, murve ob cestah, aktinidije na Trški gori in marelice v zavetnih kotičkih. Pa vendar se najde nekaj še posebno ugodnih krajev za vzgojo teh zahtevnih rastlin. Eden od takih krajev je hrib Dobje med Karteljevim in Mirno Pečjo. Ima 340 metrov nadmorske višine, pobočje obrnjeno proti jugu in zelo plodno zemljo. V dobro pripravljeni zemlji domače drevesnice uspešno rastejo rastline, kot so dinje, lubenice, jajčevec, mandlji, aktinidije, kaki, limone in mandarine, kot tudi zelo stara figa ob poslopju, ki še daje okusne plodove.
Tokrat si podrobneje oglejmo pridelovanje lubenic. Seme kupimo v semenarni, še boljše pa je, če si ga pripravimo doma od prejšnje letine. V drugi polovici aprila posadimo po 3 do 5 semen v manjše lončke, napolnjene s humusom, in jih damo na toplo in svetlo mesto ter jih po potrebi zalivamo. Po približno 10 dneh seme vzkali, vendar rastlin ne presajamo, dokler ni nevarnost pozebe povsem mimo. Nekje v začetku maja pripravimo zemljo za sajenje. Za dežjem dobro namočeno zemljo pognojimo s hlevskim gnojem, globoko prelopata-mo in zgladimo z vrtno grebljico. Na tako pripravljeno zemljo položimo črno
TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV POSAVJA
SEVNICA — V soboto, 18. maja, ob 9. uri bo v osnovni šoli Sava Kladnika v Sevnici posavsko tekmovanje mladih čebelaijev. Organizator prireditve, sev-niško čebelarsko društvo, je povabil na ogled tekmovanja tudi vodstva čebelarskih zvez iz Brežic in Krškega ter vse predsednike čebelarskih društev. Generalni pokrovitelj prireditve je sevniški Merkator, praktične nagrade za mlade čebelatje pa so prispevala številna podjetja. Sobotno prireditev bodo s priložnostnim kulturnim sporedom popestrili učenci sevniške glasbene šole in osnovne šole Sava Kladnika.
PVC folijo (enako kot za kumarice) in vanjo naredimo luknje premera 10 cm, v razmiku 150 x 80 cm. Če PVC folije nimamo na voljo, pa samo skopljemo
LISICA MRTVA,
PES NA OPAZOVANJU
KOČEVJE — 6. maja je občinski veterinarski inšpektor dobil obvestilo, daje bila lisica, kije bila uplenjena 22. aprila v Nemški vasi, stekla. Lisica se je priklatila v vas, kjer jo je zadavil domači pes. Pes, ki je lisico pokončal, je bil doslej že trikrat cepljen proti steklini in ga zato niso pokončali, pač pa je na opazovanju. Po dobrih štirih mesecih je to spet nov primer stekline v kočevski občini, kije bila neokuženo območje le dober mesec. Ker je bila stekla lisica uplenjena v južnem delu občine, drugod pa zadnje mesece steklih lisic ni bilo, domnevajo, da se je zelo veijetno sem priklatila iz sosednje Hrvaške.
jamice v enakem razmiku. V luknje natrosimo nekaj humusne zemlje in previdno presadimo po 3 do 5 vzkaljenih lubenic. Rastline se hitro razvijajo, ob sušnih obdobjih pa jih je potrebno temeljito zalivati, in to samo v večernih urah. Sredi poletja imamo že lepo razvite rastline. Prvi plodovi dozorijo konec avgusta ali v začetku septembra, uživamo pa jih do prvega mraza, ko pridelek obvezno pospravimo. Lubenice škropimo z modro galico, ki ji dodamo listno gnojilo, predvsem ob nevarnosti glivičnih bolezni. Skupaj škropimo 3—5-krat skozi vso rastno dobo.
V zadnjih letih poizkušamo tudi s cepljenjem dinj in lubenic na bučo in ravno letos pričakujemo prve večje uspehe.
Na koncu naj zaželim veliko užitkov vsem, ki se bodo odločili za vzgojo teh slastnih plodov.
Drevesničarstvo Martin Barbo, Mali Kal 11, Mirna Peč
popijemo hladen. Zaradi obilne sluzi prelivamo cvet lučnika in list slezenovca ter pijemo pri hripavosti.
gospodi n jsl\i kotiček
Različna priprava čajev
Pri pripravljanju čajev iz nežnejših drog, kot so listi in cvetovi, moramo biti še posebej previdni. Cvetovi ponavadi vsebujejo hlapljiva olja, ki bi pri kuhanju izhlapela in osiromašila čaj. Za te vrste drog zadostuje, da jih le prelijemo z vrelo vodo, pokrijemo in pustimo določen čas. Na ta način pripravljamo čaj iz kamiličnih cvetov, iz listov rmana, pelina, poprove mete in cele vrste drugih zelišč. Pazljivi pa moramo biti pri baldrijanu, saj ta vsebuje eterično olje v korenini. Tudi to smemo le popariti. Mnoge izmed te vrste drog lahko popaijamo skupaj, na primer list poprove mete in pelina, kar pomaga pri pomanjkanju želodčne kisline, ali cvet bezga, lipe in kamilic, iz katerih pripravimo čaj pri prehladu, cvet in list gloga pa pri visokem krvnem pritisku.
Poleg prevretkov in poparkov pripravljamo tudi prelivke. Kadar so učinkovine droge zelo občutljive, tako da bi jih že kratkotrajno segrevanje pri nižji temperaturi razvrednotilo, drogo prelijemo s hladno vodo in pustimo stati najmanj dve uri, najbolje pa čez noč. Čaj nato
Pri pripravljanju čajev se pogc sto sprašujejo, ali jih lahko sladkamo ali ne. Vsem čajem, ki vsebujejo čreslovino in se pripravljajo pri prebavnih motnjah, nikoli nc doda-jamo sladkoija, uporabljamo le umetno sladilo. Prav tako ne dodajamo sladkoija čajem, ki imajo naravno grenčico za izboljšanje teka. Čaje, kijih pijemo pri obolenju dihal, pa osladimo z medom. Včasih nam ista droga služi v več namenov. Vedeti pa nuramo, katero učinkovino hočemo izlužiti. Če pripravimo iz žajblja poparek, nam zaradi eteričnih olj, ki jih vsebujejo listi, dobro služi za grgranje pri vnetju ust, grla in zgornjih dihalnih poti. Prevretek iz žajblja, ki je brez hlapljivega olja in vsebuje le čreslovine, smole in grenčine, pa uporabljamo pri prebavnih težavah. Velja pa si zapomniti, da drog oziroma ostankov ne uporabljamo ponovno in tudi čajev ne pregrevamo.
HELENA MRZUKAR Kmetijski zavod Ljubljana
maia 1991
DOLENJSKI UST

IZ NKŠIH OBČIN

IZ NKŠIH OBČIN
H
Zdravilišče zaokrožuje podobo
Konec junija bo dograjen prizidek hotela v Šmarjeških Toplicah — Sto novih postelj, telovadnica, fitness center itd. — Novi programi aktivnega oddiha
ŠMARJEŠKE TOPLICE — Po nekaj manjšem številu nočitev v prvih dveh letošnjih mesecih je bilo že v marcu v Zdravilišču Šmarješke Toplice, kije eno najbolj zasedenih slovenskih zdravilišč, gostov praktično spet toliko kot običajno. Direktor Matevž Aš pravi, da so kljub varčevanju v zdravstvu in siceršnjim vsesplošnim težavnim razmeram tudi za naprej obeti za polno zasedenost zdravilišča, ki bo čez dober mesec v prizidku hotela pridobilo še okrog sto postelj ter nove zdravstvene površine, kar bo prispevek kakovosti kompletne zdraviliške ponudbe.
Med gosti je še naprej naj večji delež samoplačnikov. Tujih gostov je v Šmarjeških Toplicah nekaj manj kot lani, posebno seje zaradi ukinjene letalske linije AA zavoljo zalivske vojne zmanjšalo število izraelskih gostov. Najbolj občutno pa se povečuje obisk gostov iz Finske, ki očitno niso tako zelo kot drugi pod vplivom informacij o dogajanju v Jugoslaviji. To jim lahko, posebno kar se tujih gostov tiče, naredi precej škode; možno pa je tudi, da jim bo šla na roko gotovo propadla turistična sezona v večjem delu našega Jadrana.
V Zdravilišču Šmarješke Toplice izpad uspešno nadomeščajo s prodajo svojih zmogljivosti doma, predvsem preventivnih programov preko podjetij. Na tujem, posebno v Nemčiji, pa je precej zanimanja za topliške tenis programe. Znano je, da so Šmaiješke Toplice zdravilišče s programi rehabilitacije in preventive za bolezni srca in ožilja, poškodbe itd. ter s programi aktivnega oddiha, ki imajo seveda tudi preventivno funkcijo, funkcijo ohranjanja človekovega zdravja. Zdravilišče je že zdaj temu primerno dobro opremljeno in kadrovsko zasedeno.
S prizidkom hotela bo zdravilišče, ki goste poleg drugega navdušuje tudi s prekrasnim okoljem, pridobilo 100 k sedanjim 200 posteljam ter 500 kvadratnih metrov novih zdravstvenih prostorov, kar bo prispevalo k dvigu ravni in povečanju udobja zdravilišča. Posebno velika pridobitev za zdravilišče
bo telovadnica pa tudi prostori za fitness center, fango terapije, posebne sprostitvene programe in za ročne masaže. Prizidek, ki gaje GIP Pionir začel graditi oktobra lani, naj bi bil končan do konca junija. S to investicijo, ki pomeni zaokrožitev zdraviliškega kompleksa na zdajšnji lokaciji, bodo število nočitev povečali približno za petino. Po novem bo le za 5 odstotkov več zaposlenih, kar pomeni, da bodo precej izboljšali ekonomičnost poslovanja. Aš zatijuje, da pa bodo še naprej skrbeli za izboljševanje kakovosti storitev in odnosa do gostov ter širili ponudbo.
Z. L.-D.
Okolje spet bolj urejeno
V letošnji čistilni akciji na smetišče že preko 600 ku-bikov odpadkov — Odkrili 71 črnih odlagališč!
NOVO MESTO — Tudi letos je od srede marca do prvih dni maja v novomeški občini potekala že tradicionalna velika, čistilna akcija »Urejajmo okolje«, medtem ko bodo posamezne aktivnosti za urejanje okolja potekale skozi vse leto.
Tako vodaiji načrtujejo čiščenje bregov reke Krke v Novem mestu in na Otočcu v poletnih mesecih ob nizki vodi. Komunala je pripravila program javnih del za čiščenje črnih odlagališč, ki bo šel v izvedbo, če bodo zagotovljena sredstva v ta namen. Omeniti velja
PRIZIDEK KMALU NARED — V Šmarjeških Toplicah bo GIP Pionir do konca junija dogradil prizidek hotela, s katerim bo to znano Krkino zdravilišče pridobilo sto postelj in 500 m2 zdravstvenih površin za še večjo kakovost ponudbe. S lem se tudi zaokrožuje zdraviliški kompleks na stari lokaciji (Foto: Z L.-D.)
Oblikovalka po naključju
Gordana Marinko-V inski
METLIKA — V metliški tovarni Kolpa bodo kmalu začeli proizvajati nov program kopalniškega pohištva, ki so ga že predstavili na dveh velikih in pomembnih sejmih, na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani in na spomladanskem zagrebškem velesejmu. Tako na enem kot na drugem sejmu je ta novi program metliške Kolpe zbudil veliko zanimanja in bil deležen številnih pohval, zato si v Kolpi obetajo tudi uspešno prodajo.
Novi program kopalniškega pohištva je v celoti nastal v razvojnem oddelku Kolpe, v veliki meri pa gre »avtorstvo« tega novega kopalniškega pohištva arhitektki Gordani Marinko-Vinski, oblikovalki v Kolpi. »Seveda sem pri oblikovanju tega programa, pri katerem smo uporabili tudi nov material kerrock, ki je zelo uporaben in daje oblikovalcu veliko možnosti, morala sprejeti tudi nekaj kompromisov, ki sicer niso po moji duši. Program je bilo treba prilagoditi dimenzijam naših kopalnic, potrebam in zahtevam večine kupcev. Pri nas je kopalnica še vedno nekakšno nujno zlo, v razvitem svetu pa je kopalnica del bivalnega prostora, nekakšen salon za rekreacijo in sprostitev. Moja kopalnica bi imela vsaj 30 kvadratnih metrov,« pravi Gordana. Osnovni modul novega kopalniškega pohištva Kolpe ostaja enak, na novo pa so oblikovani frontalni deli, umi-
valnik, pult, omarica pod umivalnikom in še kaj.
Gordana Marinko-Vinski se je z oblikovanjem začela ukvarjati pravzaprav bolj po naključju. Kot arhitektka seje najprej zaposlila v Projektivnem biroju v Črnomlju, kjer seje ukvaijala s projektiranjem. Ko je ta biro propadel, je bila leto dni brez službe, potem pa je dobila delo v Novolesu v Straži. Od tam je prišla v prejšnji Novolesov tozd Tovarno kopalniške opreme, sedanjo Kolpo. Po ovinku torej v Metliko, kjer že ves čas po študiju živi. »Sedaj ne bi hotela več nazaj v projek-tivo, kajti oblikovaje je zame vsekakor lepše in bolj ustvaijalno delo. V končni posledici bi lahko rekla, da te plačajo, da se igraš, kajti oblikovanje je ustvarjalna igra. To bi seveda v celoti veljalo, če bi res lahko delala, kar bi hotela, če pri delu ne bi bila omejena z raznimi zahtevami in kompromisi.«
Za Gordano je vsaka naloga, ki jo dobi, izziv, pa naj bo to oblikovanje novega proizvoda ali pa postavitev razstave, ureditev trgovine, njihovega prostora na sejmu, grafično oblikovanje. Sicer pa tako in tako na svojo mizo dobi vse, kar v Kolpi »diši« po oblikovanju ali projektiranju. »Pri vsaki stvari si prizadevam, da dam od sebe največ, kar sem sposobna. Seveda ne trdim, da je to najboljše sploh, ampak najboljše, kar lahko naredim jaz. Vsekakor pa ta posel ne sme biti rutinski niti ne samo individualen, marveč timski, kajti en sam človek lahko hitro izgubi kriterije. Predvsem pa to delo zahteva ljubezen in predanost. Če bo prišlo do tega, da oblikovanja ne bom več imela rada, bom to delo pustila,« je trdno odločena.
Ko obiskuje tuje sejme, vidi, da pri svojem delu prav razmišlja, tam dobi potrditev pravilnosti svojih idej in stremljenj, kar ji seveda vliva samozavest. »Manj prijetno pa je, ko se zaveš, da vsega tega doma iz raznih razlogov ne moreš uresničiti,« pravi Gordana, zagrebška študentka, po rodu iz Sinja, in pristavi, da je Metlika njena zavestna izbira in da je s srcem vezana na to belokranjsko mesto.
A. BARTELJ
tudi veliko čistilno akcijo Goijancev preteklo nedeljo itd. V tem času je izšla posebna številka občinskega glasila Odločajmo, ki je ljudi opozorila na problematiko varstva okolja. Novomeško Turistično društvo pa je opravilo sistematičen pregled vseh predelov mesta in nanizalo kar preko 70 primerov neurejenosti, ki čakajo na ureditev.
V okviru letošnje občinske čistilne akcije, ki je stekla v vseh krajevnih skupnostih, so posebne delovne skupine na terenu odkrile kar 71 črnih odlagališč, osem posebej izstopajočih primerov neurejenosti vasi ali tovarniških dvorišč, več primerov oranja do cest, 11 primerov onesnaženosti obale vodotokov itd., pod neurejenosti so zabeležili tudi stanje v posameznih romskih naseljih. Na komunalno deponijo so iz krajevnih skupnosti odpeljali že več kot 600 kubikov odpadkov. Žalostno pa je, da se istočasno pojavljajo še nova črna odlagališča, na primer pod mostom v Ločni, pa da je čistoča oz. urejenost okolja v stanovanjskih soseskah vsem deveta skrb.
Pri čiščenju Ragovega loga in Porto-valda so sodelovali dijaki iz novomeškega centra srednjih šol. Dijaki so sodelovali tudi s cestnim podjetjem pri čiščenju pomembnejših cest v občini oz. njihove okolice. Ko bi le taki zgledi bolj vlekli!
PLESNI VEČER
NOVO MESTO — Na ponedeljkovem plesnem večeru v tukajšnjem Domu kulture so se predstavile: ritmična skupina OŠ Bršljin, plesna skupina OŠ Grm, skupine Pingvini, Ainu, Agava, Teora, Studiozus, Terp-sihora, mlajša in starejša skupina Plesnega studia Krško, skupina Aleja iz Brestanice, skupina oddelka za ples Glasbene šole Matjana Kozine ter solistki Nataša Gabrijelčič in Marta Štembergar.
Za lepši videz mesta
Izložbe naj ne bi bile samo prostor za predstavi-tev ponudbe — Vzgoja mladega rodu trgovcev
NOVO MESTO - K urejenosti in lepemu videzu mesta precej pripomorejo drobnarije, ki jih običajno sploh nimamo za pomembne. Ne samo množina kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter lepota zgradb, podobo mestnih središč oblikujejo tudi izložbe kot tisti prostori, ob katerih se ustavi največ ljudi in se vanje upre največ oči. Na Dolenjskem je videti, kot da jim trgovci ne posvečajo prave pozornosti, z nekaj izjemami seveda, kot je denimo Dolenjka, ki ima zaposleno poklicno aranžerko, kar je prej izjema kot pravilo trgovine na območju širše Dolenjske.
Aranžerka Jožica Medle je doslej že večkrat poskrbela, da izložbe novomeških trgovin niso bile povprečno dolenjsko sive, med trgovsko blago je postavila prave male razstave umetniških slik, glasbil, narodnih noš, etnografskih predmetov in najrazličnejših ročnih del. Odkar uči na oddelku trgovske šole srednje ekonomske šole v Novem me-
stu, pa poskuša drugačen odnos do izložb vcepiti tudi učencem, bodočim trgovcem torej. Te dni se učenci trgovske šole predstavljajo s svojimi aranžerskimi zamislimi v izložbah štirih novomeških trgovin.
»Razmišljala sem, kako bi popestrila učni program za predmet aran-žerstvo in učencem omogočila poleg teoretičnih znanj in praktičnega dela v šoli tudi ureditev prave izložbe, da bi tako preskusili drugačna razumevanja izložbenega prostora uresničiti, da bi to, kar jih učim, tudi naredili,« pripoveduje Jožica Medle. »Pri tej zamisli mi je ponudila pomoč Dolenjka, kije odstopila izložbe svojih trgovin v središču mesta. Učenci so se na aranžiranje pripravljali mesec dni, kako jim je uspelo, pa naj vsakdo presodi sam.«
Medletova pravi tudi, da si želi nadaljevati s takimi poskusi, saj imajo od tega veliko tako učenci kot mesto.
MiM
HJL 91
IZLOŽBE V ROKA H UČENCEV — Konec prejšnjega tedna so učenci trgovske šole uredili izložbe štirih novomeških trgovin in pokazali, kaj so se naučili pri urah aranžerstva. Lepo urejene izložbe so izkaznica trgovine in mesta. Na sliki urejanje izložbe na Cesti komandanta Staneta. (Foto: Mim)
DEŽURNE TRGOVINE |
V soboto, 18. maja, bodo v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure odprte naslednje prodajalne živil:
•	v Novem mestu: Samopostrežba, Glavni trg 23
•	v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator
•	v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec
•	v Žužemberku: Market Dolenjka
•	v Straži: Samopostrežba KZ.
•	V nedeljo bosta od 8. do 11. ure odprti v Novem mestu Samopostrežba na Glavnem trgu 23, v Črnomlju pa Samopostrežba Pod lipo.
Novoteks se..
(Nadaljevanje s L strani)
ni, da smo mi edini normalno proizvajali in da je bilo drugje še manj trga in denarja za sprotno financiranje proizvodnje. Tkanina se še vedno srečuje z izredno hudimi likvidnostnimi težavami, spodbudno pa je, da nam je uspelo med tem časom zagotoviti si trg, predvsem zunanjega, ki sprejme že 65 do 70 odstotkov celotne proizvodnje. Skupno ustvarimo osem milijonov dolaijev izvoza, od tega na ameriškem trgu kar sedem. Poleg tega, da nam je uspelo obdržati tre, smo se tudi močno racionalizirali. Število zaposlenih smo od lanskih 1250 letos zmanjšali na 940. Presežek 310 delavcev smo reševali humano, pretežno z upokojitvijo. Še vedno pa imamo glede na razmere kakih 200 ljudi preveč. Za okoli petdeset se bo našla zaposlitev v Konfekciji, za druge bo treba rešitev še poiskati.«
Tekoče poslovanje v Tkanini je letos pozitivno, pa tudi vsi drugi pokazatelji so nadplanski. Kar jo vleče k tlom, so bremena iz preteklosti. Prav zato so na sodišču sami predlagali prisilno poravnavo. Od te pričakujejo, da bo vsaj delno sanirala pretekli dolg, veliki upniki pa naj bi po tem predlogu vložili ostali delež v delniško podjetje. Po predvidevanjih naj bi prišlo v poštev za poravnavo med 80 in 100 milijoni dinarjev
terjatev. Veliko pričakujejo tudi od programa dokapitalizacije, ki pa je močno odvisen od širše gospodarske klime in rezultatov prisilne poravnave.
»V Konfekciji so težave manjše predvsem zato, ker smo v glavnem vezani na Jon’ posle s tujino,« analizira razmere direktorica Konfekcije Teodora Kovačič. »Naše lastne zmogljivosti so s tem zasedene skoraj stoodstnotno in letos smo tako ustvarili okoli 9 milijonov mark, kar pa kljub devalvaciji še ne prinaša dobička, ampak je dohodkovno nekje okoli pozitivne ničle. Prodajo na domači trg smo močno zmanjšali, kar je posledica ekonomske, še bolj pa politične situacije v Jugoslaviji. Kljub temu da smo dobave skrčili le na Bosno in Hercegovino, Hrvaško in Slovenijo, imamo na domačem trgu blizu devetdeset milijonov teijatev, kar hudo bremeni našo likvidnost. Že lani smo v režiji zmanjšali število zaposlenih za 40 ljudi, še za 30 pa jih nameravamo letos. Vse je odvisno od razmer na domačem trgu, kjer od nekdanjih milijon kosov, ki smo jih tam prodajali, računamo letos prodati le 300 tisoč. Močno smo zmanjšali tudi uvoz, devizni presežek pa prodamo na deviznem trgu, s čimer težko ustvaijeno devizo nekolikanj oplemenitimo. Predvidevamo, da letos ne bo izgube, tako da bomo lahko vsaj nekoliko povečali osebne dohodke, ki so bili lani in so še letos pod vsako kritiko.«
T. JAKŠE
Politika dela proti konfekciji
Zaradi politične situacije v Jugoslaviji se že kaže nezaupanje tujih partnerjev, kar otežkoča tudi prizadevanja za povečevanje izvoza Betine konfekcije
METLIKA — V Bednem programu Kopalke in perilo je zaposlenih kar 700 ljudi, ta program pa poteka v tovarnah v Metliki, Črnomlju in Mimi Peči. V sedanji situaciji, ko bojujejo tako rekoč vsak dan bitko za plačila v vseh mogočih oblikah, je ta program zaradi izvoza v okviru Beti na najboljšem.
Seveda pa to, če so v malo boljšem položaju, kot na primer njihovi metra-žerji, še nikakor ne pomeni, da so kon-fekcionarji brez težav in da jim gre dobro. »Vsekakor ne delamo na zalogo in ne iz dneva v dan. Od 65 do 70 odst. naših zmogljivosti dela za izvoz, vrednostno pa to v naši proizvodnji predstavlja okoli 40 odst.,« pravi direktor programa Kopalke in perilo Tihomir Skoliber. Na domačem trgu so skoraj povsem opustili tako imenovana rizična območja, kjer sodelujejo le še z zasebniki. Precej je še takih, ki imajo do Beti »stare grehe«, čeprav se v Beti trudijo, da bi prišli do svojega denarja, tudi
preko raznih kompenzacij in na druge načine. V takih razmerah bi seveda radi povečali delo za izvoz, vendar tega ni moč na hitro, poleg tega se zaradi izredno zaostrenega stanja v Jugoslaviji že kažejo znaki nezaupanja tujih partnerjev.
»Poleg politične situacije v Jugoslaviji pa nas v našem prizadevanju za večji izvoz ovirajo tudi preveliki proizvodni stroški. Da bi jih kar se da zmanjšali, zmanjšujemo število režijskih delavcev in jih prerazporejamo na delo v proizvodnjo. Drugi del teh prizadevanj pa so organizacijske spremembe in sprotna obnova in posodabljanje našega stroj-
Novomeška kronika
JUGOSLOVANARJI — Obi^. odbor ZK — Gibanje za Jugoslaviji objavil razglas, ki vabi Novomeščai* druge Dolenjce v svoje ekskluzivnevTS^ Vabilce ima 11 vrst besedila v doinne' slovenščini, vendar je avtoiju kljub izr no majhnemu manevrskemu ProS'> uspelo narediti vsaj 18 gobih slovnični slogovnih napak. Kakršna slovenšo takšna Jugoslavija.	j,
POLITIKI — Novomeške oblasti**" jejo tudi na zunanjepolitičnem pod™, skupinica na čelu z županom in kis**’ skim demokratom Maijanom kom je bila te dni v prijateljskem Hani ru. Tam se je izkazalo, da je predsednik za timsko delo. Ko je bil® ba odpreti ples, je namesto DvorlL vskočil Boris Dular, podpredsedik n°^ meškega parlamenta, sicer pa social**’, morda obeta, da bo vladajoči Demos5^ šno opravilo, še posebej če je bolj Pvj njenega značaja, prepustil tudi °P°b0L
POSTA — V Zburah ima nek hišo, v katero je napeljan telefon, voj j samo žica. Čudo tehnike je torej brez fonskega aparata. Čudo zato, ker
čun za telefon, z vsemi potrebnimi ifl*P, in okraski. Zanimivo je zlasti, da jeste impulzov vsak mesec različno, kos očitno do popolnosti igra telefonski ” rat. Kaj šele bo, ko bo začel lastnik P telefonirati!
1	k 'id
Ena gospa je rekla, da so si'o7J;;
v soboto s hupanjem dali dušk* pogledu na pokvaijen tank, ki po magistrali vlekli proti Ljub‘r Kje na svetuje še ljudstvo, ki se is* no veseli nezgod lastne vojske?
SPREMEMBA URADNIH UR
I NOVO MESTO — Občinski svet se je odločil spremeniti odre“ j, delovnem času upravnih organov , ne, in sicer v delu, ki se nanaša t lovni čas oz. uradne ure v odsek promet in v referatu za odmer0 rj, metnega davka od motornih v° , Upravi za družbene prihodke. Z) , I jem bodo v obeh odsekih uradne “ ; I ponedeljek in sredo od sedme d° * j \ ure ter v torek in petek od sedi*1 « 14.30 ure. Ob četrtkih uradnih novem ni.	.
ONESNAŽENE JAM®’ BOJANJI VASI
BOJANJA VAS — V Bojanj'^ metliški občini oziroma njem , sredni okolici so kar štiri podzemj,. me. Žal pa so vse štiri grozljiv0 njane z raznimi odpadki, ki jm h brez pomislekov mečejo vanje,**^)i-je moč to svinjarijo videti že 1 j Pred kratkim so si te »dosežke« P ^ valcev Bojanje vasi ogledali *00« dobčinski inšpektorji. Skleni)* s0^ treba na vsak način preprečiti n®°^t onesnaževanje teh jam, kar lahj* i va tudi na podtalno vodo, za *° ,f treba zagotoviti odvoz smeti iz ^j Sicer pa so na zadnji seji metliški ^ ske skupščine sprejeli odlok, rem bodo odpadke zbirali in 00 vseh naselij metliške občine._/
Sprehod po Metli)1)
-----------------------------
I BLIZU DVESTO PETDESE1 ^ LIČANOV je bilo na prireditvi, V I pripravili Zeleni Metlike, da bi I nar za obdaritev černobilskih	jm
I bodo maja in junija gostje slov ^ Rdečega križa. Prireditev je v0?u(jjli{f I Rus, posebno pozornost pa so v*D •J I samezniki, ki sicer javno ne I liko zaslug pri vsej stvari ima Sla ^ j valšek, kije porabil veliko časa1 ^ zbiranje denarja pri zasebnikih
I nih organizacijah, dogovarjal P*
I z nastopajočimi.	, dr.,
25. MAJA BO OB 20. UR>V V kem kulturnem domu velika p: privabila predvsem mlade in 0 I imajo za mlade. Organizatorji I v Belo krajino Portibrejkerse,0 jd najboljšo rock skupino v še ved"
nega parka,« pravi Skoliber. »Upam, da se bomo kmalu po proizvodnih stroških izenačili z Zahodom.«
A. B.
• Dodaten razlog, da želijo povečati delo za izvoz, ie izpad izvoza kopalk v Rusijo in na Češko, ker ni več klirinškega poslovanja. In prav z delom za kliring so doslej v tem Betinem programu zapolnjevali tako imenovano mrtvo sezono. Vendar so kljub vsemu letos do dopustov polno zasedeni in bo proizvodnja potekala normalno. »Za delo za naprej pa se s tujimi partnerji dogovaijamo. V veliki meri je to odvisno od stanja pri nas. Če ne bi bilo vsega tega, sploh ne bi imeli nobenih tovrstnih težav,« trdi Skoliber.
krajine. Slednji bo igral kot I samo zato, da bo vse videti kot spektakel v majhnem kraju. $te nic, ki bodo po 100 dinarjev, J .. ^ j zato velja pohiteti. Organiz*1^^ opozaijajo, da je padanje	x
1 trans zgolj na lastno odgovoru.Air,, OBISKOVALCI TEČAJA GA JEZIKA — pripravil I prosvetni center Metlika—
I ker ob koncu ne bodo PreJe'.jjev.,• I uspešnem obiskovanju. K. .Lej %) I da K PC še ni registriran n* ^ j I oblaščen za izdajanje kakršni'
I nih papirjev. Da so birokra 1 poti zamotane, vemo, znano P* y|jr*!j I di, da K PC Metlika ni bil usta" ^ | raj. Preteklo je že veliko KoB* nJ*.: I je tudi že prišel čas, ko bo	• e*l'y
I se center res samostojno vzd	o»
j je glede denarja prisesal n I občinski proračun.	a

[Črnomaljski drobir )||Pi?
^EFON — Nekateri Adlešičani se t end*iez'j°. ker po več kot desetletju ča-. ,nja * vedno niso dobili težko željenega knn ?nskega priključka. Šele ko ga bodo ir vn ° d°kkali, b°do vedeli, kaj vse jim ; J^ , P,rihranJeno vsa ta leta. Zlasti v čr-maljski občini je namreč že pravi sreč-Btl’ ki °b prvem klicu dobi tistega, ka-D ®a *tevilko je zavrtel. Navadno lahko Jj J. ne da bi to seveda ob vrtenju številke J7eraval. povpraša v šoli, kako je z nje-7 m"ui 4^cm’ P8 v vrtcu, če je vse v redu malčkom, se naroči pri zobozdravniku o P? stanovanjski zadrugi opravi to ali ■ No, do takrat pa navadno že pozabi, stično PjaV7aprav ^lel poklicati Sociali-
TURIZEM — Tisti, ki bi radi, da bi tuše	občino povohal turizem,
am(Pr“uJeJ°. če so Belokranjci premalo zida1CIOZn' •*' Pa sojih morda zastrupile l(a:/1.lcc Ptavzaprav sploh ne vedo več, se ti1 !urislom sploh lahko ponudili, če bi bre» e "° odlo4ili Priti v deželo belih u ' ^°nce in lčist zrak, ki sodita že v že-n "Mo* belokranjske turistične po-Na;u.'ie "amreč moč dobiti še kje drugje.
J si bo potrebno izmisliti kaj novega.
Drobne iz Kočevja
nemrGuRAJFN' KUPCI — Pri nagradilo 8	•“ blercator-T rgopromet, kije
• maja, je zadel glavno nagrado, mo-otrrjL° |bri, Marjan Kalič iz Mozlja, { ko kolo BMX pa Dragica Jalovec iz nag* P*®- Skupno je bilo izžrebanih 207 Po n Faka *rebanja so vsak mesec.
18	• AJA AGROPOP — V soboto,
Pui>U^Ja’ v “Tiisco klubu 33« v hotelu PevV 6 gostoval ansambel Agropop s ložn ° ,rEF Ptavijo, dabo treba za to pri-širitir kW ^'J0 P° izkušnjah, hotel raz-vori *1 razr'n''i. za kar že potekajo pogo-bkušnj R'^n‘l^ani' kl imajo tovrstne
ste2,RA^Tp MESO — Cena govejega nat 5*P«kočilt od 111 din za kilogram 2Qo din, križa od 85 na 103, pljučne od pio na ‘^2 din, pri teletini pa: stegna na se tnV ra na itd- Svinina in piščanci rat niso podražili, ker so se že prej. Tron EN0VITITEHNIKO — Mercator-slednFk'met namerava prenoviti v na-Z^-ekaj mesecih trgovino Tehnika, taču IZde*ujej° načrte za prenovo in pred-
ra*' '•UJJcJo načrte za prenovo in pred-U***. Če bo denaija dovolj, bo-e,os obnovili tudi trgovino Tkanina.
IZ NkŠIH OBČIN
Limi
IZ NtvŠIH OBČIN
G
Izsiljevanje namesto opravičila
Nezadovoljni Adlešičani
ADLEŠIČI — Prebivalci adlešiške krajevne skupnosti sprašujejo, kdaj se bo črnomaljskemu izvršnemu svetu uspelo dogovoriti s PTT Novo mesto in I jim bo po enajstih letih čakanja končno [ priskrbel telefon. Povrh pa nasprotujejo sklepu občinskega izvršnega sveta o dodatnem sofinanciranju telefonije v KS Adlešiči, po katerem naj bi telefonski naročniki doplačali še tisoč DEM v dinarski protivrednosti, saj je ta sklep v nasprotju s podpisanim sporazumom med KS in PTT. Ta sporazum je bil podpisan pred šestimi leti in velja za vse naročnike v KS. V tej KS so namreč dokončali prvo etapo telefonskega omrežja pred enajstimi leti, zadnjo pa pred šestimi. Vendar so tisti krajani, ki so strpno čakali na telefonsko številko vseh 11 let, sedaj kaznovani z izsiljevanjem PTT za doplačilo tisoč mark, namesto da bi se jim kdo za zamudo opravičil. Kljub temu da so iz Adlešičev opozorili na ta pereči problem na skupščini konec marca, pa izvršni svet, kot pravi v odgovoru, še ni mogelf!) dati odgovora. Pojasnjuje le, da je za rešitev adlešiškega problema potrebnih še dodatnih 2,3 milijona dinaijev, ki bi jih morali zagotoviti v proračunu ali pa najti drugi vir za sofinanciranje. S tem odgovorom pa si Adlešičani očitno ne morejo kaj prida pomagati in jih je najbrž tudi vse prej kot potolažil.
M. B.-J.
r,h„jFKOPANA CESTA — Glavna let * i ki sojo komaj pred dobrim je * CP° uredili, posodobili in asfaltirali, vom-na nekaj	prekopana. Odgo-
kad 'l° ^'kali, da bi Slo za kakSne bari-$10 * ot na območju Knina, pa tudi, da bi lik , naplerne prometne ovire, ki bi prisi-^■kezmtmjšati hitrost. j^tHNlCNI PREGLEDI TRAKTOR-vili . , 9d Ponedeljka do danes so opra-i*"'^ preglede traktotjev na ob-Greo :	Potok, Gora, Ortnek, Sv.
v anes' 16 maJa- bodo pregledali Rakii ■ancu> Sodražici in Sušju; jutri v Se m'ci ln Nemški vasi, v ponedeljek pa °kolice,r°Vaii “ območje Ribnice in
kem VdE F°TO raZSTAVI — V ribniš-varj. °mu JLA so v počastitev dneva stavo ,,*** 13. maja fotografsko raz-stavon ' maja P8 bodo odprli foto raz-flTn^ncm letalstvu in zračni obrambi. ktatk,R°K IN VŽIGALICE — Pred skupai JC na ®re8u zgorel Pakižev senik Co'nles^en°m’ orodjem- vozom, kosilni-za n„.t ?'Po nestrokovni oceni je škode vilj d.l' ^bO.OOO din. Miličniki so ugoto-star otr d° Pokra prišlo, ker se je 5 let °k igral z vžigalicami.
□
BOJNA POT DEVETE BRIGADE
KOČEVJE - V petek, 24. maja, bodo v kočevskem hotelu Pugled predstavili knjigo o bojni poti 9. slovenske narodnoosvobodilne brigade, imenovane tudi Kočevska. Brigada je bila ustanovljena septembra 1943 v Kočevju, vanjo pa so se vključile enote Za-hodnodolenjskega odreda. Konec septembra je štela brigada nad 1.000 borcev in je nato varovala tudi Kočevje, ko je v njem zasedal Zbor odposlancev slovenskega naroda. Bojna pot brigade se je končala maja 1943, se pravi po 603 dneh in po 2.950 prehojenih kilometrih. V tem času je padlo 297 borcev, ranjenih pa je bilo 778.
DRAGO ALI POCENI
KOČEVJE — V spodnjih prostorih
gbanjske iveri
°kolj!^,ATA ŠALA — Domačin iz tJogjjj, Ve'ikega Gabra je imel koline. Romi |jU 80 nekaj časa prisostvovali tudi Jc mrtv* °»So (xR|i, je domačin opazil, da Pred nrv/IVa' Precej manjša, kot je bila Romi Aodo,n Eostov. Odpeljal se je za m°b,,a <K1Prl prtljažnik njihovega avtoma sv0,;v nJcrn zagledal manjkajoča de-Presene&- 6 Seveda so bili najbolj k»k0 j, Romi, ki jim ni šlo v glavo«, ^aidlii111650 Pr^*° v njihov avto. Da bi ^lo J'"1, "knpcem« mesa vendarle kaj doiHafin V onec. je eden od njih pojasnil liku z,» U: “da> tista kokoš, ki je v prtljaž-SHovun mesa> P® ni tvoja.«
Predjt-JV ~~ Veliki plakati so vabili na bia p ° ntaga Marlizza. Možakar, ki tabosd oCm' zaprepadenega občinstva Vsel^ ^jo spremljevalko, je poln davno • Vra8°'ij. da ti zastaja dih. Ne-r'ikoV(a_Jernal0 »po tudi gostiteljem Po-dl tiaoi. ?m' ko seje haloški čarovnik vo-Gomney 1 v oblakih modrikastega dima. Pomenil * ^ daje kadeči se ulični nastop Ge to jkeneralko a večerno predstavo. Cey drži, je 510 za raztrgano izpušno
di govori '^ — V Trebnjem kot da nera-. kču t° 0 kntruperškem rojaku An-ztkarjj j n' ddijo o drugih, da slednji mo-kcrje {iJ °menjajo iz čiste nevoščljivosti, 'Tbdou Vek nekaj dosegel v belem svetu. v*h, d- ® nevoščljivosti pa pravijo o pr-dthveJ ,? dc zaradi nedokazanih poslov-?<klmer,- šlovenijo raztogotila burka Hrj^^m zlata in srebra v slovenskih *0yoric.9e. °n>enjen° ime znova zašlo v Serie7n Med slednjimi so zdaj najbolj Rkesan, e,te’ da Anderlič prihaja med ro-'ct se Ponoči. Podnevi da si ne upa.
Peter Kuzma
Za kupci v tujino
P. Kuzma o zasebnem podjetju Triples
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini je registriranih precej več kot 100 zasebnih podjetij, a četudi so odgovorni občinski možje načrtovali, da lahko predvsem ta podjetja rešijo občino velikega bremena brezposelnosti, je le malo takšnih, ki bi na novo zaposlovala. Eno redkih je zasebno podjetje Triples, kije začelo delati ob letošnjem novem letu, že za začetek pa zaposlilo tri delavce.
Triples je žaga v Loki in velja vsaj za sedaj za edino v Črnomlju. »Poleg razreza les tudi kupujemo in prodajamo. Imamo velike zaloge in izjemno izbiro, tako da kupci od nas težko odidejo praznih rok. Poleg klasičnih vrst lesa imamo na voljo češnjeve in suhe orehove deske, ki jih je na tržišču sicer zelo težko dobiti,« pravi lastnik podjetja Peter Kuzma. Ker se občani odločajo predvsem za uslužnostna dela na žagi, medtem ko družbena podjetja nimajo denarja, da bi naročeno blago plačala, seje Kuzma z nekaj kooperanti kaj hitro odločil za prodajo na tujem trgu. »Prva pošiljka je že odšla v tujino, priznati pa moram, da smo pri tem poslu pri nas še precej neuki, kar znajo mnogi tujci hitro izkoristiti z izsiljevanjem. Prav zaradi tega se tudi mi hitro učimo,« pravi Kuzma, ki že načrtuje postavitev nove žage v Črnomlju, vendar še išče dovolj velik prostor, na katerem bi lahko postavil tudi sušilnico in delavnico za predelavo lesa.
M. R.-J.
Veliko brez dela, malo izbranih
S tremi programi javnih del naj bi zagotovili začasno delo približno desetim od trenutno 425 breposelnih v občini — Tudi humanitarno delo_
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini so pripravili program javnih del, in sicer za sanacijo nedovoljenih odlagališč odpadkov, oskrbo ostarelih ljudi na domu ter čiščenje romskih naselij. Ob tem bo republiški sekretariat za delo brezposelnim, ki bodo sodelovali v javnih delih, zagotovil 80 odst. zajamčenega OD, prevoz na delo in prehrano med delom, občinski izvršni svet pa denar za uresničitev programa in dodatno stimulacijo za delavce. Izvajalec del bo poskrbel za nadzor nad izvajanjem del in varnost, republiški zavod za zaposlovanje pa bo opravil izbor brezposelnih, ki bodo pri teh delih sodelovali.
V letošnjem letu bo izdelan kataster črnih odlagališč odpadkov, po sedanji oceni pa jih je v občini 44; od tega 16 manjših, 19 srednjih in 9 velikih. Ta odlagališča so pretežno v bližini naselij, ob cestah, vodotokih, železnici, še posebej pa so zanematjena romska naselja. Pri sanaciji odlagališč, katere izvajalec bo črnomaljska Komunala, bi se najprej lotili manjših smetišč, ker je več možnosti, da bi jih uspešno sanirali. Ker gre za največ 320 prost, metrov odpadkov, bi poleg mehanizacije sodelovali 12 dni trije delavci, če pa bi več strojnega dela nadomestili z ročnim, bi trije delavci delali še dodatnih 9 dni.
Prostovoljno humanitarno delo je v naši družbi še slabo razvito, v črnomaljski občini pa živi precej ostarelih ljudi, ki so socialno neprilagojeni in manj sposobni za samostojno življenje ter po-
trebni občasne pomoči. Zato so se odločili za oskrbo na domu, če pa bodo pri teh javnih delih sodelovali ustrezno usposobljeni brezposelni ljudje, bodo lahko pozneje to delo opravljali tudi kot zasebniki, saj tovrstnih storitev ne opravlja nobena organizacija v občini.
O UČENJU TUJIH JEZIKOV
ČRNOMELJ — Tukajšnji Zavod za izobraževanje in kulturo je včeraj pripravil predavanje o zgodnejšem učenju tujega jezika, na katerem je govoril predstavik založbe Oxford University Press v Sloveniji, Roger Metcalfe. Predstavil je tudi razstavljeno originalno literaturo Centra Oxford, predvsem pa svetoval glede uporabe strokovnega gradiva pri pouku angleškega jezika.
V Kočevju katoliški vrtec?
Z občnega zbora SKD — Stranka ima že 500 članov
KOČEVJE — Ena najzanimivejših točk programa stranke Slovenskih krščanskih demokratov, ki so ga sprejeli na občnem zboru kočevske podružnice SKD minulo soboto, je gotovo tista, da bodo v prostorih Marijinega doma ustanovili katoliški vrtec. Seveda bi stranka morala prej dobiti to stavbo vrnjeno.
Nadalje so v program zapisali, da bodo posebno pozornost posvetili pridobivanju novih članov, kijih imajo že blizu 500. V kratkem nameravajo ustanoviti krajevni organizaciji še v Strugah in Predgradu. Udeležili se bodo tudi
Čistilna pred obratovanjem
„ „ v ir v snounMn Drusiorill V nekaj tednih bo večina Ribnice - razen za gradom Nam^eVana,eriepXnegaPp^to"a in Mlake - priključena na osrednjo čistilno napravo
mesečno do 60 DEM za kvadratni me-	_	.................... „ .... .
-------- ljene, bosta opuščeni čistilni napravi pri
Riku in na Trgu Veljka Vlahoviča, saj bo začela obratovati glavna ČN.
ter. Cvetličar nam je povedal, da tako visoke najemnine ne zmore in da bo najemno pogodbo odpovedal. Objavil je tudi razprodajo zaloge. Podobno smo zvedeli v prodajalni »Kočevski medved«. Jože Mihelič, direktor Name, nam je potrdil, da je cvetličar res že najavil, da bo najetje lokala odpovedal. To je po njegovem povsem običajno, da eni prodajalne in lokale odpirajo, drugi pa zapirajo.
Nama je v zgornjih prostorih (pri restavraciji) ponudila v najem še 200 kv. m novih poslovnih površin. Za več kot polovico so že podpisali najemne pogodbe, in sicer po 40 DEM za kv. meter na mesec. Ostalo je na razpolago le še 76 kv. m. Ti prostori, ki so v drugem nadstropju, so cenejši, v spodnjih prostorih pa znaša mesečna najemnina res do 60 DEM za kv. meter. Ta najemnina je po mnenju direktoija Miheliča le navidez draga.
RIBNICA — Osrednja ribniška čistilna naprava je bila dograjena že lani, prav tako večina glavnih kolektorjev, prav zdaj pa opravljajo še nekatere povezave, nakar bo v približno mesecu dni čistilna naprava lahko začela tudi obratovati. V razgovoru z Jožetom Miheličem, ki je pri občinski skupščini pristojen tudi za področje komunalnih dejavnosti, smo zvedeli, da dejansko ni dograjen le še glavni kolektor A, ki bo potekal za gradom in do Mlake.
Zdaj je v gradnji povezovalni kanal med začasno čistilno napravo na Trgu Veljka Vlahoviča in novo centralno čistilno napravo (CČN). Ko bo dograjen, bo priključeno območje Trga Veljka Vlahoviča, Prijateljevega trga in vse do šole, se pravi kolektor B in C. Dograjen je tudi že kolektor S (Do Rika in Gornjih Lepovč), za katerega je potrebno zgraditi le še okoli 200 m povezovalnega kanala. Ko bodo te povezave oprav-
bo začela obratovati glavna (
S temi gradnjami bo priključene na CČN večino Ribnice in glavni objekti. Nato bo potrebno zgraditi še mrežo drugotnih kanalov. To mrežo bodo izgrajevali postopno, kar pa bo sodilo v pristojnost Komunale. Že zdaj pa odgovorni pričakujejo, da bo pri vključevanju zasebnikov lahko izbruhnila »kanalizacijska vojna«, podobno, kot je pred okoli dvema desetletjema »smetarska vojna«, ko so uvajali odvoz smeti za gospodinjstva.
Takoj se lahko priklopi tudi vojašnica, saj je treba zgraditi le okoli 50 m priključka in seveda podpisati pogodbo o plačevanju kanalščine. Vodstvo kasarne se s tem strinja in je v vsej akciji sodelovalo od začetka, saj je vojašnica sorazmerno velik onesnaževalec.
J. PRIMC
Maj bo za nekatere odločilen
Uvoznik Akripol plačuje pretežno z denarjem — Samo 7 dni blokiran račun — Ta mesec prve delavce na zavod za zaposlovanje — Dela največ za 120 ljudi
TREBNJE — Če se trebanjska tovarna za proizvodnjo in predelavo polimerov Akripol primeija z drugimi firmami na domačem trgu, ugotavlja, da je v težjem položaju kot mnoga izmed njih. Medtem ko se veliko tovarn lahko zateka h kompenzacijam, mora Akripol svoje surovine plačevati pretežno z gotovino, sqj jih večinoma uvaža.
Kljub temu podjetje za zdaj posluje zadovoljivo, pravi direktor Akripola Anton Kotar. Pozitivno je zaključilo prvo letošnje četrtletje in je imelo skupno le 7 dni blokiran žiro račun. Zaradi vse težjih možnosti gospodaijenja pa išče najboljši recept za preživetje v porajajočih se razmerah. Podjetje navezuje stike s tujimi partnetji in pri tem že računa na sodelovanje s sebi podobno špansko tovarno. Ravno tako je trebanjski predelovalec akrila vzpostavil stike z nemškimi industrijskimi oblikovalci, od česar si obeta predvsem boljšo prodajo nekaterih izdelkov iz omenjenega materiala.
Dejstvo, da bo vedno težje poslovati, bodo v Akripolu zaposleni občutili tudi v odpuščanjih z dela. Aprila so 9 delavcem že izplačali po sporazumu odpravnino, trenutno pa urejajo upokojitev dveh delavcev, ki jima bodo dokupili leta. Večje število delavcev pa je na izmeničnem prisilnem dopustu in preje-
ma 70-odstotne plače. Toda v maju bo Akripol poslal prve delavce tudi na čakanje, ki mu sledi vpis na zavod za zaposlovanje. »Trenutno je takih samo nekaj, vendar če se ne bo nič spremeni-
lo, je v naslednjih mesecih teh ljudi pričakovati več,« meni direktor Kotar. Točnega števila odpuščenih veijetno še niso določili, lahko pa sklepamo o približnem. V Akripolu naj bi bilo dela za okrog 100 ljudi. Če k tem prištejemo še 12 do 15 zaposlenih, kolikor jih je obi-
Anton Kotar
• Akripol, ki je po odcepitvi od novomeškega Novdesa začel letos marca poslovati kot samostojno podjetje, si bo predvidoma pomagal z dodatno predelavo akrila. Ta predelava bo za marsikoga tudi pomenila, da se bo moral priučiti novemu delu, če bo želel ostati v podjetju. Med možnimi brezposelnimi Akripoiovimi delavci so sicer ljudje z različno stopqjo izobrazbe. To dejstvo na vitja k domnevi, da so v tovarni doslej usposobili mogoče preveč ljudi za nekatere poklice, denimo kemijske._______________
čajno odsotnih, bi bilo optimalno število zaposlenih okrog 115 do 120 delavcev. Pred omenjenim napovedanim majskim odpuščanjem so število zaposlenih v Akripolu »spravili« na 151.
M. LUZAR
drugega tabora SKD. Ustanovili bodo komisijo za gospodarska vprašanja. Prizadevali se bodo za uresničitev občinskega programa o ponovni oživitvi Kočevske. Strinjajo se tudi z občinsko deklaracijo o kočevski stvarnosti, ki je bila posredovana republiški skupščini.
V razpravi je bilo zastavljenih tudi več vprašanj, kot: Ali SKD lahko kaj stori proti odpuščanju zaposlenih vsevprek in proti nezasluženemu bogatenju nekaterih? Je vse to moralno? Zakai krščanska vlada ne stori nič proti temu? Na vprašanja je delno odgovoril vodja poslanskega kluba SKD Nace Polajnar. Dejal je, da so vse sile vlade v sedanjem obdobju usmerjene v prizadevanja za osamosvojitev Slovenije. Veliko zadev se bo rešilo, ko bo sprejet zakon o privatizaciji. Govorice o bajnih plačah nekaterih pa niso z ničemer potrjene. Ob zaključku pa je pohvalil dosedanje delo Demosa in SKD v Kočevju, češ da sta dosegla velik uspeh, saj sta na Kočevskem orala ledino. Njuna zasluga je, da je duh demokratičnosti zavel tudi v tem delu naše dežele.
Za novo članico upravnega odbora občinske SKD so izvolili Lojzko Levstik iz Kočevja. Zanimivo pa je tudi, da so na sestanku pohvalili dopisnika Radia in Dolenjskega lista za »korekten odnos do novih strank«.
J. PRIMC
URADNE URE DRUŠTVA INVALIDOV
TREBNJE — Društvo invalidov občine Trebnje bo imelo vsako sredo od 9. do 11. ure redne uradne ure. Uradne ure bo društvo imelo v prostorih v Trebnjem v ulici Gubčeve brigade 16, v prvem nadstropju levo.
PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI
TREBNJE — Ob 15. maju, prazniku krajevne skupnosti Trebnje, se bo vrstilo več športnih in kulturnih dogodkov. Osemnajstega maja, tj. v soboto, ob 16. uri bo v trebanjski osnovni šoli košarkarska in dve uri pozneje rokometna tekma, ob 17.30 pa bo pri Akripolu nastopil občinski pihalni orkester. Pol ure pozneje bo v omenjeni tovarni slavnostna seja skupščine in sveta KS Trebnje, potem pa bodo predali namenu posodobljeno cesto v Vino Gorico.
V	nedeljo ob 13. uri bodo pripravili pohod in orientacijski pohod na Vrhtreb-nje, kjer bo pozneje družabno srečanje.
V	okviru praznika so že imeli strelsko tekmovanje in revijo mladinskih pevskih zborov.
S tem programom bodo v Črnomlju pričeli septembra letos, trajal bo 9 mesecev, sodelovala pa bosta dva delavca.
Tretji program javnih del, ki so ga pripravili v črnomaljski občini, obsega čiščenje treh večjih romskih naselij, in sicer v Kanižarici, na Lokvah in pri Semiču. /šaradi slabe preskrbe z vodo, neustreznih poti in kanalizacije, pa tudi zaradi slabih higienskih navad Romov so namreč precej zanemaijena. Ker za komunalno ureditev ni dovolj denarja, naj bi opravili vsaj temeljito čiščenje ter s tem tudi navajali Rome na čistočo. Ob koncu akcije naj bi v naselja namestil, še posode za smeti ter uredili poti.
M. BEZEK-JAKŠE
KOČEVJE: PREDSEDNIK KS JE STARC
KOČEVJE — Na nedavnih volitvah za vodstvene organe v Krajevni skupnosti Kočevje mesto in krajevnih odborov je bil med tremi kandidati izvoljen za predsednika sveta KS Anton Starc. V svet KS pa so bili izvoljeni še predsedniki krajevnih odborov, kijih je v mestu 13. Novi predsednik KO in s tem člani sveta KS so: Alenka Hribar (KO Kolodvor), Ivan Marinč (KO Pri Unionu), Milan Hribar (Ljubljanska), Stanislav Ahac (Turjaška) Anton Briški (Seško-va), Franc Dovč (Kidričeva), Matilda Čop (Tesarska), Martin Selan (Trg Zbora odposlancev), Igor Marinč (Strelišče), Andrej Beljan (Podgorska), Marko Figar (Mestni log), Alojz Košir (Trata) in Matija Jerbič (Mahovnik). V dveh KO sta dobila največ in hkrati enako število glasov kandidatov v KO Ljubljanska, Jožica Šaubah in Milan Hribar, v KO Mahovnik pa Matija Jerbič in Rudi Mueller. V obeh primerih so nato izbrali predsednika z žrebom.
VISOK JUBILEJ VILKA VIDEČNIKA
MOKRONOG - Pred dnevi je praznoval visok življenjski jubilej, 80-letnico, Vilko Videčnik, znani kulturni delavec iz Mokronoga. Ob tej priložnosti se ga spominjajo mnogi kulturni delavci, posebej še člani pevskega'zbora KUD Emil
nosilec kulturnega dogajanja banjški občini, posebno v M
okro-
DEMOKRATIČNI
TURIZEM
KOČEVJE, KOČEVSKA REKA — 25. maja, na dan mladosti, organizira Slovenska demokratična zveza iz Kočevja izlet na Krempo, ki naj bi spet postala znana po narcisah. Doslej je bila Krempa v zaprtem območju Kočevske Reke. Prijave za izlet sprejemata do 17. maja Ive Stanič (telefon 804-016) in Franc Bartolme (853-424). Vožnja z avtobusom bo veljala le 30 din, hrano in pijačo pa prinesite s seboj!
nogu.
Kakšen recept zoper težave zdravstva?
Dve reševalni vozili sta premalo_______________
TREBNJE — Po zakonu o zavodih naj bi se trebanjski zdravstveni dom osamosvojil in zaradi teh statusnih sprememb se o trebanjski zdravstveni ustanovi uradno razpravlja več kot sicer. Pred časom so o njej razpravljali tudi v občinski skupščini, čeprav bolj posredno, saj je šlo v parlamentu za vprašanja o zobozdravstvu in storitvah za borce in člane njihovih družin.
Kaže, da predvsem zdravstvene delavce skrbijo tudi slabe možnosti, v katerih dela zdravstveni dom. V vodstvu doma ocenjujejo, da bi potrebovali poleg sedanjih dveh reševalnih vozil še dve. Pogrešajo tudi napravo za oživljanje, pri čemer poudarjajo, da se defibrilator uporablja sicer precej redko, vendar bi bila s stališča ogroženega človeka naložba upravičena, če se rabi enkrat v petih letih. Ker denaija v te namene očitno še ne bo tako kmalu, bo ostalo po starem, kar tudi pomeni, da bo trebanjskemu zdravstvenemu domu še naprej primanjkovalo nekaterih pomembnih rezervnih delov za zobozdravstvene instrumente. K tej bojazni dodajajo, da zdravstveni dom sicer nima dovolj denarja za došolanje potrebnih kadrov, vendar jih vseeno izobražuje.
Dalj časa boleča točka je zdravstvenem domu zobozdravstvo. Po normativih bi morali imeti na tako število prebivalcev v občini 9 zobozdravstvenih ekip, vendar jih imajo le 6. Kot pravijo, za zdaj ne kaže, da bi zdravstveni dom pošiljal zobozdravnika v ambulanto v Veliki Gaber. Drugi viri navajajo, da bo zobozdravnik tam delal vseeno, s tem da ne bo iz trebanjskega zdravstvenega doma.
M. LUZAR
r. *

IZ NKŠIH OBČIN

IZ NKŠIH OBČIN
G
Z blokado proti smradu, mrčesu in glodalcem
Zahtevali obljubljeno ure-ditev deponije
DOLENJA VAS PRI KRŠKEM —Pred tednom dni so Dolenjevaščani s celodnevnim živim zidom preprečili delavcem kriškega Kostaka, da bi na sanitarno deponijo v neposredni bližini vasi Sp. Stari Grad dovažali smeti iz domače in sosednje sevniške občine. Nezadovoljstvo krajanov se vleče že dobrih 10 let, odkar so izdali soglasje za deponijo, vendar pod določenimi pogoji, ki pa niso bili nikoli v celoti uresničeni.
Osrednji povod za četrtkovo blokado deponije je bilo neodzivanje občinskih organov in upravljavca na stalna opozorila Dolenjevaščanov o zadrževanju Romov na smetišču, njihovem prosjačenju in nadlegovanju po vasi, o pravem napadu podgan in miši na bližnje domačije, o neredni deratizaciji in o mrčesu, predvsem ijavih hroščih cveto-žerih, ki so v zadnjih letih v radiu 2 km že precej uničili pridelek jagod, sadja, pšenice in okrasnih rol Vaščani so prisiljeni živeti v stalnem smradu in nenehni negotovosti, saj upravljavec, krški Kostak, ne kontrolira vsebine pripeljanih odpadkov, med katerimi so pogosto tudi poginule živali.
Po mesecu dni, odkar je delegat KS Dolenja vas Jože Stibrič v skupščini prebral protestno pismo, še niso prejeli odgovora. Prav tako še niso uresničeni že pred leti postavljeni pogoji, po katerih naj bili v nadzorni organ vključeni tudi trije krajani Dolenje vasi, ki bi opozaijali na nepravilnosti. Z žično ograjo naj bi tudi onemogočili nepoklicanim osebam dostop na deponijo in ob njenem robu na meji z vasjo zasadili zeleno zaščitno zaveso.
Prebivalci Dolenje vasi so stoodstotno podprli blokado in kar 90 odst. se jih je tudi udeležilo te protestne akcije. Zahtevajo, da se najde nova, ustreznejša lokacija za deponijo. Direktorica Kostaka Silvana Mozer, kije krajane obiskala ob blokadi smetišča, je dejala, da upravljavec nima dovolj sredstev za ureditev deponije, zato bi moral zanjo poskrbeti izvršni svet. Ravno zaradi tega krajani še bolj upravičeno pričakujejo razgovor z občinsko vlado, kjer bodo morali najti rešitev, saj so v nasprotnem primeru pripravljeni popolnoma zapreti smetišče.
B. D.-G.
Pozeba zavrla široko zarisane prodajne cilje
Vrhunske ocene bre-žiškega »Vina«
BREŽICE — Podjetje Vino Brežice že nekaj časa prodaja vsa sortna vina letnika 1990, ki ga po kakovosti ocenjujejo kot nadpovprečnega, medtem ko je bil količinsko zelo skromen. Vsa njihova sortna vina (šipon, laški rizling, chardon-nay, sauvignon in modri pinot) so bila ocenjena z več kot 18,1 točke, celo šipon, ki si sicer prisluži vrhunsko oceno samo ob izjemni letini.
Po zaslugi ugodnih vremenskih pogojev so v podjetju pridelali tudi dve vrsti predikatnih vin. Laški rizling —izbor si je po pravilniku o kakovosti vin tako prislužil 19,3 točke, medtem nosi najvišjo oceno med vini tega podjetja sauvignon — jagodni izbor (19,4 točke). Jagodni izbor so pridelali prvič, odkar obstaja podjetje, medtem ko jim ledenega vina zaradi pomanjkanja nizkih temperatur na območju njihovih vinogradov tudi lansko leto ni uspelo pridelati.
Ker je torej letnik 1990 eden najboljših v zadnjih letih, s prodajo nimajo težav. Več preglavic jim je povzročila letošnja huda pozeba, zaradi katere so morali omejiti svoje široko zastavljene prodajne cilje. Prodajo letnika 1990 so morali porazdeliti tako, da bodo z vsako sorto vrhunskega vina na tržišču prisotni tudi naslednje leto. Zaradi izpada pridelka bodo morali omejiti prodajo na ožje območje Posavja, Zasavja in Dolenjske, medtem ko bodo za prodor v ljubljansko in druge regije morali počakati do boljše letine	B. D.-G.
V Brežicah spet o okoliših šol
O predlogih naj bi se delegati izrekali še prediztekom šolskega leta
BREŽICE — Sprememba šolskih okolišev je bila boleča tema že za nekaj brežiških vlad. Kadarkoli so se je namreč resneje lotile, sojo slabo odnesle. Kako bo šel tokrat skozi predlog sedanjega sekretariata za družbene dejavnosti, se bo pokazalo še do konca tega šolskega leta, ko naj bi v skupščini sprejeli tako ali drugačno različico spremenjenih šolskih okolišev.
šolstva v brežiški občini zagotavlja prihranke in obenem tudi izvajanje pouka v vseh dosedanjih šolah. Tako
Osnova novega predloga šolskih okolišev je ugotovitev, da zaradi stalnega zmanjševanja števila učencev že v naslednjem letu ne bo mogoče organizirati dela v skladu z veljavnimi predpisi, se pravi normalno delo v normalno velikih oddelkih. Kar 45 odst. vseh učencev namreč obiskuje eno samo osnovno šolo, na kateri ima 13 oddelkov pouk v dveh izmenah, medtem ko le nekaj čez polovico učencev pripade na vseh sedem ostalih osnovnih šol in eno podružnično šolo.
Po številnih razpravah in razgovorih z ravnatelji osnovnih šol je strokovna služba pripravila dva predloga za novo razmejitev šolskih okolišev, prvem naj bi se OS Globoko in
išece združili v eno šolo z enot-
rn pr OS Pi
ko bi v Cerkljah popolnih vse prostore.
Predlog reorganizacije osnovnega
V KRŠKEM O VZGOJI ZA DEMOKRACIJO
KRŠKO — Krški krščanski demokrati so v petek zvečer pripravili nekaj novega med vrsto večerov s skupnim naslovom «Korak k resnici«. Tokrat je beseda tekla o vzgoji za življenje v demokraciji, ki je potrebna mladi demokratični družbi, še posebno pa tistim, ki se aktivno ukvarjajo s politiko. Gost večera, kije prisotnim tudi predaval na to temo, je bil Janez Svetina.
vsaj pravijo predlagatelji, ki predvidevajo še dodaten sklep skupšcii se v Globokem in Pisecah zagotovi
čine, da
določeno število oddelkov ter da se zagotovi tudi možnost prešolanja učencev iz enega okoliša v drugi.
B. DUŠIČ-GORNIK
REVIJA BREŽIŠKIH PEVSKIH ZBOROV
DOBOVA — Prosvetno društvo iz Dobove bo letošnji organizator občinske revije odraslih pevskih zborov. Zbori iz brežiške občine bodo zapeli ta petek ob 20. uri na odru dobovskega prosvetnega doma. Najboljši izmed njih se bodo uvrstili na revijo »Pesem Posavja«, ki bo 31. maja v Krškem.
predlog,----------„-----------------
kretariat za družbene dejavnosti nekoliko bolj ogreva, pa predvideva OS Globoko in OS Artiče v
Oblast ne pozna podeželja
združitev
enotno šolo Artiče-Globoko in prav tako združitev OŠ Bizeljsko in OS Pi-šece v šolo Bizeljsko-Ptšece. Po slednjem predlogu ne bi bilo dodatnih stroškov s prevozi otrok, potrebna pa bi bila, tako kot pri prvem predlogu, nova razmejitev okolišev.
Po prerazmejitvi med osnovno šolo Brežice, Cerklje in šolo Artiče-Globoko bi se učenci iz Gornjega Lenarta in Brežine prešolali v Artiče ter učenci iz Skopic in Krške vasi v Cerklje. S takim ukrepom bi brežiška šola lahko takoj in brez dodatnih stroškov uvedla enoizmenski pouk, medtem
Mlade kapelske družine obdržal doma le napredek v kraju — S samoprispevki in z lastnim delom
KAPELE — Krajevna skupnost Kapele je trenutno na polovici petletnega samoprispevka, za katerega se prebivalci 7 vasi ob meji s Hrvaško odrekajo 3,5 odst. svojih plač in 15 odst. katastrskega dohodka. Z denarjem naj bi asfaltirali 32 tisoč kvadratnih metrov cest, od katerih so mnoge lokalnega značaja in jih upravlja Cestno podjetje, a so za vaščane tako pomembne, da so se jih sami lotili.
4,2 km dolgo cesto od Jereslavca do Slogonskega so tako ob razumevanju občinske oblasti že končali. Letos naj bi
asfaltirali še 1,2 km krajevnih cest in začeli s prvimi pripravami še na dobrem kilometru, medtem ko za končno prevleko z gramozom nekoliko računajo
Zaradi Vidma v velikem precepu
Če bo občina vztrajala pri izterjavi dolga za Sklad stavbnih zemljišč, bo podjetje Videm konec meseca pred stečajem — Kako bodo razrešili dilemo?
Občina Krško seje, da bi zapolnila proračun in omogočila izvajanje ko-
MOČNEJŠIOD TOVORNJAKOV — Bodo Dolenjevaščani tudi močnejši od volje občinskih organov? (Foto: B. D.-G.)
Videm konec meseca pred stečajem_______________________________
KRŠKO — Kako bodo v Krškem rešili problem ngjvečjega bolnika, t.j. tovarne Videm, da bi ostala občina sita, tovarna pa cela? Zaenkrat odgovora ni dala niti četrtkova izredna seja krškega izvršnega sveta, na kateri so s člani občinske vlade za skupno mizo sedli ngjvišji predstavniki Ljubljanske banke-Temeljne posavske banke, Službe družbenega knjigovodstva in podjetja Videm.
munalnih programov, odločila izterjati že dve leti stare dolgove NEK in Vidma do Sklada stavbnih zemljišč. Od 38 milijonov jim je doslej uspelo izterjati 4 milijone dinatjev in se dogovoriti, da bo podjetje ostali dolg plačevalo po obrokih, vendar vse kaže, da niti to ne bo mogoče. Videm seje namreč tudi po zaslugi izteijave teh dolgov znašel v zelo hudih težavah, na kar se je odzvala banka, ki je poslala v podjetje posebno skupino strokovnjakov. Ob tem je zaustavila finančne tokove, tako da podjetju ne daje svežega kapitala in kreditov. Da bi ubranila svoj kapital in garancije v podjetju, je zahtevala, naj se podjetje nemudoma izredno racionalizira ali pa naj mu občina odpiše oziroma odloži plačilo obveznosti.
Kot pravi glavni direktor Franc Čargo, je njihovo podjetje zainteresirano za
To niso le želje, ampak potrebe
V KS Boštanj se pripravljajo za nov krajevni samoprispevek_
Slavka Bizjak z Radne pa nam je glede mostu oz. brvi čez Savo povedala tole: »Že v dveh referendumih je bil most čez Savo v programu krajevnega samoprispevka, zaradi tega je na Logu, Rad-
BOŠTANJ — V lem mesecu se izteka krajevni samoprispevek v boštanjski krajevni skupnosti, ki je po površini največja v sevniški občini. Boštanjčani so trdno odločeni, da bodo ponovno za obdobje petih let razpisali referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka, saj, kot zatrjujejo v vodstvu KS, brez okrog 6 milijonov dinarjev, kolikor naj bi zbrali s samoprispevkom do leta 1995, nikakor ne bi bilo možno uresničiti velikih naložb, potrebnih in pomembnih za večino krajanov. Program prejšnjega samoprispevka so po besedah vodilnih mož v KS celo presegli, o tem priča tudi lepo urejena brošura.
»Naš uspeh na referendumu je pogoj nem obdobju,« je povedal tajnik KS za to, da ne izgubimo ogromno denaija Boštanj Rudi Dolenc, sofinancerjev oz. soinvestitorjev. Most — brv čez Savo je že prvi tak zalogaj, prevelik za vaške odbore Log, Lukovec,
Konjsko, Radna in Boštanj, ki bodo prispevali morebiti desetino potrebnega denaija. Ob prispevkih podjetij, sevnrš-ke občine in plinovoda pa le računamo, da bomo kos tej največji naložbi v naši krajevni skupnosti. Ako bi zdaj zamudili priložnost, je veliko vprašanje, kdaj bi prišli do brvi čez Savo!
Druga taka naložba je posodobitev ceste Radna — Konjsko —Laze, ki se vleče kot jara kača. Tu računamo tudi na denar iz naslova demografsko ogroženih območij. Ljudje so pripravljeni še sami izdatno prispevati za ureditev ceste. Zadnjič je rekel kmet iz Rogačic, da mu ne bo žal niti bika, če bo moral iz hleva, da bo denar za cesto. Navsezadnje pa je to tudi cesta, ki jo mora vzdrževati novomeško cestno podjetje, zato bodo cestarji vodili akcijo, da bi jo spravili pod streho še v tem srednjeroč-
Slavka Bizjak
ni, Lukovcu in Konjskem tudi uspel. Mislim, da bo samoprispevek tudi zdaj uspel samo zaradi mostu. Ljudje bi morali imeti garancijo, da pa zdaj most zanesljivo bo, sicer bi izgubili zaupanje v kakršnokoli oblast!«
Izven programa krajevnega samoprispevka, ki so ga obravnavali na zborih v vseh 12 vaških odborih, je ureditev zavarovanega železniškega prehoda v Dolenjem Boštanju. Ta velik problem bodo naposled le odpravili zaradi v zadnjem času presenetljivo večjega razumevanja železniškega gospodarstva in pomoči sevniške občine. Po prednosti tretja stvar iz predvidenega novega boš-tanjskega samoprispevka pa je napeljava plina v Boštanju, Dolenjem Boštanju in na Radni.
Z denaijem samoprispevka naj bi kupili še nov gasilski kombi za GD Boštanj, velik zalogaj pa bo nedvomno ureditev črpališča vode v dolini Graho-vice. Čeprav po zagotovilih strokovnjakov Boštanjčani pijejo dobro vodo, naj bi si po besedah predsednika boš-tanjskega vodovodnega odbora Vlada Čižmeka z novo vrtino iz globljih plasti zemlje dolgoročno zagotovili dovolj še boljše vode. Dovolj vode iz doline Gra-hovice bi bilo tudi za Okič, Dobje, Jelovec, Lipovec, za obrtno cono, hi-drantno omrežje itd.
P. PERC
odprodajo tujih dolgov, katerih vrednost na svetovnem tržišču dosega 35 odst. Borijo se za to, da ne bi šli v stečaj, zato morajo odprodati tudi kako podjetje ali karkoli drugega, prav pa bi jim prišlo tudi, če bi občina namesto izterjave dolga postala lastnik deleža v njihovem podjetju.
Občinska vlada se seveda sredstvom za.Sklad stavbnih zemljišč ne more kar tako odpovedati, saj je na njem zgradila komunalni program. Če sredstev ne bo, se bo zrušil predlog proračuna, ki ga v Krškem še vedno niso sprejeli. Toda po drugi strani ji grozi stečaj in veliko odpuščanje v Vidmu, kar bi prav tako streslo celo občino. Ker je Videm v blokadi, nima prav veliko časa, zato je Franc Čargo obljubil, da bodo skupaj z banko do minulega ponedeljka predložili svoj predlog rešitve. Poganjanja naj bi se tako v začetku tega tedna nadalje-
• Podjetje Videm je bilo na dan 8. maja 1991 blokirano v višini 22 milijonov dinarjev. Če bi k tem dolgovom dodali še 34 milijonov, kijih dolgujejo Skladu stavbnih zemljišč, bi jim konec maja spet grozil stečgj. Seveda upgjo, da do tega ne bo prišlo, saj so ti dolgovi v primerjavi s 60 milijoni dolgoročnih in z 10 milijoni kratkoročnih kreditov ter z 260 milijoni dinarjev vloženega kapitala le drobtinice. Zaradi tega bi morali družno poskrbeti, da bo proizvodnja tekla, še posebej, da dokončgjo naložbo v papirni stroj, od katere pričakujejo zelo veliko.
vala, če pa je odločitev padla že na torkovi seji občinske skupščine, bomo lahko poročali šele prihodnjič.
B. DUŠIČ-GORNIK
PROTI DRUGI STOPNJI IZBORA
SEVNICA — Sevniška vlada ne more delati mimo veljavnih sklepov sevniške občinske skupščine, kije glede na izražene proteste krajanov Blance oz. Gorenjega Leskovca že sklenila, da ne bo podprla nadaljnjih raziskav za izdelavo študije za izbor lokacije odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO). Na zadnji seji sevniške-ga izvršnega sveta pa so sklenili, da bodo krajane omenjenega območja, kjer so dobri pogoji za razvoj kmetijstva, zlasti pa sadjarstva, seznanili tudi z vsemi posledicami možne spremembe prostorskega načrta za nadaljnji celoviti razvoj tega dela sevniške občine. 2!a vse nadaljnje raziskave za NSRAO na tem območju sevniška vlada ne more sprejeti nobene odgovornosti.
Anton Požar
na sredstva za demografsko ogrožena območja. »Do sedaj smo na krajevne ceste letno navorih od 500 do 600 ku-bikov gramoza. Če tega ne bomo zmogli več, bodo spet začele propadati,« se boji predsedik sveta KS Anton Požar.
V Kapelah želijo postaviti avtobusno postajališče, planirajo razširitev pokopališča, vzdržujejo krajevne ceste in želijo obnoviti župnišče, da bi končno
• V kapelski kngevni skupnosti se je med prazniki prvič sestal novoizvoljeni svet KS. Predsednik sveta, ki je kot mandatar tudi sestavil »krajevno vlado«, je Anton Požar, podpredsednik Rudi Volčanjšek, člani pa: Franc volčanjšek iz Podvin ja, Ivan Šepec iz Kapel, Franc Zevnik iz Jereslavca, Boris Šetinc iz Rakovca, Ivan Tkav-čič iz Slogonskega, Marjan Malus iz Vrhov in Franc Šepetave iz Župelev-ca. Predsednik 34-članske krajevne skupščine je Vinko Cvetkovič, njen podpredsedik pa Jože Kramar.
dobili svojega župnika. Zadovoljni so, da imajo na 350 gospodinjstev kar 200 telefonskh priključkov, čeprav bi jih potrebovali še kakih 50. Godbeniki s 140-letno tradicijio so se odločili zgraditi primerne prostore za svoje delo in za delo oddelka glasbene šole za trobila in pihala, zraven pa naj bi zraslo še igrišče.
Pevski zbor je z lastnimi sredstvi poskrbel za osvetlitev glavne farne cerkve in šolske stavbe, aktivno lovsko društvo pa je odkupilo zaraščeno zemljišče, kjer zdaj goji divje race.
»Posebej nas veseli, da število prebivalcev narašča, saj to kaže, da so mlade družine začele ostajati doma. Nismo za pozidavo kmetijske zemlje, a tam, kjer plug še nikoli ni zaoral, naj le dovolijo zidavo. Upamo, da bo občinska oblast pokazala več razumevanja za podeželje, saj je zdaj očitno, da so posamezni člani vlade premalo aktivni v svojem kraju, da bi nas lahko razumeli. Zaradi slabe povezave z odborniki krajani tudi niso dovolj informirani in nimajo nobenega vpliva na odločanje,« ugotavlja Požar.
B. D.-G.
ALOJZ KONEC V ROGAŠKI SLATINI
SEVNICA — Akademski slikar Alojz Konec iz Sevnice bo spet razstavljal, tokrat v razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina. Otvoritev razstave njegovih del bo jutri, v fietek, 17.maja, zvečer. Ob tej priložnosti bo revijski orkester Akord iz Celja izvedel koncert. Razstava bo na ogled do 7. junija.
Novo v Brežicah
______________________________
NOBENEGA ZELENEGA — Ni kaj. treba je veijeti izjavi z brežiške okrogl* mize o posegih na kmetijska zemljišč*-Tamkaj je bilo namreč rečeno, da pri P°" segih v Bukošku ni bilo zraven nobeneg* zelenega. Če dobro pomislimo, so bili zeleni v tistih časih res še rdeči. Torej bo p® tej plati trditev že držala, a čisto povsem spet ne. Bukošani namreč dobro vedo, d* so imeli zeleni precej prstov vmes. Miški® seveda na zelene strokovnjake.
ZGLED — T udi županje priznal, d* *? »okoli smetišča problemi«. Res imajo tis®' ki živijo v okolici dobovske deponije, Pre' cej težav, zato jim morda ne bi škodilo, č® bi se pozanimali, kako in kaj ukrepajo njihovi rojaki v sosednji krški občini. Dp*? njevaščani so smetišče opozorilno zaprli ® glede na stanje lahko Dobovčani mir1* duše sledijo njihovemu zgledu.
OKOLIŠI — Mnogi se še spomnijo, d* so zaradi šolskih okolišev v Brežicah 1* padale vlade. Kljub temu se je sedanj* ojunačila in pripravila predlog nove razmejitve. Zlobni jeziki jjo brežiških ulic*® trdijo, da tokrat vlada zaradi svojega pred" loga o okoliših nikakor ne bo mogla pas® In to iz enega samega preprostega razlog*-Padla bo že mnogo prej.
Krške novice
SPOLSKO — Le redkokdo v krši® občini je imel priložnost spoznati, po k**? zelo spolzkih tleh hodi njihov predsedfli* izvršnega sveta Franc Černelič. Pa hf®2 strahu, občani, zaenkrat ne gre za noben® afero, ki bi ga sjvodnesla, temveč za n*! vadna polakirana tla s preprogo, po kate® tako rado zdrsne. Vsaj nekomu, ki redk® vstopi v predsednikove prostore, medte1® ko je gospod predsednik na tako spolz®* teren verjeto že navajen, vsaj odkar je p1*" vzel to funkcijo.
DOBRODOŠLI — V Dolenji vasi s® se še posebej razveselili napovedane tokovne konference in obiskov novinar)®'-Zakaj? Ker so imeli priložnost videJV kakšno vnemo so na smetišču sposo®*" delati delavci Kostaka. Smeti so pnkri'*' s tako gorečnostjo, da si človek koi®*J zamisli. Še dobro, da se vsega le ne da storiti v enem dnevu, saj bi v tem prime novinaiji smetišča sploh ne našli. ..
NAJ ŽIVI CVETOŽER — Cvetoč so hrošči, ki se radi zaredijo v ljubju in ®®. padkih. V Dolenji vasi jih imajo pr®" preveč, celo toliko, da jim močno ogro** jo pridelek na polju in vrtovih. Če Op?*®j rila vaščanov po ureditvi smetišča tok1* še ne bodo zalegla, jim predlagamo n slednje. V prihodnji akciji naj organiziraj brigade, ki bodo pobirale hrošče in *** opravile dvojno korist. Vaščani se bo®" rešili nadležnih žuželk, poleg tega P* r bodo lahko kot ofiozorilo prinesli k*1, prostore občinske skupščine. Tam* j: med delegatskimi klopmi, bi znalo h* cvetožerjem zelo všeč.
CERKEV SV. KRIŽA NIČ VEČ SKLADIŠČE
KRŠKO — Slovenski krščansjj demokrati iz Krškega vabijo na slov®[ no prireditev, ki bo 19. maja 1991 ®jj 20. uri v cerkvi svetega križa v Kri>*® (pokopališka cerkev pri kapucinske samostanu). Pokopališki cerkvi, ki J®® la dolga leta skladišče jjohištva, bopj, končno dali drugo vsebino galerijs*^, komornega značaja. Omenjena pn®®^ tev bo prva te vrste (zadnja maša j? ® v tej cerkvi 2. novembra 1948.) 'n ~ sestavljena iz koncerta in maše , koncertu bodo sodelovali učenci g(® ■ bene šole Krško ob klavirski sPren?jLjo Karoline Vegelj-Stopar, mašo p® oblikovali duhovniki leskovške m demske dekanije. Vljudno vabljen®
Sevniški paberkTj
BIRMANCI — Še dobro, da im*®^ teh hudih časih razne posvetne in c* jjj, ne praznike. Vsaj teden si običajno tudi tisti, ki imajo bolj malo pod P*J£jo ali so celo na robu preživetja, pnv<^Jc nekoliko obilja v prehrani in pijač1- j. kot se pač za praznike spodobi, Pre go< nejši jedo bolj meso, drugi pa zemU*’ napravijo, je to še zmeraj segedinar ^ deljski birmi v Sevnici pa je bil ta z® y jje 160 birmancev pomembni dogod®’,i ljenju razlog ne le za to, da so ljudj® veliko žlico«, ampak da so vsaj za pozabili na tanke, zverinsko ubite to$ ce, na makedonskega vojaka, ki m® ^ ske časti ob smrtni postelji pač ne ji vrniti mladega življenja, na četn druge more in prikazni.
IVO — Tistim, ki so nas po novem Stiliesovem obetavnem Pr°^t 0 Styling pobarali, kdo neki se*‘|)Jjp<r imenom Janez Andrej Čamermk. ^ jasnimo, da gre za dolgoletnega ®'|,c arhitekta, ki sicer še sliši tudi n*1 -pjliJ Toda ker je zaradi številnih P® ^ predvsem z uradniki, Čarnem'* m o* osebne dokumente uradno sprel1’ .$1®’
poenotil, je kot Janez Andrej za
ga postal neznanec.	. krtj«v!1'
(S)ECU? — V boštanjski skupnosti si prizadevajo za P° jL,#®*1, računov, še zlasti, ko gre za P°ra0prisP®' ja, zbranega s krajevnim sam JV«*1 kom. Glede na galopirajočo >n ^ sleherno akcijo vaških odboro ,j j« primerljivosti iz dinarjev ptet*^Zjf/R nemške marke. Če se bodo vj^ odločili za podaljšanje sam°P ^j* bodo poslej zbrani denar sproU nem tečaju preračunavali v ecuj®; , Si »država« Boštanj še bliže Evrop venija, ki si je omislila secuje-
__Eno odličje tudi Jožetu
Jože Koporec iz Vavte vasi edini Dolenjec, ki _ dobi danes v Ljubljani odličje Svoboda
UUBLJANA, NOVO MESTO
Zveza kulturnih organizacij Slo-.v®niJe s« je odločila tudi letos pode-1,1	Svoboda prizadevnim
Organizatorjem kulturnega življenja v Sloveniji in zamejstvu. Na današ-nJ' slovesnosti v Cankarjevem do-mu v Ljubljani bo to odličje prejelo
;ase-
ssre-
Jože Koporec
^tnajst posameznikov, od tegi
:	letošnjimi dobitniki odličja
tudi Jože Koporec iz Vavte vasi, >ni z območja, ki ga pokriva Do-'rn[skl list. Njegovo odličje krasi e rn list, dobil pa gaje na predlog "ovotneške Zveze kulturnih organu*?’ V okv'ru katere dela več kot , j. Bsetlctji in je zadnjih osem let 1 podpredsednik. Za Koporca, ki ta del Dolenjske prišel s Ceste
pri Radohovi vasi in se še kot mlad zaposlil v Novolesu, so med drugim zapisali, da je najzaslužnejši za ustanovitev Združenja pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine, kateremu že od začetka pred trinajstimi leti tudi predseduje.
Koporec pa je ves čas tudi prvi mož Novolesovega pihalnega orkestra, ki deluje nad trideset let. Godba je lani dobila mladega dirigenta in se je zadnje čase zelo pomladila. Veliko po Koporčevi zaslugi, ki sije ves čas prizadeval za to, da bi bilo med godbeniki čimveč mladih, šolanih članov. Zato je tudi tako podpiral ustanovitev oddelka novomeške glasbene šole v Straži.
Še več drugega bi lahko navedli v zvezi s Koporcem, saj je bil tako rekoč vedno in povsod zraven, kjer je beseda tekla o kulturi, zlasti še v Straški krajevni skupnosti. Najprej in predvsem pa je njegova gorečnost veljala glasbi, godbeniškemu muziciranju, kajpak v Novoleso-vem orkestru, kjer še vedno igra na trobento.
»V družini, iz katere sem izšel smo vsi muzicirali. Jaz sem vzel trobento prvič v roke davnega 1947. leta in je potem nisem nikoli odložil. Glasba me je zasvojila, osmislila moje življenje in mi ni bilo nikoli žal časa za organiziranje prireditev, na katerih je lahko nastopil tudi naš orkester,« je Koporec dejal pred leti, ko so Novolesovi godbeniki praznovali jubilej. Te besede bi danes lahko le potrdil.
IZ.
Folkloristi so močno napredovali
GROSUPLJE — »V štirih letih, kar deluje Združenje folklornih skupin Posavja in Dolenjske, seje bistveno izboljšalo delo, prišlo je do množičnosti članstva, poleg tega pa še do programskih izboljšav,« je po področni reviji folklornih skupin, kije bila v soboto v Grosupljem, ocenil Saša Zupan, podpredsednik Združenja folklornih skupin Slovenije. Skupaj z ostalimi predstavniki republiškega odbora in z izjemnim poznavalcem slovenskega folklornega izročila dr. Brunom Ravnikarjem je tako reviji namenil nekaj spodbudnih besed in zlasti poudaril sproščenost plesalcev na odru.
V Grosupljem sc je ta večer predstavilo 9 skupin, med njimi semiškg in novomeška otroška skupina, ki sta s svojo pristno predstavo, glasnim petjem in doživeto igro poželi med ocenjevalci največ odobravanja. Odrasla folklorna skupina PD Oton Župančič iz Artič se je tokrat predstavila s plesi in igrami s Kozjanskega, skupina Svoboda s Senovega s prekmurskimi plesi, medtem ko so novomeški kresovci predstavili dolenjska plesa Metev prosa in v novih do-
Med nastopajočimi skupinami je seveda kakovostna razlika, vendar po besedah ocenjevalcev ne preveč velika, saj boljši s svojim zgledom potegnejo za sabo slabše. V Posavju trenutno delujejo tri skupine, medtem ko boštanjske folklore nikakor ne morejo obuditi, skupina z Rake pa zaradi odsotnosti mentorice trenutno ne dela. Na Dolenjskem ohranjajo folklorno izročilo še vedno samo kresovci, saj je skupina iz Mokronoga pred kratkim razpadla.
lenjskih nošah iz vasi pod Goijanci iz prvih let tega stoletja še Ohcet na ženinovem domu. Domačini, člani FS iz Račne pri Grosupljem, so prikazali pustne štajerske plese s plesom mask v parih, mladinska folklorna skupina iz Artič pa seje poskusila s spletom belokranjskih kol. Skupina Duplo iz Pišec je zaplesala gorenjski ples, medtem ko so folkloristi skupine Javoije iz Šmartnega
pri Litiji pokazali pohorske plese s posebnim »kurjim tajčem«.
Zaostalost se zrcali v kulturi
lsti imenovalec vseh težav v črnomaljski kulturi: pomanjkanje denarja — Bo Žu _____________pančičeva rojstna hiša zaživela? Kaj z amaterstvom?________________
PosebmP.^jk* — ““Ni seji črnomaljske občinske skupščine so posvetili kultur,. • ,0^° dnevnega reda problematiki kulturnih dejavnosti. Denarja za so bili n** nwnref v “dnjih sedmih letih iz leta v leto manj, kulturni delavci pa sej^ Dr *lrepri<'ani. da se položaj kulturnih organizacij samo zaradi omenjene n* Pon Vl^,OVO ne k° 'zbolj&d- Hkrati soupali, da se bo s tem, ko so opozorili °d že skoraj nevzdržne razmere, kaj spremenilo vs^j sčasoma.
^atek, ul1 J^mislek je gotovo že po- je, da imajo vsa večja krajevna središča
Oljski uti kulturn? življenje v črno- knjižna izposojevališča.
n,arsik,„ ini PreceJ bolj skromno kot	D .	, ,	.
“ , Me druvic v ci„„ • .   ,	Pri varstvu naravne in kulturne de-
"a ljubiteljstvu, vsota, 3 diščine P8 črnomalJci “1° “JM) »-Prav JlJ<> /a Lulluro Črnomaljci, pa je Publiki j med najskromnejšimi v re-knjižnir. “P3* pozna posod, tudi v nima noj •Sl matičnosti, a skoraj ,'txi0bm°0-!ev V zadnjem srednjerčnem l0V|čneP.,n!S? mo8l' zagotoviti niti po-rePublika deleža M "»kup knjig. Unije
°^ina na i«PanPeVala 305 tls°čakov,
P le 40 tisočakov. Pohvalno pa
, grafike
kar Mai3 MtEsTO — Akademski sli-sPada m„He .Vidmar (1899 — 1981) 50 *‘kovn USte s'ovenske umetnike, ki °bdobje _?„J>omembno zaznamovali v°jno. D:i • Prvo >n drugo svetovno driige j, • Te občutljiv za socialne in *!0venskiJCe’ 80 v tem času stiskale J*lavca |°a.malega človeka, predvsem ^ US» kmečkega polprole-!kl> grafik an Je PreceJ socialnokritič-J0 8ledaicJn r,sb> ki še danes vznemiija-Vidmar ?*radi izjemne ekspresivno-P° Prenriz ■,ePr*Padal ekspresionistom, lr!.Se je tak njU’ paje bil velik rodoljub rse vkliuč?J 1X1 ra2Padu stare Jugosla-, k1usj] ;c * ''.narodnoosvobodilni boj. racijskih. 'i!„ n-ie iUlijanskih koncen-P*je bil Dan- P° kapitulaciji Italije
S PoS7'njenleddru8'mnekaJ
i- nazijj Ca8 r,sanje na partizanski Jal v dom • omlJu' Velikoje razstav-„kuPajzTr°Vlni in tuJini in leta 1978 n°V° na*ra?mPra«om prejel Prešcr-f,riPravj|j . do- Ob 10-letnici smrti so >e«avLmJnuli ^lrtek v avli postavo n0' krke v Ločni tudi odprli Rlsba jn p Je8°vih del pod naslovom
t^va bo - med obema v°)nama-
• Medtem ko sta precej razvejeni razstavna in glasbena dejavnost, paje ljubiteljska odvisna le še od velike požrtvovalnosti in zagnanosti amaterskih delavcev ter njihove predanosti kulturi. Številne kulturne skupine pa so v zadnjih letih prenehale delati, a ne le zaradi mačehovskega odnosa družbe do njih, ampak tudi zato, ker jim ni bilo moč zagotoviti niti najnujnejših sredstev za delo. O tem, da bi si našli sponzorje, kot je optimistično pripomnil eden od črnomaljskih delegatov, pa je v teh časih vsesplošne krize kar težko veijeti.
ostajajo za ostalo Slovenijo, kar med drugim pomeni, da jim propadajo gradovi, sakralna dediščina, nerešena je obnova starega mestnega jedra, posegi
v naravo pa spreminjajo rastlinstvo in živalstvo Bele krajine. Za prihodnje srednjerčno obdobje je novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine pripravil 30 akcij, a je bilo za financiranje iz reupbliškega proračuna odobrenih le 6, pa še za te je vprašanje, če bo občina lahko prispeavla svoj delež.
Da bi čim več pomembnih predmetov obdržali doma, Črnomaljci načrtujejo otvoritev muzejske zbirke v mestu. Upajmo pa, da ne bo doživela takšne usode kot rojstna hiša Otona Župančiča v Vinici, v kateri sta sicer spominski zbirki Otona Župančiča in dr. Otona Berkopca ter zbirka mladinskega pesništva, vendar pa kljub številnim načrtovanim akcijam kulturno življenje v tem hramu ni zaživelo. Vzrok: pomanjkanje denarja.
M. BEZEK-JAKŠE
Življenje na listkih
NOVO MESTO — Vsak popisan, podpisan, žigosan ali kako drugače zaznamovan papirček je lahko pričevalec o življenju in razmerah v določenem času, in čim več uporabnih podatkov oz. uporabnih sporočil ima tak listek in čim starejši je, tem več je vreden in pomemben za zgodovino. Veliko takih papirčkov skupaj, smiselno urejenih in razvrščenih po vsebini, daje prav zanimivo mozaično sliko življenja in razmer večjega ali manjšega okolja v različnih obdobjih. O tem se lahko vsakdo sam prepriča, če si ogleda razstavo Življenje na listkih 1945 — 1990, kije od minulega petka, 10. maja, odprla v mali dvorani Dolenjskega muzeja v Novem mestu.
Na razstavi, ki sta jo pripravila Muzej ljudske revolucije Slovenije iz Ljubljane in Dolenjski muzej, sestoji iz tisočev takšnih papirčkov, zbranih vsepovsod na Slovenskem. Že bežen pogled nanjo pove. da more biti zanimiv »dokument« prav vse, od voznega listka do etikete za pivo, od starega računa za čevlje do šolskega spričevala, od izkaznice obiralca koloradskega hrošča v prvih povojnih letih do bankovcev, od vizitke do osmrtnice. Starejši obiskovalci se bodo ob ogledu razstave tudi nekoliko zabavali, saj jih bo marsikaj spominjalo na čase, ko so preugreti aktivisti celo neumnosti vzklikali »živela«.
Ob otvoritvi sta nekaj besed o razstavi in namenu povedala ravnatelj Dolenjskega muzeja Bojan Božič in kustos Ludvik Tončič. Slednji je postavitev razstave tudi strokovno obrazložil in ob tem pozval obiskovalce. naj listke, kakršne vidijo na razstavi, in podobno gradivo, če ga ne potrebujejo več. dostavijo Dolenjskemu muzeju.	. 7
V skupinah se pozna strokovno usposabljanje mentorjev, bodisi na republiških bodisi na področnih seminarjih Precej je še napak, kijih laični opazovalci sicer ne prepoznajo, vendar jim v folklornih krogih posvečajo precej pozornosti. Med njimi so predvsem pomanjkljivosti in nedoslednosti pri oblačenju, neusklajenost izvora oblek z izvorom plesov ter negotovost na odru. Kljub vsemu je napredek iz. leta v leto večji, Posavje in še posebno Dolenjska pa v folklornem smislu nista več beli lisi na zemljevidu Slovenije.
B. D.-G.
•	Več zrnja je v klasu, ki se pripogiba, kakor v klasu, ki stoji pokonci (Ukrajinski pregovor)
•	Kdor se boji smrti, ni dorasel življenju na zemlji (Ruski pregovor)
Nastopilo 740 mladih pevcev
Na reviji otroških in mladinskih zborov minuli če-trtek v Novem mestu
NOVO MESTO — Po občinski reviji odraslih pevskih zborov, ki je bila 19. aprila, so v tukajšnjem Domu kulture izvedli 9. maja še revijo otroških in mladinskih pevskih zborov novomeške občine, in sicer pod že iz prejšnjih let znanim naslovom S pesmijo v pomlad. Glede na to, da seje za to revijo prijavilo kar 15 zborov, ki štejejo skupaj 740 mladih pevcev in pevk, seje prirediteljica, Zveza kulturnih organizacij Novo mesto, odločila, da tako množičen nastop razdeli v dva dela. Tako so navedenega dne na odru Doma kulture ob 16. uri peli otroški, dve uri kasneje pa mladinski zbori.
Od otroških zborov, ki delujejo v občini, jih je na reviji nastopilo osem ali skupaj 313 pevcev in pevk. Vsak zbor se je predstavil s tremi pesmimi. Sodelovali so zbori: OŠ Dragotin Kette, OŠ Grm (dva), OŠ Bršljin, OŠ Katja Ru-pena in mlajši mladinski zbor glasbene šole, vsi iz Novega mesta, pa OŠ Baza 20 iz Dolenjskih Toplic in OŠ Frana Metelka iz Škocjana. Mladinskih zborov je bilo sedem, pevcev v njih pa kar 427, in vsi iz novomeških šol. Tudi ti zbori so se predstavili s po tremi pesmimi. Nastopili so: vokalna skupina OŠ Grm, mladinski zbor OŠ Bršljin, mlajši mladinski zbor OŠ Milka Šobar-Nataša, zbor OŠ Katja Rupena, zbor OŠ Grm, mešani zbor SŠTZU in mešani zbor GŠ Marjana Kozine.
Večer dolenjskih pesnikov
8. maja na knjižnem sejmu v Dolenjskih Toplicah — Podelili bralne značke in priznanja učencem
RAZSTAVA NAIVE
OTOČEC — V Garni hotelu na Otočcu so v petek, 10. maja, odprli novo prodajno slikarsko razstavo. Tokrat so na ogled in naprodaj dela Ivana Rabuzina in Josipa Generaliča, predstavnikov jugoslovanske naive, in Valerija Nikolajeviča, predstavnika ruske naive. Razstava bo odprta do sredine junija.
DOLENJSKE TOPLICE — 9. To-pliški knjižni sejem, ki so ga pripravili Mladinska knjiga iz Novega mesta, Zdravilišče Dolenjske Toplice in Osnovna šola Baza 20 iz Dolenjskih Toplic, se je v soboto, 11. maja, končal v zadovoljstvo vseh, organizatoijev in obiskovlcev. Ves teden je v razstavnem salonu poleg Viteške dvorane v zdraviliškem hotelu, kjer je bila prodajna razstava knjig — pripravila jo je Mladin-
ca.
°a ogled do petka, 24.
V KOČEVJU
l^Cci .9- maja je bil v tukajšnji a Stavili „rarm večer, na katerem so J*81- Po «5° *e,°Snjo številko revije viiL°Vnošol • em ^lu, ko so kočevski -'e. Prebral» ncM del iz. te šteti Prir l,domače glasbene šole pa po-tjCi Rov ‘,,cv 1 glasbenimi točkami, je ta UC tv , nJen glavni urednik Jože c/Ca tajn,Je' daJe Rast kot sicer odprti, S!*8aoh»/res'rana za še nove sodelav-j.^tavli. v^a ^'adnJa številka, ki širše ttCiz grmskega kipaija Staneta Kn-Činp evia’ je med bralci iz. kočev-ki J^r'icajp,VZ^ull'la veliko pozornost.
50 jih [L ,ud' Pripravila razstavo knjig, sodelavci revije Rast.
Za vselej zbogom usmerjena SŠPTNU!
NOVO MESTO — »Leta usmerjenega izobraževanja so naši šoli prizadejala veliko škode in menjava programov, kadrovsko osiromašenje, zdesetkani oddelki, nenehne finančne težave in celo boj za obstanek so le nekateri pojavi minulega obdobja, tisti, ki smojih najbolj občutili. Ena redkih svetlih točk tega obdobja je dejstvo, da smo kljub temu delali, kakor smo najbolje mogli, in da zdaj s te strani nimamo slabe vesti,« pravi ravnateljica novomeške gimnazije prof. Vasja Fuis.
Kot rečeno, gimnazija v vladavini usmeijenega izobraževanja ni smela biti, kar je bila vseskozi od ustanovitve in k čemur se spet vrača zadnje čase. Seveda se vračanje tistega, kar je značilno za gimnazijo, ki je bila od nekdaj nekaj več med srednjimi šolami, rekli soji tudi elitna šola, ne more zgoditi čez noč, ampak lahko pride le postopno. Tudi zato, ker še ni jasnega kocepta, kakšna naj bi bila nova gimnazija, če jo tako imenujemo, in kakšna oblika mature. Kar se tiče mature, bo ta prav gotovo enotna za vso Slovenijo in naravnana na evropske standarde.
Prvi korak k pravi gimnaziji so v Novem mestu kakor tudi drugod v Sloveniji že naredili, ta paje v tem, da se govori o enotnem gimnazijskem programu in ne obenem tudi o pedagoškem, kar je bilo prej. »V okviru enotnega gimnazijskega programa oziroma izbirnosti, ki jo ta omogoča, imamo pri nas v tem šolskem letu že tri oddelke, ki so obarvani naravoslovno in enega jezikovno-humanističnega. Na tem oddelku seje kot predmet ponovno vrnila latinščina, ki se bo poučevala vsa štiri leta, večje tudi semantične zgodovine, humanistike ipd. Seveda je gimnazijski program že zdaj oblikovan tako, daje prilagojen tistim dijakom, ki bodo kasneje želeli študirati za pedagoške poklice,« razlaga prof. Fuisova. »V prihodnosti,« brž doda, »pa bi želeli oblikovati tak program, da bi bilo kot včasih. Da bi imeli naravoslovno, humanistično in klasično gimnazijo, se pravi tudi reden oddelek klasične, kar bi seveda pomenilo ponovno uvedbo tudi grščine.«
Vračanje te šole v vzgojno-izobraževalni sistem kot gimnazije sovprada z jubilejem, 245. obletnico ustanovitve novomeške gimnazije. S praznovanjem tega visokega jubileja, s prireditvami, ki se vrstijo že od aprila, in z drugimi manifestacijami hoče gimnazija opozoriti širšo javnost, daje spet tu in da bo tudi poslej tvorno vgrajena v šolsko, enako pa tudi v kulturno življenje Novega mesta in dolenjske dežele kot gimnazija in nič več šola, ki se je v minulem obdobju skrivala za kratico SŠPTNU (Srednja šola pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve).
245-obletnico pa novomeška gimnazija izrablja tudi za začetek lastne revitalizacije. Pod to besedo je mišljeno pokritje gimnazijskega notranjega dvorišča, s čimer bo šola v pritličju pridobila še eno telovadnico v obliki trim kabinetov, nad njo pa dvorano za ustvarjalnost gimnazijcev. Kdaj
• Novomeška gimnazija ima ob jubileju, 245. obletnici ustanovitve, 23 oddelkov in v njih 701 učenca, poučuje pa 35 stalnih profesorjev. Pouk poteka deloma tudi v drugi, popoldanski izmeni. Honorarnih učiteljev naj bi bilo poslej kar najmanj, saj je eden od smotrov gimnazije tudi ta, da izvaja pouk predvsem z rednimi, stalnimi učitelji.
bodo uresničeni ti načrti, je težko predvideti, povejmo pa, da vodi akcijo za pridobitev dodatnih gimnazijskih prostorov novomeški izvršni svet.
Novomeška gimnazija se je na vrnitev v vzgojno-izobraževalni sistem kot gimnazija deloma že pripravila. O tem pričajo računalnica, urejena in opremljena s sredstvi iz tako imenovane združene amortizacije, pa opremljene jezikovne učilnice in drugo. Ravnateljica prof. Vasja Fuis zato lahko z zadovoljstvom ugotavlja, da ima gimnazija glede učne tehnologije relativno primeren standard in da je pripravljena na prihodnost.
I. ZORAN

ska knjiga iz Novega mesta — pomalem »žuborelo«, najbolj pa takrat, ko so se ob panojih zbrali šolarji in listali po eksponatih. Sodeč po obisku, ki je bil razmeroma dober, je bil sejem pomemben krajevni kulturni dogodek, vsekakor pa priložnost za počastitev slovenske knjige in slovenske besede.
Kot prejšnja leta so imeli učenci Osnovne šole Baza 20 tudi letos na knjižnem sejmu svoj dan. Mislimo predvsem na vse tiste mlade marljive bralce s te šole, ki so tekmovali za bralne značke in bralna priznanja. Letos je bil tak dan sreda, 8. maja. Diopoldne so Viteško dvorano napolnili najmlajši učenci topliške šole, bralne značke pa jim je podelil in z njimi pokramljal pesnik Severin Šali. Popoldne so iste prostore zasedli učenci višjih razredov, dobitniki bralnih značk in bralnih priznanj, v gosteh pa so imeli pesnike Jožeta Dularja, Francija Šalija in Ivana Zorana. Najprej so ob glasbeno-pevskem programu predstavili nekaj njihovih del. nato pa se z njimi pogovarjali.
Zvečer so omenjeni pesniki, posebni gostje sejma, nastopili na literarnem večeru v razstavnem salonu, osrednji prireditvi 9. Topliškega knjižnega sejma. Pesnike je obiskovalcem, ki so napolnili salon, predstavil organizator kulturnega življenja v Zdravilišču Dolenjske Toplice Jani kramar, zatem pa so se s po tremi pesmimi predstavili še sami. Še prej so prisluhnili mladim literatom iz Osnovne šole Baza 20, ki so prebrali nekaj svojih del. Na koncu večera so 30 učencem, ki so bili knjigam zvesti vseh osem let v osnovni šoli, podelili knjižna darila — vsakemu po eno zbirko pesnikov Severina Šalija, Jožeta Dularja, Ivana Zorana in Francija Šalija.
ORGELSKI KONCERT
NOVO MESTO — V nedeljo, 19. maja, ob 8. uri zvečer bo v prečenski cerkvi orgelski koncert, na katerem se bo predstavil organist Filip Križnik iz Trbovelj. Z izbranimi skladbami iz bogate orgelske glasbene literature bo prikazal razvoj in pestrost tovrstne glasbe ter zmogljivosti instrumenta samega.
kultura
in
izobra-
ževanje
Nad 5000 jih je že prestopilo prag Miniarta
ČRNOMEU - V galeriji Mi-niart bodo do konca maja na ogled akvareli ljubljanske likovne pedagoginje Neve Virant —Vranešič. Razstavo so odprli minuli četrtek in z njo tudi obeležili drugo obletnico delovanja te galerije, ki jo od začetka vodita organizator kulturnega življenja v Beli krajini in glasbenik Silvester Mihelčič in njegov sin Silvester. Naj bo obletnica priložnost, da na kratko preletimo dogajanja v Miniartu minuli dve leti in ocenimo njihov pomen.
Za otvoritveni dan Miniarta šteje 6. maj 1989, ko se je kol prvi razstavljavec v tej galeriji predstavil s svojimi deli domačin, akademski kipar Jože Vrščaj. To je bil dogodek za Črnomelj, ki do takrat ni imel stalnega likovnega razstavišča in je bil močno prikrajšan za tovrstne priredit ve. Že prva razšla va je imela velik odmev med belokranjskimi ljubitelji likovne umetnosti Vrščaj pa je z lastnimi raztavljalskimi izkušnjami in nasveti Miniartu pomagal, da si je sčasoma izoblikoval svojo podobo in likovno ponudbo.
Do zdaj se je v tej črnomaljski galeriji (na Kolodvorski cesti 37) zvrstilo 22 likovnih prireditev. S samostojnimi razsta vami se je predsta vilo 14 a vtorjev, od tega pet akademskih slikarjev in kiparjev, na treh skupinskih razstavah pa so bila na ogled dela 38 ustvarjalcev. V Miniartu sta bili tudi dve razstavi glasbil. v organizaciji te galerije pa je bila v Črnomlju tudi promocija pesniške zbirke Pacem in terris semi-škega rojaka Lojzeta Krakarja. In še kaj drugega bi lahko omenili
Veliko organizacijskih in izvedbenih zaslug si je galerija Miniart pridobila s sodelovanjem pri I. belokranjskem likovnem bienalu, kije poveza! 22 belokranjskih likovnikov, in to amaterskih in šolanih slikarjev, grafikov in kiparjev. Del razstave bienala so postavili v Miniartu, del pa v kulturnem domu. Podobno kot pri prvem sodeluje galerija tudi pri drugem bienalu, ki ga pripra vljajo že kak mesec, odprli pa ga bodo v petek, 14. junija, ob 20. uri, dan pred jurjevanjem. K sodelovanju so povabili 24 likovnikov, ki delujejo v Beli krajini, in tiste, ki živijo drugje, po rodu pa so Belokranjci. Razstava II. belokranjskega likovnega bienala bo deloma v Miniartu, deloma pa v izložbenih oknih vzdolž glavne črnomaljske ulice. Tudi letošnji bienale naj bi bil črnomaljski likovni dogodek leta.
Iz vsega tega je razvidno, da se je Miniart v dveh letih delovanja ne le v celoti vrasel v črnomaljsko kulturno življenje, temveč je temu življenju vseskozi dajal pomenljive tone in barvo pa tudi impulze, še posebej na likovnem področju. To pa ni nepomembno. Postal je kulturno žarišče, ki mu je uspelo vezati nase najrazličnejše ustvarjalce, ne samo likovnike, in ki postaja čedalje bolj zanimivo tudi za obiskovalce. Do zdajje njegov prag prestopilo več kot 5.000 ljudi od blizu in daleč, v naslednjih letih pa se nadeja še večjega obiska.	. 7
2178) 16. maja 1991
PEVSKI VEČER
TREBNJE — V tukajšnjem kulturnem domu so v ponedeljek, l3. maja. zvečer nastopili otroški pevski zbori OŠ Mokronog, OŠ Šentrupert, OŠ Veliki Gaber, OŠ Mirna in OŠ Trebnje, mlajši mladinski zbor Glasbene šole Trebnje (ta bo nastopil tudi na bližnjem mladinskem pevskem festivalu v Celju) in mladinska zbora OŠ Veliki Gaber in OŠ Trebnje.
OB JUBILEJU
NOVO MESTO — V počastitev 245-lelnicc novomeške gimnazije je bilo zadnje dni v Novem mestu več prireditev: 7. maja so odprli v gimnazijski avli razstavo izbranih maturitetnih nalog, I0. maja ob 20. uri v Fotogaleriji razstavo fotografij nekdanjih gimnazijcev Bojana Radoviča in Saše Fuisa in 13. maja v avli SDK razstavo fotografij gimnazijca Gregorja Bernarda; v Kozinovi dvorani glasbene šole se je 10. maja s koncertnim večerom predstavil nekdanji gimnazijec pianist Aleš Vesel, gledališka skupina Novomeška jesen 1990 pa je 12. maja nastopila s predstavo Helikopterski desant Jukio Kasaya. Danes. I6. maja. zvečer bo imela vokalno-instrumenlalna skupina Copacabana samostojen koncert v Dolenjski galeriji.
DOLENJSKI LIST
pisma
in
odmevi
Odgovor Zvonki
Kako je z ody padkov v KS Zi
ozom od* užemberk
Odlok o ravnanju z odpadki občine Novo mesto (Sk. D. list št. 19/87) zavezuje Komunalo Novo mesto, da organizira odvoz komunalnih odpadkov iz naselij v novomeški občini po predhodno izdelanem programu.
KAKO POTEKA DELO?
Uvajanje odvoza komunalnih odpadkov smo se lotili v sodelovanju z vodstvom krajevne skupnosti. V skladu z dogovorom s predstavnikom krajevne skupnosti Žužemberk smo vsem gospodinjstvom v krajevni skupnosti poslali obvestilo o uvajanju organiziranega in rednega odvoza komunalnih odpadkov iz njihovega kraja. V obvestilu je podrobno obrazložena problematika onesnaževanja okolja, obveznost Komunale in občanov po zakonodaji, opisan pa je tudi način in postopek uvajanja odvoza odpadkov v njihovi krajevni skupnosti. K temu dopisu smo priložili še obvestilo občinskega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora ter obrazec za prijavo površin.
Veseli nas, da se velik del občanov zaveda odgovornosti, ki jo imamo vsi skupaj do svojega okolja in do narave. Od prizadevnosti nas vseh je odvisno, ali bomo svoje okolje ohranili zdravo, čisto in čim bolj urejeno ter s tem omogočili zdravo življenje nas in prihodnjih rodov.
Iz zgornjega sledi, da navedbe ge. Zvonke niso točne.
V. d. direktorja: ADOLF ZUPAN, dipl. iur.
Še o »Vpitju«
Pojasnilo na bodico
V 19. številki Dolenjskega lista je bila v rubriki Novomeška kronika na strani 19 objavljena notica o tem, kakšen odnos imajo delavci Bistroja Zajc na Gorjancih do svojih gostov. Ker notica ni pokazala pravega vzroka dialoga med delavci Bistroja in našim gostom Alojzom Stanišo-Zludom, dajemo naslednje pojasnilo:
Alojz Staniša-Zlud s Konca pri Podgradu in njegov zet sta prišla v naš bistro v petek, 3. maja, okoli 12. ure dopoldne. Res, da je Lojze bil v delovni obleki (kar nas nikoli in tudi ne bo motilo), vendar z močno z ilovico obloženimi delovnimi čevlji, s katerimi je namerno napravil skoraj dvajset metrov dolgo ilovnato sled po asfaltnem pločniku. To mu ni bilo dovolj in je s takšnimi čevlji stopil še v lokal ter mazal tla.
Natakarica je gosta postregla, potem pa sem vstopil v lokal še jaz. Gostu sem rekel: »Kako moreš biti tak človek in počneš takšno svinjarijo, saj si star šestdeset let.« Poleg teh sem naložil še nekaj krepkih besed v povišanem tonu. Alojz seje nato pobral iz lokala, njegov zet pa je še nekaj časa ostal naš gost.
Z Alojzom Stanišo-Zludom imamo slabe izkušnje. Večkrat nam je že povzročil težave, zlasti se rad zapleta v dialog z natakaricami, kar mu pa še ni dovolj, saj jih zelo rad grobo otipava z rokami. Omenim naj tudi primer, ko je eno od njih celo podrl na tla. Lepo prosim njegovo hčerko Dragico, da govori resnico.
DRAGO BADOVINAC
•	Večina ljudi se lahko v družbi pogovarja samo na račun drugih. (Vau-venargues)
•	Obiščite ZSSR. preden ZSSR obišče vas. (Grafit iz Hamburga)
•	Vlada varčuje, dvajset ministrov si deli ene možgane. (Grafit)
•	Vsaka oblast postane prijazna, ko
je zrela za odstrel (L Kreft)
Takšnega odnosa oblasti si ne zaslužimo
Zakaj stavka dijakov
Zveza četrtošolcev Slovenije in Zveza dijakov Slovenije na svojo veliko žalost ugotavljata, da se v teh dveh mesecih, odkar je stavkovni odbor intenzivno obveščal javnost o problematiki zaključnih izpitov, potem ko smo pripravili opozorilne demonstracije, ko se je sestal še Strokovni svet Skupščine RS na svoji izredni seji ter ko se je sestala skupščinska komisija, da se situacija za dijake ni spremenila na boljše niti za ped. Pristojni si tako še vedno podajajo dijake kot pingpong žogico in nas cementirajo s »pravno-formalno-strokovnimi« razlogi, ne da bi seveda pri tem mislili na mlado generacijo.
Ob vsem tem ravnanju oblasti, ki vodi k brezpravju dijakov, nam ne preostane drugega kot splošne vseslovenske demonstracije dijakov proti nesmiselnim obremenitvam ter za boljše šolstvo.
Kmalu bo verjetno napočil tudi čas, ko bomo dijaki morali postaviti vprašanje odgovornosti oblasti, saj takega negativnega in, lahko rečemo, tudi arogantnega odnosa oblasti ne zaslužimo. Ne moremo razumeti, v imenu katerih (višjih) ciljev se oblast lahko tako igra z dijaki, da nam na koncu ne preostane drug izhod kot vsesplošne demonstracije.
Po stavki profesorjev, dijakov in delavcev Filozofske fakultete se vlada torej še vedno obnaša ignorantsko in arogantno, ne zavedajoč se, da bi ustrezni krediti lahko zagotovili uspešno in strokovno šolstvo, ki bi popeljajo Slovenijo v tako že-Ijeno Evropo.
Ker pristojni do sedaj niso ugodili našim zahtevam, so se 14. maja ob 8.00 uri pričele vsesplošne demonstracije dijakov tretjih in četrtih letnikov po vsej Sloveniji in bodo trajale do ugoditve našim zahtevam. Zveza četrtošolcev Slovenije MATEJ KURENT Zveza dijakov Slovenije ALENKA KUNAVER, predsednica
Kdo je reševal zavezniške letalce
Kakšna je zgodovinska resnica o pilotih iz zavezniških letal, ki so bila med vojno sestreljena nad Slovenijo ____—Pismo Johna Blatnika, uglednega ameriškega kongresnika, ki je doma na Dolenjskem
Letos 17. februaija je Franci Petrič v Družini zapisal, daje dr. Vladimir Mer-šol kot primarij bakterološkega oddelka za nalezljive bolezni v ljubljanski splošni bolnici med vojno veliko poma ■ gal vsem, ki sojih okupatorji preganjali in številne tudi skril na svojem oddelku. Med temi so bili tudi zavezniški piloti, ki (da) so jih rešili domobranci.
Ob tej trditvi je France Cvinkel piscu zastavil polemično vprašanje: Kako neki naj bi domobranci reševali pilote iz zavezniških letal, ki so bila sestreljena nad Slovenijo, saj so bili vendar v sestavu najbolj zagrizenih nacističnih oddelkov SS oz. pod njihovo komando!? To vprašanje je zlasti utemeljeno te dni, ko praznujemo 50. obletnico ustanovitve OF in vstaje slovenskega naroda in ko se Slovenci znova prepiramo, na čigavi strani se je kdo med vojno boril, kdo ima zasluge za osvoboditev in sedanjo natajajočo samostojnost slovenskega naroda.
Celotno zadevo o zavezniških letalcih iz sestreljenih letal nad Slovenijo najbolj pozna novinar in pisatelj Edi Šelhaus, ki je po vojni proučil vse dosegljive primere o zavezniških letalcih, v
ta namen večkrat prekrižaril Slovenijo po dolgem in počez, ter napisal dve knjigi o teh pilotih in drugih zavezniških vojakih, ki so v vrtincu vojne prišli na slovensko ozemlje, Edi Šelhaus je po sledeh zavezniških vojakov na naših tleh naletel le na dva sestreljena ameriška letalca, ki sta prišla v roke domobrancem (pri Igu in Ribnici). Toda oba so domobranci izročili Nemcem. Znano pa je, da so bili Nemci besni na zavezniške pilote, ki so iz letečih trdnjav sipali težke tovore smrtonosnih bomb na njihova mesta, in so jih zato, če so jim le prišli v roke, veliko takoj postrelili.
Tega so se zavezniški piloti na splošno dobro zavedali. Zato so svoja težko poškodovana letala, če le mogoče, us-meijali proti tako imenovanemu parti-
zanskemu ozemlju, nad katerim so potem posadke izskočile s padali. Številni zavezniški letalci so, zlasti v drugi polovici leta 1944 in v letu 1945, imeli svilene zemljevide naše dežele, na katerih so bila tudi označena osvobojena ozemlja, kjer je bilo še najvarneje skočiti iz poškodovanega letala. S takimi svilenimi rutami — zemljevidi so pilote oskrbeli pred poleti z zavezniških letalskih baz v Italiji.
Sicer pa domobranci tudi niso imeli nobene možnosti, da bi sestreljene zavezniške letalce vračali zaveznikom. To bi lahko počeli le, če bi jih prepuščali partizanom, česar pa seveda niso mogli in ne hoteli. Partizani so namreč imeli na osvobojenem ozemlju zasilna letališča, na katerih so zlasti ponoči pristajala zavezniška letala, ki so partizanom do-
Your American Friend of Slovene Descent

OKTOBRA 100. OBLETNICA ZAPRETJA LIVARNE NA DVORU— Tukajšnji odbor za pripravo muzeja izdelkov dvorske železolivame vneto dela vrsto let skupaj z Zavodom za zaščito naravne in kulturne dediščine in Dolenjskim muzejem na pripravi možne lokacije za obširno zbirko, katero je odstopil pokojni režiser in pisatelj Marjan Marinc. Želja g. Marinca je bila, da zbirka ostane Dvoru. Odbor, zlasti pa gonilni sili odbora Janko Skube in prof. Franci Može, si prizadevajo, da bi bila celotna zbirka razstavljena na samem kompleksu nekdanje železolivame, katere 100. obletnica zapretja bo oktobra letošnjega leta. V tej smerije tudi tekel zadnji razgovor odbora z g. Grobovškom (ZNKD), g. Božičem (Muzej) in predstavnikom podjetja Novoles. Na sliki nekaj izdelkov železarne na Dvoru. (Foto: S. M.)
Sto let po ukinitvi železarne
Ali bo letos na Dvoru postavljena muzejska zbirka Marjana Marinca?
Letos mineva sto let, odkar je prene-	Marjan Marinc je v oporoki zapisal,
hala obratovati železolivama na Dvoru. da podaija zbirko Dvoru, kolikor bodo
prene-Jvoru.
Ponašala se je z zvenečim nazivom: Cesarsko privilegirana tovarna za litoželezno in kovano železno blago kneza Auersperga. V skoraj stoletnem delovanju je veljala za najpomembnejši železarski obrat na Kranjskem. Njene izdelke je najti marsikje po dolenjskih vaseh in v mestih pa tudi drugod po Sloveniji in bivših avstroogrskih pokrajinah. Izvažali sojih tudi v Italijo in Srbijo. Izdelovali so vse, od drobnih predmetov za vsakdanjo rabo do peči in celo mostov. Na marsikaterem pokopališču še danes lahko vidite železne knže, narejene na Dvoru. Ohranjenih je nekaj vodnjakov, npr. v Žužemberku in Višnji Gori, ki krasijo trge večjih naselij. Ti izdelki nimajo le uporabne vrednosti, so namreč zelo lepo oblikovani in zbujajo občudovanje tudi sedanjih mojstrov.
Dolenjski muzej je leta 1980 z razstavo »Železarna na Dvoru« — razstavo so videli v Novem mestu in Ljubljani —zbudil precejšnje zanimanje za predmete dvorske železarne. Že takrat se je porodila ideja o ureditvi stalne zbirke. Najbolj vnet zagovornik te zamisli je bil sedaj že pokojni književnik in režiser Marjan Marinc. Sam je zbral veliko predmetov na Dvoru in v okolici in jih restavriral. Želel je, da bi bila njegova zbirka skupaj z zbirko Dolenjskega muzeja stalno razstavljena na Dvoru. Kljub prizadevanju nekaterih — občina Novo mesto je na Dvoru odkupila hišo, namenjeno železarskemu muzeju — se ta zamisel še ni uresničila. Eppur si muove, in vendar se nekaj premika, bi lahko rekli za sedanje dogajanje.
tam urejeni primerni razstavni prostori. ---------------------------priložnost
Tekmovanje za lepšo podobo Novega mesta
Turistično društvo Novo mesto, komisija za hortikulturno ureditev okolja, razpisuje tekmovanje med stanovanjskimi soseskami, stanovanjskimi bloki in posameznimi stanovanjskimi hišami o ureditvi okolja, urejenosti in ocvetličenju vrtov, balkonov in oken, urejenosti in čistoči gostinskih lokalov, urejenosti trgovin in izložb, okolja šolskih zgradb in vrtcev, na splošno za lepši videz in zunanjo podobo mesta ter njegove okolice.
Tekmovanje traja do pozne jeseni, strokovna komisija T mističnega društva pa bo med letom redno spremljala in ocenjevala vse spremembe v posameznih okoljih. Ob koncu sezone bo objavila v lokalnih medijih končne rezultate tekmovanja oz. ugotovitve, najbolj prizadevnim in uspešnim posameznikom in kolektivom pa bo podelila pisna priznanja in skromne denarne nagrade.
Za lepše okolje in prijetno počutje v tem okolju nas samih in za prijetno počutje naših gostov-turistov vas, spoštovane občanke in občani, vabimo k plodnemu sodelovanju.
TURISTIČNO DRUŠTVO Novo mesto
Jbstaja pa veliko predvsem finančnih problemov. Adaptacija muzejske hiše zahteva velika finančna sredstva. Dolenjski muzej, ki naj bi strokovno skrbel za zbirko, jih nima, prav tako jih nima krajevna skupnost Žužemberk. Soglasno mnenje je, da bi že odkupljeno hišo zamenjali za bivšo železarsko stavbo, s katero upravlja Novoles. Tudi v tem primeru bi bila potrebna precejšnja sredstva.
BODO PRIPRAVLJENI ČAKATI?
KOČEVJE — V prejšnjem mesecu je bila izdelana skupinska lokacijska dokumentacija za nepozidani del površin v približni površini petih hektarov med magistralno cesto in železniško progo med naseljema Kočevje in Breg. To zemljišče je bilo že v vseh prejšnjih planskih dokumentih določeno za pozidavo, ravno tako je bilo določeno z občiskim družbenim planom za obdobje 1986—1990. Navzlic vsem takim opredelitvam pa dvomimo, da bodo interesenti, ki bodo želeli graditi zgradbe za proizvodno — storitveno dejavnost, še pripravljeni nekaj časa čakati za sklenitve pogodbe o nakupu zemljišča. Vzrok je v tem, da bo moral občinski sklad stavbnih zemljišč upoštevati predloge vseh tistih, ki so bili dolžni izdati svoja mnenja in soglasje k tej pozidavi. Iz lokacijskega zapisnika iz konca oktobra preteklega leta je mogoče ugotoviti, da je teh kar petnajst.
V. D.
IZ KS OSILNICA
VODA ZA PRAZNIK — Vodovod v Ribjeku, ki bo oskrboval s pitno vodo tudi novi kajakaški center (hotel), bo začel predvidoma obratovati za praznik občine Kočevje 3. oktober.
KMALU KAJAKAŠKI HOTEL — Pri novem kajakaškem hotelu je treba urediti še fasado, dokončati fino montažo in urediti okolico. To urejajo tudi s prostovoljnim delom članov KŠD, veliko pomaga LIV pa tudi drugi, da bi bil objekt čimprej dokončan.
ČISTILNA NAPRAVA — Dokončujejo čistilno napravo, ki bo čistila odpadne vode za vas Ribjek in za kajakaški center.
NOVI ASFALT — Minulo leto je bilo asfaltiranih okoli 2,5 km vaških in lokalnih cest. Tako je ostala za asfaltiranje le še cesta proti Malinišču v dolžini okoli 800 m. Ko bo opravljeno še to, bodo asfaltirani vsi priključki na regionalne in magistralne ceste v KS Osilnica.
S prizadevanji za ureditev železarskega muzeja na Dvoru nikakor ne bi smeli odnehati. Tak objekt lahko predstavlja veliko turistično zanimivost. Upamo lahko, da se bodo tega zavedli ne le domačini, ampak tudi tisti ljudje v občini oziroma republiki, ki z vplivom in finančnimi zmožnostmi lahko kaj pomagajo. Preveč mlinov ob Krki seje že podrlo in preveč gradov je ostalo po vojni v ruševinah, da bi lahko mimo gledali, kako dragocena kulturna dediščina izginja tako rekoč pred našimi očmi. Da postajamo ob tem kljub bahavim zidanicam in novim avtomobilom čedalje večji reveži, se zaveda malokdo.
FRANC MOŽE
Gobarji oživeli
Povabilo za članstvo v Gobarski družini Ribnica — Obračun sezone
Že po novem letu, do 15. januaija, sta dež in odjuga izzvala na površino zemlje prve pomladanske gobe marčni-ce. Vse je kazalo, da se obeta dobra letina. Ko pa je pritisnil suh mraz in ni bilo snega, jih je pobralo. Sedaj se le poredkoma in težko najde kak primerek. Sezona za to vrsto gob pa tudi že mineva.
Z malo zamude, pa so začeli rasti mavrahi in najbolj zagnani gobarji jih celo v dežju naberejo na svojih terenih tudi več kot sto. Kažejo se že prve majniške kolobamice (prusnice) in travniške gostolistke.
Lani smo praznovali 15-letnico organiziranega gobarstva. To obdobje smo imeli kar lepe uspehe. Pripravili smo 15 razstav, na katerih smo pokazali in opisali s pomočjo ljubljanskih strokovnjakov povprečno 200 do 250 različnih vrst gob. Seveda je za dobro razstavo odločujoča letina. Ljudje si razstave radi ogledajo in veseli smo, da na ta način pomagamo, da ne pride do zastrupitev.
Oba zaključka lanske sezone so nas obiskali gobaiji iz Sežane. Pokazali smo jim ribniške znamenitosti in kljub močnemu deževju ni manjkalo dobre volje. Tudi oni so nas povabili v Sežano in obisk jim bomo vrnili 18. maja. Prijavi-
lo se je 40 članov. Izlet bo zanimiv, ogledali si bomo kraško jamo Vilenica, kobilarno Lipica, Pršutarno in še kaj.
Ribniški gobaiji želimo vsem, ki nabirate gobe, dobro bero, še posebej pa opozaijamo, da daste v košaro le tiste gobe, katere dobro poznate. Če pa želite zvedeti kaj več, se včlanite v društvo, kjer se boste z gobami še bolje spoznali.
VIKTOR OBLAK, predsednik GDR
važala orožje, municijo, hrano in obleko, odvažala pa rešene zavezniške pilote in sploh zavezniške vojake, ki sojih rešili partizani oz. aktivisti OF.
O zavezniških letalcih, ki sojih rešili in vrnili partizani zaveznikom, obstajajo natančni podatki v kartotekah v arhivu Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani. Vrnjenih je bilo 489 angleških letalcev in drugih angleških vojakov, 304 ameriški letalci, 121 francoskih pilotov in vojakov drugih zavezniških armad, skupaj torej 914. Pisatelj Edi Šelhaus in številni drugi menijo, da se slovenska oblast pri svojih prizadevanjih za vstop v evropsko skupnost premalo sklicuje tudi na to dejstvo.
Ameriški vojak in nemški ujetnik Roy S. Neil, ki je pobegnil iz taborišča pri Gradcu v Avstriji in prišel do slovenskih partizanov, ki so mu omogočili vrnitev v domovino, je napisal knjigo »Once only — Samo enkrat«. V njej lahko med drugim preberemo: »Želim, da bi ljudje v Angliji vedeli, kaj vse so prispevali jugoslovanski partizani za dokončno zmago v tej vojni — prav gotovo več kot katerikoli narod v Evropi.«
V srcih pilotov, ki so jim slovenski partizani rešili življenje med drugo svetovno vojno, ljubezen do Slovenije ni nikoli ugasnila. Tako je eden med njimi, John Rucigay iz Ballston Lagea v državi New York, telefoniral Ediju Šelhau-su: »Čestitam ob 50-letnici vaše Osvobodilne fronte. Sem eden izmed ameriških letalcev, ki sojih pri vas med II. svetovno vojno rešili partizani. Kot sin staršev slovenskega porekla sem ponosen na pomoč, ki ste jo Slovenci med vojno nudili ameriškim letalcem.«
Prisrčno je tudi sporočilo britanskega brigadnega generala Petra N. M. Moora, ki je prvič prišel v Slovenijo septembra 1943. S slovenskimi partizani je prestal nemško ofenzivo jeseni 1943 ter poleti 1944 zamenjal majorja Jonesa kot šef britanske vojne misije pri Glavnem štabu NOV Slovenije ter ostal na tej dolžnosti do konca januaija 1945. Sodeloval je v več vojaških operacijah slovenskih partizanov, med drugim v napadu in rušenju Štampetovega mostu. Takole je med drugim pisal izvršnemu odboru ZZB NOV ~ Slovenije:
John Blatnik je bil kot kapetan ame-riške vojske v letih 1944 in 1945 čl* *n ameriške vojne misije pri Glavnem štabu NOV Slovenije. Po vojni je bil l®r trideset let član ameriškega kongres* kot izvoljen predstavik iz Minnesote Pred upokojitvijo je bil predsednik odbora za javna dela Predstavniške?* doma ameriškega kongresa.
Izvršnemu odboru ZZB NOV Re-publike Slovenije je med drugim p®*!' »V Ameriki se še vedno dobro spo®1" njamo, da je bila med vsemi tako i®8-novanimi vzhodnoevropskimi državami Jugoslavija edina, ki se je ta»° herojsko borila proti okupatoiju -7 di za ceno strašnih žrtev in trpljeHl* ljudi.
Letos, od 1. do 6. maja, se bo®? zbrali v Los Angelesu, v Kalifornij1: ameriški aviatičaiji, ki so bili sestre)e® v zraku nad Evropo v času njihov® bombarderskih misij in ki so potem, *? so odskočili s padalom, bili rešeni in * vrnili v svoje domače baze. Veliko štev lo med njimi je bilo tako rešenih v Sloveniji, da so se lahko vrnili k svoji eno® 15. oddelku ameriških zračnih sil, *** * loj cioniranih v Bariju v Italiji. Prenesej bom tem veteranom — aviatičarje® vaše pozdrave in vem, da lahko izroči® njihove pozdrave in najboljše želje v®®’ s katerimi nas povezujejo globoka & stva in spomini...	,
Se posebej bi želel izraziti naše sp°” tovanje spominu tistih hrabrih Slov®?! cev, borcev in državljanov iz vseh pl*^J ljudstva, ki so žrtvovali svoja življenj*/ vašem boju za svobodo, kakor tudi, d* izrazim svoje spoštovanje spominu ® stih soborcev, ki so nas zapustili v njih petdesetih letih.
Vaš ameriški prij*®! slovenskega rod
JANEZ BLATNIK"
)V Republike
»Preteklo je petdeset let od ustanovitve slovenske Osvobodilne fronte kot koalicije različnih patriotskih in političnih skupin 27. aprila 1941. Kljub tej časovni oddaljenosti ostaja v mojem spominu še vedno zelo jasen naslednji dogodek: rešitev — ob eni sami priložnosti — okrog 70 od skupine 80 zrušenih ameriških aviatičaijev, ki je bila možna samo zaradi heroizma njihovega zelo majhnega partizanskega spremstva, ki je pod ognjem sovražnika izkazalo vso čvrstino in spretnost.«
Dolenjce pa lahko še zlasti veseli pozdravna čestitka Johna Blatnika ob 50. obletnici ustanovitve OF in vstaje slovenskega naroda, saj smo lahko upravičeno ponosni na tega klenega, uglednega moža našega rodu, sina slovenskih staršev, ekonomskih izseljencev v Ameriki (njegov rod izvira iz Uršnih sel, sorodnike ima v Dobindolu).
UKANILI SMO APRIL
Bo lepo vreme, ne bo lepega vremena, bo lepo... Vreme bo! Rezervno perilo, dežnike, pelerine v nahrbtnik pa gremo na Zasavsko goro! V lepo urejeni koči so nas prijazno sprejeli, čeprav nas je bilo kar nekaj čez petdeset. Oskrbnik je kot pravi poštni uslužbenec žigosal dnevnike. Ker je april lepo miroval, smo krenili proti Geos-su. Po poti, ki vodi po gozdovih in med njivami, smo srečevali same pridne ljudi. Spravljali so les, sejali, sadili, grabili. Pa naj še kdo reče, da Slovenci nismo delavni! Ustavili smo se v prijetni vasici Klenik in si ogledali model znamenite vaške situle. Ko smo se vzpenjali proti geometričnemu središču Slovenije, smo pridno gledali naokoli, da bi še mi odkrili kakšno arheološko bogastvo. Žal ni bilo nič. April pa nas le ni pozabil, pridno je zalival avtobus, mi pa smo mu skozi okna kazali osle.
Palninci OŠ XIV. divizije Senovo
Resolucija o miru in sožitju med narodi
S posveta civilnih ih' validov na čatežii
Predstavniki Zvez civilnih invalidov vojne dežel sporazuma AL”*1 JADRAN: Republike Slovenije’ Republike Hrvaške, Land Karnte® Regione autonoma Friuli-Vene®* Giulia, Regione Veneto, Autono®* region Trentino-Sudtirol in Reg1®] ne Lombardia in predstavnik Centralne organizacije invalidov voj? Republike Avstrije ter predstav® Nacionalne organizacije civu® invalidov vojne Republike 1®®? zbrani na posvetu 5. aprila 1991 ® Čatežu ob Savi v Republiki Slov niji, izhajajoč iz načel s porazu®" ALPE JADRAN in načel splo®J deklaracije o človekovih prav®*' Organizacije Združenih narodo > sprejemamo skupno.
med
RESOLUCIJO O MIRU IN SOŽITJU NARODI
1.	Mi, žrtve vojne, zaznamovanj
od vojnega materiala in vojnih godkov imamo moralno pravu® dolžnost nenehno opozaijati p ■ veštvo na vojne strahote in p°zl .. vlade, parlamente, stranke m nizacije na prepoved vsakrs®T nasilnega reševanja meddržavni® ^ mednacionalnih sporov t?r v drugih oblik fizičnega in psihični nasilja nad ljudmi.	ju
2.	Mi, ki smo bili zaradi vPP’/* vojnih strahot oropani >>rcl-n otroštva in ki smo zaradi znamovani za vse življenje, o ^ jamo vsako človeško brezumje’ je in ki bi pripeljalo do takeg* y nja. Zato velja naš poziv yse®’ lahko vplivajo, da se vojne in dije, ki jih prinaša nasilje, ne ® 0 koli več ponovile ne tu, kjer z‘ (1), mi, in ne drugje na našem P1*® jj-
3.	V ta namen pozivamo vj*ju Žave sveta, naj pri svojem r^Zaje zagotovijo dosledno uresniče načel deklaracije o človekov® v^ vicah Organizacije Združen®.^, rodov. Vlade dežel ALPL ^ DRAN pa pozivamo, naj j? jj-močje teh dežel razglasi kot de ^ tarizirano območje. Pri. teILyf predstavniki invalidov vojne ^ zujemo, da si bomo prizade?.
bo naš poziv k demilitarizacij'1 čimprej v programe naših vl*° bo vključen tudi v ustave. 0jpe
4.	Predstavniki invalidov dežel ALPE JADRAN P0^-vlade, naj se z vsemi s‘!8n’!JoV*)r mejo za mimo rešitev ju8°r f jev ske notranje politične dež®*’ interesu Jugoslavije, naš® Evrope in vsega sveta. »uit*
5.	Invalidi vojne dežel .p ALPE JADRAN smo odlod^v bomo za dosego navede® združili vse svoje sile in v®^. trajno sodelovali tudi v boo
Čatež ob Savi, dne 5. apri*8 *
DOLENJSKI LIST
t. 20 (2178) 16. maja
ajsu
Ameriško pismo
s?a«ratko '2 Pisma- po--Jgpgga 25. aprila 1991
REGRAT — Zadnje Clevpli 1Je ,po<-'va Hodimo v okolico teri sir, ncla’.Kjer imajo farme tudi nekako rad'C*CI’ na,birat. regrat, ki ga imam jo da ■ ' Amerikanci ga ne jedo. Pravi-
-*&£***» in j.e baJe daJa|a Po teh „nc lzJave> ki emigrante jezijo.
P^sod^j^k namrK "r b‘ PriŠ''
ker iei!! »	’kl 50 Pobijali po vojni,
sodbo tisti c zastarano; pridejo pa na
aspssc
tgtSSS
je bil nri*6 ° deva*v'ra- Še pred tednom
airstsssa
ri šS°JUTR°T Dobil sem že šti-dela. Menf4*0^’kl ga lzda-ia Ivo Žaj-tako npf e zd' mal° čudno, ker piše
ranju tako t‘S pa pri dokumenl'-NEMrV^?er^ke domovine«:
KRacijf slovenske demo-
zmaen j« . sdno navdušenje nad tr° unlah^i°krac'je.(na volitvah) je hi-'eševam;, 10 ,zaradi vse prepočasnega Ljudje L, nakoP'denih problemov... sPrememhrawara.n‘ nad počasnostjo Ua priha;ai^xnog! govorijo, da bodo Zn,agatiJknm‘h volltvah - sPet utegnili Veknevpr' munistl - Noben resen člo-rebitni v„nme'da bi komunisti po mo-uspeha „1 P! zma8' P° 45 letih nemočnost °b aStl voddi narod v lepšo
Lep pozdrav vsem E. C.
Bush vabi Udovča
Naš rojak povabljen
Ameriški predsedik George Bush priredi 23. junija Predsedniško večerjo, na katero je poleg številnih imenitnih gostov, podpredsednika Quayla, članov predsedniškega kabineta in republikancev iz predstavniškega doma povabljen tudi naš rojak Jože Udovč. Gre za vsakoletni družabni in politični dogodek, ki naj okrepi položaj Busha in njegove stranke.
Jože Udovč, ki že desetletja živi in dela v Združenih državah Amerike, je bil že večkrat deležen posebnih pozornosti in počastitev, med drugim so ga sprejeli za člana ugledne organizacije Republikanskega senatorskega notranjega kroga. Med podvigi, ki so pritegnili pozornost, je nekaj posebnega njegov prelet Atlantika z enomotornim letalom leta 1988.
Jože Udovč ali Joseph Udovch, kot se zdaj uradno imenuje, je doma iz Podlisca pri Dobrniču na Dolenjskem. Otroštvo je preživel v veliki revščini. Očeta je izgubil, ko je bil star pet let, mati pa je z dninarstvom preživljala pet otrok, ki tudipo mesec dni niso videli kruha. V Združene države Amerike se je izselil kot dvanajstleten fantič. S trdim delom in pridnostjo ter domiselnostjo mu je uspelo v »deželi priložnosti« ustanoviti lastno podjetje in se tudi drugače uveljaviti. Kljub več kot polstoletnemu življenju v ZDA je ostal zaveden Slovenec in Dolenjec, kot poudarja v pismu našemu uredništvu, zato bo na večeiji zahteval, da zaigrajo tudi kakšno slovensko polko.
Demokracija ni samo ene barve
Ob prvi obletnici Demosove vlade — Drama se sedaj šele začenja
Približuje se konec polnega šolskega leta učenja pluralne demokratične oziroma strankarske politike Demosove koalicijske vlade. Mnoge predvolilne obljube so ostale neuresničene, da ne rečem, da so se spremenile v laži, prežete s sovraštom, revanšizmom, klerikalizmom in sebičnim malomeščanskim egoizmom. Za nami je že kar nekaj Pučnikovih, Peterletovih, Ruplovih, Bučarjevih in Janševih koledarskih napovedi, ki se niso uresničile. Slovensko ljudstvo še vedno bolj zaupa Kučanu in Drnovšku. Zgodovinska zasedanja slovenskega parlamenta pa se nadaljujejo, recimo ponavljajo, kajti zgodovinska resnica ostaja še vedno ista. Kdor neusmiljeno ruši preteklost, ne more
ustvarjati ne sedanjosti in ne prihodnosti. Zaradi naštetih slabosti, obenem pa še zaradi neodgovornosti, nesposobnosti in končno zaradi demoraliziranosti in odtujene zavesti izvoljenih demokratičnih ljudskih poslancev, se ob obtožbah in preglasovanjih ne dogaja dosti vrednega za boljši in lepši jutri slovenskega ljudstva. Podobe z zasedanja zborov parlamenta so povsem enake kot z zasedanj pretekle socialistične samoupravne delegatske skupščine. Razlika med njima pa gre še vedno bolj v prid prejšnji delegatski socialistični skupščini.
Slovenija je teritorialno med seboj sprta in razdeljena. Takšnim težnjam pa botrujejo tudi nekateri slovenski minis-
Poskus ocene nekega vladanja
Kot nekoč Galileo zatrjujem: In vendar se vrti!
Ob vseh mogočih napadih, ugibanjih, podtikanjih in nizkih udarcih sem se odločil, da napišem tudi jaz svoje mnenje o »nesposobni« slovenski vladi. Glede na to, da je očitkov kar precej, bi se tu omejil na pozitivne vidike vladanja »Peterletovega podjetja«.
Glavni očitki »konstruktivne« opozicije so naperjeni proti gospodarskim ukrepom, socialni politiki, vplivom na medije, ukvarjanju s stvarmi, ki se opoziciji zdijo nebistvene. Vse navedene probleme je tudi vlada vzela za svoje. Toda ponuja drugačne rešitve, kot jih želi servirati opozicija. In te rešitve že dajejo rezultate.
Ob začetku vladanja je novo vlado čakala velika dota. Večina stvari v tej
w
Se druga plat o domnevni prevari
—Iltg^gnieško zasebno podjetje Ga-ma vrača očitke Kocjanovim z Butoraja
l'ačin rešei^>bls n‘ravno najprimernejši Pristojne i„n/a sP°rov' ker obstajajo za to ITl0raiti (»Id S ltutlje *n načini, vendarle U laži te, !<,lvont' na neutemeljene izjave Prn'ošnjic atenje 'l Gostišča Kocjan iz
!**« na &’kako poteka gradnja, ve, Je Zrailh/ ,u vsakodnevno podpisu-[*edtem >ni dnevnik (kar priznavata),
Vsebina JJ,ena 7 nJ°’Je laL kar dokazuje ,0čn<> nav„«VZCmncga zapisnika, kjer je nanila tak, eno' ^ sta sc natančno sez-''sebino jn „ pismcno kot ustno z. njeno bl "c u*ov.?T n.lsla imela Pripomb. Da Ponovno r»ii* ?’da Jc n‘sta prejela, sva jo ?Pisnik fT ala Priporočeno. Prevzemni {un 0Pravl; al?nm sla prejela tudi obraba 1*1;'J,enib del in gradbeno knjigo, ,kuKiadne.23' .' '991 in na vse ?lsla imel., „n nekaterih nepomembnih, ^esar spornP„ri[X,™b pomeni, da ni ni-”en"iobr»ir,ka k Jub več kot enomesečni, ki na Vka,nJu' Hkrati sta prejela pro-I?kratnim	preJ Predan, ker sta kljub
^kodokNn?P070r!lom Predložila lokalni £ entacijo, na našo urgenco pri
Glede	J'5616 241219^°-
?in naJ nSrej5nJc8a nakazila 926.000 /Parno Vjrm„ P1/1, da so nakazila (za vse adl'o, in da nske naloge) potekala dokaj lVa izvedi? J.e bll° ‘o dejansko sporno, ntata l° w nas obiskali iz UJV j/Per Vid0 l-5r 80 raziskovali ovadbo la a z denar,' ,J,e neupravičeno razpo-J 'CJl'”’ KZ Črnomelj, kjer je bi-
StegMsasiiB
2^rnompi 6 bd‘ uporabljeni krediti lj ,n kdo se jih je obvezal vrni-
ti. Res na žalost velja pregovor »Kdor je dober, je oslu podoben!«
Koliko in kako sta Kocjanova pripravljena plačevati račune, bi bilo zanimivo vprašati v Harmoniji Maribor glede glasbenika, kije zabaval obiskovalce gostišča vse od 14. 12. 1990 do tedaj, ko sta mu sodelovanje odpovedala, v Studiu D glede reklam, v trgovini Elba glede TV, v Mercatorju, kjer sta nabavljala robo, v Petrolu, kjer sta naročila olje in obljubila naročilnico GA-ME, itd. Da ne govorim, koliko naših izvajalcev seje osebno in telefonsko zglasilo pri njiju, pa nista bila pripravljena na pogovor z nami, koliko dopisov imamo v našem arhivu, na katere se nista odzvala; da ju je na mirno rešitev spora pozval naš odvetnik, pa nanj nista reagirala, da ne govorim o naših telefonskih pozivih in obiskih v gostišču.
Škoda je vsake besede o tem, da se nista mogla dogovoriti z nami. Ne mogla, tudi slučajno se nista hotela! Imela sta celo že odobreno posojilo pri SKB (Beograjski banki) v Novem mestu, kamor sta kot naslov nakazila predložila našo končno pogodbo, pa posojilne pogodbe nista šla podpisat, ker sta ugotovila, daje ceneje, da ju tožimo in tako čimbolj zavlečemo plačilo.
Daje bilo na začetku dogovorieno plačilo 900.000 din, je čista laž, saj je iz med gradnjo podpisanih pogodb razvidno, da že samo iz teh izhaja večja vrednost in s tem obveznost. Da gre pri navedbi tega zneska za namensko zavajanje javnosti, je jasno tudi iz obračuna, ki sta ga prejela in kjer je posebej naveden znesek za dela na samem objektu in posebej za dela na plinski postaji; kasneje pa sta prekinila dela na zunanji ureditvi in smo le-to obračunali
Revija cerkvenega petja
*l®p*te,jski cerkvi bila 2. revija slovenskih --^2yenih zborov — Pokrovitelj nadškof
SSSKS?.
m - - -V cerkvi sv. d' kot ,?vem mestu, znani tu-
Oti .VCI
"laja ryP!te{isk* cerkev, je 4. in 5. cerkvenihvla 2' reviJa slovenskih Pevskih ,/bor°v. Sodelovalo je 18 dejstva d ,rov ‘z Slovenije in za-obeta ' okrovitelj prireditve, ki s'°vensG tatl trad'cionalna, je bil A|°jzii š,.»InetroPc>lit nadškof dr. hrisostvn J i1r'^eV>ji je tudi osebno Cerkvenih' Po zanimivo srečanje JublJanski \?VCev Je organiziral a°v0mi‘<L- ,lcom v sodelovanju z S rtlladir!o!koleglatmrn kapitljem nSmiin kim programom TV Novenjj ’ ^rHogočili pa so ga: ZKO Pr’Pravl,..’i 0venska pevska zveza, S0O-ieJ' ni Pribor za praznovanje obGnsk* ^aP'rija, novomeška StoPaiočihSu ^Pščina, župnišča na-n'k. Gen,, i rov in Nedeljski dnev-n'jales. raln' sponzorje bil Slove-
vjl z dvem Se-*e vsak zbor predsta-akuStj>n,‘”a Pesmima in je petje v ^ »vaia,7vi leP° zvenelo. Zrniri ^adateu„sk'adbe domačih in tujih Toinp6^ txl slovenskih so bili
kiav’ Jerih0*1; Kimovec' Gallus, ■ ančič Z,i ’ Močnik, Fabiani,
'^attner adnik’ Kraljičl Jericij°
JPeša^l^rine, 4. maja, so nastopili: 7b°rov,v?>r sv' Martina iz Moravč Ja Alojzij Štefan), mla-
dinski mešani zbor sv. Nikolaja iz Logatca (Marjan Gradadolnik), mešani zbor Št. Peter iz Otočca (Romana Vrtačič), dekliški zbor župnije Čemšenik (Tadeja Suša), mešani zbor sv. Vida s Planine pri Sevnici (Matej Romih), dekliški zbor Andreja Vavkna iz Cerkelj na Gor. (Damijan Močnik), moški zbor Rafka Fabianija z Vidma — Do-brepolj (Anton Šinkovec), mešani zbor župnije Sv. rešnje telo iz Maribora (Helena Štajnmec) in mešani zbor Igancija Hladnika iz Novega mesta — Kapitlja s solistko Tatjano Gros (s. Judita Božič).
Drugega dne, 5. maja, so se predstavili: mešani zbor Sv. križa iz Boš-tanja (Ciril Udovč), mešani zbor župnije Velesovo (Dane Selan), mešani zbor Friderika Barage iz Trebnjega (Tone Strmole), mešani zbor Podgora župnije sv. Justa iz Gorice v Italiji (Mirko Špacapan), mešani mladinski zbor župnije sv. Jurija iz Stožic — Ljubljane (Hermina Jerman), mešani zbor Nova cerkev iz župnije Strmec (Darinka Oprčkal), dekliški zbor župnije Črnomelj (dr. Alenka Schvveiger), mešani zbor iz Sovodenj pri Gorici v Italiji (Zdravko Klanjšček) in akademski zbor Antona Martina Slomška iz Maribora (Natalija K ustec).
kasneje, posebej pa smo izstavili račun za projekt, ki ni bil vštet v obračun del.
Če bi bila dejansko tako poštena, kot se hočeta prikazati, bi lahko poravnala vsaj račun za projekt, na osnovi katerega sta dobila obrtno dovoljenje. Navadno se tudi ugotavlja sporni del, nespornega pa je potrebno poravnati. Tu pa ni spornega ničesar, saj je vse podpisano brez pripomb, sporno je le plačilo, za katero sta se Kocjanova pač odločila, da je le 900.000 din. »Zakaj pa bi plačali, saj nam tako nič ne morejo! Kolikor se bo dalo, bomo vlekli proces in zbili cene, pa bo vse skupaj manj vredno!« Na žalost je pri nas to dejansko možno, kljub temu daje delo opravljeno, dokumentacija izdelana in podpisana z obeh strani in kljub temu da investitor, ki je bil ves čas prisoten, tako pri nabavi materialov kot pri pogovorih z izvajalci, na vse skupaj nima pripomb. Gospod Kocjan je posamezne izvajalce prosil, naj na njegovo častno besedo, da bo takoj plačal, opravijo tudi cel kup dodatnih del. V gradbeni knjigi so vložene kopije predračunov, računov in tudi virmanov, pa se kljub temu v njej »nihče ne znajde«. To je zares žalostno.
Kocjanova točno vesta, da je na objektu opravljalo dela 15 izvajalcev s svojimi ekipami, daje material vozilo in odvažalo 5 avtoprevoznikov, da ne omenjamo trgovin, kjer smo nabavljali material in opremo; računov za ta objekt imamo za zajeten registrator. In vse to pa organiziranje in vodenje del na objektu dva meseca ponoči in podnevi, delo za mizo in za risano desko je za Kocjane vredno le 900.000 din. Vsak, kdor malo pozna cene materiala, opreme in obrtnikov, ve, da lahko to izjavi samo tisti, ki se očitno iz vseh norčuje.
Po izjavi ljudi, ki jim Kocjanovi niso hoteli plačati in so morali plačilo grobo izsiliti, in tistih, ki jim še vedno dolgujejo, jim je že nekajkrat uspelo izmuzniti se plačilu. Tokrat pa ne bo tako! Na žalost je na čelu naše firme ženska, slepa za ženske čare, gostišče stoji in obratuje zaradi našega vloženega dela in kapitala, zato tudi za las ne odstopamo od dolžnega zneska, do katerega so še upravičeni tako izvajalci kot trgovine in nazadnje tudi naša firma, brez katere Gostišča Kocjan ne bi bilo, še najmanj pa 14. 12. 1990. „GA-MA« Direktor: ROMANA TRPIN
KLJUB TEŽAVAM SMO ZMOGLI
»Tudi v teh težkih razmerah, ko nam politika kroji življenje in se ubadamo z drugimi življenjskimi težavami, nismo obupali, ampak smo vztrajali do konca,« je v uvodu pri otvoritvi asfaltirane ceste poudaril predsednik gradbenega odbora Grič, Anton Pevec. Krajani Ce-levca in Griča smo s skupnim delom uspeli posodobiti cca 2100 m vaške poti in s tem zaključili dela na skoraj vseh trasah v tem koncu, ki spadajo pod okrilje KS Šmarjeta. Dela so kljub nekaterim tekočim težavam potekala po planu, pri tem pa nam je pomagala tudi KS Šmarjeta, ki nas tudi tokrat ni pozabila. S svojim delom pa so se izkazali tudi delavci Cestnega podjetja, ki so dela zelo vestno opravili. Ni pa to konec naših načrtov, kajti pred nami so še dela, in sicer izgradnja mrliške vežice v Slapih, v kar so že vložena sredstva, posodobitev ceste Mala Strmica in druga investicijska dela. Upamo, da bomo s pomočjo krajanov tega kraja in KS Šmarieta naše plane tudi izpolnili.
BRANE ZORAN Grič pri Klevevžu
doti so bili že zgoraj navedeni problemi. Napovedi o brezposelnosti ob koncu leta 1990 so govorile o številki 100.000. Z ukrepi je vlada obstala pri številu 35.000. Očitek, da vlada brska za kostmi, se mi zdi vsaj neokusen, če že ne nemoralen. Vlada ne more nositi odgovornosti za to, da se iz dneva v dan odkrivajo mesta množične povojne morije. In če mnogi ljudje po petdesetih letih izvejo, kje počiva njihov sorodnik ali znanec, in mu prižgejo lučko, je to prej uspeh kot pa neuspeh nekega vladanja. Očitek vladi, da se želi polastiti vpliva na medije, je smešen. »Samostojno« Delo, »neodvisni« Dnevnik, da, — samostojna in neodvisna, kar se tiče pozicije, in toliko bolj odvisna in nesamostojna od opozicije. Želja po vladnem časopisu je zato normalna in naravna. »Slovenec« bo vladni časopis, toda očitno ga bodo prehitele »Novice«, ki bodo »samostojne« in »neodvisne«, kar zadeva vlado, seveda.
Gospodarski problemi, kot so Elan, Metalna in pri nas doma Novoles, Iskra, Novoteks, so podedovani. V času vsesplošnega kaosa pri nas, ko vsakdo lahko denar tiska, ga vzame in ne vrne, ko je edini optimist smejoči se gospod, ki hodi po svetu in skuša prepričati sogovornike, da ima stvari edino on v rokah, se vlada ne more obnašati drugače, kot da igra vlogo gasilca in skuša čimbolj zmanjšati proračun. In to je tudi storila. Verjetno sc bo gospodarska situacija še bolj razjasnila, ko bo rešen problem lastništva. Tudi s tem je vlada močno zasedena. Vse, kar je bilo odtujeno (lep izraz za krajo), je po vseh moralnih zakonih potrebno vrniti. Prejšnji lastniki so po večini tudi dobro gospodarili, tako daje to že delna rešitev problema. V petdesetih letih, ko so nekateri v imenu ljudstva in delavstva samoupravljali, je veliko ljudi vložilo mnogo svojega kapitala — dela v to lastnino. Ta kapital, za katerega se opozicija tako boji, pa je — vsaj po stanju našega gospodarstva — že v veliki meri zapravljen. Verjemite, da ni bil zapravljen v enem letu.
Menim, podobno kot nekoč Galilei, da se pri nas kljub vsemu obrača na boljše. Čuti se, da se nekdo trudi stvari peljati drugače, kot so jih peljali do sedaj. Izboljšati pa jih želi na civiliziran, umirjen način. Navsezadnje je danes veliko bolje tudi za opozicijo: včasih je postavljena in neizvoljena pozicija obiast opozicijo preganjala; današnjo ščiti poslanska imuniteta. Samo toliko, da se ve.
JANI KRAMAR
tri. Politično splektarske igrice so še kako prisotne v poslanskih klubih Demosove koalicije. Pomlad, kije zavela čez Slovenijo, je po mojem prepričanju bolj podobna turobni jeseni. Borci, upokojenci, delavci in mladina so ostali praznih rok, opeharjeni za možnost dostojnega življenja.
Danes, ko to pišem, sem podoživljal dan OF slovenskega naroda z množico na trgu revolucije in še z vsemi tistimi, ki razmišljajo podobno kot jaz. Demosova vlada mora priti do spoznanja, da ne more več govoriti v imenu vsega ljudstva, kajti večji del slovenskega prebivalstva ji ne verjame in ne zaupa več. Politika Demosove vlade je naredila hud rez v slovenskem nacionalnem prostoru. Lanska kočevska in ostale spravne maše so postale Demosova politična farsa, kajti drama o usodi slovenskega naroda se šele sedaj resnično začenja.
Plebiscit je zahteval upoštevanje korektnosti in zakonitosti. Sedaj pa smo se znašli v pustolovščini, iz katere bi radi izšli Demosovi avanturisti kot novi zgodovinski zmagovalci, ne glede na ceno življenj slovenskega ljudstva. Uveljavljanje načel o organiziranju redne slovenske vojske potrjuje strah, da se bo tudi ta vlada skrila za hrbte tistih, ki delijo demokratične pravice z orožjem. Ko gospodarstvo dobesedno propada, vlada nespametno deli proračun in jemlje pravico do zdravstvenega varstva in pomoči obolelim prebivalcem.
Demokracija ni niti povsem rdeča niti povsem črna, pozna tudi druge barve in odtenke. Žal pa je nekaj v ljudeh, kar je vse doslej in bo v bodoče odločalo o širini pojma demokracija glede na varnost in potrebo.
MARJAN PEČAN Kotna pot 10, Dragomer
PISATELJEV NAPORNI DAN
KOČEVJE — Pisatelj Miha Mateje pred prazniki sodeloval na zaključnih prireditvah letošnje bralne znalke najprej za učence 1. razreda, nato pa še za učence 2. do 4. razreda. Učiteljice pa so skušale pisatelja čimbolj koristno za kočevsko kulturo izrabiti in so zaprosile, če bi hotel imeti popoldne še srečanje z učenci kultumo-literamega krožka. Pisatelj Mate, kije po rodu Ribničan, je seveda tudipo ribniško širokogruden in šegav. Učiteljicam je odgovoril: »Seveda se bom popoldne pogovoril še z mladimi kulturniki in literati, in če je treba, zvečer še z učiteljicamL«/LF P-c
KOČEVSKA
VZPOREDNICA
Pred kratkim je neki visoki republiški funkcionar očital, češ da se v republiški skupščini razpravlja in sklepa prav danes o važnih zadevah, predsedik Lojze Peterle pa potuje po Franciji, namesto da bi bil doma.
Nekaj podobnega je izjavil nekdo v Nemški Loki na Kočevskem. To je bilo pravtakral, ko je bil predsednik Tito na enem svojih potovanj v Egipt, v Nemški Loki pa je neka bolezen morila kokoši Morda kritična izjava prizadetega rejca kokoši je bila taka:» V Nemški lxtki kure črka vajo. Tito je pa pri Naserju v Egiptu.«
P-c
V Kočevju balinajo z ljudmi
Kljub obljubam in zagotovilom Hudolinovi že 6 let čakajo na stanovanje, čeprav so možnosti zanj bile
KOČEVJE — Nada Hudolin, prodajalka pri Trgoprometu Kočevje, nam je potožila, da z možem Brankom (zaposlen v Hotelu Pugled) že šest let čaka na obljubljeno stanovanje. Stanujeta namreč nad nekdanjo gostilno Rog (zdaj mladinski klub Škorc) na Ljubljanski c. 4 v Kočevju in nimata svojih sanitarij, za nameček pa zvečer vadijo v sosednjih prostorih razni mladinski godbeni ansambli. Ni čudno, da jima je vse to že občutno načelo zdravje in živce.
Pa vendar bi moralo biti stanovanjsko vprašanje Hudolinovih že zdavnaj rešeno. Hotel Pugled je namreč oddal gostilno Rog takratni organizaciji ZSM pod nekaterimi pogoji, med katerimi sta bila tudi, da se stanovalcem zagotovi stanovanje drugje, in sicer lahko tudi po predaji stavbe mladini, in da mladinski klub ne sme poslovati kot gostišče ali bife. Sedanji direktor hotela Nace Vidrih se spominja prigovarjanj takratnih odgovornih predstavnikov občinskih in političnih organov, češ: »Oddajte gostilno Rog za potrebe mladine, vprašanje stanovalcev pa bomo že mi rešili.« Vendar je bil hotel kar dvakrat izigran«; saj je v mladinskem klubu bife, Hudoli-nova pa sta še vedno brez novega stanovanja. Tudi srekretarka hotela Olga Kojek ima dokument od I. aprila 1985, ki pravi, naj Samoupravna stanovanjska skupnost zagotovi stanovanja vsem, ki stanujejo v Rogu. Pravi, da so se delavci hotela Pugled šele po zagotovilu, da hotel ni dolžan stanovalcem v Rogu zagotoviti novih stanovanj, ampak bo to storila občina v sodelovanju z drugi-
mi, odločili na referendumu, da prenesejo gostilno Rog v last organizaciji ZSM. Tako hotel te zadeve ni dolžan reševati, pa še denarja nima.
Na stanovanjski skupnosti njen vodja Antun Gašparac o zadevi ni vedel dosti, ker je komaj dobro prevzel to dolžnost. Pozanimal se je pri prejšnjem vodji. Za omenjeni dokumet z dne L aprila 1945 ni vedel, pač pa za drugega z dne 6. oktobtra 1988, ki med drugim pravi, da je v skladu s predpisi dolžna zagotoviti nadomestna stanovanja organizacija ZSM (zdaj pa velja to za njeno naslednico LDS) ter da naj podjetji Trgopromet in hotel Pugled denarno pomagata pri zagotovitvi nadomestnih stanovanj. Podjetji pa za to akcijo nista kazali zanimanja.
Pri LDS se nisem oglasil, ker je znano, da ta stranka nima denarja in da omenjena stavba razpada. Pri Trgoprometu odgovornega uslužbenca nisem dobil, direktor Ivan Glad vedal, da je bivši predsedik IŠ Lado Lenassi zagotovil, da so nekatere variante, po katerih se bo dala zadeva rešiti. Predstavnik občinske skupščine Miro Ferlin pa je dejal: »Ta stanovanjski problem bo rešen v okviru spremembe namembnosti te zgradbe, ki bo vključena v sklop bodoče tržnice ali bodočega trgovsko-poslovnega središča.«
Rešitev se torej nakazuje. Žal pa reševanje traja predolgo, že dobrih šest let. Balinanja z ljudmi je bilo dovolj in čas je, da odgovorni izpolnijo dane obljube.
J. PRIMC
pa je po-S občine
»Brez Dolenjca je kot brez elektrike«
Videorekorder je pri-šel v prave roke
ŠENTJURIJ — »Nisem mogel verjeti, da Miklavž nosi tudi maja,« so bile prve besede ob srečanju z našim prvim nagrajencem v akciji Dolenjskega lista Jožetom Draganom iz Sentjurija pri Mirni Peči. Že v petek smo mu kar na dom prinesli videorekorder in prepričali smo se, da je roka naše tajnice Ljudmile Brulc
med vsemi naročniki, ki so že poravnali naročnino, izbrala pravega. Draganovi so naši stari naročniki že 27 let in računalniki so ugotovili, da še nikoli niso bili terjani zato, ker niso poravnali dolg do časopisa. Naše nagrade sta bila še posebej vesela Draganova najmlajša družinska člana Tina in Borut, saj se bosta sedaj po mili volji lahko nagledala risank ter otroških in mladinskih filmov.
Draganovi žive od kmetije. Na leto oddajo dobrih 20.000 litrov mleka in zredijo 4 tone pitane govedi. »Za nas na kmetiji ni veliko časa za prebiranje časopisa in gledanje televizije. Pred časom smo tudi zaradi družinskega proračuna odpovedali Nedeljski dnevnik, Dolenjcu pa sc ne moremo odpovedati; v četrtek bi manjkal v hiši. Bilo bi pusto kot takrat, ko zmanjka elektrike,« je povedala Jožetova mama, žena dobitnika naše prve nagrade J. P
Grad spet oživlja
ČRNOMELJ Restavracija, diskoteka in snack bar Grad v središču Čmomlja so s L majem prešli v zasebne roke. Od podjetja Gostinstvo jih je za 10 let najel bivši vodja obrata Grad Jože Žagar. Podjetje sc je po njegovih besedah odločilo za ta korak zaradi izgube obrata, Žagar pa je prepričan, da bodo morali slej kot prej preiti v zasebne roke vsi družbeni gostinski lokali z izjemo velikih koncernov.
»Sicer pa si ne delam utvar, da bom v lokalu, kije precej zanemarjen in v katerega bom moral veliko vlagati, čez noč imel velik dobiček Srečen bom, če bom prvi dve leti posloval s pozitivno ničlo, potem pa bi se mi moralo začeti tudi kaj vračati. Če o tem ne bi bil prepričan, se gotovo niti ne bi odločil za najem,« razmišlja Jože, ki se zaveda, da bo potrebno v lokalu postoriti marsi-
Jože Žagar
kaj, da bo delo steklo tako, kot sije zamislil.
»Pogoj ob najemu je bil, da vsaj za pol leta zadržim vse zaposlene, ki jih je z mano vred 11. Ti ljudje so pripravljeni delati, vendar je predvsem v kuhinji čutiti pomanjkljivo znanje. Zato smo se najprej lotili prav kuhinje, kjer želimo izboljšati ponudbo in kakovost jedi. V teh nekaj dneh, kar je Grad v zasebnih rokah, se že pozna sprememba, ki se kaže tudi v tem, da seje prodaja malic močno povečala,« pravi kritično Žagar.
V lokalu, v katerem lahko pripravijo po 400 obrokov na dan. se morajo seveda domisliti marsičesa, da vso to hrano tudi prodajo. Tako za podjetja pripravljajo ponudbo s tedenskimi menuji, v kratkem bodo začeli hrano, predvsem pizze, dostavljati tudi na dom, pripravljati pa tudi stare, skoraj pozabljene belokranjske jedi ter jedi, po katerih bo Grad še posebej znan. Po Žagarjevih zagotovilih bodo na vrtu restavracije pripravljali glasbene večere in druge kulturne prireditve. Če pa bo klima bolj naklonjena turizmu kot doslej, bodo s pomočjo turističnih agencij gostili tudi skupine turistov. »In morda še kaj,« pristavi ob začetku svojega zasebništva Jože Žagar.
M. B.-J.
Tujcu se splača
Nov primer našega ne-razumnega ravnanja
KOČEVJE — Boris Zupanc, ki ima v Kočevju avtoodpad, je minuli petek prišel položit svojo stisko, ker mu doslej pota na druge organe niso pomagala. Povedal je: Za prostor, na katerem je avtoodpad, je sklenil pogodbo za dobo 10 let z GG Kočevje. Zdaj je od takrat minilo 5 let in GG mu je prostor odpovedal češ da mu bo določil drug prostor in ga tudi primemo uredil pa novega prostora še ni dobil Zaradi odpovedi in (načrto vane) selitveje bil prisiljen stara vozila prodati Ponudil jih je domačemu odpadu, kjer so mu povedali, da prevzamejo robo le, če jim jo odstopi brezplačno, razen lega pa bi moral on, Zupanc, plačati še prevoz vse te robe do odpada.
Vendar je imel v nesreči tudi nekoliko sreče. Za dotrajane avtomobile je dobil kupca iz Italije. Kupec je prišel s stiskalnico in avtomobile stiskal da bo tako »zmanjšane«lažje odpeljal v Italijo. Sem je Italijan prišel prav za praznik dela 1. maj in bo delo opravil v desetih dneh. Italijan je z Zupancem pripravljen skleniti tudi pogodbo, da mu bo podobno robo prodajal še 10 let, a Zupanc pogodbe ne more skleniti ker nima lokacije za nov avtoodpad
Komentar k temu ni potreben.
J. P.
Spomin na prvi boj z okupatorjem
Prvih strelov na okupatorje niso sprožili niti partizani niti člani OF, ampak pri-morski Slovenci-tigrovci, in to v Mali gori pri Ribnici že 13. maja 1941
WVVVVVVVVV^/N^VV'VVVVN/VVVVVVVW'S!
Postarali so jo za dan
Angela Kuhar iz Kočevja ima že 92 pomladi
p
FIČKO ZA IGRO IN REZERVNE DELE—Na Mercatorjevem parkirišču v Ribnici že nekaj časa stoji razgaljen ftčko, ki čez dan služi otrokom za igro, zvečer pa za rezervne dele tistim, ki jih potrebujejo. Lastnik se za to ne zmeni zato pa so toliko bolj jezni stanovalci iz bloka, ki jim razpadajoča pločevina kvari okolje. (Foto: M. Glavonjič)
Po dosedanjem prepričanju naj bi bili prvi streli na okupatorja oddani v Jugoslaviji v juliju 1941, saj takrat praznujemo dan borca (4. julij), nato pa šele dneve vstaje v posameznih republikah. Vendar se vedno glasneje slišijo glasovi, da ti datumi niso pravi, saj je bil prvi boj z okupatorsko vojsko že 13. maja 1941, in to na Mali gori pri Ribnici. Ta boj pa ni bil uradno priznan, ker bi bila s tem omajana slava drugih, ki se imajo za prave borce proti okupatorju. Boj so namreč bojevali tako imenovani tigrovci (kratiaca TIGR izvira iz začetnic imen Trst, Istra, Gorica, Reka), se pravi primorski Slovenci, ki so bili že pred vojno na ozemlju tedanje Italije obsojeni na najhujše kazni in so zato zbežali v Slovenijo, ko pa so naše kraje zasedli Italijani, so se tigrovci umaknili v gozdove, Italijani pa sojih iskali in lovili.
O tem boju obstajajo dokumenti in razna pisanja. Prisluhnimo nekaterim:
Andrej Jelačin iz Kopra je v pismih bralcev v Delu(15.januarja 199i)med drugim zapisal: »Letos, 13. maja, bo 50-letnica oboroženega spopada med skupino treh tigrovcev in italijansko okupatorsko vojsko na Mali gori pri Ribnici. V tem spopadu... je padel eden izmed voditeljev Tigra Danilo Zelen iz Senožeč, kije bil vodja vojaškega krila. Na obeh znanih tržaških procesih je bil prikazan kot glavni krivec za razne atentate. Danilo Zelen je užival pri tigrovcih neomejeno zaupanje kot drzen idealist, ki je veijel v svobodo svojega zasužnjenega naroda. Povojna zgodovina tega prvoborca ni zabeležila.«
21. septembra 1985 so na kraju boja tigrovcev z italijanskimi vojaki postavili
PRIPOMBA O BEGUNCIH
Hvala lepa za odgovor Blažu Kolarju iz Krškega, objavljen v prejšnji številki Dolenjskega lista. Ne vem, ah sem napačno napisala ali se nismo razumeli. Begunci so bili moji stari starši. Prosim za popravek. Za pojasnilo povem, daje pri nas Krka razmejevala nemško in italijansko ozemlje, pol mostu čez reko je pripadalo eni in pol drugi državi. Moj rojstni kraj je bil v obmejnem pasu pod Italijo. Vsa štiri leta vojne smo bili doma. Večkrat pa je bilo tako, kakor da smo na fronti. Doma sem bila na takem kraju, da sem lahko spremljala dogodke. Tudi partizani so se pri nas večkrat zadrževali, saj so naše visoko gospodarsko poslopje izkoristili za obstreljevanje Kostanjevice in nemške meje.
FANIKA LORBER
Kar dve desetletji za vodo
Kako so gradili vodovod na Sremiško cesto v Krškem — Sedanji predsednik pa je prisluhnil krajanom
S prispevkom hočemo osvetliti neodgovoren odnos nekaterih v takratnem komunalnem podjetju in krajevni skupnosti Krško. Živimo na Sremiški cesti, tj. nad Krškim na nadmorski višini kakšnih 200 m. Južni vetrovi nosijo dimne saje in hlape tovarne celuloze proti pogoiju Sremiča. Umazanija se nalaga po strehah in kapnica je zato umazana. Pred izgradnjo jedrske elektrarne okoli leta 1972 so se krajani novega naselja Polšca s pomočjo občine dogovorili za gradnjo . odovoda. Vsako gospodinjstvo naj bi prispevalo po takratni valuti 480 din in opravilo še nekaj ur gradbenih del. Ko je Herman Pregl, pooblaščena oseba, pobiral de-
Vse več hude krvi
Prepočasna telefonija
KOČEVJE — Po krivdi PTT podjetja Ljubljana zamuja priključevanje novih telefonskih naročnikov in tudi širjenje telefonskega omrežja. PTT namreč ne spoštuje sprejetih rokov s sestanka predstavnikov KS Kočevje, Rudnik-Salka vas in Livold, občinske skupščine Kočevje in Pi l-podjetja. Predvsem do začetka maja niso bili uresničeni naslednji sklepi, ki so najpomembnejši:
Vsi naročniki ob Kočevski cesti, Omerzovi, Remihovi in Prečni cesti ter Cesti v Log bodo priključeni do konca aprila ali začetka maja. — Do začetka maja ni bilo narejenega nič.
PTT-podjetje bo poslalo poročilo o vseh doslej opravljenih delih in finančno poročilo, koliko so ta dela veljala. — PTT tega ni poslal oz. je poslal le spisek, koliko denaija in kdaj so dobili iz Kočevja, kar pa v Kočevju že sami vedo.
PTT-podjetje bo poslalo projekt gradenj III. faze omrežja, na katerem bodo označene parcele, kjer bodo potekale posamezne trase telefonskega omrežja. Nato bo Geodetska uprava pripravila seznam lastnikov parcel, da bo možno dobiti soglasja lastnikov parcel za izvajanje zemeljskih del. Če bo to opravljeno do konca maja, bo omrežje dograjeno do konca septembra, naročniki pa bodo priključeni do konca decembra. — PTT-podjetje svoje naloge še ni izpolnilo, kar pomeni, da se bo priključevanje telefonov lahko precej zavleklo.
DOLENJSKI LIST
nar, ga od mene ni hotel sprejeti, češ da ne spadam v to sosesko. Bili smo močno prizadeti, ker smo bili izločeni kot vodovodni interesenti iz naselja Polšca. Resje, da smo bili od zadnjega hidranta oddaljeni 150 do 200 m.
Vložili smo prošnjo in storili mnogo korakov do gradbenega odbora komunalnega podjetja in krajevne skupnosti, toda vse zaman. Vodovod na Poišči je bil zgrajen in 5 hiš je ostalo brez tekoče pitne vode. Zakaj in po čigavi zaslugi smo bili izigrani in ponižani, nam ni hotel povedati nihče. Tudi na pismene vloge nam niso hoteli odgovoriti. Nikogar ni bilo, ki bi bil mož beseda in nas usmeril na pravo pot.
Potem smo zaprosili za nasvet in pomoč Nika Žiberta, predsednika krškega izvršnega sveta. Obljubil je, da se bo osebno zavzel in nam pomagal urediti oskrbo z vodo. Več od dane obljube se ni zgodilo. Ko je Žibert postal prisilni upravitelj komunalnega podjetja, smo se dogovorili, da bo SKIS ob nalšem sodelovanju napeljal vodo. Tudi ta razgovor se je razkadil, čeprav bi glavni delež prevzeli sami. Leta 1987 smo ponovno poslali prošnjo na SKIS Krško, naj nam vendar pomagajo rešiti vprašanje vo-dooskrbe. Zakoličili so traso, z vodovodom pa ni bilo nič.
Leta 1989 smo ponovno naslovili vlogo na SKIS in krško krajevno skupnost. Večkrat sem se pogovaijal s tajnikom KS Dušanom Vladičem ml. Vse mogoče je obljubljal, a obljube ni nikoli izpolnil in tudi odgovora ni poslal na našo vlogo.
Po lanskih demokratičnih volitvah so prišli na oblast novi ljudje. Junija lani smo naslovili v zvezi z vodo vlogo na predsednika občine Krško. Komunalno podjetje je pod marljivim vodstvom Janka Hrovata letos pričelo z deli. Ob našem sodelovanju in s pomočjo občine smo 5. marca 1991 končno dočakali zdravo pitno vodo.
S tem zapisom se prisrčno zahvaljujemo predsedniku občine Krško g. Vojku Omerzelu. Edini nas je razumel in nam pomagal, da smo po 20 letih moledovanja odprli na svojih domovih vodovodne pipe, iz katerih je pritekla zdrava pitna voda.
Hvaležni krajani s Sremiške ceste, v imenu vseh FRANC VENE
• Vsaka moda pride iz mode. (Japonski pregovor)
spominsko obeležje. Odkritja so se udeležili tudi sorodniki udeležencev boja, borci in drugi. Ob tej priložnosti je imel svečan govor takratni predsednik OK SZDL Ribnica Vinko Drobnič, ki je med drugim dejal:
»Na tem mestu odkrivamo obeležje, ki naj spominja mimoidoče na tragične dni 13. maja leta 1941, ko so prvič odjeknili streli na okupatoija, prvič ne le v Sloveniji, ampak celo v Evropi. Na tem mestu je stala gozdarska koča last Jožeta Lovšina iz Goriče vasi, v kateri so imeli zatočišče gozdni delavci in lovci... Še eno prednost je dajala koča, zgradili so vodnjak, v katerega se je nabirala voda, ki sojo rabili za kuho in pitje...« Dalje je govoril, da je ta koča dajala ugodje tudi tigrovcem, saj so nekateri pravočasno pobegnili v Jugoslavijo. Med temi so bili tudi udeleženci boja v Mali gori, Danilo Zelen, Ferdo Kravanja in Anton Majnik, medtem ko sta bila na tržaškem procesu na smrt obsojena in na Bazovici ustreljena Marušič in Bidovec.
»Dne 12. maja je izdajalec Trinkavs tu opazil trojico in jo za paket cigaret naznanil žandaiju Pišornu (nemčaiju), ki je bil v službi Italijanov, in naslednjega dne, 13. maja, sta še po temi pripeljala večjo patrolo, kije kočo obkolila in pozvala k predaji. V odgovor so odjeknili streli in ranili dva žandaija.
Italijani so nato odprli močan ogenj iz puškomitraljezov, ki je smrtno ranil Danila Zelena, težko ranil Ferdo Kravanja, Anton Majnik pa je bil ujet in vklenjen v verige.
Ob pregledovanju ubitega in ranjenca je bila pazljivost stražarja usmerjena v to, kar je Majnik izkoristil in se pognal v beg. Krogle, ki so švigale za njim, ga niso zadele. Verig iz rok pa ga je rešil kovač iz Strug,« je govoril dalje Vinko Drobnič in dodal še, da seje Majnik julija priključil prvi ribniški partizanski četi, kije bila ustanovljena (13. julija) v Veliki gori.
V SKLAD ZA MEDICINSKO OPREMO
V	sklad za nabavo medicinske opreme Splošne bolnišnice Brežice so prispevali: Lizika in Ivan Pečnik, Papirniška 2, Krško — 1.000 din; Mirko Martinovič, Milav-čeva ul., Brežice, za pokojno prof. Ljubin-ko Sunčič — 500; Maja Sunčič, Cesta krških žrtev, Krško — 6.100; lO OOS v Zdravstvenem domu Krško — 1.000; Odbor sosedov Pavlinove ulice. Krško — 2.700; Anton Mustar, Leskovška 11, Krško — 500; Albin Božič in sosedje, Ro-stoharjeva 5, Krško, za pokojnega Janeza Švaba — 4.700; Metod Sens, Na polju 22, Krško, za pokojnega Janeza Švaba — 1.000; Franc in Štefka Kužnik, Sremiška 23, Krško, za pokojnega Janeza Švaba — 1.000; OŠ HMK Leskovec pri Krškem za pokojnega Janeza Švaba — 1.000; Arhiv RS Ljubljana — 2.000; Marta Bosina, Grebenčeva 49, Leskovec, za pokojno Alojzijo Petančič — 1.500; Miklavčičevi in Kodrmanovi iz Mojstrane za pokojnega Janeza Švaba — 1.600; Franc Vardjan iz Leskovca za pokojno Ljubinko Sunčič — 1.000; Miko Martinovič, Milavčeva 14, Brežice, namesto cvetja ženi na grob — 1.010 in Splošna bolnišnica Brežice za pokojni Štefanijo Kavečič in Ano Simoni-šek — 3.000 din. Bolnišnica se za prispevke najlepše zahvaljuje.
Številnejši na letovanje
Poročilo DU Trebnje
V	trebanjskem društvu upokojencev smo imeli v aprilu letno konferenco. Letos smo se v kulturnem domu na tem sestanku počutili bolj svečano kot druga leta. Praznovali smo 40-letnico svojega dela, napredka, druženja, skratka vsega, kar se doživlja v društvih. Na praznovanje smo povabili predsednika zveze DU Slovenije. G. Janez Erjavec pa ni prišel praznih rok. Društvu upokojencev je izročil priznanje za 40-letnodelo,
O kasnejši usodi tigrovcev, udeležencev boja, je povedal, da so Italijani zdravili ranjenega Ferda Kravanja in ga pripravljali za proces. Čeprav se je predstavljal kot Jovanovič, so namreč Italijani kmalu ugotovili, kdo je. S pomočjo zdravnikov in osebja bolnišnice pa je še ne popolnoma ozdravljenemu Kravanji uspelo pobegniti. Kasneje seje priključil partizanom, postal član KP in bil visok politični in vojaški delavec. Padel je 10. oktobra 1944. Anton Majnik je padel že prej, 21. novembra 1943, in to sredi Ribnice. Tako svobode ni dočakal noben izmed treh udeležencev prvega spopada z okupatorji 13. maja 1941 v Mali gori.
Ta boj je na kratko predstavljen tudi v knjigi Ribnica skozi stoletja (izšla 1982). Ze prej pa je pisal o boju in predstavil njegove udeležence Tone Ožbolt, in sicer v svoji knjigi Šerceijeva bojna pot, kije izšla leta 1973. j pRIMC
Med lokomotivo in paradižniki
Ob dnevu železničarjev
Ob svojem stanovskem prazniku so trije železničaiji v klepetu povedali nekaj o svoji življenjski poti in tako je nastal zapis. Jože Kresal iz Starega trga pri Trebnjem je dobro ugnal svoja leta. Našli smo ga pred išo, ko je bral knjigo brez očal. Sicer ne miruje. Vsako nedeljo še redno obiskuje sv. mašo v Trebnjem. Franca Mežana iz Dol. Nemške vasi je zadnja leta bolezen priklenila na invalidski voziček. Dokler je zdaj 86-letnemu Francu še služilo zdravje, je znal dodati kak dinar k pokojnini s popravilom ur in koles. Vsakič ob novem letu ga obiščejo iz Sekcije za vleko Novo mesto in obiska je zelo vesel. Tako kot prej omenjena, ima tudi 76-letni Ivan Žgank iz Trebnjega bogato prehojeno življenjsko pot. Nazadnje je bil v službi na trebanjski železniški postaji. Dokler je lahko še delal, je tudi vrtnaril, kar počne po malem tudi še zdaj; ob obiskuje presajal paradižnike. Jože Ša-lehar iz Breze pri Trebnjem, star 79 let, je bil vsa leta zaposlen pri železnici, od koder se je tudi upokojil. Lani so mu otroci pripravili praznovanje zlate poroke. Ponosen je, da se zbirajo, saj on tega v otroštvu ni bil deležen, ker so ga starši kot 6-mesečnega dojenčka pustili pri dugih ljudeh.	R. MAJER
DRUGA NAJSTAREJŠA - Tereza Mayer je druga najstarejša oskrbovan-ka v domu starejših občanov v Kočevju. Rojena je bila pred skoraj 95 leti (9. oktobra 1896) v Ljubljani. S 16 leti je odšla na delo na Dunaj, s 23 leti pa v ZDA. Poročila se ni nikoli Živela je s sestro Jenny, dokler ta ni umrla V ZDA je živela skoraj 70 let. Ker ni imela lam več nobenega sorodnika se je pred štirimi leti preselila k nečaku v Ljubljano. Dokler je bila zdra va, je ži vela v njego vi hiši. Zdaj, ko je ostarela in oslabela in potrebna stalne nege, pa se je odločila za bivanje v domu starejših občanov v Kočevja
JOŽEFA ČERNE
je prisrčno pozdravil vse navzoče, g. Erjavec pa je pojasnjeval paragrafe o pokojninah, kar nas člane v glavnem najbolj zanima. V nadaljevanju je tajnica Ivanka Pavlin prebrala obširno poroči-
lo predsednika. Iz zapisov na sestankih izvršnega odbora je razvidna razgibanost tega društva. Se vedno je precej upokojencev, ki niso včlanjeni v društvo. Zelo se trudimo, da bi pridobili kar
počitniškem Zmerne cene upokojencu veliko pomenijo, prav te pa zaračunava naš dom. V tekočem letu je v društvu predvidenih ' šest izletov.
Ker čas hitro teče, se pripravljamo na srečanje upokojencev, ki bo v Trebnjem 4. avgusta. Na regijsko srečanje upokojencev, ki bo 10. avgusta v Dolenjskih Toplicah, bodo organizirani avtobusni prevozi.
Za popestritev letne konference so pripravile razstavo izdelkov članice krožka ročnih del.
FANIKA MALIŠIČ


iti
Angela Kuhar
KOČEVJE — Pred kratkim je praznovala 92-letnico Angela Kuhar, ena najstarejših prebivalk Kočevja. Rodila seje 1. maja 1899, v vseh dokumentih pa ima zapisano, daje rojena 30. aprila. Oče, kije bil strojnik in nadstrojnik v rudniku Zagoije, namreč ni hotel praznovati z rudarji 1. maj in jo je dal vpisati, kot da se je rodila dan prej.
Zaročila seje med prvo vojno, leta 1917. Zaročenec pa je moral na fronto in je padel. Ob letu, na kresni večer 1918, pa seje poročila z njegovim prijateljem, avstroogrskim oficiijem, kije bil 14 let starejši od nje. Možje bil nato še Maistrov bo-
rec na Koroškem in takrat je bil ranjen v roko.
Po vojni so možu vzeli oficirski čin, ker ni maral na službovanje v Beograd. Zato je prevzel pisarniško službo in bil od leta 1924 v Kočevju na srezu samostojen vojaški referent. Med vojno je bil mož tudi v italijanskem taborišču Gonars-Umrl je leta 1949 in takrat seje morala prvič zaposliti. Delala je v Šiviljski delavnici, ker ni hotela v računovodstvo pri trgovskemu podjetju. Zdaj dobiva moževo pokojnino-Dodatka za pomoč ne dobiva. Pre° kratkim so ji prvič subvencioniral1 stanarino. Hvaležna pa je tudi sosedi Turkovi, ki ji največkrat prinese kaj iz trgovine.
Najlepše v življenju ji je bilo, ko se je še družilo 10 vdov in trije zakonski pari in so šli včasih skupaj tudi na dopust v Radence. Prav tako druženje je najboljše zdravilo-Najhuje pa je bilo 12. februar)* * lo 1945, ko je bomba padla prav n» hišo, v kateri so stanovali. Ona je bila na srečo v kleti, mož pa je šel g°( po cigarete. Vrglo ga je in mu polomilo nekaj reber. Uničeno je bu° tudi vse pohištvo... Ob tem se J* spomnila še, daje morala ob poro*1 z oficiijem imeti vso opremo za sobo in kuhinjo pa še 60 kron, sicer se po takratnih predpisih sploh ne b> smela poročiti.	p
Rodila se je na Selu pri Mirni v številni kmečki družini. Desetletno so jo poslali k teti v Pekel pri Trebnjem. V tem kraju je spoznala tudi moža. Ko je ta pozneje odšel na delo v Nemčijo, je ostala sama s petimi otroki na veliki kmetiji. Vendar je bila pridna in priljubljena ljudem, zato soji radi priskočili na pomoč. Dokler je bila pri zdravju, je kljub visoki starosti še opravljala vsa kmečka dela. Bila je vesele narave. Ob vsakem praznovanju je pela in tudi zaplesala. Pogrešajo jo vsi domači, pa tudi sosedi in znanci, saj je prenekaterikrat odrezala kos dobrega domačega kruha.
R. M.
Antonovih 90 let
Služil [e na Dunaju in bil orožnik v Beogradu
KOČEVJE — 90-letnico je praznoval Anton Hočevar, najstarejši moški oskrbovanec v domu starejših občanov v Kočevju. Z bivanjem v domu je zadovoljen, še posebno pa je zadovoljen, ker ga skoraj vsak dan obišče sin Marjan, ki je inženir v Inlesu Ribnica, z vnukoma.
»Drugi sin Viktor, ki je zdravnik v Nemčiji, pa bo prišel za rojstni dan,« je povedal Hočevar nekaj dni pred svojim rojstnim dnevom.
Jubilant je bil rojen 21. aprila 1901 v vasi Hrustovo pri Velikih Laščah. Komaj 13 let star je odšel na Dunaj, kjer je bil za hlapca pri svojem stricu, in je jeseni pekel tudi kostanj, sicer pa prodajal še limonado, sodo in tudi kaj drugega.
Vrnil se je, ko je moral k vojakom. Služil 18 mesecev je v Srbiji in se spominja, da ga je oficir včasih tudi udaril, in to brez pravega vzroka. Po odsluženi vojaščini je ostal v Beogradu, kjer je bil orožnik. Leta 1941 so ga odpeljali v ujetništvo v Nemčijo, kjer pa mu ni bilo posebno težko, saj je delal pri kmetih.
Poročil seje leta 1932. Žena Marija je bila Slovenka, doma iz Poni-kev, umrla pa je že leta 1975. Z njo in sinovoma mu je bilo najlepše prav v Beogradu, kjer so imeli tudi hišico. Najhuje pa mu je bilo med vojno, v Nemčiji in internaciji, pa ne zaradi sebe, ampak zato, ker je bil ločen od žene in otrok, ki so gla-dovali v Beogradu.
Na vprašanje, kaj svetuje mladim, da bi dosegli tako visoko starost, je odgovoril: »Pridni bodite, delajte, ne živite razkošno, ampak skromno in ponižno! Sovraštva se izogibajte. Radi imejte vsakega...«
Sestre v domu pa so povedale, da ni le najstarejši, ampak tudi najboljši varovanec. Je dober, hvaležen, nežen in občutljiv. Vsi ga imajo radi. '*•"
J. P.
• Celo navadna vodajezoprna, če jo predpiše zdravnik. (Švicarski pre-
,«4r 'hi'
Fanika Mališič
Po letih gorja,
70 let Fanike Maljšj^
Kdo bi pomislil, daje Fanika M*Jj> 30. aprila letos stopila v 70. let0 “Litf nja. Njena zunanjost in vitalnost teP-( kažeta, čeprav je prestala veliko t L Izhaja iz revne kmečke družine, Kle « od petih otrok preživela le dva. >* . so dali za pestunjo na Rožni Vrh i , zneje v Ljubljano izučit se knjig0 ništva.	.p?
Pred vojno se je poročila, ,n0ZJ|nij‘ tem odšel v partizane, toda po je doletelo veliko razočaranje ", m tev. Takoj je odšla v službo v V°J ^ tiskarsko podjetje na maršala!0: datno se je izučila in dobila 01 naziv ter v tej službi delala 16 let . ^ vela je veliko žalost, saj staji otroka, 9-letni sin in 31 -letna * i Umrl pa ji je tudi mož, trgovec M« s katerim seje poročila v drugo-je imela 1971. leta 30 let službe, stopila v pokoj in vrnila se do10 ^ mami. Po desetih letih ji je un’rieSrif mama. Zapustila ji je skromno i ^ hišico, v kateri živi še danes v Vj \ zadovoljstvu. »Lepo živim Šele se0" | hišici živim kot kralj,« pravi. s?;
Fanika prejema iz Beograd*. ^ pl nino, a z iznajdljivostjo pridobi ^jr dinar. Knjigoveško znanje je up°’ a11 la tudi kol upokojenka Hod1.1 ju'1 knjižnice in šole ter krpala knpe1 >jr svoji obrti učila otroke. Izdelovali-tulje. Tudi fotografira: krste, Ij^ptr prvo sveto obhajilo, birme, P01'0', / grebe. Fotografira zanimivosti ^ piše za Dolenjski list in Vz*J jj, Rada je z ljudmi in ti jo imajo ^
V torek, ko je imela rojstni jo presenetila. Ni pričakovala,0^); kdo spomnil na njen osebni	j
JOŽEFA ČERNE
\YJ£ZRg?čZ^
bila v skromnosti, saj sta v rosnih letih prej okusila pomanjkanje k j obilje. Francje bil med vojno aktivist OF, po vojni pa je bil najdlje2 j pismonoša. Pri sevniški lovski družinije že več kot pol stoletja. ^^»negU.tt j »na jagi« pozna vse bolj onesnaženo okolje, kajti včasih mu je prignal pes, zdaj pa ga mora kar sam poiskati Noge Francu še kar .(jtpr prav je moral kot pismonoša ogromno prepešačiti Njegova družica, ^	^
štiri otroke, žal ni več tako zdravih nog. Obkrožena s svojimi otro vnučki sta zlatoporočencaAmeršek srečna. Pravita, da bi bila še b° J bi bila bolj zdrava, da bi lahko več delala. (Foto: P. P.)
Št. 20(2178) 16.
v
Čigavo seme bo klilo v mihoviških brazdahf
K.
tm !,i. Pren,nog° besed, prelitih nič koliko li-imn**' žemljo je nekaj, kar čulii, vonjaš,
' P? čemer hodiš. In koder hodiš po svo-sveta‘7^' b° zaP^°ta še tako majhna, je rait /emlja je nekaj - to je človek vedno sko-Zemrg0nS^°. ZutH- za kar se je treba boriti voli t Prav!/° še, ima na koncu vsak malo dole 1 °a začetka do konca je daleč. Vmes J Postara za vse možnosti leri ?' še zemlja, bi dobro vedeli povedati nekaljen ffiernejski kmetje. Bila jim je odvzeta, a srcih, k *e- desetletja pritajen ostal v njihovih otrL* t -ie bila dana priložnost, se je zopet nazn i c kl‘cu zemlje so sledili Vzeli so si jo dobn j rili so nekaj, kar je tistim, ki so že Un° .	od zemlje in roda, težko raz-
druJiL,.tili so si nekaj, karje njihovo, pa v svof!i.,b ve*darle tuje. Prišli so kot kralji po Pravi Ptajestva. Zemljo so si vzeli z naravno Če .-5° nadaljevalcev rodov davnih prednikov. svoiiJe bila vzeta krivično in s silo, so si po enat,narfvnl Pravici dovolili vzeti jo nazaj na globok Bt kmetski zakon je bil vedno trd, a
K°pod krapovo skorjo vendarle pravičen.
KDO BO VRGEL SEME?
hm k nf° P Jev začetku šestdesetih let, ko so več k.še z arondacijami in komasacijami ob prg°i 10 hektarov zemlje. V upravljanje jo je PasnHk^ružnoPasestvoDraškovec, kmetje lenk a°btH w zameno oddaljene parcele ali ma-Pantal^0 tadamestilo, tisti, ki so se preveč Je iv, 'f niso hoteli pristati na sramotne pogo-
°elo nič. Upiranje odločbam ni nič pom i-
galo, kajti tedanja oblast je puntarjem zagrozila s pendreki in zaporom. Kmetje so utihnili, bolje rečeno, potuhnili so se, globoko v duši pa so pestovali žalost in srd
Z ustanavljanjem Kmečke zveze in porajanjem slovenske politične pomladi seje počasi obujalo tudi upanje, da bodo razlaščena zemljišča prišla kmalu spet nazaj v kmetske roke. V predvolilnem boju je bilo marsikaj na hitro in zlahka obljubljeno in stranke so si s takimi obljubami marsikje nabrale poceni glasove. Vendar tako enostavna tudi demokracija ni. Nasprotno! Prav demokracija mora na vsakem koraku in natančno tehtati svoje odločitve, da ne bi povzročala nasilja in novih krivic. Kajti demokracija le tako lahko še ostane. Kaj kmalu se je morala torej soočiti z gromkimi predvolilnimi obljubami in jih postaviti na pravo mesto. V pravni državi se morajo vse stvari odvijati po pravnem redu in sistematično. Vzpostaviti je treba vse vzvode, ki bodo zapleteno kolesje pra vice pra vilno obračali To pa ne gre kar čez noč.
Kmetje so čakali eno leto. Na dan je prišel osnutek zakona o denacionalizaciji ki pa je reševal le zadeve^povzročene z zakoni sprejetimi do leta 1958. Sentjemejski kmetje, razlaščeni po letu 1961, sebe tem zakonu niso videli zato je v njih zavrelo. Zadruga, ki ima zemljišča v upravljanju, namreč tudi ni kazala nobene pripravljenosti da bijih kdaj nameravala vrniti, ampak je na njih nadaljevala z že začetimi investicijami Tako je prišlo do vdora kmečkih traktorjev na kakih trideset hektarov veliko miho viško gmajno, ki smo ga že opisali v prejšnji številki Na desetine strojev je zemljo obrnilo it pripravilo za setev. To je bila demonstracija kmečke volje in moči ter hkrati tudi opozorilo, da mislijo resno. Zadruga je prijavila dogodek pristojnim oblastem. Sankcij ni bilo. Nastalo je zatišje ob odločilnem vprašanju: kdo bo vrgel seme? Kdorkoli bi ga namreč vrgel brez soglasja druge strani bi lahko izzval dolgotrajnejši konflikt
KO PLUG TRČI OB ZAKON
Nekaj sestankov predstavnikov kmetov, občine in zadruge, ki so sledili oranju mihoviš-ke gmajne, ni i >~<dilo nobenih sadov. Sentjemej-ska podružnica Kmečke zveze je zato sklicala v petek, TO. maja, sestanek, na katere/ bi se pogovorili obe neposredno prizadeti strani se pravi kmetje in zadruga, svoje mnenje in nasvete pa bi povedali še predstavniki občinskih in republiških sekretariatov za kmetijstvo in pravosodje, predstavniki Kmečke zveze in občinske skupščine.
Neprizadeti opazovalec bi rekel da je bil sestanek zanimiv, poučen, deloma razburljiv in mestoma mučen. Tako je pač vedno, kadar se srečajo razgreta čustva s hladno črko zakona in si jo poskušajo podrediti Vendar podrejanje ali zanikovanje zakona ni nič drugega kot anarhija ali, kot je bifo v razpravi večkrat poudarjeno, revolucija. Že prej so bila verjetno izrečena o dogajanju na mihoviški gmajni tudi drugačna mnenja, ki sojih prilikovala aktualnim dogajanjem v južnejših delih države, kajti Jože Sedanja, predstavnik republiškega sekretariata za pravosodje, se je takoj na začetku svojega govora opravičil, da z nekaterimi že prej izrečenimi primerjavami ni mislil žaliti kmetov, temveč kot pravnik le opozoriti na ne-pravnost dogajanja, kar bi znal biti začetek novih zapletov.
Natančneje, kako seje dalo priti do razveljavitve odločb in do vrnitve zemlje po pravni poti, je razložil pravnik republiškega sekretariata za kmetijstvo Martin Hočevar. Nobeden od teh pogojev ne govori v prid šentjemejskih razlaščencev, saj so bili roki za uveljavitev pravic že zdavnaj zamujeni »Vendarle se vsi strinjamo, da je treba zadevo urediti toda ne more se urejati tako, kot se je takrat kajti potem ne priznavamo več te države niti njenega pravnega sistema,« je dejal Hočevar. »Minister Pirnat je izrecno izjavil, da ne bo dovoljeval, da bi se to kar na splošno urejalo, niti da bi upravni organi razveljavljali pogodbe. Za to so pristojr dišča. Tistim arondantom, katerim je bila Ija odvzeta s pogodbo namesto odločbe, pogodbe ra vno sedaj potekajo in vračanje zemlje poteka brez problemov. Glede arondacij tudi ni več sporno, da so bila zemljišča po krivici odvzeta in doseženo je soglasje, da je treba zadevo urediti Kje je treba urediti pa je še dilema Obstajajo tri možnosti4 da grejo arondacije v zakon o denacionalizaciji v zakon o kmetijskih zemljiščih ali da se za to sprejme poseben zakon o arondacijah. Razlaščenci bi po zadnji varianti še najprej prišli do svoje zemlje. Država in sestavljala zakona pa za to seveda potrebujejo določen čas, hkrati pa potrebuje čas za prilagoditev novim razmeram tudi zadruga Mimo tega je poseg na tujo zemljo, pa tudi če se strinjamo, da je vaša formalno pravno nezakonit«
SKLONITE GLA VE IN ODIDITE
Težko je, ko kmetski plug zadene ob zakon. Kamen na nji vi je z močnim traktorjem lažje iz-ruti Zakon pa je stvar, ki nekje oddaleč in nevidno omejuje in prizadeva človeka Zato je toliko težje razumeti, da je oblast, ki naj bi človeka pravzaprav ščitila, v času arondacij tako grobo in protizakonito nastopala Več kmetov je o tem trpljenju glasno pričalo, kar je dru ge še spodbudilo k temu, daje treba problem, krivico odpraviti tukaj in sedaj. Kako so morali
naso-zem-te
takrat pod grožnjami z zaporom, kmetje umolkniti in oditi sklonjenih glav, s tem je pričal kmet Jože Lindič, zato je pozval tiste, ki so takrat podpirali to deja vnost, naj sklonijo gla ve in odidejo, kajti tako se dela pravica Pri tem je verjetno mislil predstavnika zadruge direktorja Jožeta Stariča in upravnika posestva Draško-vec Hermana Mlakarja
In kaj na vse to lahko odgovorita ta dva? Predvsem to, kar je bilo s strani zadruge že večkrat poudarjeno. Da je spor med kmeti in oblastjo, ne pa med kmeti in zadrugo in da bo zadruga vrnila zemljišča takrat, ko ji bo to z zakonom naloženo. Obveznosti do zastavljene proizvodnje in zaposlenih, za kar potrebuje tudi
razpoložljiva zemljišča, pa ji narekuje tudi to, da ne more odstopiti od mihoviške gmajne. To bi pomenilo moteno proizvodnjo in gospodarsko škodo, pa tudi ogroženo socialno stanje zaposlenih. Zadruga vidi v kmečkem posegu motenje posesti in zahteva od oblasti, da v obrambi pravne države ustrezno ukrepa.
SEJALI BOMO!
Človek bi morda mislil, da bodo ti argumenti omehčali odločenost zbranih razlaščenih lastnikov. Vendar odzaorane zemlje in nameravane setve niso hoteli odstopiti Tako odločno voljo je kot krščanski demokrat podprl tudi novomeški župan Marjan Dvornik, kot predsednik skupščine pa obljubil, da se bosta občinska skupščina in izvršni svet v kar najkrajšem času zavzela zanje. Predno pa je odšel s sestanka, je svetoval, naj oba partnerja y sporu skleneta sporazum, po katerem bi kmetje do spre-
membe zakona obdelovali gmajno. Za nobeno stran predlog ni bil sprejemljiv in ostalo je pri starem.
Trdnost v stališčih je postala mučna tudi za predstavnike Kmečke zveze. Stvar, kiso jo sprva podpirali kot opozorilno akcijo, bi se lahko, če bi se še nadaljevala sprevrgla v neroden političen problem, saj bi pomenila akcijo proti vladi, v kateri sedijo tudi kmetje sami, v občinski vladi celo kot največja stranka Zato so odločno povedali, do kod akcijo podpirajo, torej do konca oranja, in od kod naprej ne. Enako je kmetom svetoval predsednik krajevne skupnosti Slavko Recelj, ki seje zbal za ugled kraja če se bo konflikt nadaljeval Celo spravljive besede namestnice republiškega ministra za kmetijstvo Marije Markež, kije pozvala k tema naj bi se predstavniki prizadetih strani sestali z novomeškim županom in pozneje našli pot za razumno rešitev spora so bile zaman. Kmetje so glasovali in soglasen rezultat glasovanja je bil »Sejali bomo! Letos le že zaorano mihoviš-ko gmajno, drugo leto pa če ustrezen zakon še ne bo rešil zadeve, vse odvzete površine.«
Kmečki punt v Šentjerneju se torej ni pomiril Čigavo seme je bilo vrženo y mihoviške brazde, v tem trenutku še ne vemo, še manj pa kdo bo žel sadove šentjemejskega upora Vtem trenutku je zadeva za marsikoga kar precej nerodna Le kmetje so si edini• »Sejemo na svojem!« Čeprav se človek formalno ne more strinjati z njihovim trmastim vztrajanjem, pa so določene simpatije le pri njih. Če namreč naš človek ne bi tako trmasto vztrajal na svoji zem-
lji ga že zdavnaj ne bi bilo več.
TONE JAKŠE
Sreče človeku ne daje pamet
o
b dnevu osnovne šole »Bratov Riharjevem ob 20-letnici delovanja OŠ s prilagojenim programom je v Brežicah potekala okrogla miza o temi na katero Slovenci prav radi prevečkrat pozabimo. Gre za družbeno skrb za osebe, motene v razvoju, ki že doslej ni bila posebno velika, žal pa je možno pričakovati da bo p gospodarski krizi v katero tonemo, postala še bistveno manjša
Položaj ljudi ki so tako ali drugače prizadeti in so zaradi tega drugačni od povprečnežev, se vidno slabša še posebno z zmanjševanjem možnosti zaposlovanja V časa ko podjetja zapirajo vrata mladim, zdravim ljudem, ko v sili odpuščajo zaposlene, so seveda osebe, motene v razvoja prve na udara Podjetja so se prisiljena obnašati ekonomsko, saj računice z osebami ki imajo omejene možnosti za delo, nimajo. V prvi vrsti morajo poskrbeti za ljudi ki ne zmorejo težjega dela ker so se izčrpali v dolgih letih službovanja v njihovem podjetja Zato je morda upravičen predlog Tovarne pohištva Brežice, ki je v preteklosti zaposlila veliko otrok s končano šolo s prilagojenim programom. Zavzema se namreč, da bi podjetja oprostili dajatev za vsakega zaposlenega invalida ali kako drugo osebo z zmanjšano delovno sposobnostjo. Tako bi družba poskrbela za take osebe, podjetja pa bi se mnogo lažje odločila za njihovo zaposlitev.
Po podatkih Unesca ima povprečno 10 odst prebivalcev resne motnje F razvoju, od slepote, gluhote, telesnih in govornih motenj pa do hudih duševnih prizadetosti Vsaka sodobna družba bi se morala organizirati tako, da jim pomaga živeti od rojstva pa do smrti Potrebno je čimprej obravnavati odkrivati motnje in razvrstiti take osebe, približati pomoč njihovemu bivališču, pomagati njihovi družini skrbeti za ustrezno strokovno usposabljanje ljudi ki se z njimi ukvarjajo, ter omogočati delovanje humanitarnih organizacij.
šamo tipično jugoslovansko, čemo, da imamo določeno institucijo -ta bo že skrbela za take osebe. Vendar tako ne gre. Pomagati mora vsa družba, tudi nezaposleni študenti in še kdo, tudi posameznik, ki slepega prepelje čez cesto.«
Čeprav je prva zakonodaja o motenih osebah nastala že pred vojno, so pravi pogoji za to, da bi ti ljudje lahko živeli skupaj z drugimi nastali šele po njej. Kljub temu da smo danes priča poskusom integriranja otrok z določenimi motnjami v okolico, pa je treba vedno gledati na to, da bodo taki otroci razvrščeni v tako okolje, kjer bodo lahko uspešni in bodo lahko
dokazali same sebe. Gotovo je, da otrok, ki ga je treba učiti govora in razumevanja stavkov, nima kaj početi v taki šoli kjer se učijo angleščino in Pitagorov izrek.
»Take osebe ne potrebujejo usmiljenja, ampak spoštovanje. Živimo y veliki civilizacijski zablodi da je najpomembnejša na svetu - pamet, vendar ta ne prispeva k človekovi sreči Najpomembnejša v življenju so čustva, saj smo navsezadnje tudi mi, ki tukaj sedimo, nastali zaradi čustev naših staršev in nikakor ne zaradi njihove pameti,« je dejal dr. Opara na že omenjeni okrogli mizi ki so se je udeležili tudi predstavniki socialnega dela, zdravstva, šolstva, predšolske vzgoje in drugih, ki se ukvarjajo z osebami motenimi c razvoju, ter y lepem številu tudi starši otrok OS s prilagojenim programom
Najpomembnejše je, da vsi ki se tako ali drugače ukvarjajo z osebami motenimi v razvoju, dobro sodelujejo med seboj. Na žalost pa marsikje, tudi v Brežicah, takega sodelovanja manjka, zato so vsi prisotni okroglo mizo na to temo še posebej pozdravili in izrazili željo, da bi se m takem krogu dobili še večkrat Na Centru za socialno delo sicer evidentirajo motene otroke, jih razvrščajo, napotijo v zavode, urejajo in spremljajo rejništvo ter oskrbo v zavodih, pomagajo pri vključitvi otrok po končanem usposabljanju p lastno družino in posredujejo tudi pri zaposlovanju. Toda, če bi bilo v naši družbi drugače, bi lahko marsikatero od teh dolžnosti opustili.
V Brežicah že dalj časa šepa zgodnje odkrivanje motenj v razvoju otrok. Zakaj? V zdravstvenem domu, kjer je bil otroški dispanzer že leta nazaj slabo organiziran, danes tudi en specializiran otroški zdravnik ne zadostuje. »Kot pediater skrbim za preglede 2200 predšolskih otrok (po normativih ie največje še sprejemljivo število 1600) in 3500 šolarjev. Povprečno pregledam 62 otrok na dan (normativ 30 otrok), kar pomeni da se vsakemu od njih posvetim lahko samo za pel minut Zaradi tega je večja verjetnost napak. Dojenčke še pregledam natančno, tako kot je treba, toda rednih pregledo v triletnikov, ob katerih je najlažje ugotoviti motnje, nismo sposobni zagotoviti«
Za zgodnje odkrivanje motenj v razvoju otrok, ki lahko bistveno prispeva k pravilnemu delu z njimi jim olajša bodoče življenje, jih zanj pripravi in s tem tudi zelo zmanjša stroške družbe, je torej v Brežicah slabo poskrbljeno. Ravno pri triletnikih, koje treba odločiti ali bo otrok lahko ostal doma, in je najugodnejši trenutek za razvrstitev in takojšnjo rehabilitacijo, so zanemarili redne preglede. Res je mnogokrat vzrok denar, vendar se da veliko doseči tudi s sodelo vanjem in z ustrezno angažiranostjo posameznih strokovnjakov. Tudi na brežiški okrogli mizi so namreč ugotovili da se marsik-
daj strokovni delavci ne znajo dogovoriti in si ne znajo izboriti sredstev. »Zakonsko opredeljeni pregledi nabornikov se redno izvajajo, medtem ko za enako opredeljene preglede triletnikov ni denarja. Stvar je torej samo v tem, koliko poudarka damo kateremu področju,« pravi psihologinja Mira Ivšič.
Posebne vrste teža va se pojavlja tudi pri starših, ki pogosto ne želijo ali tudi ne zmorejo sprejeti resnice o svojem otroku. Ravno zaradi tega je potrebno njihovemu osveščanju posvetiti posebno pozornost nujno jim je svetovati jih poučiti in jim drugače pomagati Veliko vlogo pri tem ima razvojni oddelek, za katerega pa v Brežicah še niso našli mesta, čeprav gre za zakonsko zagotovljeni program Z veliko težavo in s hudim bojem nekaterih staršev so si z začetkom tega šolskega leta izborili mobilno službo za predšolske otroke, motene v razvoju. Specialna pedagoginja se ukvarja s takimi otroki vendar na žalost ne vsak dan, ampak za nekatere celo samo enkrat tedensko. Želja po pravem razvojnem oddelku, v katerem bi bili otroci v vsakodnevnem stiku s strokovnjakom, zato še naprej ostaja
Tudi Društvo za pomoč duševno prizadetim že nekaj časa v Brežicah ne deluje, čeprav bi z aktivnostjo lahko v marsičem olajšalo življenje drugačnim ljudem in njihovim družinam Dokaz za to je krško društvo, ki uspešno povezuje in usposablja starše. V tej sosednji občini imajo tudi sicer že dalj časa organiziran razvojni oddelek za predšolske otroke, v katerem pa otrok ne manjka, saj logoped, pediater in psiholog vsako sredo delajo na odkrivanju in razvrščanju motenih otrok.
Svojevrstna kruta resnica je v tem, da je treba še danes pripraviti družino, ko sprejema svojega lastnega otroka nazaj iz zavoda Ker v brežiški občini ni oddelka za usposabljanje, morajo otroci z motnjami v razvoju pogosto daleč od doma, v zavode, kjer živijo brez bližine svojih domačih, kar gotovo ne more pozitivno vplivati na njihov razvoj.
Udeleženci okrogle mize o skrbi naše družbe za osebe motene y razvoju, so svoj razgovor zaključili s sklepi in nato še z dogovorom, da se sestanejo spet čez leto dni, da bi pregledali, kaj so od zasta vije nega uresničiti Bodo s skupnimi močmi dosegli, da bosta c Brežicah zaživela pravi razvojni oddelek in po potrebi tudi oddelek za delovno usposabljanje? Se bo v bodoče okrepila pediatrična služba v zdravstvenem domu in se zagotovili sistematični pregledi triletnikov? Ali bodo prodrli s predlogom, da bi pedagoške delavce, ki bodo imeli v oddelku otroka z motnjami, posebej stimulirali, poskrbeli za njihovo dodatno usposabljanje in zagotovili manjše število otrok v takem oddelku? Bodo prispevali k temu, da porodnišnica ostane v Brežicah, da se ponovno aktivira Društvo za pomoč duševno prizadetim in da bodo starši nastopali odločneje za pravice svojih otrok? Bodo zagotovili domačo komisijo za razvrščanje otrok in se zavzeli za posebne olajšave za podjetja, ki zaposlujejo motene osebe?
B. DUŠIC - GORNIK
Priloga dolenjskega lista
0111
Vsi živimo s Černobilom
v
s.
e vedno z neurejenimi vtisi, z grozljivimi slikami pred očmi in s spominom na prizadete in bolne ljudi, na razseljena mesta in vasi opu-stošene pokrajine v Ukrajini in Belorusiji bom poskušal za bralce Dolenjskega lista, za prebivalce Dolenjske in Posavja, ki živijo ob »slovenskem Černobilu« posredovati nekaj vtisov in spoznanj z nedavnega obiska v Sovjetski zvezi
Slovenija se je namreč odzvala mednarodnemu klicu v sili, da naj ta skupnost po petih letih černobilske nesreče stori, kaj več za nedolžne žrtve te grozovite tragedije. Zeleni Slovenije in Rdeči križ Slovenije smo pod pokroviteljstvom Smelta z velikim razumevanjem Krke, Leka in TIK pripravili pošiljko zdravil za bolnico v Kijevu in Moziru. Ob predaji zdravil tema uglednima zdravstvenima ustanovama Ukrajine in Belorusije smo imeli vrsto razgovorov s predstavniki zdravstvenih oblasti, gospodarstveniki, šolniki, ekologi, Zelenimi in Rdečim križem Ukrajine. Vse, kar smo slišali, videli, doživljali, nas ni le zbegalo ali razočaralo pač pa nas je utrdilo v prepričanju, da je Černobil zlo človeštva, da takšne nesreče Zemlja še ni doživela in da je človeštvo z atomsko energijo obsojeno na propad, ne na razvoj. Černobil ni zadeva le Sovjetske zveze, to je problem celotne mednarodne skupnosti, še zlasti Evrope.
Nismo mogli verjeti podatkom, da še po petih letih od nesreče ni mednarodne ekspertize o vzrokih ne o posledicah, ni programov za sanacijo škode, ni sredstev za nujno pomoč prizadetim prebivalcem, ni programa, kako dokončno sanirati poškodovani reaktor.
Imeli smo srečo, da smo m Kijevu lahko sodelovali na mednarodnem simpoziju, ki gaje organiziralo ukrajinsko ministrstvo za zdravstvo ob peti obletnici černobilske katastrofe. Prvič so bile ja vnosti posredo vane grozlji ve številke o žrtvah, o vplivu radiacije in njenem širjenju v vse evropske države, v ZDA in Japonsko. Najbolj avtentični so bili podatki Jurija Ščerbaka, poslanca vrhovnega sovjeta, znanstvenika in člana vladne komisije za Černobil Do sedaj je nesreča terjala že nad 7.000življenj, v glavnem reševalcev. V celotni akciji reševanja je sodelovalo nad I 00.000 ljudi, od tega j ih je 50.000 že bolnih, s hujšimi posledicami radiacije.
Ob teh številkah smo nenehno mislili na Krško. Kaj bi se zgodilo s Slo venijo in Hrvaško ob morebitni nesreči? Kje bi dobili toliko ljudi za reševanje? Koga bi žrtvovali? Predvsem pa.
kam bi preselili vse prebivalce vasi in mest 40 km od Krškega? A li imajo zagovornikijedrske energije izdelane te črne scenarije, če se sploh ne moremo dogovoriti za skladišče odpadkov, ki pa je lahko stoodstotno varno!
V Ukrajini in Belorusiji so izselili vsa mesta in naselja y širini 40 km ob Černobilu. Nove raziskave in meritve so pokazale, da je potrebno ta pas še razširiti V mestih in vaseh, ki so določeni za izselitev ljudi še normalno živijo, obdelujejo polja, lovijo ribe v onesnaženih rekah. Tipičen primer je belorusko mesto Narov-Ije. Polo vico od30.000prebivalcev so že preselili, ostali čakajo na selitev. Kdaj in kam, še nihče ne ve. Med tem časom pa se zastrupljajo naprej. Ljudje se zavedajo nevarnosti vendar so nemočni, apatični, razočarani Najbolj so prizadeti otroci. Pogoste slabosti utrujenost, pešanje vida, slabša koncentracija so narekovali skrajšane učne ure. Ob tem pa velika podhranjenost, revščina in beda, ki onemogočata zdravo prehrano, več vitaminov za krepitev organizma
Zato smo se tudi dogo vorili, da pride na letovanje in zdravljenje v Slovenijo 220 otrok iz Ukrajine in Belorusije, da se bo v mesecu dni njihov organizem toliko okrepil da bo lažje prenašal negativen vpliv onesnaženega okolja, hrane, vode in zraka
Ni naključje, da so na tej mednarodni konferenci primerjali nevarnost Černobila s čezno-bilskim aidsom, saj so posledice na zdravje organizma podobne kot pri aidsu, za 30% je zmanjšana imunska odpornost organizma Znanstveniki ugotavljajo, da se bodo prave posledice pokazale šele po več letih. Tudi o tem je 'več teorij, tako, kotjih je o tem, kaj storiti s poškodovanim reaktorjem, ki pomeni še vedno veliko nevarnost za okolje in človeštvo. Na sarkofagu poškodovanega reaktorja, ki so ga obdali z večmetrsko plastjo betona se pojavljajo razpoke, celotna masa se je nagnila za 15 stopinj. Ob tem pa ni pra ve mednarodne akcije za dokončno sanacijo. Tudi Moskva prepočasi odpira denarnico. Ob Dnjepru pa je še sedem podobnih elektrarn kol černobilska Koliko potencialnih bomb in žarišč radiacije!
Po prepričanju članov slovenske delegacije človeštvo ne bo varno vse do takrat, dokler bo na svetu ena sama jedrska centrala
Upajmo, da še ni prepozno za obvarovanje človeštva pred popolnim uničenjem ter da bodo uslišane besede matere na smrt bolnega otroka ki nam je v kijevski bolnici dejala »Slišala sem, da imate tudi pri vas jedrsko centralo. Bog ne daj, da bi se tudi pri vas zgodila takšna nesreča Dovolj je našega trpljenja za vse človeštvo.«
MIRKO JELENIČ
So Taleji Vrh prodali JLA f
rj	raje,mi skupnost Talčji Vrh
sega od Vražjega kamna pri Stranski vasi do Vražjega kamna pri Miklarjih, vmes pa je tudi sam vražji kamen,« v enem stavku predstavijo svojo krajevno skupnost njen predsednik Franc Hiti, tajnica in blagajničarka Marija Mušič ter delegat v zboru krajevnih skupnosti in dolgoletni predsednik sveta ali skupščine krajevne skupnosti Jože Vrščaj. Čeprav velja po velikosti za eno večjih v črnomaljski občini, pa šteje le 562 prebivalcev. Če odštejemo krajevne skupnosti v desetkilometrskem pasu ob Kolpi, je prav Talčji vrh edina KS v občini, kije v celoti demografsko ogrožena, te ogroženosti pa gotovo še ne bo tako kmalu konec. Res je sicer, da različni direktorji in drugi iz mesta ne novačijo več po njivah ljudi za službe kot nekdaj, ampak jih, nasprotno, vse več ostaja doma na čakanju, vendar denar za demografsko ogroženost, ki ga pričakujejo ljudje, še vedno ne bo tolikšen, da bi jih, če seveda nimajo zares velike volje, obdržal doma. »Vem, da krajani, zlasti tisti, ki Se nimajo asfaltirane ceste, pričakujejo iz vreče z napisom 'Demografska ogroženost’ veliko več kot vodstvo KS. Ampak ta nova 'pogruntavščina'je šele teliček, ki ga bo potrebno še precej pitati, da bo zrasel v kravo, kijo bo moč pomolsti,«pravi v prispodobi Hiti V KS Talčji Vrh so postali demografsko ogroženi prav zaradi velike zaostalosti, in ko so se začeli truditi, da bi se nekako izvlekli iz revščine, so spoznali, da bo potrebnega zopet veliko odrekanja, če bodo hoteli vzpostaviti vezi med redko naseljenimi vasmi in zaselki A to odrekanje jim je že prešlo v kri. Vodilni iz krajevne skupnosti se ne spominjajo, kdaj so nazadnje porabili dotacijo za delovanje KS za tisto, čemur je zares namenjena. Ves ta denar je šel za pesek, asfalt, zraven pa še precej cvenka iz žepov prebivalcev, da na tisoče prostovoljnih ur niti ne omenjamo. Medtem ko se lahko poh valijo, da sodijo f sam svetovni vrh, kar se števila
POREDNA OTROKA
telefonskih priključkov tiče, saj ga ima že skoraj vsako gospodinjstvo, je pri cestah nekoli-kanj slabše. Dve od 13 naselij še nimata asfalta, čeprav so ju dali v program javnih del, a so
jih na občini črtali, češ da gre za republiške ceste. Tako ni asfalta ne od krajevne skupnosti ne od občine in še manj od republike. Se več težav pa imajo z gozdno cesto od Otavca do Sredgo-re, za katero so dali ljudje zastonj zemljo, da bodo smeli voziti po njej. Toda kako, ko je zaradijam skoraj neprevozna Na GG pravijo, da zaradi moratorija na sečnjo nimajo več v lasti gozdov in zato tudi ceste ne bodo popravljali, na občini pa odgovarjajo, naj jo uredijo tako kot drugod, torej s samoprispevkom in z lastnim denarjem. Toda kaj, ko bo samoprispevka prihodnje leto konec, v KS Talčji Vrh pa imajo že izdelan ves program, v katerem gozde ceste ni.
Najslabše je najbrž z vodovodom, ki ga ima le približno tretjina krajanov, ki živijo y nižini Pa še ti ga najbrž ne bi imeli, če ne bi pred leti prišlo do nesreče v kanižarskem rudniku, pa so potem rudarji gradili vodovod. A ko so ga pozneje preurejali, je ostalo brez vode celo nekaj hiš v nižinskem Tuševem dolu. Takšen je pač »napredek«! Mušičeva, Hiti in Vrščaj so skoraj prepričani da vodovoda zagotovo ne bodo videli do leta 2050. Zato so predlagali na občini, da bi jim odobrili dovoz vode po enaki ceni kot je prost meter vode iz vodovoda. Pa so jim odgovorili, da za takšne namene v proračunu ni odobrenega prav nič denarja, ter predlagali, naj si ljudje zgradijo večje vodnjake. »Pri nas imamo štiri vodnjake, v katerih je prostora za 75 prost, metrov vode, a kaj, ko je tako »zabeljena«. Čeprav je asfalt, se s spiranjem streh nabere precej prahu, tako da jih moram vod-njakepogostoprazniti in čistiti,«potarna Vrščaj. Ce pa bi bil v naših krajih kakšen veliki kmet, bi lahko skoraj ves izkupiček porabil samo za dovažanje vode,« še pristavi Inpotem vsi trije družno na prste ene roke preštevajo, koliko čistih kmetov imajo. Enako štetje s prsti ene roke se ponovi pri obrtnikih, medtem ko pri tovarnah nimajo kaj šteti Jih preprosto ni Je to
Mediji:
boj za ohranitev že dosežene svobode
^ ^ J eta 1970 je izšla prva domača
politična karikatura, v kateri je nastopal mar-
šal Tito. Tito je bil nekdo, ki ni mogel nastopati
v tako banalni zadevi, kot je karikatura, s tem bi bil prizadet njegov svetniški obstret,« je med drugim dejal književnik in publicist Jaša Zlobec na novomeški Svobodni katedri, ki je bila posvečena politični karikaturi in cenzuri v pluralni slovenski družbi Gost katedre je bil tudi karikaturist Franco Juri, Zlobčev strankarski (LDS) in poslanski kolega. Da je vse skupaj ostalo v isti hiši, je poskrbel liberalni demokrat, poslanec in Novomeščan Gregor Golobič, kije prijeten večer suvereno povezoval Dele pogovora je za objavo pripravil Marjan Bauer.
Omenjeno karikaturo s Titom je narisal znani zagrebški karikaturist Oto Reisinger. »Karikatura je bila politično popolnoma na liniji zvestobe,«je nadaljeval Zlobec, »vendar že s tem, da je bil na njej Tito, je na nek način na-žiralo njegovo nedotakljivost. Ta Titova nedotakljivost pa je za sabo skrivala nedotakljivost
sreča ali nesreča, niti sami prav dobro ne vedo in se očitno s tem niti ne obremenjujejo preveč, kajti dovolj nesreče jim je prinesel že vojaški objekt, ki so ga začeli graditi med vasmi pred približno poldrugim desetletjem
»Na prvem sestanku, ki je bil v zvezi s to gradnjo sklican na občini, sem vprašal kaj bomo z njo pridobili in kaj izgubili Pa sem od občinskih mož dobil odgovor, da tudi oni ne vedo, kaj bodo tam gradili ker da je to vojaška skri vnosi ter da tudi mene pra v nič ne briga. Pa bi tisti na najbolj odgovornih mestih in tudi mi z njimi morali vedeti, za kaj gre, ne nazadnje zaradi varnosti krajanov. Pa tudi sicer so verjetno s to gradnjo pripomogli k naši demografski ogroženosti, saj v okolici ni bilo moč graditi hiš, kaj šele, da bi se šli kakšno deja vnost, kot je na primer turizem,« pripoveduje Vrščaj. »Toda takrat nismo imeli nikakršnih možnosti, da bi lahko karkoli rekli Še zemlje, ki so jo vzeli za cesto, niso plačali Takrat so nas prodali JLA, obljubljali pa, kako ima vojska denar in nam bo zgradila ceste. Ponekod drugod j ih je zares gradila, pri nas pa jih je le uničevala,« pravijo Mušičeva, Hiti in Vrščaj ter priznajo, da so se s tem tujkom v njihovem okolju, s katerim sedaj upravlja Petrol, po sili razmer že sprijaznili. Vprašanje pa je, če se bodo ti, že vsega vajeni ljudje, tudi odslej sprijaznili z eksperimenti, ki bi jih morda hotel kdo preizkušati na njihovi koži Po tem, da zadnje čase ne znajo biti več tiho, in da zavpijejo vedno, ko jim kdo stopi na žulj, že ne.
M. BEZEK-JAKŠE
vseh drugih. Zdi se mi pomembno poudariti, kako je karikatura že s tem, da je začela vase sprejemati politike, čeprav v začetku še tako dobrodušno in prijazno, začela proces razkroja njihove sakrosantne nedotakljivosti
KARIKATURISTI V SLUŽBI NACIONALNIH POLITIK
Zadnja leta se je karikatura v Jugoslaviji razmahnila na vseh koncih, kar samo po sebi seveda še nikakor ni znamenje politične demokratizacije. Če gledao karikature v hrvaških, srbskih, bosanskih in makedonskih časnikih, vidimo, da je tako rekoč brez izjeme ostala trdno v službi nacionalnih oziroma republiških politik. Če ne poznaš avtorja ali časopisa, v katerem je izšla, lahko že po njeni usmeritvi takoj spoznaš, ali je to srbski ali hrvaški časopis (tukaj se natanko ve, kdo so negativci), bosanskega spoznaš po lovljenju ravnotežja. Borbo po jugoslovanarstvu. Škratka, vnaprej veš, kaj boš kje našel To seveda ni politična karikatura v pravem pomenu besede, ampak samo neke vrste izložba takšne ali drugačne politične usmeritve. Prava politična karikatura bi, recimo na Hrvaškem, nastala tisti hip, ko bi se karikaturisti lahko norčevali iz generala Tudmana, v Srbiji pa iz Miloševiča«
Ko je Zlobec govoril o karikaturi Franca Jurija, je rekel, da je Juri vstopil v zrel prostor, Slovenija je po zaslugi napredovanja demokracije in poguma (tudi karikaturistov) čakala da pride končno nekdo, ki bo uveljavil čisto pravo politično karikaturo, takšno, kakršno pozna Zahod Jurijeva karikatura po Zlobčevem mnenju po vseh merilih sodi m standardni zgornji vrh evropske in svetovne politične karikature.
PRVA JENA UDARU OBLAST
»Zelo dragoceno je,« je menil Zlobec, »da imamo nekoga, kini obremenjen s slo venstvom za vsako ceno. Njegova karikatura je bila že od samega začetka nad problemom, da bi bil Franco borec za slovenstvo in karikatura samo orodje tega boja. Bilo je veliko visokih slovenskih pritiskov, da bi se Jurija umaknilo ali pa nanj pritisnilo, da bi postal bolj olikan in prijazen. Nekateri ne morejo razumeti, da je pri karikaturi zmeraj prva na udarcu oblast, in to po vsej pravici, ker je oblast zmeraj najbolj izpostavljena. Pri oblasti zmeraj prihaja do razkoraka med obljubami in visoko donečimi besedami ter med stvarnostjo, ki je vedno vsakdanja, pičla in siva. Takoj za oblastjo so tarča karikature vsi tako patetično izneseni nacionalni in državni simboli ter vrednote. Seveda je recimo z delavnostjo, pridnostjo, pametjo, skromnostjo itd vse v najlepšem redu. Ko pa ti pojmi dobijo mitološke razsežnosti in jih začnemo pisati z veliko začetnico, vse te vrednote postanejo nekaj omejenega, pritlehnega, majhnega in ne tako redko ksenofobnega. To pomeni sovraštvo do tujcev, sovraštvo do vsega drugačnega, sovraštvio do tistega, ki drugače
razmišlja, kije drugačen videti, ki drugače čustvuje, ki ima drugačen temperament itd Vse W so za tako majhen prostor, kot je slovenski, k1 ima dva milijona ljudi, zelo nevarna izhodišča-*
DANES LAHKO OPSUJEŠ KOGARKOLI
Ko je Jaša Zlobec razmišljal o cenzuri in avtocenzuri, je rekel, da ni danes, po svobodnih i" demokratičnih volitvah, ne prve ne druge »Danes lahko opsuješ kogarkoli, nič se ti ncy zgodilo,«je bil plastičen Zlobec.» Vendar zadeva le ni tako preprosta, kljub vsemu se Pn urednikih, novinarjih po nujni logiki vzpostavlja samoobrambni nagon, vseeno je treba poj"1 in biti previden, nikdar ne veš, kdaj se ti lah* povrne. Na to opozarja veliko stvari: Janševe izjave o labodjih spevih, umaknjen zakon o tisku sovražne in zelo agresivne izjave poslance vladajoče koalicije na račun novinarjev, gov°. rice o potrebi, da mora vlada kontrolirati stvari itd V tem trenutku vlada zadev še ne kontroli, ra, ker nima potrebnih mehanizmov. Razen po televiziji, kjer pa tudi ne gre tako preprosto,# moreš zamenjati ene serije ljudi in iz nič ust*fr riti novo.« Zlobec se je z nostalgijo sPonfu občutka sproščenosti, kakršna je bila zadrI dve leti starega režima, ko ta režim ni imel vene moči ne volje (bil pa je tudi toliko pameten! da bi zganjal represijo v javnih medijih, novci režima pa še ni bilo. Skratka, tako lepi anar\. liberalni časi za tiskano in govorjeno besed ' kot so bili od procesa proti četverici do nov volitev, taki časi se ne bodo nikdar več ponovi Seveda pa je Zlobec realist, saj prave » V P*, lamentarnih demokracijah Zahoda je nesri selno govoriti o absolutni svobodi tiska. m",-zaradi vseh samoobrambnih mehanizmov, jih ima vsak človek, katerega služba eksistenca je od visna od tega, kaj počne; 2°rzl tega si vsak tak človek postavi meje, kijihiK tem ne presega zaradi takšnih ali drugočn strahov, ki so lahko celo izmišljeni. Nikakor . smemo misliti - to velja tudi za vsa druga P00, ročja, ne samo za no vinarstvo - da je že samjy sebi vse rešeno samo s parlamentarnimi, vej trankarskimi volitvami in večstrankarsk
parlamentarnim sistemom. Svobodo sije tjC vedno na novo izbojevati, v medijih, pri nju in drugod Še tako popoln sistem je sam^
dosežene svobode«.
AKMADA KLlCK
gr*
—M
Jože Vrščaj	Marija Mušič
Franc Hiti
»IMAM SE TUDI ZA SLOVENCA«
Radikalen je bil tudi karikaturist Franco ri, kije dopustil možnost, da so njegove kad' , ture včasih tudi zelo enostranske in da ciW predvsem na obstoječo oblast, ne le na jug05 vansko in srbsko, kot je bilo pred leti zelo derno.
«Ko sem se loteval Miloševiča in celo 5 ča, sem bil narodni heroj. Na oblasti je trenj1 ^ Demos in se v glavnem lotevam te oblastil ^ bomo na oblasti liberalni demokrati, h0”1 u mrznil člansko knjižico in se zelo rade '”-y spravil na Školča, Golobiča in Jašo Zlob? meni je želja, da bi bil včasih še bolj radi*? ^ Nekatere risbe, ki so dejansko hudobnepC’ še vedno v skritih predalih, izdal jih bom vem času. Menim pa, na to je opozoril že > ^ da je tudi v meni občutek za preživetje, tore) ^ ločena meja, čez katero je včasih tudi piti. Faktorji avtocenzure delujejo, v stf ^ uredništvu Dela pa cenzure ne doživljam’ ^ tam le kakšen prijateljski nasvet. Moje riS?; j,i pravzaprav kompromisna rešitev medzl jo imam v sebi, in dolžnostjo posredovan) ^ ločenih sporočil na način, ki ga bo sprejem čina bralcev.	pl-
imam se tudi za Slovenca. Sem človek, vi v Sloveniji, ki je v stalnem stiku s sl°* * * v kulturo, ki je pravzaprav rojen v slovenj > žavL Do 14. leta nisem govoril slovenskimi zika, ker je bilo okolje, kjer sem rasteltnfc. takrat, izrazito mešano, pretežno itatij0' jj-Obiskoval sem italijanske šole, slovenstvJ^. lo zame nekaj sicer sosednjega, vendar S P. no posrednega. Danes se z mimo dušo op ljujem tudi za Slovenca. Počutim s ju), Italijana, tudi Hrvata (mati je hrvaškego neobičajno povem, da sem človek iz izrazi šanega okolja.	ijif
V Ljubljani živim nekaj let, prej sem m-Ijani študiral, zdaj pa sem poslanec slov P ga parlamenta. Moram reči, da sem dvema, tremi, štirimi leti v Ljubljani j\e)tr manj tuje kot danes. V nekaterih ljude gaja preobrat, slovenska družba naj m njihovem sestavljena čimbolj čisto, v sc■ ^ \t ustreza temu dominantnemu kultum -tl) nacionalnemu pečatu, naj bi bilo °hra\nQgO? kot tujek, kot cenjen gost, vendar še VL’a Zdaj smo v obdobju, ko slovenstvo oztr^^f slovenstvo postajata skoraj politični Biti zelo Slovenec ali manj izrazito o Italijan ali bolj Italijan - Italianissimo, r ftf/ politična opredelitev, kar me zelo m velik problem pluretične družbe v Jag ^ / kjer je bilo poudarjanje nacionalnega^ 0 krat uporabljeno za neposredne P°nnatijo", mene. V sebi priznam določeno an ‘ iudi ? vsakega poudarjanja nacionalnosti lastni manjšini«.
72(3
priloga dolenjskega ^
SIGA
TRETJIČ
pnH!—arna knjižna zbirka Si-fai ki ,o izdaja Dolenjska na-ozoa v Novem mestu, se je po letu 1987, ko je prišla na svetlo nIP,rvi.Ini knjigami, še dvakrat klasila, tako da je njena skup-« bera že enajst del, od tega evet pesniških in dve prozni. „ 'vetjem letniku, ki je izšel , kratkim, so tri pesniške ‘Wrke in sicer: Jožeta Kastel-3 rojaka iz Šentvida pri Stič-m, Barve, Franceta Režuna iz ,‘r„ib,njega Občutja in videnja
pr«Se',l|aka 'Z Li‘i|e

naprej nekaj besed o zuna-Zrii? yidezu omenjenih zbirk. e a2t°ni8° nič več svečano * ne bukvice kot njene starej-biipeSrtre’ amPak so knjige do-ovitb 8Pet. enotne) svetlejše dnh^e’2lati8niene v barvi, po-ona^i1 beli kavi Takoj tudi da so se fotografije °rjev umaknile 7. naslov-
SD?pemim? Še> — - -0*6- v
nem?'ei1)eni Preobleki obe-niftTi dl Prvi »pridelek« ured-stvom81 odbora Sige pod vod-vnm Janeza Mežana.
Sedaj pa k vsebin. Poezija Kastelčeve knjige, zjedrena okrog središčne besede barve, ni lahko berljiva, čeprav se to morebiti spočetka zdi. Za težavnost je kar dosti razlogov, eden najpomembnejših, če že ni glavni, je v tem, da je pesmi zbirke Barve napisal znanstveno usmerjeni avtor — arheolog, univerzitetni profesor zgodovine antične umetnosti, klasični filolog. Kot je že ugotovil recenzent Tomaž Toporišič, so Kastelčevi verzi prepojeni »z dialogom literature z literaturo in klasičnimi civilizacijami nasploh«. »Včasih tako«, dodaja, »da hiperpro-dukcija eksotičnih podob iz preteklosti zasenči ekspresivno raven poezije«. Kakor se to sliši učeno, pa govore pesmi o povsem človeških zadevah. O doživljanju sveta, o vprašanjih, ki človeka mučijo že od nekdaj, o dvomih in sploh o majavosti vsega obstojnega. Pesnik zato ni nič bolj žalosten, pretresen, resigniran, takšna stanja »slabosti« zavestno presega na višjem, ustvarjalnem nivoju, kjer je kot pesnik samosvoj suveren.
France Režun v svoji zbirki Občutja in videnja — in tak splošnoveljavni naslov bi lahko dobila še prenekatera zbirka, ki je že ali bo še izšla — upesnjuje svet, ki želi biti trden in skladen ter pomensko na moč bogat, skoraj razkošen, predvsem pa smiseln in človeško poln. In model za tak svet videva pesnik v naravi, danosti, kakor pravi sam. Ta narava uravnava vse po svojih zakonitostih, pesnik zanje ve, saj jih tudi občuti, in vendar so zanj kar naprej ena sama velika skrivnost. Zato ni vzvišen nad naravo, želi biti le ena od mnogih stvari ki to božansko naravo sestavljajo. Prepričan je kot otrok, da bo v
dlani ujel mavrico neba in sam postal mavrica.
Čisto drugačen pa je svet, ki ga v svoji zbirki Razklani prag obravnava pesnik Jože Sev-ljak. To je svet krute stvarnosti, kjer se je zrušilo vase in na pesnikovo dušo neko življenje, ki je teklo v bajtah in po bregeh in je za njim ostala le še nostalgija. »Razklal se mi je / domači prag, / na gluha okna trka / hlad,« je zapisal pesnik, ki se v mislih nenehno včača v hišo svojega očeta, med znane in dobre stvari rodnega kraja, med ljudi, katerih obrazi pa mu tudi že v spominu bledijo.
o—*-------j-*-«-— ,----t8tva
nov,
I slovenskih poetov ga je že razpredel po svojih verzih, predvsem Tone Kuntner. Kar precej Sevljako-vih pesmi spominja nanj, in venaar so te pesmi samo njegove. Zaradi posebnega glasu v tem »večglasju« in zaradi tonov, ki zvenijo iz njih.
I. ZORAN
STISKA
BOGOV
Stiska je stanje resnice, za lažne bogove tisti trenutek, ko se zavedo, da so pravzaprav navadne in uboge človeške reve. V to misel bi lahko strnili osnovno sporočilo najnovejšega romana Iva Zormana Stiska bogov, ki je nedolgo tega izšel pri Mladinski knjigi v zbirki Nova slovenska knjiga.
Osrednji junak romana je »fhali bog«, ostareli polkovnik Drenik, nekdanji partizanski komandant in nosilec vred-
not, ki so so se bleščale in so žvenketale nekaj desetletij, potem pa so začele izgubljati zven in sijaj. Bolj ko so se praznile, bolj je v polkovnikovo življenje vdirala siva vsakdanjost in mu jemala težo. Položaj junaka romana je na nek način klasičen in pripoved bi lahko stekla z junakovim bojem za spreminjanje sveta v skladu z njegovimi videnji. Toda Zormanov junak je blokiran, ker je moralno načet in ne more v boj za vrednote, katerih nosilec in pričevalec je in iz katerih črpa identiteto. Med vojno je namreč zagrešil uboj: samovoljno je obsodil nekega nedolžnega mladeniča za sovražnika in ga lastnoročno tajno likvidiral. Zločin ni bil nikoli odkrit in polkovnik zanj ni odgovarjal, še pred svojo vestjo ne. Toda za zločin plačuje: z blokado in njeno posledico — postopnim povsakda-njenjem življenja, ki se mu sfiži. Na koncu ostane sam s spomini, negotovostjo in strahom v zanj tujem svetu.
Roman ima dva sklopa, le v prvem pa je glavni junak romana v ospredju. V drugem sklopu pisatelj »stisko bogov« osvetljuje skozi eksotični doživljajski svet polkovnikovega sina in njegovo prešuštniš-ko razmerje z mačeho.
Vsekakor gre za zanimivo in branja vredno prozno novost.
MILAN MARKELJ
MI VOLIMO
Slovenska državnost, ki jo danes s precejšnjimi težavami utrjujejomo in uresničujemo, ni od včeraj, kot bi nam radi podtaknili nekateri, če odmislimo Karantanijo, najdemo najmočnejše korenine slovenske državnosti v boju za narodno osvoboditev med zadnjo svetovno vojno. Med okupacijo so Slovenci kot edini od podjarmljenih jugoslovanskih in evropskih narodov imeli svoj lastni vrhovni politični, predstavniški in oblastni organ že od samega začetka odpora in kot edini so v okupaciji izvedli volitve, ki so kljub vojni pote-
l II	\
,J0v#ek‘l'n
1	1941*1945
•2&C 0» QMWCS U&T*HflWW| O*
A
TOME ra«*
kale demokratično, neposredno in tajno. Dolenjska, Bela krajina in Primorska so se še posebej izkazale z množično udeležbo. Na ta dogajanja se je v Jugoslaviji rado pozabljalo, morda tudi zato, ker prvih povojnih volitev ni mogoče po demokratičnosti in še čem drugem meriti z volitvami leta 1944.
Zgodovinsko osvetlitev teh pomembnih dogodkov nam podaja tretja od načrtovanih petih knjig o ljudski oblasti na Slovenskem, ki jih pripravlja dr. Tone Ferenc. Prvi dve knjigi, ki sta izšli 1985. in 1987. leta, obravnavata nastanek in razvoj ljudske oblasti do februarja 1944, v tretji knjigi, ki je izšla pred kratkim pri založbi Mladika, pa avtor obravnava prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v Črnomlju, ustanovitev in organizacijo odsekov, komisij in zavodov pri predseds-vu SNOS, volitve narodonoos-vobodilnih odborov in usposabljanje ljudi za delo v organih ljudske oblasti. Največ pozornosti v knjigi je posvetil volitvam, zato tudi podnaslov tretje knjige Mi volimo. Gre za izčrpno in vsestransko obravnavo, ki temelji na zelo velikem številu virov.
M. MARKELJ
SLOVENSKA
KUHARICA
Kuharski priročniki ali kar kuharice, kot jim pravimo, niso taka vrsta knjižnih izdaj, da bi jim posvečali pozornost na Književnih obzorjih. Vendar moramo tokrat narediti
izjemo. Pri Cankarjevi založbi so namreč natisnili 22. izdajo Slovenske kuharice in z njo postavili nov mejnik na 123-letni poti, ki jo ubira Slovenska kuharica vse od leta 1868. ko je izšla prva izdaja te knjige. Priročniki z več kot stoletno tradicijo, ki jo novi in novi rodovi strokovnjakov dopolnjujejo in bogate, imajo poleg svoje praktične vrednosti nedvomno tudi kulturno vrednost.
Slovensko kuharico, ki jo poznamo tudi pod nazivom Kalinškova kuharica, sta konec prejšnjega stoletja spravili na svet Magdalena Pleivvei-sova in Neža Lesarjeva; ta »navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila« je leta
8 Feltelta Kalintek
SLOVENSKA
1912 šbiska sestra Felicita Ka-linšek temeljito preuredila, mu dodala veliko novega in v bistvu zastavila Slovensko kuharico, kot so jo poznali in uporabljali desetletja v slovenskih kuhinjah. Kasneje sta Slovensko kuharico predelali in obogatili z novostmi še s. Izabela Gosak in pred več kot desetimi leti s. Vendelina Ilc.
Slovenska kuharica tako prihaja v svoji 22. izdaji prirejena potrebam sodobne kuhinje. Učeva je upoštevala pri receptih tudi italijansko, francosko in srbsko kuhinjo, dala je več poudarka zdravi prehrani, zelenjavi, opustila uporabo nekaterih zdravju neprimernih živil, skratka, posodobila Ka-linškovo. Nov je tudi zapis s. Salvatore Klunove o sodobni mizni kulturi. Slovenska kuharica št. 22 ostaja s svojimi 740 stranmi prijazna pomočnica in svetovalka v slovenski kuhinji, kot so bile njene pred niče.
M. MARKELJ
Vitez
kraljice instrumentov
V.
Križnik. »Če bi naredil lestvico najboljših cerkvenih orgel na Slovenskem, bi orgle v pre-čenski cerkvi postavil na drugo mesto, na prvem pa prej ko slej ostajajo orgle r mariborski stolnici, ki jim zaenkrat niso kos nobene druge.«
Na Dolenjskem imamo torej vrhunske cerkvene orgle. A li imamo tudi mojstra, ki bi jim bil enakovreden?
Žal je odgovor na to vprašanje negativen. Filip Križnik je povedal da sicer zanimanje za
orgelski študij raste, in to ne zgolj za praktično liturgično uporabo, marveč za resno, koncertno orglanje, vendar la trenutek Dolenjci ne premoremo dobrega koncertnega organista niti ni med njegovi učenci nobenega z Dolenjske. Sploh koncertnih organistov v Sloveniji ni veliko, raste pa nov rod, ki bo z mojstrskim igranjem oživljal velike instrumente, počivajoče v slovenskih cerkvah, ter morda tudi ustvaril kaj dobre slovenske orgelske glasbe, ki je prav tako nimamo veliko.
M. MARKELJ
tona p . ned*ljo zvečer bodo v cerkvi jv. An-2adon a,anskega v Prečni pri Novem mestu nile f<e °fgle, zabučali bodo basi, jim priteg-lametniVeksl(e Pečali in oglasili se bodo ste. v 1 Kisovi piščali viole dolce ter vox cele-cerL n?gočnem slapovju zvokov se bo pod °bokiprelivala Bachova in Fresco-~~ Klenu^ Gigoutova tokata, koral Karg n,Jviu,na' heroična pesem Langlaisa in Vier-trtoneJ,,>nins,rskizvonovi Orgle, kraljica ins-razgrni?V' 1(01 j‘m Prav‘j° poznavalci bodo Meliki sifi zj.°^no bogastvo, ki ga premorejo, in s»trri Kladatelji nam bodo prek pragov časa in glasbe PregovortH s neumrljivimi besedami
*eA7aiČno lohko zapisali dabovne-cen „nefer v Prečenski cerkvi orglarski kon-Kri}nji_ .terem se bo predstavil organist Filip Prikazni"1 z Obranimi orgelskimi skladbami Ponirek ^azvol ‘n bogastvo orgelske glasbe. Ni jetnen i„°VoV’ c^aj.e Instrument sam po sebi iz-Če ni m aie zanj napisana bogata literatura, ttiore n%lStra' zna 22 njega izvabiti karpre-Pa svjtj im so tU(H najboljše in največje orgle eden od r g°m piičalL /Vo/ FiliP Križnik je orgied«’* redkih slovenskih organistov, ki ki jo, j(r ro Pozna in je kos velikim možnostim, PihD u-J,c.a Instrumentov nudi izvajalcem, dar sta 'jCffnik je sicer doma iz Trbovelj, ven-Dolenjsko stara znanca. Devet let je
\ \
poučeval na novomeški glasbeni šoli in na gimnaziji v dolenjsko metropolo pa se še zdaj redno redno vrača, ker tu poučuje nekaj učencev v igranju na klavir.
Prvi nauk o glasbi je Filip Križnik dobil od svojega očeta, prirojeni glasbeni talent pa je potem razvijal v srednji glasbeni šoli v Ljubljani in na glasbeni akademiji, kjer seje izpopolnjeval v študiju klavirja pod mentorstvom Pavla Šivi-ca Študija orgel se je lotil nekoliko kasneje pod mentorstvom našega znanega organista Huberta Berganta. Po nova spoznanja in znanja iz orgelskega mojstrstva je po treh letih študija pri Bergantu odšel še na tuje. Dve leti se je izpopolnjeval pri odličnem orgelskem pedagogu Ernstu Trieblu v avstrijskem Gradcu, zdaj pa je absolvent pri Liliani Medici— Turrini na oddelku za orgle in orgelsko kompozicijo na konservatoriju v Ferrari
Znanja in izkušenj ne drži le zase, saj že nekaj časa poučuje v mariborski orglarski šoli v okviru teološke fakultete. In če učitelja sodimo po njegovih učencih, potem za Križnika veljajo dobre ocene, saj nekateri od njegovih učencev že dosegajo lepe uspehe na orgelskih koncertih, ki vse pogosteje potekajo po slovenskih cerkvah.
Seveda je Križnik tudi sam aktiven koncertant Za seboj ima lepo število samostojnih orgelskih koncertov, med najuspešnejšimi sta nastopa v mariborski in ljubljanski stolni cerkvi Pod Križnikovimi prsti in nogami (organist uporablja pri igranju basovskih tonov nožna pedala) so pele znamenite in malo poznane orgle, prvovrstni instrumenti in taki ki se ne morejo kosati z najboljšimi
Igral in preskusil je tudi mogočne orgle v kapiteljski in fančiškanski cerkvi v Novem mestu, za katerimi je nekdaj sedel orgelski mojster in skladatelj Ignacij Hladnik. Vendar Križnik zatrjuje, da so daleč najboljše orgle na Dolenjskem v prečenski cerkvi jv Antona Padovan-skega. Gre za instrument, ki se po kakovosti lahko kosa z najboljšimi v Sloveniji tudi s tistimi, ki so jih postavili v Cankarjevem domu.
Orgle v prečenski cerkvi niso star instrument s častitljivo zgodovino, kot jo imajo nekatere orgle po Dolenjskem. Pred dobrima dvema letoma so jih dobili iz Nemčije. Narejene so bile že po vojni in so v vseh svojih značilnostih sodobne orgle. Imajo tri manuale in množino registrov, ki omogočajo izvajanje vsakovrstne orgelske literature iz vseh stilnih obdobij.
»Preskusil sem jih, zaigral nanje nekaj skladb in bil sem navdušen,« je povedal Filip
Lipa potuje v svet
v.
našem turizmu je dolga leta marsikaj manjkalo. Kljub temu da so se sedaj stvari že občutno izboljšale, ne moremo biti zadovoljni. Kar manjka, so predvsem podrobnosti Te pa nikakor niso nepomembne in jih ne smemo podcenjevati Iz njih je namreč sestavljena podoba o deželi, ki jo tujec ohrani in skladje take podobe lahko že malenkosti tudi pokvarijo. Za uspešnost podobe o turistični deželi pa niso odgovorni le turistični delavci K temu pisanemu mozaiku morajo svoje doprinesti številne druge dejavnosti, ki na gostinstvo in turizem niso neposredno vezane. Med prvimi v tej vrsti je trgovina. Skoraj vsak Človek, ki potuje po novi deželi, želi ponesti s sabo domov kak oprijemljiv spomin nanjo. Spominek, pravimo temu. In ker se čisto pravih spominkov kaj hitro nabere cel kup in se porazgubijo po predalih, kjer postanejo navadna šara, sodoben turist želi spominek kot uporaben, praktičen, poleg tega pa še estetski in dekorativen predmel Mi smo bili šibki že pri ponudbi navadnih spominkov, kjer
je kraljeval predvsem kič, kaj šele, da bi se u velja vili na višji stopnji No, nekaj se le premika. Slovenski etnologi z dr. Janezom Bogatajem na čelu so že nekaj časa budno na preži, kaj se na tem področju dogaja in radodarno delijo nasvete tistim, ki jih hočejo poslušati
Z razmahom zasebništva so se odprle nove možnosti Vsepovsod se odpirajo nove trgovine, ponudba se širi. Večina jih ponuja seveda razno mešano špecerijsko blago, nekaj pa jih je tudi takih, katerih lastniki so si postavili višje cilje. Trgovina Interier na Partizanski cesti spada med te posebneže. Zakonca Vilma in Andrej Bajt sta jo odprla lani jeseni
»Jaz skrbim predvsem za nabavo in delam v trgovini Andrej pa v svoji mizarski delavnici, pogosto pa me mora zamenjati tudi za pultom in svoje delo premakniti na poznejše ure, «pra vi Vilma, ki so se ji z osnovanjem Interiera uresničile dolgoletne sanje. Po poklicu je sicer gradbenica, s srcem pa je bila vedno predana ljudski umetnosti Tega ima sedaj v svoji trgovini obilo na izbiro.
»Pristno ljudsko blago naročam največ pri zasebnikih, kmetih in obrtnikih. To so pred-
Med lesenimi sestavljankami, kijih izdeluje A ndrej Bajt, je najbolj popularna slovenska lipa, primerna za okras in igračo.
vsem lesni izdelki krožniki, pladnji posode, pletene košare, peharji in podložke raznih oblik, pa lončarijo, razni prti, prtički in podobno. Največ stikov z dobavitelji dobim na tržnicah in sejmih širom po Sloveniji Se pa s tem v zvezi pojavlja precej težav. Predvsem pri kmetih, ki opravljajo domačo obrt kot dopolnilno dejavnost, stvari zakonsko še niso urejene in dogaja se, da nekateri izdelkov raje ne prodajo, kot pa da bi imeli sitnosti z računi in administracijo. Jaz pa moram imeti dejavnost in vse blago v trgovini seveda uradno pokrito,«pripoveduje Vilma o trgovini in težavah z njo. Izbira v trgovini je seveda še širša, saj želita Bajtova zadostiti okusu razvajenega turista, pa tudi domačina, ki si je zamislil drobno estetsko poživitev domačega okolja ali pa se nameni kupiti pristno darilo poslovnim sodelavcem, sorodnikom ali prijateljem.
»Na potovanjih po tujini sva si vedno z zanimanjem ogledovala trgovine s podobno dejavnostjo, kot je naša, in mislim, da se nama glede založenosti in k valitete blaga pred tujci ni treba sramovati« pravi Vilma Tam sva videla tudi nekatere zanimive prijeme, predvsem pri lesnih izdelkih, ki jih poskušava presaditi k nam, bodisi da jih uporabi Andrej v svoji delavnici bodisi da jih svetujeva drugim izdelovalcem. Preko domače in tuje strokovne literature iščeva stalno nove ideje in si širiva obzorje. Misliva da je potrebno naše ljudsko izročilo ohranjati in ga popularizirati vendar ne samo to.. Tudi današnji čas mora dati nekaj svojega torej moramo že doseženo nadgrajevati Hkrati je še kako potrebno krepiti potrošnikov estetski čut. Naš človek je, kar se tega tiče, še zelo nebogljen, tujec pa pogosto nima prave predsm ve, kaj pravzaprav išče. Zato se je treba enemu in drugemu skoraj pedagoško posvetiti Zelo važen pa je tudi sezonski utrip, ki ga poskušamo prenesti v trgovino. K skoraj pozabljenim starim običajem, zlasti božiču, novemu letu in veliki noči sodijo določena opravila in predmeti Nekaj od teh sva letos že uspešno predstavila, na primer barvanje pirhov,« pripoveduje Vilma
Orati ledino na dokaj nepreizkušenem področju, kakršnega sta se lotila Andrej in Vilma Bajt, je verjetno zanimivo, stimulativno, pa tudi naporno opravilo. O ekonomski uspešnosti pa Vilma pra vi »Blago se počasi obrača doba vite-Iji pa zahtevajo takojšnje gotovinsko plačilo, zato bi o donosnosti vsaj za sedaj in v teh časih težko govorila Nekaj je temu verjetno kriva tudi lokacija na Partizanski cesti ki je sicer blizu centra vendar prometna in na njej pešec nerad postane. Poskušala sem se dogovoriti s turističnimi agencijami in zdravilišči da bi skupine ljudi ki jih vodijo na ogled mesta pripeljali tudi v to trgovino, saj bi bili ti nad ponudbo gotovo presenečeni vendar za sedaj ni bilo odziva Vendar ostajam optimist, saj verjamem, da skušajo naši turistični delavci ponuditi gostom le najboljše. Torej bomo tudi mi prišli na vrsto. Za sedaj vse skupaj drži gor Andrej s svojo leseno kolekcijo poslovnih daril in lesenih sestavljank, vendar v nedogled tako ne bo šlo. Res bi bilo škoda če bi Novo mesto izgubilo nekaj, kar je že dolgo pogrešalo.«
TONE JAKŠE
Priloga dolenjskega lista
(2)73
O®
BtOi
k
Jovič ni poletel v Bari
N
JL m ekateri borci zadnja leta preživljajo težke trenutke, saj vidijo, da se stvari, y katere so sveto verovali in zanje tudi veliko žrtvovali, ponovno postavljajo na zgodovinsko tehtnico. Tega nikakor niso pričakovali, sajjih je že med vojno vzpostavljeni in po vojni z vso silovitostjo utrjeni sistem pred tem dolgo varoval Ko pa je nekdanjo železno diktaturo načel zob časa in je rja prežrla ograde, ki so varo vale pot do drugih pogledov in resnic, so se začeli pojavljati tudi dvomi Borci se nanje različno odzivajo. Eni z zaskrbljenostjo in nervozo, češ kaj bo sedaj, na starost, z njihovo socialno gotovostjo, drugi s srdom in napadalno, češ s kakSno pravico si sedaj nekdo, ki v osvobodilni vojni sam ni sodeloval ali pa takrat Se rojen ni bil drzne razmišljati ali celo soditi o stvareh, ki so bile vendar že tako jasno povedane. Pa je prav v tem. da so bile stvari tako jasno, vseskozi črno belo prikazovane, veliko narobe. Tako so kar same klicale k resnejSi in bolj kritični analizi Pri tem pa se seveda pokaže več barvnih odtenkov, ki vsem ne morejo bitipovSečl To seveda ne bi bilo nič narobe, če se ne bi ob tem često dogajale iste napake, kotjih poznamo že od prej: poenostavljanje in posploSevanje. Enako napak kot trditev, da so bili vsi medvojni protikomunisti izdajalci domovine, je trditev, da se vseh partizanskih rok drži kri po osvoboditvi pobitih ujetnikov.
Janez Ivec iz Metlike, mnogim Belokranjcem in tudi drugim bolje poznan pod partizanskim imenom Jovič, ni eden tistih, ki bi o svoji dolgi partizanSčini rožice sadil in junaštva koval v neba Se je pa tudi ne sramuje, in kolikor je k njegovi moči skrbi za to, da bi ostala v spominu tudi poznejSim rodovom. Tako je postal znan kot borec za to, da bi se nekdanja partizanska žaga, ki je po vojni nekajkrat menjala lastnike, ohranila kot spomenik tiste dobe. Je pa poznan tudi gostom Krkinega zdravilišča v Strunjanu, kjer je Jovič skorajda nepogrešljiv, saj je tam tako rekoč striček za vse. Ncjboljpa je poznan po tem, da zna organizirati prijetne večere ob ognju, ki ga zakuri ob vsakem po-mebnejšem prazniku. Tudi letos seje za prvomajske praznike namenil na obalo, da bi zakuril prvomajski kres in s tem oznanil pričetek nove sezone. In tako bo verjetno tudi drugo leto. Skoraj gotovo pa je, da bo ta živahni 85-letni striček z markantno bleščečo plešo na glavi - le kdo bi mu prisodil tako starost! - prižgal kres prihodnje leto tudi 9. maja, na dan osvoboditve. Takrat bo to storil posebej slovesno, kajti praznoval bo tudi 50-letnico svojega odhoda v par-
tizane. Prav devetega maja dvainštiridesetega je namreč m skupini dvanajstih Metličanov odšel v gozd Samo trije iz te skupine so danes še živi
Ivčevi so imeli v Metliki lepo kmetijo. Pri hiši so bili poleg Janeza še štirje otroci dva brata in dve sestri Janez se še spominja veselja, ko je v Metliko prišla železnica V Belo krajino je pripeljala širni svet. Toda svet ni bil dober. Hotel je ljudi Kmalu so se po tej železnici odpeljali belokranjski fantje in možje. Morilski stroj prve svetovne vojne je potreboval vedno nove ljudi Tudi Ivčev oče je moral pustiti ženo in pet majhnih otrok in si oprtati puško za čisto druge stvari za domovino, boga in cesarja so rekli takrat Tam nekje v Galiciji je puško položil pred rusko premočjo in prišel v ujetništvo. »Vendar ga nismo nikoli več videli, kajti za vedno je ostal v Rusiji« pravi Jovič. »Nekaj Semičanov, ki so bili skupaj z njim v ujetništvu, nam je posneje povedalo, kaj se je zgodilo.«
Bilo je hudo mrzlo. Jetniki so spali v baraki in se stiskali ob ognju, ki je plapolal v gašper-čku. Našli pa so se paglavci ruski otroci in v objestnosti zamašili dimno cev, ki je štrlela iz barake. Verjetno si niso predstavljali kako tragične posledice bo to imelo. Pet drugih otrok, čisto na drugem koncu Evrope, je zaradi take igre ostalo brez očeta. »Nikoli nismo zvedeli za očetov grob. Prav tako ne vemo, kje je materin. Med drugo svetovno vojno je izginila v internaciji Tudi hiša je porušena Prva vojna je odnesla enega starša, druga drugega in dom. Se družinskega groba nimamo,« pravi Jovič, ki tako res nima nobenega vzroka, da bi pel slavo tako krutemu početju, kot je vojna
Tudi sam je med partizanščino ničkoliko-krat nosil glavo naprodaj. Kako tesno je bilo, pove že to, da je bil kar štirikrat ranjen. Čeprav je bil takoj po vojni operiran, še sedaj nosi v telesu nekaj kovinskih drobcev kot spomin na tiste težke dni Med vojno se je zdravil malo tukaj, malo tam, a nikjer si ran ni imel časa prav pozdraviti zato je bil v začetku maja petinštiridesetega določen, da bo s partizanskega letališča Otok poletel na zdravljenje v italijanski Bari Toda sanje o Bariju se Joviču niso nikoli uresničile. Dan predno bi moral odleteti je bil ukazan premik. Najprej na notranjsko proti Trstu, nato proti Ljubljani Tja je Jovič prišel 9. maja, natančno po treh dolgih in nevarnih letih partizanjenja. Petdeset let bo minilo prihodnje leto. In gorel bo kres.
TONE JAKŠE
malo graščinico, kjer še danes domuje njegov sin.
Oni dan sem bil pri njem. Pri » Vidovih« se pravi tam. Pa sem poprosil gospodarja: ,Povejte mi zgodovino svojih dedov, gospod Janko!'
Jako se je razhudil. , Kakšen gospod Janko ’ mi je oponesel. ’ Jaz sem hajduk Vajda!' se je udaril po prsih.
Samo hajduk Vajda se je takrat preselil pod Staro goro. Drugi hajduki so ostali pod Gorjanci in se tudi poprjjeli kmetijstva. Izpremenili pa so svoje ime; hpjduki so bili, dokler so rabili orodje. Danes, ko orjejo in sejejo, so Vlahi
Vlahi so ohranili svojo vero, svoje običaje in srbskijezik. Vsi pa se s spoštovanjem spominjajo svojega nekdanjega vojvode, hrabrega hpjduka Vajde...«
OPORA JE VALVASOR
Hajduk Vajda 2 Vrtače
u
V«/ čitelj in pisatelj Lojze Zupanc, katerega prvo službeno mesto je bilo na Strekljevcu c Beli krajini je leta 1932 izdal drobno knjižico Belokranjinske pripovedke, v kateri je prvo zgodbo namenil Uskoku hajduku Vajdi Naj v nekaj odlomkih pripoveduje kar sam pisatelj:
» V tistih težkih, črnih dneh, ko je Turek mori! po naših krajih in vaseh, je malo Srbijo popolnoma ugonobil Moril je vse, kar se mu ni pasje pokorilo. Pa so se dvignili nekateri možje z ženami in otroki in zbežali pred krvolokom.
V	Beli krajini so se ustavili. Zgodovina jih imenuje Uskoke, ker so ,uskočili’ iz Sr-bije v Belo krajino. Kakor močan zid so se zajezili pod Gorjance, in gorje Turčinu, kadar je naletel nanje.
V	večnem boju s turškimi razbojniki je pjihovo življenje dobilo poseben pečat. Že majhen Srbčič je bil deležen namesto abecednika — nabite puške. Živeli so življenja junakov —hajduško življenje.
Tam pod Gorjenci so se ustavili in si izvolili svojega starešino.«
To je bil hajduk Janko, ki je postal strah in trepet Turkov in je opravil vrsto junaštev, tako da so turški vpadi v naše kraje prenehali Takole piše Zupanc naprej:
»Postaral seje hajduk Vqjda. Ko mu je pričel rjaveti meč v nožnici, je prijel za plug: postal je kmet.
Ssv, '	‘
nemu i
štajnskemu. V Stari gori nad Semičem je vrh, znan pod imenom Smuk. Tuje imel grof Lihtenštajnski svoj grad. Razvaline tega gradu vidimo še danes.
Od tega grofa si je hajduk Vajda kupil domačyo na Cerovcu. Pegodbeno pismo, ki ga ima še danes shranjenega potomec hajduka Vajde, se glasi:
,Jaz, grof Lihtenštajnski rimsko-kato-liške vere, posestnik gradu na Smuku, prodam hajduku Vajdi kmetijo na Cerovcu št. 1 za 75 goldinarjev. Ker pa se je v času turških vpadov izkaza! hajduk Vajda hrabrega, mu podarim 3 goldinarje. ’ Odštel je hajduk Vajda grofu Lihten-štajnskemu 72 goldinarjev in se naselil v Cerovcu.
Dva sinova sta ga objokovala, ko je umrl...
Najstarejši sin se je oženil in je ostal na domu. Mlajši se je priženil na Osojnik. Pridno je gospodaril in si sezidal na Vrtači
svetovni vojni uČiteljeval na bližnjem atrekljev-cu. Seveda je pisatelju, zlasti v pripovedkah, dovoljeno dokaj ustvarjalne svobode. Pa vendar naj zdaj, ko je tudi zadnji lastnik te nekdanje graščine Janko Ogulin že utonil v nekako pripovedko, le osvežimo spomin na ta zanimiv dvorec, ki ga danes ni več.
Predvsem se moramo tu opreti na Janeza Vajkarda Valvasorja, ki nam je v svoji Slavi vojvodine Kranjske (1689) ohranil podobo takratnega Pungarta (Baumgarten = sadovnjak) oziroma Stemiševega dvorca (Stemisen-hof) na Vrtači V Valvasorjevem času je bil njegov lastnik Franc Bernard grof Lichtenber-ški (Zupanc ga v svoji zgodbi napačno imenuje Lihtenštajnski). Njegov prednik je bil vitez Stemiša, stotnik v regimentu Piccolominijevih kirasirjev, ki je veljal za hrabrega, pa vendar tudi naglega, nepreračunljivega človeka. Ko so nekoč vojaki taborili v bližini Dunaja, je Ster-niša oropal in ubil nekega trgovca. Za ta zločin so ga obsodili na smrt z obešenjem, vendar jim je ušel iz ječe, se nekaj časa potikal po svetu, nazadnje pa je padel v nekem uporu na Madžarskem.
Graščina na Vrtači kijojegrofLichtenberg prezidal in povečal je bila v Valvasorjevem času prijetna nadstropna stavba pod vinsko gorico, nad katero se je v dalja vi dvigal zahodni del Uskoške gore oziroma današnjih Gorjancev. Dvorec je ostal v lasti njegove rodovine Se do prvih let 19. stoletja, ko ga je na dražbi kupil Janez Mihelčič. Njegova hči Marija se je poročila z Ljubljančanom Kusičem, katerega sin Viljem Kusič pa je zaradi dolgov moral leta 1899 graščino in posest prodati na dražbi Se-miško gospostvo in z njim vred Vrtačo je takrat za 7410 goldinarjev kupil Matija Ogulin, posestnik z Brezove Rebri št 4.
Matija Ogulin (1835—1915) je z ženo Marijo Judnič imel sina in dve hčeri, ki pa so bili vsi rojeni na Brezovi Rebri Naj starejši Janez (1865—1939), je odšel v Ameriko, kjer se je spoznal z Vrhničanko Ivanko Košir (1878— 1943) in se leta 1899 z njo poročil Kakih posebnih šol Ogulin ni imel vendar seje v novem svetu znašel kot uspešen poslovni človek in se dokaj premožen vrnil v domovino, kjer je po očetovi smrti zagospodaril na Vrtači
DOBRODUŠNA SAMOHVALA
Takšna je bila v glavnem življenjska pot zadnjih gospodarjev dvorca pod Smukom in moramo zato tudi pripoved Janeza Oziroma Janka Ogulina o tem, kako je njegov prednik prišel do tamkajšnje posesti, vzeti kot dobrodušno samohvalo. Tudi »malo graščinico« na Vrtači si Vajdovi niso sezidali saj je tam stala že prej.
Vsekakor je zadnji Ogulin ta dvorec obnovil in tudi nekaj dozidal Poleg tega si je na vrtu zgradil manjši bazen, kamor je pritekala voda iz semiškega vodovoda na Blatniku in v katerem se je ta ali oni lahko ohladil v poletni vročini Tako sta si z ženo na Vrtači pripravila kar udobno življenje. Imela sta dokaj lepo posest nekaj služinčadi veliko pa nista potrebovala, saj sta bila brez otrok. Zato pa so bili njuni ne ravno redki gostje razni belokranjski izobraženci pa tudi podjetni meščanski in trgovski ljudje, ki so pokupili bližnje gradove oziroma
grad Krupo, ki sta ga kupila in Gradčan Mazelle, kasneje pa Semičan Zurc, ali Gradac, kjer je gospodaril Zagrebčan Sutej. Skoraj redni gostje so bili pri Ogulinovih domači učitelji in učiteljice, kdo od semiških duhovnov pa še drugi, na primer Belokranjec pravnik dr. Miha Kambič, črnomaljski apote-kar Dalibor Vrankovič ali pisatelj Engelbert Gangl iz Metlike. Ganglova nečakinja, osemdesetletna Vilma Sirkova, se še danes spominja, kako je bila poleti z materjo po cel teden gostja pri Ogulinovih na Vrtači in kako je pozimi Ogulin včasih poslal svojega hlapca s sanmi po Ganglove v Metliko, kako so takrat
J. V. Valvasor: Sternišev dvorec na Vrtači
S
na saneh ležali y debele odeje zaviti glinasti grelci da goste ni zeblo v noge.
VSE ZA NAPREDEK
Janko Ogulin je cenil Engelberta Gangla, ki je bil tudi starosta jugoslovanskega Sokola, Ogulin sam paje kot starešina nekaj časa načeloval Sokolu v Semiču. Sploh je gospodar na Vrtači sodeloval pri raznih javnih delih, podpiral Sokole, gasilce, šolo in vse, kar je Semiču pripomoglo k napredku, saj se je kraj pred zadnjo vojno ponašal kar s tremi društvenimi domovi prosvetnim, sokolskim in gasilskim.
Ker pa Ogulinova nista imela potomcev, sta se odločila, da graščino na Vrtači z vso posestjo zapustita semiški občini ki naj bi po njuni smrti tamkaj osnovala gospodinjsko šolo za belokranjska dekleta. O tem je bila sestavljena tudi pogodba
Janko Ogulin- Vajda je na Vrtači umrl 12. marca 1939 v svojem štiriinsedemdesetem letu. Za njim je na posestvu gospodarila žena Ivanka ki je umrla štiri leta kasneje —13. februarja 1943. To pa je bil že čas, ko so tudi Semičane trle težave in morije druge svetovne vojne, saj so tudi tamkaj gospodarili Italijani Z Oguli-noma je v Semiču izumrla ta veja Ogulinov, živela pa je takrat v Ameriki še nečakinja Ana ki je bila nekoč učiteljica v Semiča in pa daljni moževi sorodniki v semiški okolici in v Ljubljani, kjer sta Ogulinova tudi imela svojo hišo. — Danes oba Ogulinova počivata pri Sv. Duhu na Selih pri Semiču, v rodbinski grobnici, ki jo je dala zgraditi vdova po moževi smrti
Želja obeh Ogulinov, da bi na Vrtači osnovali gospodinjsko šolo, pa se ni nikoli uresničila Že dva dni po smrti zadnje lastnice — 15. februarja 1943 — so namreč partizani graščino na Vrtači požgali ieš da bi jo lahko Italijani uporabili za vojaško postojanko.
Po vojni je nova ljudska oblast podržavi vso nekdanjo Ogulinovo lastnino in na VrVri osnovala državno posestvo. Na ruševinah gri5. čine je postavila novo upravno poslopje, F gradnji pa je zaposlila nemške ujetnike. dar nova stavba spočetka še ni bila do krir izdelana.
NIČ NI OSTALO
Ko se je uprava posestva leta 1949preše*) y Črmošnjice, je izpraznjeno stavbo Pre,t okrajni ljudski odbor v Črnomlju in na Vf ' osnoval okrajno ekonomijo. Ta je veljak'! neko vrsto zadruee. v katero ie ieseni 1950P*
komisija iskala po Beli krajini primeren kjer naj bi pričel delati novoosnovani obr® izdelavo kondenzatorjev in uporov, so se zadnje odločili za Vrtačo. Tu so namreč tiri) delano upravno stavbo prejšnjega državne! posestva z najnujnejšimi popravili hitro usK šobili in je že 1. aprila 1951 v njej ste11 proizvodnja.
No va to vama se je pričela naglo širiti lo zaposlenih je skokoma raslo in leta 19791 tam delalo že čez 700 ljudi Konec leta 19
je Iskra — industrija kondenzatorjev
opreme v Semiču skupaj z obratom v Cmom zaposlovala že 1477 delavcev. Pri vsem Urir je na Vrtači vedno bolj izginjala podobo kdanje Vajdove graščine in okolice. Dane5 od prvotne stavbe ostalo ničesar več.
VIRI:
Jože Dular, Semič c Beli krajini 1971.	-
Majda Smole, Graščine na nekdanjem Kranjski 1982.	u
Župnijski arhiv Semič, Status animanjm (druliri^ knjiga).
Tokrat je treščilo v Zagorici
P
Lastnika Vrtače Janko in Ivanka Ogulin okoli leta 1930
redstavniki človeške vrste se od svojega pravzorca borijo za lasten pedenj planeta Zemlje. Tako ihtavo kot nekdaj za najboljšo votlino se misleči dvonožci danes borijo za ozvezdja. Ti boji pomenijo skrajnosti vmes pa je nešteto preprirov, ravsov, pravcatih malih vaških vojn in nepomirljivih nasprotovanj, po katerih duh sovraštva iz roda e rod išče pot
Ponekod na Dolenjskem se že leta in leta prepirajo v zvezi z Romi To je različica boja za življenjski prostor in v boju si sovražno stojita nasproti dve nepomirljivi skupini ljudi Tako osvajanje planeta Zemlje poznajo tudi v trebanjski občini Zadnji dogodek te vrste je nedavni zaplet glede mesta bivanja Romske družine Kovačič.
Potem ko so se omenjeni Romi naselili v gmajni nedaleč od Zagorice pri Velikem Gabru, so Zagoričani trebanjskemu izvršnemu svetu sporočili, da pravkar doseljenih Romov ne bodo trpeli v svoji bližini Obenem so ultimativno zahtevali od občinskega vodstva, da ukrene vse za odselitev Romov z gmajne pri Zagorici Napovedali so tudi, da bodo po 14. maju letos Rome sami nasilno odstranili če jih mimo in dostojno po uradni poti ne bo preselil kdo drug.
V glavnem je to celotna zgodba o sporni priselitvi Romov na zagoriško gmajno. Vendar domačini zastavljajo nekatera vprašanja, ki pomenijo pri celotni zadevi odločilne podrobnosti. Zagoričani sprašujejo, zakaj so omenjene Rome izselili iz dosedanjega bivališča v Malem Gabru. K temu dodajajo, da prebivalcev Zagorice ni nihče vprašal, kaj menijo o tem, da bi dobili za sosede Rome. Ne zdi sejim prav, da v razpravo o bivanju omenjenih Romov ni nihče vprašal vodstva krajevne skupnosti Veliki Gaber. To so načelni razlogi, zaradi katerih Zagoričani ne pristajajo na to, da bi živeli v neposrednem sosedstvu z romsko skupino.
Razen tega se otepajo Romov zato, ker velja ravno ta romska skupina za najmanj prilagojeno in najbolj agresivno daleč naokoli S takim slabim imenom pa pomenijo omenjeni romski brezdomci grožnjo premoženju in brezskrbnemu življenju najmlajših in odraslih Za-goričanov.
Kot kaže, so Rome preselili po sodnem sklepu, do katerega je pripeljala vloga trebanjskega Gozdnega gospodarstva Slednje je zahtevalo izselitev Romov s svoje z razlastitivijo pridobljene parcele v Malem Gabru med drugim tudi zalo, da bi ob napovedanem vračanju premoženja dalo zemljišče novemu lastniku nenaseljeno in s tem v prvotnem stanju. Kar zadeva udeležence pogovorov, so zatrdili v vodstvu krajevne skupnosti Veliki Gaber, da jih res nihče ni povprašal za mnenje. Glede na to, da
Romi pohiteli in kratko male prehiteli v5*,f govore ter vse postavili pred izvršeno dfPf^pj smo, vaši smo. Nekaj verjetnosti taki hjPrL. jemljejo nekateri pretekli ogledi možnihi ^ cij, na katere bi iz Malega Gabra preselil1 » sko Kovačičevo družino, in med temi mri bila tudi Zagorica.
O za domačine šokantni in skrivn
hik$
Romov severozahodno od Trebnjega na) povedali tudi člani Kovačičeve družine. govora ni prišlo, ker jih v soboto opoldn
zagoriški gmajni ni bilo več. Da ni šlo saj",rf umik globlje v gozd pred očmi radovedjj* ij ampak za ponovno migracijo, so potrtljšif ponedeljkova poročila iz Malega Gabra. 5 g
in se vrnili v prejšnji tabor. Ko to
skusu.	Mjf
Kar pa zadeva domnevno okolju n*P%/f in nevarno življenje Romov v okolici 'e Jjf Gabra, med katere sodi tudi nedavno Pr* ;> na skupina, »civili« plačujejo visoko & strah že v primeru, če drži kanček so v minulih dneh našteli domačini. V jrfp jenju se sicer vsak pripetljaj pravilom0 »napihne«, vendar si domačini vetjem izmislili zgodbe o Romih, zalotenih y bah, in o pijanih nasilnih Romih za mizami v gostilnah. V Zagorici je mlaj5' ^/ čin povedal, da so ga Romi pred dnevi\C cali. A li mi ali Romi je ob takih dogodk .J vičeno vprašanje domačinov, čeprav st rj.^ glede brce še pomislek. V Zagorico d°5 J F Romom so domačini preventivno zofi uf: njihove šare. In kaj, če je res, kar trdi]0 ri »civili«, da so brce posledica zažiga, vlage sicer ni uspel?	.
Se najmanjje za sedanji zaplet krtv° ufjtlt občine, sedanje, a tudi prejšnje. VrstaP0 ^ garnitur se je ob začetkih mandat0 pred dejstvom, da na trebanjskih ljudje, ki se jim reče Romi in ljudje, reče Romi Romi v svoji vseskozi ' m,, se niso dali stisniti v kalup vrednot, KtS^K pa manj obožujejo drugi prebivalci0'agtfi ^ pomeni, da je med tema vejama člov konjd,lJ zarije ostala taka razlika, kot je med	^
računalnikom. Morebitni spora21*. sftK katerih se zdi včasih sožitje med <emlvZo,
skupinami ljudi na Trebanjskem vz0 ^ zatišje pred vsakokratnimi novimiin' ^ t> harji in viharčki medsebojnim sP°T.qpi$j Ijenjski prostor. Selitev Romov v od tam ter celotni splet protestov, « iskanj je eden od takih viharjev, kip
14 [2)
priloga dolenjskega
masia
Boječnost je strahotna moč.
I.B. SINGER Govoriti o prihodnosti pomeni opravljati o vplivu sedanjosti,
W.I. THOMPSON hns-161,1 C,a kako načelo, pa naj z: SeJako popolno, samo po sebi fflode/no razrešuje temelje druž-J? Pomične probleme člo-: „ ® družbe pa tudi socializma, m. vno ,n tafca vera pomeni ne-Varno zablodo.
J. DJORDJEVIČ Močnejša ko je vera, večje je aopanje, hujši je udarec ob slrez-
zlogano Se ^ovek zave> ^a ie vse
R. LELJAK
-ma ženska rada moškega, n°če imeti otroka od njega.
I.B. SINGER }pVJ*!ei razkrije šele strast v Jašo nleno' nojboij notranjo
a .	S. ZWEIG
le, sonce kulture nizko, me-lo celo palčki dolge sence.
.1 PIlC.MIK
K. RAHNER
^na^fafa ^ °WaSl’ teŽk0je
S FRAS
bjuclje ne iščejo v preteklosti le uteho priboclnosL marveč tudi
I. DJURIČ
NAGRADNA KRIŽANKA
PREBITEK.
OSTANEK
NASELJEN
PROSTOR
DEL IMENA DEVICE ORLEANSKE
INDONEZIJSKI DEL MOLUKOV
ZADNJA NOGA PRI ŽIVALI
VRSTA
PAPIGE
BELG
TERME
RIMSKA
ENA
SlBIKA
KAMPUČIJSKA DENARNA ENOTA
ŽENSKO IME
NASA
NAJDALJŠA
REKA
ŽLEBIČ V DOGAH
PISKALO
NAJBOLJŠI grSki KOŠARKARSKI KLUB
P0SK006A
VOZILA
AVT OZNAKA SOVJETSKE ■ ZVEZE •
BREZ-
GLAVOST
LEPOTNO
LISTNATO
DREVO
DRAG
KAMEN
MITOLOŠKO
BITJE
AVTOR J UDIR
TATINSKA
PTICA
STARA DOLŽ MERA
TURSKI
BREZRO-
KAVNIK
LIVARSKI
DELAVEC
ČEBELJA
TVORBA
VELIKO JEZERO V JV AFRIKI
N0V0MA0Ž MESTO V BAKONJ-SKEM GOZDI
FR MESTO V NORMANDIJI
KEM SIMBOL ZA RADON
Časovna
ENOTA
ITAL. PRED-LOG (S, Z)
RADKO
POLIC
ZBIRANJE
KOPIČENJE
BARVA
IGRALNIH
KART
GR DIDAKTIČNI PESNIK
STARO IME ZA
PALESTINO
Podivjani ples naravnih sil
Katastrofalni ciklon je pobral več kot 125.000 življenj — Posebna zatočišča na ____stebrih — Z bobni in megafoni so opozarjali na nevarnost
ima
S0V- č našimi izkušnjami, v katerih zan;0t vebke ‘zgube človekih življenj P sane nesreče, kakršna je bila deni-|e stn^re^a našega letala na Korziki, si Postavljamo strahote ban-nrin j *cata-strofe. Za opis je še najbolj Si l11 biblijski izraz sodni dan. hitr rab°vi* tropski ciklon, kije divjal s
Pred ^33kilometrov na uro, je valil
Beno ni 8'gantsko gmoto valovja z § “a Saega zaliva proti vzhodni obali. metrov visok vodni zid na svoji
DEl pIN REŠIL OTROKA
lo divjanjem ciklona seje zgodi-lornJi1 nevsakdanjega, o čemer e »o-* fasoPisje šele zdaj. Visok val
Poopu"' ’	* ne bi pojavil rešitelj
j£*bne vrste - delfin. Žival je za-
Ijudetn °*roka 'n 8a odvlekla k
uni&v rla'ete' na nobeno oviro in z vso mestih00 siloJe “daril po pristaniščih, celinsi-’Vase*} i.n zaselkih na otokih in na dela o n. n®nskem svetu vzhodnega seboj \ '^ans*cc Gangesove delte. Za desettiVJ?05*'* strahovito uničenje: na rt« . k ^CL trune.l liuHi in 4it/oli nnnii
jon ton T~J	jc poguiinuu mm-
pristanixJlza> ^»skladiščenega v bližini dustrij.r* Ghittagong, razdejalo je in-morsjj.L6 naPrave in cvetoče farme gladeji, ?adežev, ki so revnemu Barija Ponašale dragocene devize, nje ladij* s*ay'*a veliko žetev. Združe-"°č»s lso^'! J*;.sP°ročilo, da je v divji ladiisk k adlJ lz8*nil° 15.000 članov bi|e taW ^°Sadk' Z ribiških ladij, ki so ljudi. V J • na morju, je izginilo 5.000 t«rjai 2?r(^ni^u Chittagong je ciklon htrtvih i ■ 'bv'ienj- N* desettisoče nied Chiii 01'° P° ravninskem predelu jem. vn xfon8.om in Coxovim Bazar-tvih. j.. t“P° je resnično število mr-natanfn„k0 ln ne bo nikoli moglo Litietje h- “Sloviti. Revni ribiči in ' kl živijo na otokih in kopen-
skem delu vzhodnega obalnega pasu ob Gangesovi delti, ne štejejo mrtvih. Bolj kot preštevanje mrtvih jih skrbi, kako preživeti, kako do hrane in pitne vode, kako se ubraniti kolere, tifusa in drugih nevarnih nalezljivih bolezni, ki se po katastrofah te vrste pojavijo. Po deželi leži na tisoče človeških in živalskih kadavrov, kijih nihče noče pokopati. Tega žalostnega in neprijetnega opravila se mnogi branijo, četudi jim ponujajo zelo dobro plačilo.
Po trenutnih ocenah so posledice katastrofalnega ciklona več kot 125.000 mrtvih in gmotna škoda v višini poldruge milijarde dolarjev. Po škodi in človeških žrtvah je ta ciklon najstrašnejši v zadnjih dveh desetletjih. Več človeških življenj je teijal ciklon leta 1970, ko je bilo 300.000 mrtvih, vendar takrat orkanski veter ni pihal s tako silo kot letos. Direktor bangladeške mete-reološke službe Hamidužman Khan prvomajski ciklon ocenjuje kot enajsti najmočnejši ciklon v tem stoletju.
Bangladeš je revna dežela, ena najbolj revnih na svetu, poleg tega pa je zaradi svojega geografskega položaja še ogrožena od poplav in ciklonov. Gre za izrazito nižinsko deželo, v kateri so velike poplave ob monsumskih deževjih nekaj običajnega. Tudi cikloni niso redki, so pa izredno nevarni, ker se prav v tem delu svetu lahko spremenijo v uničujočo silo zaradi spleta več činite-ljev. Trikotna oblika Bengalskega zaliva deluje kot nekakšen ojačevalec in stmjevalec ciklona na njegovi poti z Indijskega oceana, prevladujoča ravnina in nizka nadmorska višina večjega dela Bangladeša pa dopuščajo, da vodovje, ki ga z morja goni močan veter, prodre globoko na kopno in poplavi velika območja.
Po ciklonu, kije pustošil leta 1970, in katastrofalnih poplavah so v Bangladešu zastavili sistem varnostnih ukrepov od obveščanja do gradnje zatočišč, da bi v bodoče omilili tako gmotno škodo kot velike izgube človeških življenj. Brez teh ukrepov bi bile posledice divjanja letošnjega ciklona še hujše. Za približevanje ciklona se je vedelo in pravočasno je steklo obveščanje prebi-
valstva. Iz centra so po radijskih zvezah poslali opozorilo do manjših mest, od tu naprej pa seje opozorilo širilo prek prostovoljcev, ki so po svojih okrožjih z megafoni in z bobnanjem opozarjali na nevarnost. Kake tri milijone prebivalcev je slišalo opozorila in veliko se jih je zateklo v posebna zaklonišča.
Po deželi imajo zgrajenih dvoje vrst zaklonišč: dvonadstropne zgradbe na stebrih, zgrajene iz opeke in betona, ki lahko sprejmejo do 2000 ljudi vsaka in so v njih so varni pred poplavami, visokimi do 8 metrov, ter umetne griče, ki jim pravijo killa. Namenjeni so predvsem za črede domačih živali, prostora pa je tudi za 1500 ljudi. V obalnem pasu Bangladeša je postavljenih 300 betonskih in 157 killa zaklonišč, kar pa je zaradi izredno številnega prebivalstva veliko premalo.
»Tokrat smo sicer bili bolje pripravljeni, vendar je zatočišč premalo,« pravi Emdad Hossain, direktor Programa pripravljenosti na ciklon. Potrebovali bi najmanj 5000 zaklonišč in precej več megafonov, siren, radijskih postaj, hitrih čolnov in drugih pripomočkov. Če bi bilo na voljo več zaklonišč in bi imeli dovolj opreme za obveščanje in evakuacijo ljudi, bi danes ne šteli mrtvih s tako visokimi številkami. Bangladeš upa, da mu bo mednarodna javnost priskočila na pomoč in da bodoči cikloni, do katerih bo še prihajalo, ne bodo puščali za seboj takšnega uničenja.
MiM
svet v številkah
DRAGE PRESTOLNICE
120
H0
90
?0-j
60 -i
m
m
I
!t*
“1
S*
KAJ SO CIKLONI?
Cikloni so borilne tvorbe nizkega zračnega pritiska in predstavljajo lijakaste oblike v ozračju. Mete-reologija loči izventropske in tropske ciklone, oboji se gibljejo po razmeroma stalnih poteh in v določenih obdobjih. Za Evropo so značilni izventropski cikloni, ki se običajno gibljejo od zahoda proti vzhodu, uberejo pa tudi nasprotno smer. Za nas je pomemben ciklon, ki potuje od severnega Jadrana proti Dunaju in Varšavi, saj izdatno namoči vso Slovenijo s padavinami
Tropski cikloni se pojavljajo samo na področjih Tihega oceana Imenujejo jih tajfuni, hurikani, orkani, uragani, bagujos, kordonasos. Zanje so značilni predvsem vetrovi z orkanskimi jakostmi Veter dosega hitrosti tudi 270 km/h, zato tropski cikloni ustvarjajo hude katastrofe na morju in na kopnem. Nenavadna značilnost tropskega ciklona je njegovo oko ali središče, ki je brez vetra in z jasnim nebom.
ATENE	MILANO	MADRID
FRANKFURT	LONDON	PARIZ
WaSjVanje ,v Prest«>lnicah držav Evropske skupnosti je drago. To je po-naist nainoveiSa analiza stroškov v glavnih mestih evropske dva-stan ei-ICe' k*64* stro*l‘e bivanja so všteli vse, kar sodi vanje, od plačila Ije ar,n d« prevoznih stroškov, za raven pa so vzeli običajni način živ-dra? Vn,es«h ZDA. Izkazalo seje, da življenje v Evropi ni poceni. Nsy-Itgj J® Je v Parizu, kjer je treba odšteti na leto 116.434 dolarjev. Graf e z v>šino stolpcev letne stroške za šest najdražjih mest.

,N*V'VWWWVWWVWVWWVW'W\
= MINI ZANIMIVOST: = KONEC DALLASA
Z nadaljevanjem, ki je trajalo celi dve uri, se je pred kratkim tudi od najbolj vnetih privržencev poslovila mamutska televizijska nanizanka Dallas, poznana tudi našim televizijskim gledalcem. Televizijska družba CBS jo je predvajala več kot trinajst let. Zadnje leto je priljubljenost nanizanke tako močno upadla, da so jo končno sklenili upokojiti. Tako je dočakala svoj konec tudi ta televizijska legenda osemdesetih let.
PC za v žep
Samo 366 gramov te-žak osebni računalnik
Osebni računalniki iz treh kosov, ki so zakraljevali na pisalnih in delovnih mizah, se počasi poslavljajo, zamenjujejo jih prenosni osebni računalniki, ki zavzamejo bistveno manj prostora, so lažji, a hkrati enako, če ne celo bolj zmogljivi. Računalniki beležnice (notebook), kot jim pravijo, tehtajo vsega kilogram do dva in zlahka jih spravimo v poslovni kovček s tiskalnikom vred. Poleg elektronskih beležnic so se pojavili že tudi prvi žepni osebni računalniki.
Znano podjetje za izdelavo računalnikov Hevvlett—Pacquard je poslalo na tržišče svoj najnovejši izdelek, osebni računalnik 95LX, ki je tako majhen, da gre v žep suknje. Ob vsej miniaturnosti je to pravi PC, združljiv z IBM—ovi stroji. Vsega 366 gramov težki računalnik z zaslonom iz tekočih kristalov dela pod operativnim sistemom DOS, ki je že vgrajen vanj. Kupec dobi vgrajenih še nekaj programov v slogu poznanega Sidekicka ter močan in obsežen program Lotus 123 za preračunavanje tabel in preglednic.
Računalnik ni namenjen pisanju daljših besedil, tipkovnica je pač majhna in namenjena predvsem vnosu števil. Sploh naj bi mali računalnik služil predvsem poslove-žem in podjetnikom, ki imajo radi potrebne podatke vedno pri roki. Se cena: 700 dolarjev.
Smrtna kosa v številkah
Pregled smrtnosti po svetu — Največ ljudi pobere malarija in tobak — Najdlje žive Japonke
Svetovna zdravstvena organizacija, ki deluje pri Združenih narodih, je na osnovi statističnih podatkov, ki so jih zbrali v 55 državah sveta, pripravila obsežno poročilo o smrtnosti svetovnega prebivalstva, iz katerega je mogoče razbrati marsikateri zanimiv podatek.
Iz poročila sledi, da so, kar se povprečne dolgosti življenja tiče, japonske deklice izbrana bitja. Statistika jim obeta v povprečju kar 82 in pol leta dolgo življenje, medtem ko njihovim vrstnikom za šest let krajše. Vsem drugim prebivalcem Zemlje je po statističnih izračunih usojeno povprečno krajše življenje.
V Evropi se Japoncem najbolj približujejo Francozi in Švedi, natančneje Francozinje in Švedinje, ki so jim statistiki izračunali 81,3 leta povprečne življenjske dobe. Med moškimi pa so pravi metuzalemi Grki, ki lahko pričakujejo, da bodo živeli 74,3 leta. Takoj za njimi so Švedi s statistično pričakovano življenjsko dobo 74,2 leta.
In kaj poleg starosti najpogosteje prekinja življenjsko nit? Med boleznimi je na prvem mestu malarija, ki po svetu pobira najhujši smrtni davek, saj zaradi nje vsako leto ugasne milijon do dva milijona človeških življenj.
Najnevarnejša od vseh razvad, s katerimi si ljudje sami kopljejo prezgodnji grob, je kajenje. Še posebno hudo mori
Dragocena Morska cvetka
Na sledi bajnega potop-Ijenega zaklada
Med besnenjem nevihte v morski ožini med Sumatro in Malezijo je davnega leta 1512 potonila Morska cvetka, znamenita portugalska galeja Flor de la mar. Brodolom je preživelo le pet članov posadke s kapitanom Alfonsom de Albuquerquom na čelu, od neizmernega bogastva, ki gaje galeja prevažala, pa jc ostala samo dragocena kapitanova sablja, vse drugo je potonilo. Morje je požrlo dvesto zabojev rubinov, smaragdov, diamantov, zlata in srebra. Nekateri primerki dragega kamenja so bili izredni, debeli kot orehi in kot človeška pest.
Zaklad kapitana Albuquerqua je dolgo buril domišljijo iskalcev potopljenih dragocenosti, šele v novejšem času pa so se odprle realne možnosti, da bo vsaj del zaklada ponovno zagledal beli dan. Poznavalci ocenjujejo, da je zaklad vreden najmanj milijardo dolarjev, nekateri pa njegovo ceno postavljajo celo nad 7 milijard dolaijev.
Natančnejši položaj potopljene Morske cvetke je uspelo določiti šele na osnovi na novo odkritega zemljevida potovanj kapitana Albuquerqua, ki so ga hranili v portugalskih državnih arhivih. S pomočjo sodobnih elektronskih naprav je članom indonezijske družbe Jayatama Istikacipta pod vodstvom znanega iskalca zakladov Roberta Marxa uspelo določiti točen položaj galeje. Ostanki ladje ležijo v globini 64 metrov, pokriti so z več metrov debelo plastjo peska in blata.
Malo je veijetno, daje zaklad ostal v bližini ladijskih razbitin. Najveijetneje je raztresen daleč naokoli, zato bo reševanje zaklada dolgotrajno in seveda tudi drago početje.
med svojimi privrženci v deželah v razvoju, kjer zaradi slasti tobačnega dima ugasne vsako leto v povprečju 800 tisoč življenj. V poročilu so zapisali, da število žrtev tobaka presega skupno število vseh žrtev nasilja, od umorov do nesreč in samomorov. Kar se samomorov tiče, ostajajo na vrhu žalostne samomome svetovne lestvice Madžari, kjer je količnik samomorilnosti 40, se pravi, da naredi samomor v povprečju 40 izmed 100.000 ljudi.
Smrtna kosa ima precej dela tudi po cestah. Iz poročila Svetovne zdravstvene organizacije sledi, da se je po statističnih podatkih najvarneje voziti po gvatemalskih cestah. Gvatemalci beležijo v prometnih nesreča na 100.000 prebivalcev le 1,5 smrti. Daleč pred vsemi je v tem pogledu Kuvajt, kjer pride na 100.000 prebivalcev kar 34,9 smrtnih žrtev prometnih nesreč. V Združenih državah Amerike, kjer je promet veliko bolj gost in ljudje precej pogosteje uporabljajo avtomobile za prevoz, je smrti v prometnih nesrečah bistveno manj, samo 18,7. Zanimivo je, da ima podobno statistično povprečje tudi Sovjetska zveza, kjer pa sta tako število avtomobilov kot gostota prometa neprimerno manjša.
Vsakemu človeku je sojeno, da se sam zabode v srce.
IZIDOR CANKAR Bistvo človekovega bivanja na svetu je tragično.
J. MENART Vsak človek nosi v sebi lepoto ali vsaj spomin nanjo.
S. GRUM
Ljudje so po svoji naravi nizkotni in radi ljubijo iz strahu; nikar se ne podredi taki ljubezni in ne nehaj zaničevati.
F.M.DOSTOJEVSKI
Prašiči smetarji
Kitajski poskus s prašiči na smetiščih
Kam s komunalnimi odpadki? To vprašanje, kije postalo pereče v novejšem času, na različnih koncih sveta različno rešujejo. V kitajski občini Tianjin so se problema lotili na nenavaden in izviren način. Tamkajšnjih 8 milijonov prebivalcev vsak dan »ustvari« prit ožno 5 tisoč ton odpadkov. Nekaj čase so jih odlagali na deponiji zunaj Tianjina, vendar seje odlagališče hitro polnilo in občina seje lepega dne znašla preti 17 metrov visoko goro odpadkov. Kaj z njo?
Na pomoč so poklicali — prašiče. Kakih 200 ščetinaijev zdaj iz dneva v dan marljivo rije po odlagališču in ». ir-tira« užitne odpadke od neužitnih, ‘. ar je užitnega, ostanki jedi, zelenja\ m podobno, najde pot v želodce, ostaaek pa prepustijo v obdelavo ljudem. N :aj delavcev s predelanimi mešalci za b, on pripravlja iz organskih ostankov k .n-post, ki ga nato prodajajo krnelo in vrtičkarjem. Tako ni opravljena s > predelava odpadkov, marveč pn »ša tudi nekaj dohodka.
Za izkušnje Tianjinčanov se zanimajo tudi druge občine na Kitajskem. Videti je, da bo po tianjinskem zgledu nastalo več podobnih odlagališč z zavaljenimi štirinožnimi delavci.
Anton Daugul: PETERBURŠKI SPOMINI
V	tretjem letu vojne je bila vzhodna fronta gibljiva in je večkrat menjala svoj položaj. Jeseni so bili naši kraji spet vzhodno od bojne črte.
Oče je bil demobiliziran in se je zaposlil v Peterburgu.
Ko je bilo vse pospravljeno z njiv in travnikov ter spravljeno pod streho in v klet, smo se preselili tudi mi k očetu. V našo hišo se je vselila mamina starejša sestra, da je čez zimo oskrbovala živino. Pustili smo konja, kravo, ovce in nekaj perutnine.
V	mestu smo stanovali pri našem stricu, maminem bratu. Bil je višji konstruktor v tovarnah Putilova. On je tudi uredil, da je bil oče demobiliziran in da se je zaposlil.
Prve dni sva s sestro preživela kot v sanjah. Oče je bil ves dan na delu. Mati je gospodinjila v petsobnem stanovanju. Midva pa sva se potikala po ulicah, parkih in mostovih na reki Nevi. Kaj bo vas? Mesto naju je očaralo. Nevski prospekt, izložbe, tramvaji, zateglo tuljenje ladij!
Po kakšnem tednu pa se je vse to kar čez noč spremenilo, kot bi odsekal. Začeli so pihati mrzli vetrovi. Temni oblaki so zagrnili nebo. Nastopilo je predzimsko dežev-
je. Ker so bile vse šole zaprte, naju je učil stric. Vsak večer eno uro. Za vsak dan tri naloge. Pri teh sva sedela popoldne. kajti vse dopoldne sva stala v vrstah pred trgovinami. Tam so dolge ure čakali stari in mladi. In začelo se je dogajati, da ko si se že bližal vratom, se je na teh pokazal napis: Zmanjkalo!
Naša teta iz vasi nas je obiskovala dvakrat na mesec. Te obiske sta urejala stric in oče. Prinašala je posušen kruh, slanino in drugo hrano, odnašala pa v glavnem sol in petrolej.
Nekoč je Dila teta pri nas v dneh pred božičem. Prosil sem očeta, naj mi dovoli, da se z njo odpeljem domov na vas. Tako sem si zaželel srečanja z bratrancem. Skupaj bipraznovala!
Stric mi je pomagal in že istega večera so mene in teto spremljali na vlak.
Nazaj sem se vračal po novem letu — sam, brez tete. Ta je nekaj dni pred božičem padla na poledenelem hlevskem pragu in si zdrobila koleno. Nogo so ji dali v mavec in morala je ležati.
Bratrančeva stara mati mi
1
je za odhod že bila pripravil; manjšo vrečo vojaške oblik; z naramnicami. Ne vem, kak šne dobrote je natlačila ve nio, bila pa je čvrsta in okrc gla! Bratranec jo je lahk dvignil z eno roko, jaz p sem io z obema komaj pi stavil na mizo in dal n. rame.
Teta je jokala in mi prig< varjala, naj ostanem. Bala s. je zame. Očetu je obljubil; da se bom po dveh tedni! skupaj z njo vrnil v mest; Zdaj pa je ležala v postel Jaz sem mami obljubil, c bom pri bratrancu ostal s. mo čez praznike! Njego\ stara mati je odločila: »C pravem času 'vojaka’ dosu viti na pravi vlak!«
Mračilo se je že, ko je bilo na postaji vse opravljeno. V žepu sem imel vozovnico, overjeno in ožigosano, tetino izjavo, kdo sem, od kod, zakai in kam grem, ter neko potrdilo o pregledu prtljage.
Seveda, vagoni so bili prenapolnjeni. Naši so poprosili neko žensko, ki je tudi vstopala, naj mi pomaga, da pridem v kupe. Po dolgem prerivanju, ko je vlak že četrtič ali petič obstal, nama je to končno uspelo. Spravili so me na zgornji prtljažnik, kjer sem lahko tudi ležal.
POTA Ii\ STlf/
56
Vlomilcu v cerkve potrjena kazen
Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo sodbo novomeškega senata, ki je Horsta Ge-ralda Berghoferja obsodilo na 5 let zapora
NOVO MESTO — Že leto dni je tega, kar je 48-letni avstrijski državljan Horst Gerald Berghofer postal redni stanovalec novomeških zaporov. Z njegovim prijetjem lanskega aprila je bila tudi razvozlana skrivnostna serija vlomov v množico slovenskih cerkva, praviloma takih, ki so stale na odročnih in osamljenih krajih. Kot je znano, je senat novomeškega sodišča Berghoferju dokazal vlome v devetnajst cerkva, za nadaljnjih pet, ki jih je omenjala obtožnica, je bilo premalo dokazov.
IZGINILE VERIGE ZA VLEKO LESA — Neznani storilec je v noči na 10. maj iz gozda nad Gornjim Mokronogom zmakml verige za vleko lesa in tako tamkajšnjo gozdno upravo oškodoval za okoli poldrugi tisočak.
Z AVTOMOBILA UKRADEL ŠČIPALKE — 24. aprila dopoldne je neznani storilec pred trgovino Železnine v Trebnjem segel na tovorni avtomobil kranjskega Merkurja in z njega zmaknil ščipalke za betonsko železo. Trgovci so oškodovani več kot tisočaka.
VLOM V TRGOVINO — V noči na 11. maj je nekdo vlomil v prostore trgovine Mladinska knjiga na Glavnem trgu v Novem mestu. Pridno je brskal po omarah in predalih, pogledal tudi v registrsko blagajno in tam našel kar 12 tisočakov Da jih je odnesel, tega ni potrebno posebej poudarjati.
OKRADEN GOLF - V času med 9. in 10. majem je nekdo šaril po osebnem avtomobilu golf, last Novomeščana Franca Lavriča. Odnesel je ključ za odvijanje koles in rezervno kolo, tako da je skupne škode za okoli 2.500 din.
Kazen, ki jo je senat izrekel, je bila 5 let zapora in varnostni izgon iz države za dobo desetih let. Zoper takšno odločitev sta se pritožila tako Berghoferjev zagovornik kot novomeški temeljni javni tožilec. Prvi je menil, daje sodišče zmotno ocenilo dejansko stanje in daje celo kršilo določila kazenskega prava, drugi je senatu očital prenizko kazen. O pritožbah je pred dnevi razpravljalo tudi Višje sodišče v Ljubljani, ki je prvostopenjsko sodbo v celoti potrdilo, to pa hkrati pomeni, da je izrečena kazen pravnomočna. Po mnenju ljubljanskih sodnikov je bilo bremenilnih dokazov za Berghofeija več kot dovolj. Od njegovega priznanja na prvem zaslišanju 12. aprila lani, ko je omenil celo vlome v 30 slovenskih cerkva, odtisa stopal njegovih škornjev, ki se je docela ujemal s tistim, najdenim na mestih vlomov, do prstnih odtisov na koščku stekla v cerkvi sv. Primoža in Felicijana v Gubnem, najdenih tekstilnih vlaken in še česa. Ne nazadnje so bile sodišču v veliko pomoč tudi izjave prič, ki so v krajih, kjer je bilo vlomljeno, videvale osebni avtomobil golf rdeče barve s črno registrsko tablico, našel seje celo tak, ki je imel registrsko številko ST 191-078 zapisano na koščku papiija. Dokazov za Berghofetjevo krivdo je bilo torej dovolj, navzlic temu da je možakar kasneje »izgubil spomin«, se skliceval na neko kemično sredstvo, ki naj bi mu ga dali pred zaslišanjem, da je, kot je
Deset vlomov na dan!
Evropska produktivnost storilca, ki je minuli teden vlamljal v okolici Novega mesta
NOVO MESTO - Ne pomnimo, da bi pičlih nekaj dni prineslo takšno serijo vlomov v vikende in zidanice, kot se je to pripetilo prejšnji teden. Prijave so miličnikom kar deževale, na koncu se jih je zbralo vsaj štirideset, vsi vlomi pa naj bi bili storjeni v pičlih štirih dneh. Res, evropska produktivnost!
Tako je bil Novomeščan Anton Mohar, ki ima vikend v Črešnjicah pri Otočcu, oškodovan za 1.500 din, škode na sosednji zidanici Jožeta Jeršina je bilo za tisočaka, Mirnopečan Stanislav Rapuš in Anton Hren iz Jablana imata vikenda na Šentjurski gori pri Mirni Peči, obema je bilo vlomljeno med 8. in 9. majem, škode je za nekaj stotakov. V približno istem času je bilo vlomljeno v vikenda v Crešni-cah pri Otočcu, lastnika Zdravko Zarabec in Janez Jurejevčič iz Ljubljane sta vsak ob poltretjega tisočaka, kar za 11 tisočakov pa je bilo stoijene škode z vlomi v osem vikendov na območju Hmeljčiča, Šentjuija, Hriba pri Dragi, Grade-nja in Vinjega Vrha. Na Pahi je bilo med 9. in 11. majem vlomljeno v vikend Novomeščanke Anice Žel-ko, izginilo je poni kolo, škode je za 3.000 din; neoškodovan je ostal Anton Miklič iz Šrange, kateremu je bilo vlomljeno v vikend na Hmeljčiču. Tiste dni je bilo vlomljeno še v vikende Novomeščana Antona Bojanca na Golušniku, kije bil ob 500 din, Novomeščana Staneta Bohteta na Pahi, kjer škode ni V bilo, Zuhdije Puriča na Trški gori.
kjer je bilo škode za 7 stotakov, Stanislava Jakšeta na Vinjem Vrhu, kjer seje storilec mastil s klobaso in čebulo, in Stanislava Ponikvarja na Vinjem Vrhu, kije med drugim celo odkril, daje storilec veliko potrebo opravil kar v spalnici. Prav tako so bili miličniki minule dni obveščeni o vlomu v vikend Antona Pavliča na Vinjem Vrhu, kjer je bilo škode za tisočaka, v vikend Jožeta Rezlja na Hmeljčiču, kije bil prikrajšan za 500 din, in v zidanico na Lazah pri Mirni, s čimer je bila Novomeščan-ka Anica Nemec ob 3 stotake.
Miličniki so ukrepali hitro in, kot vse kaže, tudi učinkovito. Zbiranje obvestil jih je kmalu popeljalo na pravo sled, dejanj je osumljen 29-letni S. Š. iz Velikega Podljubna, ki naj bi v času med 8. in 12. majem na območju Šentjuija, Hmeljčiča, Go-lušnika, Trške gore, Crešnjic, Pahe in Vinjega Vrha vlomil v najmanj 40 zidanic in vikendov. Jemal naj bi predvsem hrano in pijačo, tu in tam kakšen tehnični predmet ter oblačila in obutev, škoda, ki jo je povzročil z vlomi, pa je precejšnja. Vlomilska pot S. Š. seje končala 12. maja, ko je padel v roke novomeških miličnikov, ti so ga izročili preiskovalnemu sodniku novomeškega Temeljnega sodišča, kije zanj že odredil pripor.
Postaja milice Novo mesto ob tem naproša vse lastnike vikendov in zidanic na omenjenih območjih, da jih o morebitnem vlomu čimprej obvestijo.
15
p= zavarovalnica triglav d.d.
KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST
PREVENTIVNA AKCIJA V MAJU
ZAVAROVALNICA TRIGLAV SKRBI ZA VAŠO VARNOST NA CESTI
Vozniki, pred potovanjem preverite brezhibnost vašega vozila.
Ne ogrožajte sebe in drugih!
Opravite varnostni test, ki vam ga brezplačno omogoča Zavarovalnica Triglav, Poslovna enota Novo mesto, na vseh mestih za tehnične preglede:
—	Pionir Avtohiša v Ločni
—	Tehnična baza Otočec
—	Tehnična baza Črnomelj
—	Avto Kočevje
Pred dopusti izkoristite možnost 30-dnevnega predčasnega podaljšanja registracije. V času preventivne akcije vam bo Zavarovalnica Triglav povečala tudi požarno varnost, saj boste ob sklenitvi obveznega ali kasko avtomobilskega zavarovanja na vseh sklepalnih mestih prejeli poleg police tudi priročni gasilski aparat.
p= zavarovalnica triglav d.d.
Ker življenje potrebuje varnost
Is?
sam izjavil, izblebetal vse tiste neumnosti o tridesetih vlomih, je tudi Višje sodišče ocenilo, da o krivdi ne more biti dvoma. Preveč logično, smiselno in prostodušno je bilo njegovo prvo priznanje, da bi bilo moč verjeti takšni zgodbi, ne nazadnje sta bili ob prvem zaslišanju navzoči tako prevajalka kot zagovornica. Le kako bi lahko navajal podrobnosti, ki so se vse po vrsti izkazale resnične, natančno opisoval kraje, načine in čase vlomov, ako pri dejanjih ne bi bil zraven? Tudi sam postopek je
Salmonele v tlačenki iz KZ Krka ni bilo
Tako pravi rezultat v Ljubljani opravljene su-________peranalize__________
NOVO MESTO — Kar precej prahu je v Novem mestu dvignila 18. aprila v Dolenjskem listu objavljena novica o salmoneli v tlačenki, ki jo je izdelala Kmetijska zadruga Krka. Novico so posredovale pristojne inšpekcijske službe, ki so imele v rokah izvid novomeškega Zavoda za socialno medicino in higieno, ta pa je črno na belem kazal, da so bile v odvzetem vzorcu tlačenke bakterije salmonele. Inšpektorji so seveda temu primerno ukrepali in tlačenko — Sloje za kakšnih 150 kilogramov — zasegli ter poslali na odpad.
Rezultatov superanalize vzorcev sporne tlačenke takrat še nismo imeli v rokah ne mi ne inšpektorji, če bi jih imeli, članka takšne vsebine zagotovo ne bi bilo. Ponovne analize in superanaliza, ki jo je opravila Veterinarska fakulteta v Ljubljani — inštitut za higieno živil, so namreč pokazale, da je bil alarm pre-uranjen in neupravičen. Salmonele v tlačenki namreč niso odkrili, očitno so novomeški izvidi prinesli napačne ugotovitve. Škoda, ki sojo zategadelj utrpeli v KZ Krka, zagotovo ni majhna.
UKRADEL PET AVTORADIO-KASETOFONOV
NOVO MESTO — V času med 3. in 6. majem je nekdo pridno izkoristil odsotnost zaposlenih v novomeškem Revozu, stopil v skladišče in si tam prilastil kar pet avtoradiokasetofonov Blau-punkt. Da bi bila smola še večja, oznake aparatov niso bile popisane, Revoz je s tatvino oškodovan za 44.275 din.
Kilometrsko
ogledalo
nevestnosti
Ustavljen kazenski postopek zoper J. C., vodjo proizvodnje v TES Brestanica
SENOVO — Zadnja aprilska številka Dolenjskega lista je prinesla tudi zadnje nadaljevanje serije o lani na Dolenjskem in v Posavju obravnavanih primerih gospodarskega kriminala, kateremu pa smo dolžni dodati še nekaj besed.
Pod naslovom »Kilometrsko ogledalo nevestnosti« objavljeni članek je govoril o vsebini kazenske ovadbe, vložene zoper J. C. s Senovega. Slednji je bil osumljen, da je kot vodja proizvodnje v TES Brestanica zakrivil kaznivo dejanje nevestnega gospodaijenja, saj naj bi bil kriv razlepljenosti večslojne lepenke. Ovadba je govorila, da se ni zmenil za opozorila, pač pa je dovoljeval uporabo doma proizvedenega lepila, s katerim je bilo med 6-dnevno proizvodnjo proizvedene 104.643 kg neustrezne lepenke, s tem pa je bilo povzročene najmanj za 743.012,20 din škode.
Kriminalisti so z ovadbo svoje delo končali, končala pa sta ga tudi tožilec in preiskovalni sodnik. V času, ko je članek izšel, je imel J. C. že v rokah sklep preiskovalnega sodnika novomeškega temeljnega sodišča, v katerem piše, daje brežiški temeljni javni tožilec po končani preiskavi odstopil od pregona in da je torej kazenski postopek zoper J. C. ustavljen. Ali z drugimi besedami: J. C. krivda za opisano dogajanje in povzročeno škodo v brestaniškem TES ni bila dokazana.
bil po mnenju Višjega sodišča izpeljan korektno in brez kršitev, povsem primerna pa je tudi izrečena kazen. Še to so ljubljanski sodniki zapisali, daje novomeški senat ravnal povsem pravilno, ko je vse tiste vlome, kjer je o Berghofer-jevi krivdi obstajal najmanjši sum, izpustil iz obtožbe.
Sodba je tako pravnomočna, Berghofer pa v novomeških zaporih čaka, kakšna bo usoda njegove prošnje, da bi nadaljevanje kazni prestajal v matični državi.
B. B.
PRETEPENI JE UMRL
SODRAŽICA — V ljubljanski bolnišnicije 6. maja umrl 53-letni Mustafa Curie, dimnikar iz Sodražice. Čurič se je 23. aprila okoli 20,15 sporekel v bifeju »Zoki« v Sodražici z 31-letnim Milanom Lovšinom iz Sodražice. S prepirom in obračunavanjem sta nadaljevala zunaj gostišča, kjer je Lovšin Curiča večkrat udaril po glavi in prsih ter ga še brcnil. Čurič je padel in obležal, nakar so ga z rešilnim avtom prepeljali v ljubljanski Univerzitetni klinični center, kjer je 6. maja umrl.
Pouk v novih avtomobilih
V novomeškem AMD se konkurence zasebnih šol ne bojijo — Lani deset novih vozil
NOVO MESTO — Nobenega dvoma ni, da sojo zasebne šole kar krepko zagodle avto-moto društvom, katerim je bilo poučevanje kandidatov za voznike motornih vozil dokaj donosen posel. Tudi novomeško društvo v tem ni izjema, le da Novomeščani puške še zdaleč niso vrgli v koruzo. Konkurenco sprejemajo kot novost, katere glavna pridobitev naj bi bila večja kvaliteta uslug bodočim voznikom, pristopnost, strokovnost in kar je še podobnih izrazov, ki na trgu igrajo odločilno vlogo.
Amedejevci so tega dobro zavedajo, kvalitetne avto šole ni brez dobrih in brezhibnih vozil; lani so
• Novomeško AMD je imelo lani 2198 članov, kar je za 103 manj od leta porej. Ob takšnem spoznanju se zdi letošnji plan sila visoko in pogumno zastavljen: v AMD pravijo, da bodo poskušali preseči število 3.000. Ugodnosti, kijih ponujajo svojim članom, res niso od muh, in če jim prištejemo še popust pri obisku nove avtopralnice, potem je račun zagotovo na strani člana AMD.
jih nabavili kar deset, med njimi so trije golfi, pet petič in dve »skali«; danes obsega njihov vozni park kar 9 avtomobilov R-5, pet golfov in 7 vozil Z 101-skala. Nobena skrivnost ni, da nameravajo tudi te letos zamenjati. Žebelj na glavo pa so v
AMD Novo mesto zagotovo zadeli z lansko izgradnjo nove avtopralnice, ki jim danes nadomešča dohodek,-izgubljen z nekaj manj kandidati za opravljanje vozniškega izpita. In ko smo že pri slednjem, nekaj številk ne bo odveč.

ZA IZPIT TRIDESET UR VOŽNJE
Lani je novomeško AMD organiziralo 32 tečajev o poznavanju cestnoprometnih predpisov; obiskovalo jih je 1036 tečajnikov, tečaj uspešno zaključilo pa 975. V praktičnem delu šole je bil lani 1301 kandidat za voznika vozil B-kate-gorije in 59 kandidatov za voznika vozil A-kategorije. Zanimivo je, da so vsi prijavljeni prišli tudi do izpita, 880-im je to uspelo v prvem poskusu, 266 je bilo takih, ki so šli z ocenjevalno komisijo na cesto dvakrat, 84 trikrat, takih, ki so za izpit potrebovali štiri ali več poskusov, pa je bilo 71. Za vozniško dovoljenje je bilo lani potrebih poprečno 30,53 učne ure vožnje.	g g
Z nožem izterjal uro in prstana
_____Dve leti zapora za 23-letnega Franca Goršina iz Smolenje vasi
NOVO MESTO — Franc Goršin iz Smolenje vasi ima vsega 23 let, a je že dober znanec miličnikov in sodnikov. Lanskega 13. novembra je prišel iz zapora, kjer je preživel poldrugo leto, le nekaj kasneje je znova stopil na kriva pota. Sojenje, kije bilo pred dnevi,je resda pričakal na prostosti, predtemje bil domala dva meseca v priporu. Je mladeničevo življenje res obsojeno, da bo potekalo za rešetkami? Odgovor je zaenkrat pritrdilen, fant ima namreč do sodnikov poleg vsega še neporavnan račun za poskus posilstva.
Goršin je tokrat moral na zatožno klop zavoljo prekrška, storjenega letošnjega 21. januarja. Skupaj s 24-letnim Alešem Brajdičem iz romskega naselja Graben, ki je bil kot mladoletnik že pred sodniki, sta tisti večer okoli 19.15 obiskala stanovanje Vinka Horvata na Diski. Goršin je prišel po denar; ko ga ni dobil, je v zameno zahteval ročno uro in dva prstana. Grožnjo je podkrepil z nožem, ki ga je potegnil iz notranjega žepa suknjiča. Horvatu ni preostalo drugega, kot da je uro in prstana — eden je bil zlat, drugi pa srebrn — Gor-šinu izročil. Pred sodniki seje zagovarjal, kako sta bila ura in prstan njegova in dajuje 18. januarja izročil Horvatu, ki naj bi juiprodai. Zato daje tudi prišel po denar. O kakšnem nožu, ki naj bi ga potegnil iz suknjiča, ni vedel ničesar, v isti sapi pa je trdil, da navzlic temu, da so tega večera pili, ni bil toliko pijan, da ne bi vedel, kaj počenja. Boljši spomin je imel Brajdič, ki seje noža in groženj dobro spomnil. Prav z njegovo in Hor-
DELOVNA NEZGODA V IMV REVOZ
NOVO MESTO — 11. maja okoli 12.30 je prišlo v IM V Revoz Novo mesto do delovne nezgode, v kateri se je poškodoval 53-letm Goca Dimoski iz Novega mesta. Slednji je med delovnim časom nepazljivo segel pod vodilo stiskalnice, pri čemer mu je poškodovalo roko. Ranjenega so odpeljali v novo-
meško bolnišnico, zdravljenju.
kjer je ostal na
vatovo pomočjo je sodišče tudi sestavilo mozaik dogajanj.
AVTO, PIŠTOLA IN DENAR
RIBNICA - 4. maja ob 21,55 je 26-letni Igor Bajt s Trga Veljka Vlahoviča 1 v Ribnici odvzel osebni avto, last Ludvika Rusa iz Lepovč, pištolo beretta in denar. Bajta so ustavili miličniki v Dolenjskih Toplicah. Zdaj bosta morala na zagovor oba: Rusa so miličniki prijavili sodniku za prekrške, ker nima dovoljenja za pištolo. Bajta pa javnemu tožilcu zaradi odvz, .na vozila ter kraje pištole in denatja.
SMRT POD TOVORNJAKOM
DOLNJA DOBRAVA — 29-letni Jože Mežan iz Belšinje vasi seje 6. maja ob 12.50 peljal z osebnim avtom lada samara po magistralni cesti iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Dolnji Dobravi je na levi prometni pas zapeljal v trenutku, ko je nasproti pripeljal tovornjak s priklopnikom, za krmilom katerega je sedel 34-letni Jovo Krasnovič iz Daruvar-ja. Mežan je s samaro silovito treščil v prednji del tovornjaka, trk je bil tako silovit, daje avto ostal zagozden pod priklopnikom. Vozilo so izvlekli šele novomeški poklicni gasilci, Mežan pa je hudim poškodbam podlegel na kraju nesreče. Materialne škode je bilo za 130.000 din.
18. januarja letos sta se Goršin i® Horvat srečala v bifeju na Drski, Kjer je bila sklenjena kupčija: Goršin je za 400,
din svojo uro prodal Horvatu, pri sled' njem nato celo kosil, pustil v poprava® svojo jakno in odšel. Žato se Horvatu m zdelo prav nič nenavadnega, ko se J{ Goršin 21. januarja znova pojavil na njegovih vratih. Bolj nenavadno je, je zahteval denar, kasneje pa uro in Pr' stana. Zlatega je skupaj z uro obdržal, srebrnega je izročil Brajdiču v zamen® za molk. Senat novomeškega sodišča Je Franca Goršina obsodil na 2 leti zapofjt pri tem pa seveda še kako upošteval,®* gre za specialnega povratnika, ki je ^ zavoljo takih dejanj že obsojen. Aleš® Brajdiču je sodišče prisodilo 2 mesec* zapora, pogojno za dobo enega le**' Sodba še ni pravnomočna.	g
Trgovcem grozil s kolom
Novomeško sodišče je Darka Brajdiča obsodilo na enotno kazen enega leta — V prodajalni zmerjal
NOVO MESTO — Na zatožno klop novomeškega temeljnega sodišča je pred dnevi ne prvič sedel 29-letni Darko Brajdič iz Žabjeka. Možakar si je v spremstvu kar lepega števila maliganov lanskega 14. maja med 10.30 in 11.25 v prodajalni KZ Krka v Bršljinu privoščil nevsakdanjo predstavo.
V obtožnici piše, da se je v trgovini vedel surovo, žaljivo in nesramno. Prevedeno v dogajanje, pomeni to, da je v prodajalni vpil, kako so vsi trgovci barabe, kako kradejo in goljufajo. Prodajalcu Stjepanu Stoijaku takšni vzdevki niso bili ravno všeč in je Brajdiča sklenil iz lokala odstraniti. Ta pa je zavil za pult in tam skušal pograbiti nož. Na srečo je bila trgovka Mihaela Šprajcar dovolj ■ hitra, spretna in predvsem pogumna, da je Brajdiču iztrgala nož, nakar so ga iz trgovine odgnali. A ne za dolgo, možakar seje vrnil že po nekaj minutah, tokrat s kolom v roki in grožnjami na jeziku, kako bo vse pobil. Na srečo je pri grožnjah tudi ostalo. O pravilih lepega vedenja pa bo imel čas in priložnost Brajdič razmišljati v zaporu. Skupaj z že pravnomočno sodbo novomeškega temeljnega sodišča za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe — obravnava je bila lanskega 10. oktobra —je senat
Darku Brajdiču prisodil enotno kazen enega leta zapora. Olajševalnih okoliščin je bilo malo, obtežilna pa, da gre za povratnika, ki je bil dvakrat kaznovan že tudi pri sodniku za prekrške.
Ob tem pa velja zapisati, da je Brajdič pred sodiščem sedel še zavoljo ene obtožbe. Taje govorila, da je v derem-bru 1989 v Kalanskem gozdu nad Žabjekom na gozdni parceli Franca Berusa podrl hrast, v katerem je bilo 2,78 ku-bikov lesa. Za to dejanje senat ni našel dovolj dokazov in je Brajdiča oprostil obtožbe. Sodba še ni pravnomočna.
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Tudi tatovi spreminjajo svoje navade. Običajno so kradli osebne av-tomobile in registrske tablice zavrgli. Da bi se dogajalo nasprotno, m bil češi poja v. Zato je bil Miha Ži v# iz Pangrč Grma toliko bolj presenečen. ko je H. maja ugotovil, da)e njegov fiat Uno preko noči osto} brez registrskih tablic. Nemara paJe tatič s tem opravil le polovico delo za drugo mu je zmanjkalo časa.
•	V noči na 11. maj je bilo vlornl]e' no v kiosk novomeškega Tobaka na Trgu svobode v Črnomlju. Dejanja so osumljeni vsi, ki ta čas puhojo dim, proizveden v cigaretih Ronhia Kar tri «šleke« omenjenega tobačnega izdelka so izginile iz kioska-
•	Prejšnji teden sta v zasebno Pr0'.
dajalno Lena v Dolenjskih Top1}' cah, last Jelene Lešnjak, stop1"1 uglajena kupca Medtem ko je J®' letni H. G. s šarmantnim nastopOj dvoril prodajalki, je njegova *}' letna spremljevalka J. K. v torb\c~ tlačila razstavljena oblačila MfiJ^ in noga vice so bile kasneje vrnjene trgovino.	d
•	Popolnoma identičen prizor se J 9. maja okoli 10. 30 odvijal v trga* ni Janeza Pozvega v Vavti vasi " . vzlic temu, da je za prodajnim Pu tom staI moški, kupca nista zamenp1 la vlog; neznanec je z bolj a// ®1® _ posrečenimi domislicami motil p^ dajalca, neznanka pa je v ,or"Lh metala kozmetiko. Da sto ® -• uspešna, priča podatek o vrednt>
ukradene kozmetike, ki sojo oce
na natanko 2.256,70 din.
PO PREHITEVANJU VOZIL PO LEVI — 8. maja ob 21.35 se je 23-letni Martin Sašek iz Smolenje vasi peljal z o sebnim avtom Z-750 po regionalni cesti iz Smolenje vasi proti Novemu mestu. Blizu prometnega znaka, ki označuje, da se tod začenja Novo mesto, je pričel prehitevati drugo vozilo. Po manevru Sašek ni zavil
nazaj na svojo polovico vozišča, te1® z vožnjo nadaljeval po levi strannieri'. Blizu Žabje vasi je z nasprotne s. desnem in nepreglednem ovinku P ^ej tovornjak, za krmilom katerega Jeyt)zil| 41 -letni Anton Radovan iz Prapr®c. (iujc sta trčili, pri čemer se je Saš® poškodoval.

Mladinci popravili članski vtis
Minuli dnevi v znamenju kolesarstva — Neuspeh članov na dirki Alpe-Adria popravil imeniten mladinski nastop v Beogradu — Mlajši mladinci v ČSFR
NOVO MESTO — Prav nobenega pretiravanja ni v trditvi, da je športni utrip minulega tedna na Dolenjskem minil v znaku kolesarstva. Tekmovalci Krke so bili raztepeni po vsej Evropi: Glivar in Turk vozita z državno reprezentanco na Dirki miru po ČSFR in Poljski, preostanek članske vrste je nastopal na v petek končani mednarodni dirki Alpe-Adria, starejši mladinci so vrteli pedale na tradicionalni dirki »Kosmajski partizani«, mlajši mladinci pa so preizkušali moči na mednarodni etapni preizkušnji v češkoslovaškem Jevičku. Pa pojdimo po vrsti.
eianfn	— Ekipa mlajših mladincev novomeške Krke pred startom druge
,rener F €m‘rU 11 leškoslo vaškem Jevičku. Od leve proti desni so Gašperin, Murn, z naihrJ%nc' Berger, Filip in Kastelic. Predvsem Murn in Filip sta se uspešno kosala Jšimi kolesarji ČSFR in bila tudi najboljša tuja tekmovalca (Foto: B. B.)
Han zaplul v varne vode
,‘soka z dlje
Y*?oka zmag je od dna
eortieM^ pre<* te<*n' kazalo, da bodo no-moč
slugi v,“uvci v vamih vodah. Tudi po za-rico jaH ke "fkljske zmage nad enajste-4:0. rana ^*me, ki so jo ugnali kar s
je očitno še pravi čas naredila boljo. Vr. '8r? In rez“'tati so se obrnili na Ulova’ n.„	, rm**° novomeškega ligaša
'ta!erem,.VZe trener Vlado Klinčarovski, novom^,.®re bidi največ zaslug za vzpon letih p. a**4, nogometa v minulih dveh batnem novc' nedeljo na težkem, pr’merrnlkI^Zmo^enem 'gošču znašli ne-^celriA« tX> Je..<x* nasprotnika, pokazali njem nn, °SV0J'^ najboljših iger na leloš-tudi lan; ®nvVU' Pravi &s «je prebudil ki znova ajbolj5' skeleč Elana Kostrevc, nec*elio i„ ircsa nasprotnikove mreže. V 'adetkni, ° nare^'* dvakrat; z. njegovima Pa sta Do«Je .|’11 lxipor g°stov strt. P‘ko l),>daim!, L V' a Primc in Milanovič. zavoljo a! "P* zanimivost še, da v nedeljo en rumenih kartonov ni branil
a nogometašev Elana v 25. kolu SNL — estvice — V nedeljo s Steklarjem
Brane Črv, v vratih ga je nadvse uspešno zamenjal mladinec Damjan Dragman.
Tako so se elanovci navzlic neprijetnosti v zimskem premoru, ko sta bili Novo-meščanom za zeleno mizo odvzeti dve točki, sredi pomladanskih bojev znova znašli v sredini prvenstvene lestvice, kjer jim je, po igrah in kvaliteti sodeč, tudi mesto. Tako bodo v nadaljevanju lahko zaigrali veliko bolj sproščeno, kar je tudi porok za kakšno presenečenje v gosteh. Nemara že to nedeljo v Rogaški Slatini.
Daleč od pričakovanj se je končala letošnja jubilejna 25. mednarodna kolesarska dirka Alpe-Adria, kije prvič štela tudi v 1. kategorijo svetovnega pokala, za Eržena, Finka, Ravbatja in sotovariše iz jugoslovanske A reprezentance. Uvodni etapi sta kazali na bolj ali manj pričakovan uspeh, Fink in Eržen sta bila tik pod vrhom, reprezentanca je v ekipnem seštevku tudi vodila, toda vse seje obrnilo po četrti etapi. Voz je krenil navzdol; polom je bil po petkovi zadnji, osmi etapi, ki je kolesarje vodila od Zagreba preko Novega mesta do Ljubljane, popoln. Resda je Milan Eržen prikolesaril v Novo mesto z ogromnim naskokom treh minut, dobil nato še gorski cilj v Laščah, to pa je bilo tudi vse. Na cilju v Ljubljani je bil najhitrejši Brane Ugrenovič (Jugoslavija B), najboljši Novomeščan je bil Ravbar, na 14. mestu. Takšnemu razpletu primerna je bila tudi končna uvrstitev; zmagovalec dirke je bil sovjetski kolesar Zmijevskoj, najboljši Jugoslovan je bil Vuleta iz. ekipe Srbije (!!!), najboljši krkaš pa Ravbar, na 8. mestu, ki je bil s tem dosežkom tudi najboljši tekmovalec A-reprezentance Jugoslavije. Slednja je dirko v ekipnem seš-
rekord KAJTAZOVIČA NA 1000 m
^nskel0 MESTO - Na prvem slo-lošniecT atletskem tekmovanju le-teku na	Je Vesmin Kajtazovič v
2:25.14 in ™ osebni rekord ‘zboltai a Z,njl.m za okrog tri sekunde konje v„^ enJski rekord Roberta Ši-
jeval z ifT^sejezelodobrobo-
^jčannili, ('anom Šestakom jn
nastopa* Mfljnjakom, ki sicer tudi !BL Olupijo. V zadnjem ln na krm se Jlma je močno približal Sezono «°SV0jil tretJe mesto. t*5a	“spešno začela tudi Na-
v° doseoia imk’ kije v skoku v dalja-IJzultat <;<:aV0J doslej drugi najboljši fižek ki i U Cm’ ‘n metalec kladiva 'zboljLi J®.v °beh letošnjih nastopih inskim e"jski mladinski rekord s l Ce|ju j. /_°djem. Po Dnevih atletike boljše rejn?!6^ istimi, ki so svoje naj-^ietku ate P°Pravili že na samem tn. ..z<Jne' ludi Katka Jankovič. / ‘ramije pretekla v 15,51 s.
REPUBLIŠKO PRVENSTVO V V MNOGOBOJU
NOVO MESTO - Republiški prvenstvi Slovenije in Hrvatske v mnogobojih, ki bosta v soboto in nedeljo obakrat z začetkom ob 10. uri dopoldne na novomeškem stadionu, bosta prvi prvenstveni tekmi na prenovljeni atletski stezi. Tekmovanje bo hkrati tudi republiško prvenstvo v obeh najdaljših disciplinah na stezi: na 10000 m zamoške in na 3000 m za ženske.
KOGOJ PETI V ITALIJI
BENETKE — V nedeljo, 12. maja, je bil v Benetkah mednarodni Triatlon petih dežel, na katerem so nastopili tekmovalci iz Italije, Avstrije, ČSFR, Madžarske in Jugoslavije. Po 42 kilometrih kolesarjenja, 1300 metrih plavanja in 10 kilometrih teka je zmagal Madžar Bok, član novomeškega kluba Igor Kogoj pa je bil imeniten peti.
V NEDELJO KONJSKE DIRKE
ŠENTJERNEJ — Na šentjernej-skem hipodromu bo v nedeljo od 15. ure naprej znova živahno, na račun pa bodo prišli ljubitelji konjeniškega športa. Domači klub je namreč organizator kasaške prireditve, na sporedu pa bo sedem dirk. Najzanimivejša bo hitra dirka v dveh tekih, na kateri se bo merilo dvakrat po devet konj, med njimi tudi Panto. V tretji dirki bo na startu 14 kasačev, med njimi od domačih Modra, v četrti dirki s temeljem 1:32 jih bo 15, od domačih omenimo Pevidejo, Peliso in Ideala Prou-da, peta dirka bo imela temelj 1:40, na startu bo 14 kasačev, od šetnjemej-skih bosta Askona in Pikel, v šesti s temeljem 1:36 jih bo startalo 7, med njimi tudi Pilka in Mikan, medtem ko bodo v dirki dveletnikov med osmimi konji zraven tudi Pclisona, Pilka in Finitej. Organizatorji so omogočili prost vstop mladin do petnajstih let, ne bo pa odveč zapisati, da bo po prireditvi še veselica, na kateri bo igral anasmbel Tonija Deželana.
tevku končala na neslavnem 6. mestu. Dodajmo še, daje bil v točkovanju letečih ciljev Eržen drugi, v točkovanju gorskih pa sta si Eržen in Ravbar razdelila tretje mesto.
Ne posebno razveseljive vesti prihajajo tudi iz Poljske iz ČSFR, kjer vozita Glivar in Turk na Dirki miru. Po šestih etapah sta uvrščena nekje v sredini razpredelnice kolesarjev med 40. in 70. mestom, najboljši Jugoslovan pa je ta čas Milenkovič na 28. mestu.
In sedaj k vedrejšim vestem. Prva prihaja iz Beograda, kjer se je v nedeljo končala velika mladinska etapna dirka »Kosmajski partizani«. Mladinci Krke so potrdili, da so nadvse obetavna vrsta, ki utegne tudi na svetovnem mladinskem prvenstvu igrati eno glavnih vlog. Dirko je brez večjih težav dobil Gorazd Štangelj, ki je rumeno majico oblekel že po prvi etapi, skupnemu uspehu pa je dodal še zmago v točkovanju gorskih ciljev. Štangljev uspeh je imenitno dopolnil Boštjan Mervar, kije bil dobil drugo etapo, bil v skupnem seštevku četrti, hkrati pa zmagal v točkovanju letečih ciljev. Kako močna je bila konkurenca, kaže podatek, da je drugo mesto v skupnem seštevku štirih etap pripadlo sovjetskemu, tretje pa bolgarskemu kolesaiju.
Kar je za člane Dirka miru Praga — Varšava — Berlin, za starejše mladince Dushica Jugend Tour, je za mlajše Dirka miru v češkoslovaškem Jevičku. Murn, Filip, Gašperin in Kastelic so v konkurenci kar 183 mladih kolesarjev iz ČSFR, Avstrije in Finske zadovoljivo opravili težak izpit. Še posebej to velja za prva dva,
MNOŽIČNI TEK OB KRKI
KOSTANJEVICA - ŠD Partizan Kostanjevica na Krki pripravlja v okviru akcije RTV Ljubljana »Brazde vzdržljivosti« tradicionalni 7. množični tek ob Krki. Prireditev bo v nedeljo, 19. maja, s pričetkom ob 9.30, nastopajoči pa bodo razdeljeni v kar 16 kategorij. Dolžina prog je 10, oziroma 21 kilometrov.
POHOD NA VRHTREBNJE
Planinsko društvo Tesnila Trebnje organizira tradicionalni trimski pohod na Vrhtrebnje v nedeljo, 19. maja, ob 13. uri. Start je pri gradu v Trebnjem.
Zadnje kolo odloča o naslovu
Rudar STT najbližji končnemu uspehu — Ribničanom zanesljivo tretje mesto
Čeprav je do konca prvenstva v prvi republiški rokometni ligi samo še eno predzadnjem kolu doživeli tudi Ribničani. >lo, je jasno le, da sta zadnji dve mesti rezervirani za ekipi Emens Dola in Eki
kolo, je jasno le, da sta zadnji dve mesti rezervirani za ekipi Krškega, medtem ko lahko povsem na vrhu še pride do spremembe. O naslovu bo namreč odločala tekma v Trbovljah med Rudarjem STT in Pomurko Bakovci.
Trboveljčani so minulo soboto igrali v Leskovcu pri Krškem, kjer so se pomerili z vrsto Dobove. Zmaga Rudarja je bila zanesljiva in prepričljiva, Dobovčani pa bi si glede na borbenost in požrtvovalnost vendarle zaslužili ugodnejši izid. Sicer p je kakih 200 gledalcev uživalo v kvalitetni tekmi, gostje pa so z igro dokazali, da niso kar tako na prvem mestu prvenstvene lestvice. Krčani st) se s tekmo v Sežani bržkone poslovili od prve republiške lige, dvoboj z. Jadranom so izgubili kar s trinajstimi zadetki razlike. Sredi drugega delaje že kazalo na pravo katastrofo gostov, ven-
l|**Miiuiaimaaillimi

^Jjspešni v dveh vlogah
MvuStavniki novomeške UNZ so se na prven-u v samoobrambi izkazali kot organizatorji __________________in	tekmovalci
jebila^A — Novomeška UNZ ktošnieoai«’ 8' maja, organizatorica Bavcev rePubliškega prvenstva v Sam^)r8anov M notranje zadeve udeleJiir,	Tekmovanja	se je
valci na k.ij ^Ps P° štirimi tekmo-PiomV in rlm pa so priznanja, di-fepubijj,. P°kale podelili Pavle Čelik,
<feve n 1 P°dsekretar za notranje za-5kuPščin,.nc Matkovič, predsednik Likar na* ?^“me Metlika, in Borut In La?r nik novomeške UNZ. šntago,; ni »bili rezultati? Ekipno valne»a Pr'borila vrsta Izobraže-
drej Grubiša (UNZ Novo mesto), 39. Roman Kump, 48. Janez Vimpolšek (oba UNZ Krško) itd.
Organizatorji se ob tej priložnosti zahvaljujejo vsem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi prireditve, še posebej pa vodstvu OŠ Metlika, ki je omogočila nemoten potek tekmovanja, ob otvoritvi pa pripravila prisrčen kulturni program.
valnee»	»'■■uorua vrsta Izooraže-
slecC^ntra ONZ s 499 točkami, *	Specialna enota
*%;ijjK specialna enota RSNZ f40. UN7 £oper 478- UNZ Celje Ljubija';4 Nov° mesto 426, UNZ pfadec diV**?10 423,5, UNZ Slovenj LN? i j LINZ Nova Gorica 421, Krgk ^“bljana-okolica 420, UNZ jj$tna	Maribor 381, Za-
pNZlS*?,?iHcc RSNZ 3*71,5 in Lurenc; nj 87 L5. V posamični kon-Je *magal Toni Majhen (IC
SsSbSs&S*
gane (UM7°Maslcdnje: ,4- Peter ^u'
IZENAČENI BOJI — V Metliki je bilo prejšnji teden republiško prvenstvo delavcev organov za notranje zadeve v samoobrambi, ki je prineslo izenačene in kvalitetne boje in tudi zelo dobro peto mesto ekipi novomeške UNZ

dar so ti predvsem po zaslugi nekaj zaporednih napak gostiteljev še uspeli ublažiti poraz. Peti prvenstveni poraz pa so v
LEP USPEH FRANKA V AVSTRIJI
WILDON — Na hipodromu graškega konjeniškega kluba v VVildonu pri Gradcu je bilo v nedeljo prvo srečanje kasačev avstrijske Štajerske in Slovenije v okviru tradicionalnega tekmovanja Alpe-Jadran. Slovensko zastopstvo, ki so ga sestavljali tekmovalci konjeniškega kluba Šentjernej, ni ponovilo uspeha prejšnjih let, ko so naši zmagovali, vendar gre vseeno omeniti velik mednarodni uspeh Slavka Franka, ki je zasedel odlično tretje mesto in tako prekinil zmagovalno falango gostiteljev. Naši konjeniki so nastopili na izposojenih konjih, kar je precejšen handicap.
Rezultati: I. Joffre (Hans Walcher), 3. Arconado (Franko), 6. Aktiv Boy (Go-vek), 7. Historic Hochmoor (Narat) in 8. Advopall (Kovač) — vsi Slovenija. Ekipni vrsti red: 1. avstrijska Štajerska 22 in Slovenija 9 točk.
SLAVKO DOKL
MLADI METLIČANI V FINALU
KAMNIK — Tuje bilo prejšnji teden polfinalno tekmovanje osnovnošolskega prventva Slovenije v rokometu. V konkurenci ekip Izole, Ljubljane in Kamnika so mladi Metličani odlično zaigrali in osvojili prvo mesto, ki jim je prineslo nastop na finalnem turnitju štirih najboljših slovenskih osnovnošolskih ekip. Zaključni turnir bo 23. maja.
KOLESARSKI MARATON »VIGRED 91«
METLIKA — V okviru metliške Vigredi bo v soboto tudi tradicionalni kolesarski maraton med Ljubljano in Metliko. Običaj je, da se ljubljanskim kolesarskim rekreativcem v Podturnu pridružijo tudi dolenjski in belokranjski. Za vse take iz Bele krajine bo v scooto ob 8. uri organiziran skupinski odhod izpred metliškega hotela.
ki sta se edina od tujih kolcsaijev enakovredno kosala z množico tekmovalcev iz vseh češkoslovaških klubov. Če ne bilo zaostanka v prvi etapi na kronometer, bi Novomeščana lahko posegla tudi v boj za prva mesta. Tako pa je prvo etapo Murn končal na 20. mestu, Filip je bil 46., Gaš-pern 157. in Kastelic 166. V drugi, 65 kilometrov dolgi etapi je bil Murn 9., v času zmagovalca je v cilj privozil tudi Filip, Gašperin je bil 79. in Kastelic 111., medtem ko je bil v tretji, 52 kilometrov dolgi etapi, Uroš Murn imeniten peti; v času zmagovalca sta v cilj prikolesarila tudi Filip in Gašperin, medtem ko je bil Kastelic 119. Zadnja etapa je bil gorski kronometer, kjer je Murn zasedel 14. mesto, Filip je bil 23., Gašpem 112. in Kastelic 118. Se pogled v skupno razvrstitev po štirih etapah: 16. Murn, 27. Filip, 90. Gašperin in 117. Kastelic.
In že zadnja vest: minuli vikend so bili dolenjski kolesarji v Mariboru, na sobot-
KISEL NASMEH — Kamen Stančev, novi trener novomeških kolesarjev, zagotovo ni bil navdušen nad nastopom članske vrste na letošnji dirki Alpe-Adria Potrebno bo še veliko znoja in truda da bodo Krkini kolesarji res stopili ob bok vrhunskim evropskim klubom.
nem kriteriju je bil med pionirji Gabrič (Videm Krško) tretji, Paš (Krka) četrti, med mlajšimi mladinci je bil Derganc 7. in Macele 8., pri starejših pa Filip (vsi Krka) šesti. Nedeljsko cestno dirko za Veliko nagrado Maribora je dobil Grbac (As-Astra), Ravbar je bil tretji, pri starejših mladincih je bil Filip četrti, med mlajšimi pa Derganc šesti in Macele sedmi.
B B
BESEDO IMAJO ŠTEVILKE
rokomet
SRL, moški, 25., zadnje KOLO: PREDDVOR — INLES RIKO 26:23 (15:9)
Inles Riko: Lapajne, Djokič, Mohar 1, Šilc 3, Marolt 4, Mihelič 1, Lesar 11, Tomšič 3, Fajdiga, Jakšič, Abram, Škaper.
DOBOVA AFP — STT RUDAR 18:23 (7:10)
Dobova AFP: Jurkas, S. Deržič 2, Starc 1,1. Deržič 3, Žibert 3, Glaser 7, Levec 2, Krajnc, Bratanič, Polovič.
JADRAN — KRŠKO 38:25 (19:11)
Krško: Imperl, Iskra 6, Voglar 7, Martinčič 5, Verstovšek, Urbanc 3, Kozinc 3, Keše 1, Kovač.
LESTVICA: 1. STT Rudar 43, 2. Pomurka Bakovci 41, 3. Inles Riko 37 ... 9. Dobova AFP 20, 12. Velika Nedelja 13,13. Krško 11,14. Emens Dol 0.
Pari zadnjega kola: Krško — Emeas Dol, Inles Riko —Dobova, STT Rudar — Pomurka, Velika Nedelja — Preddvor itd.
nogomet
SNL, 25. KOLO: ELAN — JADRAN LAMA 4:0 (2:0)
Strelci: 1:0 Kostrevc (14), 2:0 Kostrevc (45), 3:0 V. Primc (56), 4:0 Milanovič (64).
Elan: Dragman, V. Primc (Kolenc), S Mesojedec, Kramar, Pavlin, Milanovič, A. Primc (Kobe), B. Mesojedec, Kostrevc, Plevnik, Bracovič (Božovič).
LESTVICA: 1. Slovan 35 ... 9. Elan 23.
V prihodnjem kolu gostujejo No-vomeščani pri ekipi Steklarja.
W\WtWWk.WWWWVVWk.V\VVVWWWA.\\\V\W\*
pa Inlesa Rika, kije z nekaj igrami dokazala, da je zrela za naslov prvakov, je tokrat klonila v Kranju pred ekipo Preddvora. Poraz «lesarjev« je bil zaslužen in tudi bolj ali manj pričakovan, kajti vrsta Preddvora igra letošnjo pomlad v izredni formi in ima tudi daleč najboljši izkupiček v tem delu prvenstva. Le Lesarje bil tisti, ki je držal rezultatsko ravnotežje do zadnjih minut.
In kaj prinaša zadnje kolo? Ribničani so si ne glede na izid tekme proti Dobovi že zagotovili tretje mesto, Dobovčani so cilj, obstanek v ligi, prav tako dosegli, le Krčanom se slabo piše. V zadnjem kolu lahko sicer pričakujejo zanesljivo zmago proti Emens Dolu, toda malo je verjetno, da bi lahko dosegli rekordno visoko razliko, ki bi jih ob morebitnem porazu Velike Nedelje popeljala na rešilno mesto. Veliko bolj zanimivo bo verjetno v Trbovljah, kjer bodo igralci Pomurke Bakovci skušali izničiti prednost dveh točk naskoka vodilnega Rudarja. Boj bo brez dvoma ogorčen, še posebej, ker imata obe ekipi domala povsem enako razliko danih in prejetih zadetkov.
B B.
Kar šesterici izpiti mojstrske stopnje
NOVO MESTO — Mednarodna karate zveza je od 1. do 5. maja pripravila v Aachnu seminar za opravljanje mojstrskih izpitov v karateju, hkrati pa tudi tekmovanje v višji in nižji kategoriji. Prireditve seje udeležilo 135 karateistov iz osmih držav, med njimi devetčlansko zastopstvo nosvomeškega karate društva Jugokaj.
Kar šestorica Novomeščanov je uspešno opravila izpite mojstrske stopnje z mednarodno licenco: Franko Kenda (4. dan), Miha Gril, Martin Škedel, Tomaž Zupanc (vsi 2. danj, Roman Markovič in Hedi Lopatič (oba 1. dan). Tudi tekmovalni del je novomeškemu zastopstvu prinesel lep uspeh: v višji kategoriji je Miha Gril osvojil odlično 3. mesto, Miran Medved je bil 10. in Roman Markovič 14, v Ženski konkurenci pa je Hedi Lopatič zasedla izvrstno drugo mesto.
Dodajmo za konec, da gredo zasluge za tak uspeh trenerskemu delu, ki ga vodi Franko Kenda, in seveda tistim, ki so s sreds'vi pripomogli k udeležbi Novomeščanov na tem tekmovanju.
V PONOS KRŠKEMU ŠPORTU — Mlade plavalke in plavalci krškega Celulozarja so navzlic vse težjim pogojem za delo nadvse uspešno končali letošnjo zimsko sezono.
Brez denarja in — vode
Težave plavalcev krškega Celulozarja — Ustavitev proizvodnje ustavi tudi dotok tople vode
KRŠKO — Navzlic velikim težavam in pomanjkanju denarja so plavalci in plavalke krškega Celulozarja nadvse uspešno končali zimsko sezono nastopov in tekmovanj. Kar 70 mladih športnikov v petih kategorijah šteje danes ta kolektiv, zanje skrbijo trenerji Polona Špan, Alenka Jevšnik, Anton Bizjak in Andrej Škafar.
»Minulo zimsko sezono lahko ocenimo za eno najuspešnejših v zadnjih letih,« ponosno razlaga Andrej Škafar.« Zahvala za to gre predvsem Nataliji Repec in Sergeji Gradišek, ki sta z imenitnimi rezultati potrdili kandidaturo za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo avgusta v belgijskem Antsverpnu. Omenimo le, daje Natalija zabeležila zmago na 200 metrov prosto v člansko konkurenci, kar je uspeh, kakršnega krški plavalni šport ni dosegel že celih 26 let. Dodam naj, da je bila Gradiškova v tej disciplini druga, kar zagotovo dovolj kaže moč obeh deklet. Sicer pa je na prvenstvu države v Hercegnovem Repčeva dosegla zmagi na 200 in 400 m prosto, Sergeja pa je osvojila srebrni medalji na 100 in 200 metrov prosto. Ob pomoči mladinke Anuške Cerovšek in kadetinje Anje Repec so plavalke v štafeti 4-krat 200 metrov prosto dosegle na mladinskem državnem prvenstvu tretje mesto, ob tem pa postavile tudi nov republiški rekord.«
Vse to so v krškem Celulozaiju dosegli v razmerah, ki so jim vse prej kot naklonjene. »Za vadbo smo uporabljali 12,5-metrski pokriti bazen osnovne šole Jurija Dalmatina in letni bazen pri tovarni Videm. Prav na uporabo slednjega smo življenjsko vezani, toda dogaja se, da prekinjanje proizvodnje v Vidmu — to pa v teh časih ni ravno redek primer — prekine tudi dotok tople vode v bazen. V takih
primerih smo pozimi poiskali izhod v šolskem bazenčku.« Andrej Škafar opozatja, kako je tudi v Krškem šport čedalje bolj izpodrinjen iz občinskih proračunov. Se v sisovskih časih je imela ta občina eno najnižjih prispevnih stopenj v Sloveniji, in tako se danes dogaja, da edinim kategoriziranim športnikom v krški občini ne morejo izplačati mesečnih finančnih stimulacij, ki jim pripadajo po veljavnih pravilnikih ZTKO Jugoslavije in Športne zveze Slovenije. »Financiranje smo tako hočeš nočeš obesili staršem,« skrušeno doda Andrej Škafar.
Krivično bi bilo, ako na koncu ob Nataliji Repec in Sergeji Gradišek, za-stavonošinjama krškega plavalnega športa, ne bi omenili še mladih, ki so se že izkazali z uvrstitvami med najboljše na republiških in državnih prvenstvih. Zapišimo le imena Anje Repec, Maje Kraševec, Alenke Dreo,
• Navzlic ne najboljšemu odnosu do JLA v Slovenjji so v krškem Ce-lulozarju na sodelovanje z vojnima poštama 3363 iz Cerkelj bi 5551 iz Zagreba ponosni. Obema bi še posebej polkovniku Ljubtši Bajiču se Krčani v imenu plavalnih klubov Triglav, Fužinar, Branik, Koper, Rudar in seveda Celulozar zahvaljujejo za cenejši letalski prevoz na državno prvenstvo v Hercegnovi.
Maše Ivanovič, Kesnije Povhe, Nike Pribošič ter Gregoija Povheta, Damjana Herakoviča, Mitje Kerina, Marka Nagliča, Davida Grozine, Mitje Sajka, Mihe Cerleta, da ne naštevamo naprej.
B. B.
:\S\\\\\\VWWWWV\VWWWWWWVV
LlZ8) 16. maia 1991
DOLENJSKI LIST
TELEVIZIJSKI SPORED
1
i
M
PETEK, 17. V. SLOVENIJA 1
8.35	— 11.10 in 15.15 — 0.25 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	TV MOZAIK
KLOBUK KLOBUK VELIKI ZASUK, ponovitev 4. dela franc, nadalj.
11.00	VIDEOSTRANI
15.30	VIDEOSTRANI
15.40	SOVA, ponovitev
16.50	EP VIDEO STRANI
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.05	MOZAIK TEDNIK, ponovitev
18.10	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
18.10	RISANKA
18.20	HČI MORSKIH VALOV, norveška nadalj., 3/6
19.00	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
19.59 ZRCALO TEDNA
20.20	IZGUBLJENI SVETOVI, IZGINULA ŽIVLJENJA, angl. po-ljudnoznan. serija, 3/4
21.05	V CITYJU, angl. naniz., 1/13
22.00	DNEVNIK 3, VREME 17 20 SOVA-
DRAGI JOHN, amer. naniz, 13/23
LAURA LAUR, amer. film 0.15 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
00 Umag: t< bor — 19.00 Videomeh (ponovitev) —
19.30	Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Oči kritike — 21.10 Koncert Berlinske filharmonije v Izraelu — 22.35 Yutel —
23.30	Satelitski programi
HTV 1
9.15	Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Živeli kakor vsi normalni ljudje — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila —
12.10	Nevarno mesto (amer. film) —
14.05	Culico na rame — 15.05 Portret skladatelja Josipa Hatzeja — 15.50 J. Hatze: Vrnitev (opera) — 16.30 Video strani — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar — 17.00 Pogovori o znanosti —
17.30	Živeti kakor vsi normalni ljudje —
18.00	Hrvaška danes — 18.45 Polna hiša (amer. naniz.)— 19.10Risanka —-19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Roe proti Wadeju (ameriški film) — 21.35 Duoptrija —
22.25	Dnevnik 2 — 22.45 Slike časa —
23.45	Yutel - 0.45 Poročila
SOBOTA, 18. V. SLOVENIJA 1
8.05	— 13.20 in 15.20 — 1.25 TELETEKST
8.20	VIDEO STRANI
8.30	TV MOZAIK
8.30	ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 13. lekcija
9.00	RADOVEDNI TAČEK
9.15	VRTNICA MALE GOSPODIČNE
9.25	ALF
9.50	ROK, RADA TE IMAM. KAJA, kratki film
10.45	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
11.45	VEČERNI GOST. MIRA OMERZEL-TERLEP
12.30	OČI KRITIKE
13.10	VIDEO STRANI
15.35	VIDEO STRANI
15.45	MARLBORO MUSIČ SHOW, ponovitev
16.20	SOVA, ponovitev
16.50	EP VIDEO STRANI
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.05	NAJSTNICE, amer. film
18.30	SKOZI HUDIČEVA VRATA, ponovitev angl. dok. oddaje, 1/3
19.00	ŽE VESTE?
19.10	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME 19.59 UTRIP
20.20	ŽREBANJE 3X3
20.35	TITAN1C
22.10	DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME
22.30	SOVA:
NA ZDRAVJE!, amer. naniz, 12/30
TWIN PEAKS, amer. nadalj, 18/21
DOBRA ROBA, amer. film
1.15	VIDEOSTRANI
SLOVENIJA 2
12.55	Umag: mednarodni teniški turnir (prenos) — 18.00 Kavama (ponovitev)
—	19.00 Muppet show — 19.30 Dnevnik
—	20.15 Filmske uspešnice: Dr. Živago (angl. film) — 23.20 Mednarodni teniški turnir (posnetek iz Umaga) — 0.20 Zaključni večer TV festivala N
1.15	Yutel
Neum 91
16.30	TV dražba — 18.00 Vrnitev na otok zakladov (TV nadalj, 5/10) —
18.55	Denver, poslednji dinozaver (amer. risana serija) — 19.30 Dnevnik 1 —
20.00	Pogovor tedna — 20.15 Igrani film — 21.50 Dnevnik 2 — 22.10 Športna sobota — 22.30 Fluid (zabavnoglasbena oddaja) — 23.15 Yutel — 0.10 Poročila
NEDELJA, 19. V.
SLOVENIJA 1
8.15— 12.10 in 12.50 — 24.00 TELETEKST
8.30	VIDEO STRANI
8.40	OTROŠKA MATINEJA:
ŽIV ZA V
HČI MORSKIH VALOV, norveška nadalj, 3/6
10.15	V ZNAMENJU ZVEZD, nemška dok. serija, 11/12
10.45	MUPPET SHOW, ponovitev
11.10	ALPSKI VEČER - BLED 91,1/6
11.40	OBZORJA DUHA
12.00	VIDEO STRANI
13.05	KRIŽKRAŽ, ponovitev
14.35	EP VIDEO STRANI
14.40	SAGA O FORSYTHIH, nadalj, 18/26
15.30	SOVA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	CROSS CREEK, amer. film
19.00	TV MERNIK
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	DIPLOMA ZA SMRT, nadalj. HTV, 1/3
20.50	EPP
20.55	POMLADNI 3 X 3,prenos iz Portoroža
22.15	DNEVNIK 3, VREME
22.35	SOVA:
KREMPLJI IN PRASKE, amer. naniz, 12/16
NA POTI K MAVRICI, kanadska nadalj, 7/14
23.50	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
Opomba: 13.40 Umag: teniški turnir;
17.00	EP v judu; Missano: GP v motociklizmu 13.55 Športno popoldne—19.30 Dnevnik — 20.00 Čamel Trophv —
20.25	Razlaščenci (dok. oddaja) — 21.00 Ciklus filmov R. W. Fassbinderja: Berlin Alexanderplatz (nemški film) — 22.50 Športni pregled — 23.20 Yutel
HTV 1
9.45	Poročila - 9.50 TV koledar -
10.00	Nedeljsko dopoldne za otroke —
12.00	Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 13.05 Serijski film — 13.55 Družinska oddaja — 14.25 Nedeljsko popoldne —-18.45 Risana serija —19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Dramski program — 21.35 Poljudnoz-
HTV 1
8.15	Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Spored za otroke — 10.00 Izbor šolskega programa — 11.30 Divji svet živali —
12.00	Danes skupaj — 12.30 Mladi Tom Edison (amer. film) — 13.55 Mikser M (zabavna oddaja) — 14.40 Sedmi čut —
14.50	Narodna glasba — 15.20 TV. teden — 15.35 Ex libris — 16.25 Poročila —
DOLENJSKI LIST
PONEDELJEK, 20. V.
SLOVENIJA 1
8.35	— 10.50 in 14.45 — 0.55 TELE-TEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK, ponovitev
10.40	VIDEO STRANI
15.00	VIDEO STRANI
15.10	OBZORJA DUHA, ponovitev
15.30	SOVA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	MOZAIK, ponovitev ZDRAVO
18.35	SPORED ZA OTROKE
19.10	RISANKA
19.20	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	ZADNJI VLAK, drama HTV
21.10	OSMI DAN
22.00	DNEVNIK3
22.20	400 LET SLOVENSKE GLASBE, 17. oddaja
23.20	SOVA:
GLEDALIŠČE RAYA BRADBU-RYJA, angl. naniz, 5/6 NA POTI K MAVRICI, kanadska nadalj. 8/14 0.45 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
Opomba: 19.10 podelitev nagrad filmskega festivala v Cannesu 16.00 Satelitski programi — 17.30 Studio Ljubljana —
19.30	Dnevnik — 20.00 Pesem je...To-maž Pengov — 20.30 Po sledeh napredka — 21.00 Sedma steza (športna oddaja) —
21.20	Omizje — ... Yutel
HTV 1
9.15	Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroška serija — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila - 12.10 Video strani
12.20	Satelitski program — 16.30 Vi-
’	'' 5 Poro '	--------
koledar — 17.00 Šolski program —
Kako zaigrati na sintetizator?
Vilko Urek, učitelj glasbe iz Slogonskega, odgovarja vsem ljubiteljem tega popu* ___ larnega instrumenta v priročniku »Moj sintetizator — sinthesyzer
deo strani — 16.45 Poročila — 16.50 TV
17.30 Hrvaška danes — 18.15 Otroška serija — 18.45 Dokumentarna oddaja — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Dramski program — 20.50 Zunanja politika — 21.20 Dnevnik 2 — 21.45 Kinoteka — 23.20 Yutel ...Poročila
TOREK, 21. V. SLOVENIJA 1
8.35— 12.20 in 14.40 — 23.45 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK, ponovitev
9.00	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
10.00	ŠOLSKA TV ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI, 14/14
10.50	ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 15. lekcija
11.15	SEDMA STEZA
11.35	OSMI DAN
12.20	OMIZJE
14.55	VIDEO STRANI
15.05	MOZAIK, ponovitev ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 15. lekcija
15.30	SOVA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	MOZAIK - ŠOLSKA TV
18.05	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.00	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	IME MI JE ŠTEVEN, amer. nadalj, 2/4
21.00	NOVOSTI ZALOŽB
21.10	FLUID: GRAMMY 90, 2. del
22.00	DNEVNIK 3, VREME
22.20	SOVA:
ČRNIGAD, angl. naniz, 5/6 NA POTI K MAVRICI, kanadska nadalj. 9/14
23.35	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
16.00	Satelitski programi — 17.30 Studio 2 Koper — 19.00 Naša pesem — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Žrebanje lota — 20.35 Umetniški večer: Portret Jožeta Babiča: Razgovor o ustvarjalnosti in TV film Pogreb (ČB) — 22.35 Yutel
SREDA, 22. V. SLOVENIJA 1
8.35	— 11.55 in 15.05 — 0.55 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	TV MOZAIK 9 00 ŽIVŽAV
10.00	ZADNJI VLAK, drama HTV
10.55	IME MI JE ŠTEVEN, amer. nadalj, 2/4
15.20	VIDEO STRANI
15.30	SOVA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	MOZAIK, ponovitev
BAJKE NA SLOVENSKEM, dok. oddaja, 5/5
17.45	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.00	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	FILM TEDNA
LJUBO DOMA, amer. film
21.40	VIDEOGODBA
22.25	DNEVNIK 3, VREME
22.45	SOVA:
ALF, amer. naniz. 38/38 NA POTI K MAVRICI, kanadska nadalj. 10/14
V ZNAMENJU ZVEZD, nemška dok. serija, 12/12 0.45 VIDEO STRANI
ČETRTEK, 23. V. SLOVENIJA 1
8.35— 10.55 in 15.05 — 23.50 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	TV MOZAIK
10.45	VIDEO STRANI
15.20	VIDEO STRANI
15.30	MOZAIK, ponovitev
16.00	SOVA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	MOZAIK
17.10	ČAS NEGOTOVOSTI, dok. serija, 6/7
18.05	PO SLEDEH NAPREDKA
18.35	EP VIDEO STRANI
18.40	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.05	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	VELIKI ZASUK, franc, nadalj, 5/8
21.00	TEDNIK
22.05	DNEVNIK 3, VREME
22.25	SOVA:
TI IN JAZ, angl. naniz, 10/10 NA POTI K MAVRICI, kanadska nadalj, 11/14
23.40	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
16.00	Satelitski programi — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Skozi hudičeva vrata (angl. dok. oddaja, 2/3) — 21.00 Mali koncert — 21.20 Svet na zaslonu — 21.50 Retrospektiva filmov Jožeta Babiča - Po isti poti se ne vračaj (slov. film)
SLOGONSKO PRI KAPELAH — V teh dneh bo pri Državni založbi Slovenije izšel prvi slovenski priročnik za igranje sintetizatorja, kakor se po slovensko pravi danes nadvse priljubljenemu sinthesyzeiju. Priročnik »Moj sintetizator —sinthesyzer« je namenjen v pomoč samoukom ter glasbenim in osnovnim šolam. Strokovno sta ga pregledala Bojan Adamič in MartinZ vele, medtem ko je njegov avtor Vilko Umek, učitelj glasbe in pevovodja iz Slogonskega prt Kapelah.
Umek poučuje oddelek glasbene šole na OŠ Bizeljsko, kjer je opazil veliko zanimanje za učenje igranja na sintetizator, po drugi strani pa prav nobenega primernega učbenika. K pripravi priročnika so ga spodbudili tudi mnogi, ki so se nanj obračali po nasvete, ko je sam gostoval s tem instrumentom na mnogih odrih. V njem je nekaj skladb predstavljenih v obliki vaj, ostalo pa so »večno zelene« zabavne melodije, kijih vsak ljubitelj glasbe dobro pozna. Priročnik je pisan poljudno, torej tako, da se učenja ob njem lahko loti tudi začetnik.
»Čas bo pokazal, ali je priročnik res primeren za vse. Poleg izbranih skladb
11/tooUuAjtoo' 'bolbrvphja' tuja/
»POD KUČARJEM«
V osnovni šoli v Podzemlju so tudi pridni in modri pisci ter drugačni, saj so pred nedavnim zbrali spisov, izrekov o otrokih, pesmi in risb za cel časopis »Pod Kučarjem«. Natisnili so ga v 200 izvodih in ga namenili otrokom, ki ne živijo svobodno in za katere se sploh ne bi moglo reči, da živijo. Tako so o svojem glasilu rekli sami podzemeljski ustvaijalci. V novinarskem krožku jim je mentor Toni Gašperič. Likovnikom, ki so poleg piscev delali »Pod Kučarjem«, je svetovala Bariča Koželj, prsti pa so po tipkanju teh dobrih 20 strani glasila boleli Stanko Grabrijan.
TEKMOVALI SMO
Učenci osnovnih šol iz krške občine smo tudi letos tekmovali v znanju angleščine. Najboljši uspeh sta dosegla Barbara Bizjak iz OS Kostanjevica in Andrej Bizjak iz OŠ Krško. Po tekmovanju smo imeli v hotelu Sremič pogostitev, kar nam je omogočila zavarovalnica. Ljubljanska banka in ostali sponzorji pa so prispevali vloge po 200 din vsakemu učencu, ki seje uvrstil na republiško tekmovanje.
GREGOR ŠTRUBEU, 8. b OŠ Jurija Dalmatina Krško
ZADREGA NAD ZADREGO
V Artičah je bilo 21. aprila super. Amaterska skupina je namreč pripravila igro Zadrega nad zadrego. Kot so povedali igralci, niso pričakovali »preveč« ljudi, toda.... Ura je bila štiri, ko bi morali pičeti igrati, vendar so ljudje še kar prihajali. Igro si je prišlo ogledati kar 250 radovednežev. Splačalo seje. Glavni igralec Mitja Jankovič in ostali, ki so svoje vloge odlično odigrali, so poskrbeli za prijetno nedeljsko popoldne. Igraje res čudovita. Po-zanimanjte se, kje bo naslednja predstava, in privoščite si poldrugo uro razvedrila.
ANJA PINTARIČ novin. krožek OŠ Artiče
PRAZNOVALI SMO
V spomin na Jožeta Slaka-Silva praznujemo dan šole, ki se po Slaku-Silvu tudi imenuje. Letos so se petošolci odpeljali v Stično, kjer so si ogledali samostan. Nato so obiskali Jurčičev rojstni kraj Muljavo. Učenci 6. razreda so šli na grad Bogenš-perk. Sedmaiji smo se odločili za ogled filmov, osmaiji pa so organizirali plesno delavnico. Za dan šole je izšla tudi posebna številka Zarij, v kateri smo predstavili znane osebnosti, ki so obiskovale pouk na tej šoli. To so operna pevka Vilma Bukovčeva, pesnika Stane Pevec in Severin Šali, gledališka igralka Iva Zupan6čeva in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar.
ROKA SAJE in ANDREJ PUNGARTNIK, 7. c OŠ Trebnje
so v njem obdelani tudi teoretični koraki, s katerimi obvladaš skladbo. Zdaj pripravljam že nadaljevanje priročnika, vendar je njegova izdaja seveda odvisna od zanimanja za prvega. Če bo prodaja uspešna, se bom mogoče nadaljevanja tokrat lotil v samozaložbi,« razmišlja avtor.
Trenutno sam poučuje 6 bizeljskih učencev na tem instrumentu, prepričan pa je, da je zanimanja še veliko. V naslednjem letu bo podoben oddelek organiziran še v Brežicah in pozneje morda še po drugih osnovnih šolah. Glasbene šole trenutno zelo redko učijo igranje na sintetizatoiju, čeprav je to med mladimi zelo popularen instrument, največ ravno zaradi vsem dostopne cene. »Veijetno nikoli ne bo jz-rinil klasičnih instrumentov, kot je npr. klavir, vendar so se glasbene šole na enem izmed posvetov kljub temu zedinile, da bi mu bilo treba posvečati precej več pozornosti. Če ne zaradi drugega, vsaj zato, da bi privabljal učence v glasbene šole in tako prispeval vsaj k njihovi večji finančni uspešnosti,« meni Urek.
Priročnik bo za začetek mogoče kupiti ng njegovem domu ali pa v službi
Pridite in poglejte, kaj zmoremo
Vabilo iz Črnomlja
ČRNOMELJ — Osnovna šola Mirana Jarca v Črnomlju je s 658 učenci ena večjih šol v občini. Učenci smo v glavnem iz krajevne skupnosti Griček in Heroja Starihe, nekaj pa nas je tudi vozačev. Skoraj vsak od nas je vključen v interesne dejavnosti tako v šoli kot tudi izven nje. Na šoli imamo kar 33 raznih krožkov. Čeprav dela naša šola v zelo težkih pogojih, saj smo raztreseni v treh različnih stavbah, dosegamo iz leta v leto boljše rezultate na raznih tekmovanjih in tudi pri pouku. Žal se zaradi premajhne telovadnice športne dejavnosti ne morejo tako razvijati, kot si želimo. Upamo pa, da se bodo pogoji dela za nas le izboljšali.
Letos smo si zadali nalogo, da bomo poskušali dvigniti nivo kulturnih, športnih in naravoslovnih dnevov. Tako smo si učenci poleg dela v kulturnih delavnicah ob osmem februaiju ogledali več gledaliških in glabenih predstav, obiskali smo opero ter muzeje in kulturne spomenike v
Beli krajini. Tudi športni dnevi so bili skrbno izbrani. Odšli smo na planinske pohode, v septembru smo plavali v Dol. Toplicah, pozimi pa smo se sankali in smučali na Gačah. Na naravoslovnih dne-
vih so poleg učiteljev sodelovali tudi zunanji sodelavci. S svojim bogatim znanjem so popestrili naše delo. To sodelovanje bi radi še poglobili.
Ker pa si želimo, da bi o našem vsakda-
njem ustvarjanju zvedeli več starši in tudi ostali občani, se bomo 18. maja predstavi-
li ob dnevu odprtih vrat šole. Videli nas boste pri pouku in tudi v interesnih dejavnostih. Ob 9. uri bodo pričeli s prikazom svojih spretnosti pri pouku učenci nižjih razredov, sledili bomo učenci višjih razredov in pokazali vam bomo, kaj ustvarjamo v interesnih krožkih oz. dejavnostih. V avli naše šole bomo pripravili razstavo naših izdelkov. Poleg tega bodo med 10. in 12. uro krajše proslave, na katerih bodo prejeli pohvale in nagrade učenci, ki so bili najbolj uspešni v izvenšolskih dejavnostih. Torej pridite in poglejte, kaj zmoremo.
Skupnost učencev šole OŠ Mirana Jarca, Črnomelj
na OS Bizeljsko, toda še pred konce® šolskega leta se bo pojavil tudi na po®' cah knjigam.	b. D'G
Vilko Urek
FILM O PRAGOZDU
Člani naravoslovnega krožka smo?' odpeljali v Brežice. V Posavskem niu#J smo si ogledali film o pragozdu. Filmi je predstavil, kako je rasla in umrla Pozneje smo si ogledali Se razstavo pmPjj riranih živali. Vsem naravoslovcemJfPj ogled prijetna poživitev za nadaljnje# DARJA CERJAK,
novin. kro*£
PISATELJ NA OBISKU
Šolo je obiskal priljubljeni mlad®5 * * * * *)? pisatelj Miha Matfc. Z učenci od 1. razreda seje srečal v dvorani kina J*#X popoldne pa seje pogo vaijal s člani WL ničarskega in literarno-dopisniškega*^ ka. Najprej smo imeli nekaj treme, jo pogumno premagali in pisatelja PJT vpraSali o tem in onem. Miha Matč je P čel pisateljsko pot v osmem razreduj^ slej je napisal Štirinajst knjig, kmalu b?, y Sla petnajsta. Najljubša mu je knjiga* v ni izSla. Ideje za pisanje dobiva na dih, in ko mu v glavo šine kaka dom^JS odhiti domov in misel zlije na papit* ^ raje piše zvečer. Mati je po pogovom nami dajal avtograme.	,» ,
TANJA LINDIČ SAŠA MUHVIC«^ OŠ Zbora odposlancev Ko»“
LEKŠE DRUGI, ŠPITALER TRETJI
PRELOG — V Prelogu je bila speedwayistov za letošnje državno P'^ stvo. Lep uspeh sta dosegla Krčana^, gor Lekše in Rudi Špitaler, ki sta se a. la na drugo oziroma tretje mesto, me“,. ko je po zaslugi državnega prvaka On* ja Pintaija zmaga odšla v Ljubljano.
ZMAGA REPČEVE
LJUBLJANA — Natalija REfjLl Sergeja Gradišek, mladi plavalki k® $ Celulozaija, sta na 12. mednarodne"^: tingu »Ilirija 91«, na katerem sejej\^-kar 180 plavalk in plavalcev iz seden^ ^ stih klubov, dosegli lep uspeh. V 100 metrov prosto sta v A kategorij boljših udeleženk zasedli prvo drugo mesto. Zmagala je Repčeva s ^ 1:03,53, Gradiškova pa je bila z *• druga.
ZMAGA LABODOV^
LJUBLJANA — Odbojkaric*??pf meškega Laboda so imenitno z?ry venstvo v mladinski republiški vem kolu so gostovale v Domžal*®^* večjih težav ugnale tamkajšnje r 74:68 (38:27). Najboljši igra11«.1-J? Zupančičeva, kije dosegla 26 lo&pid sa, ki je imenitno skakala pod oo®^ in zabila še 10 košev.
TENIŠKI TEČAJ
A
JUTRI OTROŠKI FESTIVAL TURIZMA
NOVA GORICA — Na novogoriški osnovni šoli bojutri že 5. otroški turistični festival »Turizmu pomaga lastna glava«, ki bo letos na temo »Kamen spotike«. V tekmovalnem delu se bodo pomerili člani turističnih podmladkov iz 12. slovenskih osnovnih šol, in sicer: iz Polzele, Zg. Gonj, Laškega, Črnomlja, Radenec, Bleda, Bogojine, Preddvora, Pragerskega, Kamnika, Brežic in Postojne. Po objavi rezultatov bodo tekmovalci deležni še izleta po Goriški.
ŠOLA ZA ŽIVLJENJE - Učenec Osnovne Sole Katja Rupena pri praktičnem pouku gospodinjstva. (Foto: Miha Pezelj, OŠ Katja Rupena)
NAGRADE V ARTIČE
Pred kratkim je bil razpisan tradicionalni natečaj Modre laste iz Zagreba »Li-jepa si, zemljo moja«. Na njem smo sodelovali tudi novinarji iz Artič. Tudi letos se je novinarski krožek lepo odrezal, saj sta novinarki Anja Pintanč in Jelka Levar prejeli nagradi. Anja je dobila bogato knjižno nagrado, Jelka pa celoletno naročnino na Modro Lasto. Prav tako je bila pohvaljena šola in bo prejela diplomo. Anja pa je z mentorico povabljena na slovesno podelitev nagrad 24. maja v Zagreb.
NATAŠA KOBLER, 8. r.
novin. krožek OŠ Artiče
MOKRONOG — Teniška Društva Partizan Mokronog bo ® f|p» rala 12-umi teniški tečaj za °draSLljP' bo začel 20. maja ob 16. uri n" a igriščih v Mokronogu. Tečaj bo v .(o ¥ telj tenisa Sandi Bradač. Inforn** ^ F čaju dajeta trebanjska ZTKO 44-102 in Jože Metelko na tel. s*;v#. in tu se kandidati lahko UK
ŠAHOVSKI KOTIČEK
•	ŠK Krško bo v soboto, pripravil turnir v aktivnem S®*111,'m 9®’. bo ob 9. uri, potekal pa bo v gos®.
ja. Vsak igralec naj prinese s s*™ jyi£ sko uro. Igranih bo devet kol f~:0 |<r skem sistemu, najboljše pa ^1 nagrade: prvega L500 din mP~ gega 1.000 din in tretjega
nagrade pa bodo tudi za najbo J	^
dinca, žensko itd. Vabljeni!	jj.
•	Zmagovalec rednega 1®^ ®^
ke. sledijo pa: Šitnik 11, Cer)® „^1® J 9, Žnidaršič 8 itd. V skupnem F
rih turnirjev vodi Kos z 42 toc	x
jih ima 36, Volčanšek 22, itd- j W
Št. 20 (2178

-uuoto n a BUTELJKE M RASTLINJE — Mnogipovabljeni (na sliki), ki so to buditi i i'op^‘ m dvoriSie Serinijevega arboretuma r Žabji vasi, se niso mogli skuni rasti-	en°Sti cve,oie8a rastlinja in lepoti okrasnega grmičevja. Med 150vr-
je urejen W /-,ew ^asu kraljuje domača cvetoča azaleja. Navidezno majhen prostor njeokolj2 Vet^° mero občutka za vse, kar je domače in lepo. Cvetličarstvo in ureja-v s°bot0 ■1 j ro^a^ °^eta A lojza Serinija, sin Matjaž pa bolj skrbi za vinoteko. Pra v priut "'ktpri Serinijevih pokušnja kraSkih vin Kmetijske zadruge Vinakras in kov q utarne iz Sežane. Obisko valci so si zunaj lahko ogledali tudi razsta vo izdelujejo °zorne8a akrilnega stekla iz Akril Pola iz Trebnjega. Pri Serinijevih priča-nih steki tlSte'	veliko izbiro slovenskih buteljčnih vin. Preko 240 različ-
(Foto: j ep,c sedaj hranijo v svoji vinoteki, med njimi je najti tudi takSne iz uvoza.
Ptič in JE STAROSTNIKOV — Krajevni organizaciji Rdečega križa Se-r°stnikolekJeVeC Sta Preieklo soboto že petič zapored pripravili srečanje statiste krajn Starfj^h od 75 let. Povabijo jih kar okrog sto, ne pozabijo pa tudi na "dadi_ ter	so v domovih starejših občanov, na težke invalide, četudi so še
Na letoinj a^ne društva paraplegikov Slovenije, kiimajo v Semiču svoj dom. ptogram	srečanju so jim otroci iz vrtca in šole pripravili prijeten kulturni
?a in ŠtrpLr Zakuskipa stapožrtvo valnim aktivistkam Rdečega križa iz Semi-"točše kr ]evca' kijih vodita Branka Muc in Anica Novak, priskočila na po-% letoJfV*la skupnost in društvo upokojencev. Poleg srečanj, kijih starejši “urili tudi h° P™*“kujejo, se v organizacijah RK spomnijo starostnikov z •jebno. ftaf n°vem letu in dnevu žena, na pomoč pa priskočijo, kadar je po-° -J.) J°tografiji: zadovoljne udeleženke semiškega srečanja. (Foto: M.
starosti K Radohovi vasi je bila v soboto svatba, še prej pa so fantje vseh Povedal20!!^'1' Ces,° in ^ PrUalnostnem govoru ženitovanjski druščini tudi Plačan ‘‘ i?,° rnorata ženin Jože Čeme iz Ljubljane in njegovo spremstvo i2kuni*aifwemen^evo Vido. Svatje so odvezali mošnjo. Eden od šrangarjevje Potnenti a	din ocenil takole: »Žaltavo je bilo, k oči se pa ni kadilo.« To je
°, da so dobili manj od zahtevane vsote. (Foto: M. Luzar)
©
zavarovalnica triglav d.d.
Poslovna enota Novo mesto
Seznam nagrajencev nagradne akcije
Podi«?.a nt-a(9rada: GLASBENI STOLP, ki ga podarja Trgovsko i 'je Fenix, d.o.o., iz Novega mesta, Partizanska 19
1' DU§AN ZAMAN, Roška c. 18, 68350 Dolenjske Toplice
Tr' Ograde: SATELITSKE URE BUDILKE
2 ^STOJNIC, Trata XII/5, 61330 Kočevje 3' MaI2N STARIHA, Tomšičeva 1,68330 Metlika ^ARTIN in ANA RAUH, Vas 3/a, 61336 Vas
86,11 nagrajencem čestitamo!
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. Poslovna enota Novo mesto
VAKO	servis vako
™	Kolodvorska 56
68340 ČRNOMELJ Tel. 068/52-073, 52-555
izredne
u9odn?.t* potroSnike obveščamo, da smo pripravili 1. Ukirvt Za uP°rabnike naših storitev:
2 r®nčneV§ h^raCUna k'iome,rine' delovne ure po najkonku-
soh^e)emu raCuna dobite kupon s številko. Vsako zadnjo hiu h V mesecu do izžrebano 6 številk. Pri vsakem žreba-ucioi 0<d° ,Prisotni trije lastniki kuponov, prav tako pa bodo °bjavrni Pr' žrebaniu’ ki bo v Siudiu D. Čas žrebanja bo
^fdetlri prvega žrebanja:
_ ®knnja 380 I ^ hladilnik,
^ dve popravili servisa do vrednosti 2.500,00 din, ln Popravila do vrednosti 1.500,00 din.
■j^Pone shranite do konca leta za novoletno žrebanje. ^Priporočamo!

Na osnovi sklepa Izvršnega sveta Skupščine Občine Brežice Komisija za dodeljevanje stanovanj in solidarnost
objavlja
JAVNI RAZPIS
za sestavo prednostne liste upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice na kadrovskih stanovanjih v občini Brežice
Po tem razpisu bodo dodeljena 3 stanovanja.
Za dodelitev kadrovskih stanovanj lahko kandidirajo podjetja, organizacije oziroma skupnosti, ki zaposlujejo ali bodo zaposlile mlade strokovnjake ali delavce, pomembne za podjetje, organizacijo oziroma skupnost, ki združujejo sredstva za reševanje stanovanjskega problema kadrov v občini Brežice.
Obrazloženi vlogi za dodelitev kadrovskega stanovanja je potrebno priložiti:
—	sklep pristojnega organa podjetja, organizacije oziroma skupnosti o sodelovanju na natečaju,
—	opis del in nalog, ki jih opravlja ali jih bo opravljal delavec, za katerega se sodeluje na natečaju,
—	osebne podatke delavca, podatke o številu njegovih družinskih članov ter o njegovih stanovanjskih razmerah,
—	potrdilo o skupnih prihodkih družine za preteklo leto,
—	potrdilo o premoženjskem stanju.
Kandidati morajo vloge posredovati najkasneje do 3. junija 1991 na naslov Skupščine občine Brežice, Sekretariat za gospodarski razvoj, Začasni odsek za stanovanjsko gospodarstvo, Cesta prvih borcev 11, Brežice.
Razpis za sestavo navedene prednostne liste je objavljen na oglasni deski Skupščine občine Brežice in na oglasni deski odseka za stanovanjsko gospodarstvo, Cesta prvih borcev 11 v Brežicah (nekdanja stanovanjska skupnost), kjer bodo tudi zbirali vloge.
Na odseku za stanovanjsko gospodarstvo se kandidati lahko seznanijo s pogoji in merili za uvrstitev na prednostno listo.
Mi
m e 11 i k a
tekstilna industrija,
preja
pletiva
trikotažna oblačila
p. O.
objavlja
javno licitacijo
osnovnih sredstev, ki bo 22.5.1991 ob 12. uri v prostorih BETI v Metliki.
1.	tovorni avtomobil ZASTAVA 624 BNF/2, letnik 1981
inv. št. 8354 — vozen
2.	tovorni avtomobil ZASTAVA 624 BNF/2, letnik 1983
inv. št. 8888 — vozen
3.	osebni avtomobil ZASTAVA 850 AK, nereg., let. 1981
inv. Št. 8273 — nevozen
4.	aparat za kuhanje kave AGE-3, letnik 1985
izklicna cena
60.000	din
65.000	din
5.000 din
19.500 din
Ogled osnovnih sredstev in plačilo varščine v višini 10% bo istega dne od 10. do 12. ure.
Nakup je po sistemu ogledano-kupljeno. Prevzem po vplačilu. Rok plačila 3 dni.
Vse dajatve in ostale stroške plača kupec.
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Skupščine občine Novo mesto
razpisuje
prosta delovna mesta
1.	ravnatelja Doma za učence Majde Šilc Novo mesto
2.	ravnatelja Srednje šole za gostinstvo in turizem Novo mesto
3.	ravnatelja Družboslovne in ekonomske srednje šole Novo mesto
4.	direktorja Centra za socialno delo Novo mesto
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	Kandidati za delovna mesta od 1 do 3 pogoje, ki jih predpisuje Zakon o usmerjenem izobraževanju (Uradni list RS št. 11 /80 in 25/89).
—	Pod 1 je polovični delovni čas namenjen delu v vzgojni skupini.
—	Pod 2:
da imajo 5 let delovnih izkušenj v vzgojno izobraževalnem delu in 3 leta v gostinski stroki ter da imajo organizacijske sposobnosti za vodenje in usmerjanje pedagoškega dela v šoli.
—	Pod 3:
da imajo visoko izobrazbo ustrezne pedagoško-andra-goške smeri,
da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja.
Na podlagi sklepa Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve morajo kandidati predložiti komisiji svoj program dela in optimalne organiziranosti šole oziroma zavoda.
2.	Kandidati za delovno mesto pod 4 pa polea splošnih še:
—	visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri (socialna, sociološka, pravna, psihološka) in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju socialnega dela ali
—	višješolsko izobrazbo ustrezne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju socialnega dela
—	da ima strokovne in vodstvene sposobnosti in
—	da predloži razvojni program Centra za socialno delo.
Kandidati naj svoje prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev posredujejo Komisiji za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Skupščine občine Novo mesto v roku 15 dni po objavi razpisa z oznako »za razpis«. .
KOMISIJA ZA VOLITVE. IMENOVANJA IN ADMINISTRATIVNE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO
Časopis za ugodne priložnosti
JUTRI V KIOSKIH, TRGOVINAH, PRI ULIČNIH PRODAJALCIH
B A^K, A
Abanka d.d. Ljubljana
POSEBNA PONUDBA
HRANILNO KNJIŽICO ABANKE LAHKO ODSLEJ ODPRETE TUDI NA VAŠI POŠTI
Varčevalci ABANKE so že dosedaj lahko polagali in dvigovali denar s svojih hranilnih knjižic in tekočih računov na vseh poštah v Sloveniji.
Od 15. maja dalje pa lahko hranilno knjižico z nevezano ali vezano vlogo za ABANKO na pošti tudi odprejo.
Izberite možnost in za varčevanje pri ABANKI poiščite bančno ali poštno enoto, ki vam je najbližja!
letna obrestna mera	
Dinarske hranilne vloge na vpogled Vezane dinarske hranilne vloge in depoziti	20%
nad 1 mesec	
od 1.000,00 do 10,000,00	35%
od 10.001,00 do 25.000,00	36%
od 25.001,00 do 50.000.00	37%
od 50.001,00 do 100,000,00	38%
nad 100.001,00	39%
nad 3 mesece	
od 1.000,00 do 10,000.00	40%
od 10.00IM do 25.000,00	41%.
od 25.001.00 do 50.000,00	43%
od 50.001.00 do 100.000.00	44%
nad 100.001,00	47%
nad 6 mesecev	
od 1.000.00 do 25.000,00	43%
od 25.001,00 do 50.000,00	44%
od 50.001,00 do 100.000.00	46%
nad 100.001,00	49%
nad 1 leto	
od 1.000.00 do 25.000,00	55%
od 25.001,00 do 50.000,00	56%
od 50.001,00 do 100,000,00	57%
nad 100.001,00	58%
nad 2 leti	
od 1.000,00 do 25.000.00	58%
od 25.001,00 do 50.000,00	59%
od 50.001,00 do 100,000,00	60%
nad 100.001,00	61%
nad 3 leta	
od 1.000.00 do 25.000,00	61%
od 25.001.00 do 50.000,00	62%
od 50.001,00 do 100,000,00	63%
nad 100.001.00	66%
Banka prijaznih in
PODJETNIH LJUDI
ip= zavarovalnica triglav d.d.
POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO
Zagrebška 2, 68000 NOVO MESTO
vabi k sodelovanju za naslednja prosta dela in naloge: zavarovalni zastopniki za zastop
—	Črnomelj
—	Trebnje
—	Šentrupert
Pogoji:
končana višja ali srednja šola katerekoli smeri, 3 leta delovnih izkušenj.
Sprejeti kandidati bodo morali opraviti 4-mesečno poskusno delo.
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d., Poslovna enota Novo mesto, Zagrebška 2.
Čl 78) 16. maia 1991
DOLENJSKI UST
19
-o
%
o

%
~7
y
-o
o
ep
o
o
c?
co
O
a
s-
%

'C
prod.

</
%
vJl
£
T
J
o
£
a



AjA /y
4 Pos


<#
0^
°JlL0i
ARISTON

PB“' BLMPUNKT
(r .jg|S
pos
Ov)^0'-

IMOKIA
"S SAMSUNG ’'',S"J"0
COMING	b
TEHNIČNA TRGOVINA
DALMATINOVA 1 (pri hotelu Metropol) NOVO MEST O Telefon: (068) 22-118
delovni čas 9°« — 1200,1600 — 1930 Sobota 900—1200
PRI PLAČILU Z GOTOVINO POPUST!!
£°Dk>w
podjetje za trgovino in trgovsko zastopništvo, d.o.o.,
Novo mesto
vas vabi, da obiščete njihovo trgovino v Bučni vasi (nasproti Cestnega podjetja).
V njej boste lahko izbirali narejene zavese, blago za zavese, dekorativno blago, prešite odeje, prte, spalne vreče, ležalne blazine, navadne in gubane roloje, toaletne torbice, otroške spalne vreče, opremo za otroške posteljice, stajice in vozičke priznanih proizvajalcev.
Pri nakupu nad 1000 din je možnost plačila na dva čeka. Moj dom je tudi zastopnik Kokre iz Kranja za Dolenjsko in Belo krajino.
FENIKS MARKETING, d.o.o.,
61332 STARA CERKEV
K sodelovanju vabimo delavca za nedoločen čas ali honorarno za delovno mesto
KOMERCIALIST NA TERENU
Za zasedbo delovnega mesta zahtevamo:
—	višjo ali srednjo strokovno izobrazbo komercialne smeri,
—	3 oz. 5 let delovnih izkušenj s področja komercialista na terenu,
—	3-mesečno poskusno delo,
—	lastni avto.
Vašo pisno prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi tega oglasa na naslov: Feniks Marketing, d.o.o., 61332 Stara Cerkev, ali po telefonu (061) 852-383.
FENIKS MARKETING d.o.o. STARA CERKEV
IZREDNA PRILOŽNOST!
Vsi, ki želite življenjski standard — z zastopniškim delom, v dopoldanskem času — dvigniti že do dopusta, nas pokličite.
ELPRO do.o., Tržaška 2, Ljubljana
tel: (061) 214-212 int 385 fax.: (061) 218-055 ELPRO
K SODELOVANJU VABIMO DELAVCA ZA NEDOLOČEN ČAS ZA DELOVNO MESTO
RAČUNOVODJA
ZA ZASEDBO DELOVNEGA MESTA ZAHTEVAMO:
—	višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri,
—	3 oz. 5 let delovnih izkušenj s področja računovodstva,
—	poskusno 3-mesečno delo.
Vašo pisno prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi tega oglasa na naslov FENIKS MARKETING d.o.o., 61332 STARA CERKEV, ALI PO TELEFONU (061)852-383.
13
EMI
SALON ARK
tel. 065/71-855
068/ 26-126 -FENIKS
OBLIKOVANJE PROSTORA
Oblikovanje prostora s pohištvom po meri in naročilu.
ATRIUM je program, s katerim je mogoče oblikovati prostor:
-	PREDSOBE, JEDILNICE, DNEVNE SOBE, SPALNICE, SAMSKE SOBE, POSLOVNE PROSTORE
Program A TRIU M jerazstavljen v podjetju FENIX v Novem mestu, na Partizanski 19, ogledate si ga lahko vsak dan od 9. do 18. ure.
Vsak ponedeljek od 15.do18. ure v prostorih FENIX dobite podrobnejše informacije in strokovne nasvete za opremo vaših prostorov.
LESNA industrija Idrija vam nudi tudi pohištvo za opremo:
-	OTROŠKIH SOB, SPALNIC, MLADINSKEGA POHIŠTVA, MIZE ZA RAČUNALNIKE
Gotovinski popusti, ugodni krediti, dostava in montaža.
FENIX INFORMATIKA d.o.o. v Novem mestu razstavlja in prodaja računalniško opremo, avdio in video tehniko, satelitske antene, konsignacijsko prodajo izdelkov znamke NOKIA.
.vMvMv!
•XvXvXv
m
.v
.v.;.

zavarovalnica tilia d.d.
novo mesto
Naša poslovnost, znanje, sodobna organiziranost in skoraj stoletna tradicija so najboljše jamstvo.
TILIA
ime prijazne usode
20
DOLENJSKI UST
Dobro izbrane, zanimivo ilustrirane, kratko in jedrnato napisane.
i*io t, 51 0, een« 12 dm»;>ev
4*trt«ks 25. «pn(* 1991
■■ ■( slovenske
Novice
24 UR NA PREŽI
Od 14. maja naprej. Vsak dan.
P.S.: Mimogrede, če bi bil tale oglas v našem dnevniku, ne bi bil črno-bel, ampak v barvah.
V TEM TEDNU VAS ZANIMA Imm' Kk°uLpimAR 7osest ~zenitne ponudbeLU2raznqBI ^bv1st?u?NJPREKuciT0RCEST?fKEA —zahvalJeSKI stroji
tedenski koledar
Četrtek, 16. maja — Janez Petek, 17. maja — Mojca Sobota, 18. maja — Erika Nedelja, 19. maja Peter Ponedeljek, 20. maja Bernard Torek, 21. maja — Srečko Sreda, 22. maja — Renata
LUNINE MENE
20. maja ob 20.46 prvi krajec
kino
BREŽICE: 17. in 18. 5. (ob 20. uri) ameriški vestern Mladi revolveraši — II. del. 19.5. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski triler Ozek prehod. 21.5. (ob 20. uri) hongkonški karate film Življenje Ninje.
ČRNOMELJ: 17. 5. (ob 20. uri) ameriški erotični film Vroče ustnice. 19.
kmetijski stroji
TRAKTOR Deulz (25 KS), s koso, traktorsko prikolico, domače izdelave in betonski mešalec prodam. Ivan Veličevič, Vel. Malence 32, 68262 Krška vas.
3141
NAHRBTNO motorno škropilnico Stihi in žetveno napravo prodam. rt: 87-157.	3146
KULTIVATOR Gorenje Muta, s priključki- kosa, okopalnik, osipalnik, in 1000 kg koruze v zrnju prodam. Zvonko Žagar. Damelj 11, Vinica.	3147
—	NOVO
—	UČINKOVITO
—	SREDSTVO za uničevanje VOLUHARJA in zaščito sadnega drevja, vinske trte ter poljščin pred njim.
—	Komplet vsebuje 7 vložkov
—	Čas delovanja 6 — 12 mesecev
—	Cena I kompleta 150 din
—	Pošljemo po povzetju
—	Pri naročilu 10 kompletov nudimo 10% popusta.
—	Naročite lahko prv JURMAN, Heroja Starihe 12, 68340 Črnomelj, tel (068) 52-888 in 51-696.
KOSILNICO BCS prodam ® (0608)32-545.	3149
NAKLADALKI za seno, Koela (19 m3) in Mengele (21 m3), prodam. Stjepan Btaževič, Otok 104, Samobor, « (041) 783-331.	3159
ZELO UGODNO prodam tovarniško nov kultivator Gorenje Maestral z 10 KS, motor ACMEs frezo, kosilnim grebenom in pogonom, o (061)312-345.	3162
HIDRAVLIČNO ČRPALKO za nakladalec hlevskega gnoja (Riko, Pešci) ugodno prodam, /a 73-666.	3165
TRAKTOR DEUTZ, nemški, 62 KS, škropilnico Metalrau(350l) in 70 m cevi, mlin Kladivar s ciklonom prodam, M. (068)76-094.	3189
PRODAM rotacijsko kosilnico 165 in novo prikolico (4,51), 20% ceneje, m. 84-331.	3192
NAKLADALKO PIONIR 17 prodam. W 84-323.	3219
MOTOKULTIVATOR s frezo in plugom Goldoni Mondial (8 KS) prodam. » 24-368.	3221
TRAKTOR ŠTORE 402 ugodno prodam. Barbo, Trebelno 45, it: 49-285.
3226
TRAKTOR STEIER (18 KM) s priključki (kosilnica, tračna žaga) prodam. *■ (068)22-151.	3234
TRAKTOR FERGUSON 35, starejši tip, poceni prodam. Silvo Novak, Ravne II, Zdole.	3239
TRAKTORSKO rotacijsko kosilnico SIP Šempeter 135, nerabljeno, prodam, o (0608)34-792, Toni Tišelič, Vihre 31 a, Leskovec.	3240
PRIPRAVO za prevetravanje sena na kanal (5x7) prodam. Informacije na m 44-661	3249
TRAKTORSKO, SIPOVO, rotacijsko kosilnico 135 prodam. * (068)73-208.	3252
TRAKTORSKI TORPEDO (45 KS), 510 delovnih ur, prodam. Bobnar, Novomeška 55, Straža, rB 85-306.
3253
TRAKTORSKO bočno kosilnico 1MT, 165 cm, lahko po delih, in 50 1 jabolčnega kisa prodam. it. 40-301.
3272
5. (ob 20. uri) ameriški film Jeklene magnolije. 21.5. (ob 20. uri) ameriška komedija Beetlejuice.
KRŠKO: 16.5. (ob 21. uri) ameriški erotični film Ogenj v telesu. 19. 5. (ob 18. uri) ameriška komedija Policijska akademija — VI. del.
KRMELJ: 18. 5. ameriški znanstvenofantastični film Povratek v bodočnost.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 16. 5. (ob 18. in 20. uri) ameriška tragikomedija Rosencrantz in Guildemstern sta mrtva. Od 17. do 19. 5. (ob 18. uri) ameriški akcijski letalski film Jekleni orel. Od 17. do 19. (ob 20. uri) ter 20.5. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski kriminalni film Drugstore cowboy.
SEVNICA: 17. in 19. 5. ameriški znanstvenofantastični film Povratek v bodočnost. 20. in 22. 5. ameriški erotični film Več od strasti.
PRODAM 10-tonski traktorski vitel, možna priključitev na vsak traktor, rt. (068)64-091.	3273
OBRAČALNIK za seno za Tomo Vinkovič prodam, v (068)47-399, od 17. ure dalje.	3274
TRAKTORSKO PRIKOLICO domače izdelave, univerzalno traktorsko kosilnico in škropilnico prodam, s 40-050.
3275
motorna vozila
PRODAM R 11, letnik 87. Jerič Janez, Podreber 30, Straža, t 86-139.
PRODAM R4 GTL, letnik 88, registriran do aprila 92. 'rt 068/23-585.
Z 750, letnik 1981. prodam. * 43-678, popoldne.	3142
DIANO, letnik 1980, prodam. It (068)23-842.	3143
MOTOR CTX 80, neregistriran, ne-vožen, star eno leto, prodam, 'rt 47-222.
3148
GOLF, letnik 1982, prodam. Možna menjava. ® 73-595.	3151
GOLF DIESEL, star 18 mesecev, in motor M 14 prodam. Klemenčič, Šmihel 37, o 26-183	3157
JUGO 45 AX, letnik 1988, prodam. » 20-411, po 20. uri.	3163
TOMOS AVTOMATIK in tori en-duro ugodno prodam, iti. 73-666. 3164 ZASTAVO 128, letnik 1987, prodam. Andolšek, Vel. Bučna vas 48, Novo mesto.	3167
R 4 GTL, letnik 1988,35000 km, prodam. Dol. Kamence 27, Novo mesto.
3172
JUGO 45 KORAL, letnik 1989, prodam. o 26-252.	3173
Z 750, registrirano do maja 1992, prodam/a 950 DEM. -s 57-145.	3175
JUGO 45 A, letnik maj 1987, prodam. Brane Gazvoda, Mal. Brusnice 3, Brusnice.	3177
126 PGL, letnik 1988, prodam. »87-440.	3178
FIAT 126 P, letnik 1986, prodam. 'rt: 27-567, popoldne.	3180
LADO 1300 KARAVAN, letnik 1986, prevoženih 41000 km, prodam. * 65-203.	3181
Z 750, letnik 1985, registrirano, v voznem stanju, prodam. Jože Kavčič, Orehovec 41, Kostanjevica.	3183
R 4, letnik 1983, prodam. Cena 1200 DEM. •«: 65-070.	3187
MOTOR APN 6, dobro ohranjen, vo-žen eno sezono, prodam. ® (068)21-105.
3188
MOTOR APN 6, dobro ohranjen, vo-žen eno sezono, prodam. ® (068)21-105.
3190
R 4 TL in Z 850, 81/83, 75000/ 110000,7/11 1991, prodam. * 26-107.
3191
R 4 GTL, letnik 1991, R 4 GTL, letnik december 1986, 126 P, letnik 1983 in Z 750, starejši letnik, prodam. ® 49-426.
3197
LADO RIVO, letnik december 1987, prodam. Drago Ribič, Dolga Raka 4, 68274 Raka.	3198
JUGO KORAL 45, letnik 1990, prodam. Gričar, Ločna 27, Novo mesto.
3199
ZASTAVO 126 P, letnik 1987, prodam. ® 65-502.	3201
OPEL KADETT 1,6 D, julij 1987, prodam. Lamutova 34, Novo mesto.
3203
JUGO KORAL 45, letnik 1989, prodam. ® 22-019.	3204
CTX 80, malo rabljen, prodam, t (068)23-944.	3207
VISO11 RE, letnik 1986,67000, rdečo, prodam za 8500 DEM. Zvonka Brezar, Kettejev drevored 50, Novo mesto.
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o.
UREDNIŠTVO: Drago Rusija Iglavni urednik in direktor), Marjan Legan {odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakie, Bojan Budja, Breda Duilč-Gomlk, Anton Jakše, Zdenka UndU-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jote Primc, Jože Simčič in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 22 din, naročnina za 2. trimesečje 250 din; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 500 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DMIali druga valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 280 din, na prvi ali zadnji strani 560 din; za razpise, licitacije ipd. 300 din. Mali oglasi do deset besed 250 din, vsaka nadaljnja beseda 25 din.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731 -128-4405/9 (LB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telelax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi ustreznega republiškega odloka (Uradni list Republike Slovenije, št. 7191) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in lilmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
DOLENJSKI UST
GOLF DIESEL, letnik 1986, prodam. s 85-173.	3211
TOMOS AVTOMATIK, skoraj nov, prodam za 40 % ceneje. Prešeren, Šmarje-ta 50.	3212
YAMAHO PSR 90 in tomosavtoma-tik, nov, prodam ali zamenjam za APN 4.
>s 22-278, od 16. ure dalje, v četrtek in petek	3213
GOLF, letnik 1981, 86000 km, registriran do 2/92, prodam. M 23-287.
3216
126 P, letnik 1989, registriran do 3/92, ugodno prodam. Jerman, Dol. Kamence 86, Novo mesto.	3218
GOLF, letnik 1979, 4 vrata, prodam.
« (068)44-313.	3220
TOMOS AVTOMATIK ugodno prodam, at 43-718.	3227
LADO SAMARO, 8/89, prevoženih 22000 km, prodam. * (068)27-895, po 20. uri.	3229
126 P, letnik december 1987, prodam. * 27-557.	3230
R 5 CAMPUS, 3/90, sive kovinske barve, tonirana stekla, 16000 km, prodam. tv: (0608)75-523, od 18. do 20. ure.
3231
Z 750 in fiat 126 P bis prodam, a 43-639, popoldne.	3232
MINI 1000, rdeč, letnik 1977, registriran do 3/92, prodam. Ogled po 16. uri. Pod Trško goro 69, Novo mesto. 3233 Z 101, letnik 1988, in traktor TV 18, starejši, ter kosilnico Kosor, novo, prodam. ® 24-140, zvečer.	3236
R 4 GTL, letnik 1986, garažiran, prodam. * 22-486.	3237
JUGO 45 AX, letnik 1988, prodam za 5800 DEM. * 76-410.	3242
Z 128, letnik 1989, rdeč, 25000 km, ugodno prodam. Stane Vodopivc, Ostrog 30, Šentjernej, ® 42-424.	3243
R 4 GTL, letnik 1987, za 5800 DEM, in golf diesel, letnik 1988, za 16500 DEM prodam. ® 42-424.	3244
Z 750, letnik 1983, registrirano do januarja 1992, prodam. Slavko Mohar, Krka 8, Novo mesto, !i 27-3%.	3246
JUGO 45 KORAL, nov, in jugo 45 Koral, letnik 1988, ugodno prodam. rt: (068)65-427.	3247
JUGO KORAL 45, letnik 1989, prodam. m 43-818.	3254
GOLF DIESEL, S paket, letnik 1984, prodam. Kos, Smolenja vas 20 a, Novo mesto.	3256
R 4 GTL, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam za 5700 DEM. ® 84-650.
3261
DIANO, letnik 1979, in 126 P, letnik 1982, prodam. ® 25-894.	3263
Z 101, letnik 1980, prodam. Franc Smolič, Pluska 3, Trebnje, ® 45-136.
3265
JUGO 55 in jugo 45, oba letnik 1989, prodam, r 27-650, popoldne. 3266 Z 126 PGL, 1 /91, in golf, letnik 1977, oba lepo ohranjena, ugodno prodam. rt; 84-592.	3270
ZASTAVO 750, april 1982, prodam.
. IS: 50-314.	3276
R 4 GTL, letnik december 1988, prodam. S 49-723.	3277
LADO 1200 S, letnik 1987, prevoženih 31000 km, prodam, tv. (068)64-091.
3278
ZASTAVO 128, letnik 1987, prodam ali menjam za R 4. o 49-176.	3281
FIAT UNOCS, star 10 mesecev, me-lalik, prodam. ® 21-439, dopoldne, 28-500, popoldne.	3282
GOLF DIESEL, letnik 1988, prodam. ;« 40-114.	3283
FIAT 126 BIS, letnik 1990, ugodno prodam. « 26-582.	3284
FIAT 126 P, star tri leta in pol, ter nove gume z novimi aluminijastimi platišči 185/60 x 13 prodam. ® 22-078. 3285 ZASTAVO 750, letnik 1984, po ugodni ceni prodam. ® 40-518, popoldne.	3286
R 4, letnik 1978, registriran do 16. februarja 1992, prodam. S 84-358.
3287
NSU PRINZ 1200, letnik 1971, registriran za celo leto, brezhiben, in jugo 55, nov, prodam. ® 25-382.	3288
R 5, star tri leta, prodam. Ut 25-780.
3289
ALFO 33, letnik november 1987, ugodno prodam, rt: 85-992, popoldne.
3295
kupim
NOVOST V PROGRAMU! Izdelujemo vse vrste traktorskih kabin in mon-tirmo strešna okna (šiberdah) po naročilu za vse tipe avtomobilov. Nudimo vam tudi druge usluge. Jože Šinkovec, MDB 17, Leskovec, ® (0608)32-355.	3153
PRODAM industrijski šivalni stroj in nudim popravila vseh vrst šivalnih strojev. Pridem na dom. ® (061)852-144.
3184
;? Ali že veste,
“ da lahko na enem mestu izberete in si izposodite klasično, moderno ali ekskluzivno poročno obleko?
Vjenčana posudiona Iizposojevalnica poročnih oblačil), Vlaška 70, Zagreb, tel. 418-014.
d.o.o.
TREBNJE, Kolodvorska 1, tel. 068 44 003
Obveščamo cenjene kupce, da izdelujemo in vgrajujemo vse vrste betonov po konkurenčnih cenah.
Pri nas lahko naročite tudi ostali gradbeni material. Pokličite na tel. 44-003 ali se oglasite osebno.
VELEMA
trgovina in storitve, d.o.o.
vabi k sodelovanju
skupine oz. vodje skupin in potnike za prodajo tekstilnih izdelkov na terenu.
Velika izbira artiklov — nizke cene!
Možna redna zaposlitev.
Informacije na telefon: (068)
24-780 om 24-781 dopoldne.
Graditelji, pozor!
Šamotiranje vseh vrst peči in štedilnikov, prezidava in postavitev kaminov, štedilnikov, dimnikov ter vse vrste stenske in talne keramike!
Cene so konkurenčno nizke tudi za družbeni sektor. JOŽE MRVAR, Sela 9, Straža, tel. (068) 85-393
SMREKOVE PLOHE, debeline 5 cm, suhe, kupim, « (068)24-457.
3215
SUHE SMREKOVE PLOHE kupim. o 23-529.	3279
obvestila
NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave stare 3 in 4 mesece, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejema in daje vse informacije gostilna Cetin, Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, tS: (0608)67-578.	2986
ROLETE, ŽALUZIJE izdelujemo in montiramo po konkurenčni ceni. ® (068)44-662.	2991
NOVA POT DO MALEGA OGLASA!
Male oglase za objavo v Dolenjskem listu sprejemamo po pošti, osebno in po telefonu v ustrezni službi na Glavnem trgu 24 v Novem mestu. Zadnji dve možnosti sta omejeni z delovnim časom, zato smo se odločili, da bomo male oglase po telefonu sprejemali poslej vsak
ponedeljek od 20. do 22. ure še na številko (068) 25-747
AKCIJSKA PRODAJA UVOŽENE KOZMETIKE
—	Lancome
—	Dior
—	Ives Saint Laurant
—	Paloma Picasso, Trezor, Lo-ulou, Chanel, Ptenitude
ARTIKLI SO CENEJŠI DO 50%
Med drugim vam mulimo: hujšanje, odstranjevanje celulita, nega obraza, masaže...
Vsak dan, razen nedelje, od 8. do 12. in od 16. do 20. ure v Dilanče-vi ulici 7, Novo mesto, tel. 20-274.
PRODAMO ROČNI STROJ ZA SITOTISK, KOPIRNO NAPRAVO IN SUŠILNICO POKLIČITE NA TELEFON (061) 852-383 ALI (061) 853-334.
Podjetje nudi honorarno akvizitersko delo z zaslužkom pri prodaji vodnih črpalk (240 din/kom). Resni interesenti naj se zglasijo na telefon (063) 701 -893 od 15.5. do 20.5.1991 med 9. in 14. uro.
PESKANJE IN POVRŠINSKA ZAŠČITA
kovinskih konstrukcij, kamionov in kmetijskih strojev po konkurenčnih cenah. Tel. (068) 50-381.
preklici
OPOZARJAM družino Papež, s Sel pri Hinjah 6, da preneha s posegi prilaščanja zemljišča par. štev. 1743, last Franca in Terezije Zore. Obenem pa opozarjam tudi Mirka in Marijo Papež, da prenehata s psovkami in grozljivimi besedami proti družini Zore , s Sel pri Hinjah 7, Hinje.
3137
posest
V LISCU PRI DOBRNIČU prodava 3 parcele, vinograd (1971 m2) z zidanico, drugi dve pa sta zaraščeni z gozdom (obe skupaj 4075 m2). Ogled možen vsak dan od 7. do 10. ure na naslov: Milena Ozimek ali Milan Kastelic, Za lisec 11, Žužemberk.
3160
VIKEND (90 m2), zgrajen do lil. gradbene faze, v Dolenjskem smučarskem centru Rog, prodam. Informacije v prodajni službi GP Pionir, tt (068)22-914.
3161
PARCELO (40 arov), primerno za vinograd, prodam ali menjam za gradbeni stroj (kombinirko), po dogovoru. Alojzija Pate, Gor. Kamence 8, Novo mesto.
3170
STAREJŠO HIŠO z vrtom, sredi Ce-gelnice, prodam. tt: (061)772-117, ali v Ccgelnici 15 a, Novo mesto. 3174 GOZD pri priključku Karteljevo in hrastove deske prodam. Saje, Dalnji Vrh 22, Novo mesto.	3176
PARCELO, primerno za vikend, v Novi Gori pri Velikem Trnu, prodam. rt. (0608)33-267.	3182
PARCELO (23 arov) v Starih Žagah, primerno za vinograd ali sadovnjak, ugodno prodam. (068)65-074. 3185 ZAZIDLJIVO PARCELO v Šmar-jeti ugodno prodam. Šegova 16/6, Novo mesto.	3194
ZIDANICO z vinogradom pri Dolenskih Toplicah prodam. W (061)574-304.
3195
PARCELO za vinograd in kostanjev kolosek (30 a) v Ivandolu pri Krškem prodam. Jelka Božič, Srednje Pijavško 7, Krško, ;« (0608)79-261, popoldne.
3228
PARCELO v izmeri 12 arov, k.o. Črmošnjice Rog, ob starem smučišču, prodam. Možna zidava vikenda. Informacije vsak dan dopoldne in zvečer na ® 22-223.	.	3248
DVE PARCELI za vikend hišice, v Šmarjeških Toplicah, prodam. ® 73-201.
3250
HIŠO in večjo vpeljano delavnico v Novem mestu prodam. Lahko prodam samo hišo. V račun vzamem stanovanje in gradbeni kredit. Vseljivo takoj. it. 23-529.	3280
prodam
KRAVO, mlado, brejo, prodani

Tisovec, Pod Srobotnikom 22, St
GAŠENO APNO prodam.
319, zvečer.	Jl*
KOBILO, brejo 10 mesecev, Pr0lXg4 m 57-391.
razno
POUČUJEM začetnike na sintes*% Vprašajte na « (0608)67-562, Dobova.	■'
VARSTVO OTROK vam nudi" Leskovcu pri Krškem, m. (0608)32-5 j}
RABLJEN ŠTEDILNIK Gorenje (4 plin, 2 elektrika), rabljen bojler (80 1), električni, kopalniško polovično steno za tuš kabino, novo, prodam. ® 22-777.
3139
PLETILNI STROJ Pfaff, dvoredni, na kartice, prodam. rt: (068)51-644.
3140
HLADILNIK z zamrzovalnikom (170 in 30 I), rabljen, prodam. Berdon, Dobova, » (0608)67-562.	3145
OBRAČALNIK SIP Šempeter in motorno škropilnico STIHL. Tel. 25-148. Retelj Tone, V. Bučna vas 6.
NUJNO prodam pralni stroj (500 DEM) in štedilnik Gorenje (2 x 2) (300
< vam nu<J'" j (0608)32-3^
POSLOVNI PROSTOR (200 centru Novega mesta, oddamo za “jU. čas (2 do 5 let), lahko tudi več uPf|0viii kom. Ponudbe pod oznako prostor«, p.p. 125, 68000 Novo rneS^j66
službo dobi
ZAHVALA
Na poti k svoji dragi si mladost končal v temi, zapustil nas vse skupaj, o, kako nas to boli
V 24. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi sin, brat, stric in boter
MARTIN SAŠEK
iz Smolenje vasi 4
Ob boleči izgubi našega dragega Tineta iskrena hvala sosedom, obema Brulčevima, Vovkotovim ter Veha^, jevim za vsestransko pomoč. Hvala kolektivom Tovarne obutve Novo mesto, Mercator Standarda in 11'V Revoz obrat III za podarjene vence. Hvala za denarno pomoč TOB Novo mesto montaža II in Merc* • Standard etaža III. Hvala vsem, ki ste darovali vence in cvetje, izrekli sožalje in Tineta pospremili na njeg ^ zadnji poti. Hvala predstavniku Tovarne obutve, sodelavcu in prijatelju Igorju Kosu za ganljive bese ^ odprtem grobu. Hvala upokojenskemu pevskemu zboru Gaberje za ganljive pesmi ter gospodu Felicijan
lepo opravljen obred.
Žalujoči: mama Marija, oče Jože, brat Vinko, sestra Joži z družino ter tvoja Metka
DEM), oboje še zapakirano. Gliha, '«
064.	3154
VIDEO KAMERO firma Sharp pf® dam. o (0608)81-955.	3155
KOŠNJO detelje in sena po ugod« ceni prodam. Marija Kočevar, Dol. L®f' vica 15, Metlika.
BARVNI TELEVIZOR Loeweopt». ekran 57 cm, z daljinskim upravljanje*1’ dobro ohranjen, prodam. Cena 5.500®*:
® 22-569.	31®»
BRAKO PRIKOLICO, električno kladivo Iskra, betonski vibrator, vibrtrn igle, stabilni motor Tomos, 100 m cevi i črpalko za škropljenje vinograda ter stabilni vrtalni stroj prodam. » 44-5 lJ^
KOZE, stare in mladiče, prodam *,
26-	107.	3 ,_
TELICO, 8 mesecev brejo, iz A k°no trole, prodam. Žura, Mačkovec 5, N1’/, mesto.	32®*
NOV KAVČ in dve malo rabljem g*' mi prodam, it 25-883, po 15. uri.
SPALNICO ZALO, komplet, zelo ugodno prodam. Janez Kranjc, Cesta n rojev 58, Novo mesto.	32
LEGLA kalifornijskih glist za predela; vo gnoja v humus prodam, rt. (0ol)”3i 580. Možnost nabave v bližini Žužemt>e ka.	32|u
‘ BARVNI TV CROWN 37 in psa dobermana prodam. * (068)23-964.	^
BREAK PRIKOLICO, dobro ohr«: njeno, in moped 14 M po ugodni Odprodam. ® 50-254.	32
JAWO 350, 4 gume s platišči za gon* JGL. in pralni stroj Gorenje prodam ,-
27-	293 .	322*
OTROŠKI VOZIČEK Tribuna, k®J_
biniran, ugodno prodam. rt: (0608)5 853.	33%
ELEMENTE montažne hiše (» * ° m), demontirana — fasada, streha, oj4*' vrata in pripadajoči elementi, Prlv- i Ogled vsak dan od 16. ure dalje na nasj®; j Vinko Šipelj, Jepeijek I, Tržišče. 32 KOMBINIRAN mizarski stroj *» operacije prodam, it: (0608)81-475^^
BETONSKE TLAKOVCE, dvojniS'
ugodno prodam, ‘it: (0608)82-011.	^
OTROŠKO POSTELJICO, otroS| i kolo Violeta in pony kolo prodam.
!24.	325' |
PRALNI STROJ Gorenje, star le«2'
pol, Jirodam za 9.000 din. Po dogo?*-možno obročno odplačilo. ®’ (060»P,- : 921.	32*' j
BARVNI TELEVIZOR Iskra i" £ lonitne plošče prodam. Janez Mikl*£S Gor. Brezovica 20, Šentjernej. 32 OTROŠKI VOZIČEK ROKI, ko® biniran, ugodno prodam. » (060»)% 286. ^ & ČEBELE v AŽ panjih prodam ’ (0608)70-230.
KOZLIČKE s kozami ali brez Kj dam. * 85-921.	/j'
UGODNO PRODAM regal, sedd". garnituro, hladilnik, štedilnik, pralni st. ’ mizo, stole in drugo. ® 27-404.	32
SMREKOVE PLOHE, suhe, debe^ ne 3 in 5 cm, prodam, 'rt 65-766, P4’^
igli'
vega artikla (tekstil). Če želite I'4)1’®? i zaposlitev, pokličite po 20. ur> (0608)75-663.
DOBRO PLAČANO honorarni ,
z gospodinjskimi pripomočki nu® (061)481-280, po 19. uri. , fr NATAKARICO zaposlim. '%50 228.
A
služek za prodajo poceni konf*---- rjten» blaga na terenu. Vse informacijed° jjjc ■m. 22-308, 22-591, popoldne.
AKVIZITERJEM nudim do^» ižek za prodajo poceni konfekclL|£ii*
Št. 20(2178) 16. maja

Novn L tJ'*>RES« d.o.o., Šmihelska 6, slov! mesl° ®*°5y*te prošnje na naš nato in ^B(kkJŠI POGOJI! Če imate av-ird('lifr°Slf-.v'*lenc*e’ a prodajo tekstilnih
3j$SAK,««23
23-fcdn^0 na terenu Visok honorar, o 3196
ser	24 delo v bifeju za en me-
°norarno zaposlim. * (068)69-138.
3222
lo^AnČNA DEKLETA za delo v mo » ?fi^u^'nji’ v Novem mestu, išče-HO^771-404-	3225
ZashdT°?*RNO DELO na terenu, se v fr ir,	3*)00 din na teden. Dobimo
Sremif Tv J6' m!ia’ ob l9- uri v ho,elu je na r»„ ,.kem- Ob prihodu informaci-££$»)'■	3245
za D ^ "EBlIJEMO še nekaj potnikov ,/bfrtl°ra,J? lconfekcijc na terenu. Velika
fctiimiSr«' odličen 7asluiek s lakoJ-
1 “P^lom provizije, it 85-325.
Prod»?;^?R' ^e*)n* staslužka v dostavi in MznJfr,* (0608)34-896.	3267
potnik- UK' Ot^bro vpeljana skupina išče '‘okli«..*3 Pr°dajo zanimivega artikla. 815. 1 nas’ne bo vam žal. W (068)22-
dverfSuP^^NO ali redno zaposlim ju * (068)22g"'“ “ Pr0daj° "a k03m269
tina Hafner iz Vrbine — Mateja, Dubravka Vlahovič iz Farkaševca — Heleno. Čestitamo!
w £		5J"-
12*] :(•]>] s ff>'	St	ab

m
^opravek
o '&*!'a ANICO KLEMENČIČ le v”- je pomotoma izpadla Rezi in
. "nje vasi je
32“«
ožjim sorod-
izZavratr- r ^®nc|ro, Ida Hočevar Dobove	». •'“reta, Simona Gramc iz
yič t /J Nlarttna, Daniela Peterko-brovjf ;7 ‘j? "T deklico, Klavdija La-Mihelj; „ t?*6 ~ Majo, Zvezdana
H^vL izS&-Vedr*na’ Branlul
stina KoJ“ ^bočja - Martina, Joka Vitko^v ZLVrha — Branka, Zden-11017 Vrbovca - Vedrana, Mar-
V času od 19. aprila do 3. maja so v naši porodnišnici rodile: Terezija Govekar iz Dol. Suhadola — Polono, Ljubica Herak iz Dančulovičev - Nikola, Alenka Klobučar z. Daljnega Vrha — Pio, Bojana Mihalič s Petclinjeka — Matevža, Slavica Žunič z Desinca — Jožico, Darja Zupančič z Rebri — Melito, Marija Pepel iz Šmarjeških Toplic — Mitja, Vida Kočevar iz Črešnjevca — Saško, Marica Zupan iz Zaloke — Gregoija, Renata Može iz Plemberka — Niko, Anica Krnc iz Pečice
—	Heleno, Natalija Skubic iz Prapreč — Klemena, Mira Nikolič iz Straže — Natašo, Erna Koprivnjak iz Dol. Toplic — Jureta, Slavka Tomažin iz Cirja — Anjo, Danica Hribar z Radne — Tomaža, Nada Rifelj iz Kota — Majo, Alenka Franko iz Krškega — Nika, Yvonne Jankovič iz Krškega — Denisa, Darinka Dragovan iz Dol. Lokvic — Sabino, Renata Bajuk iz Radoviče — Kristijana, Mojca Pavlin s Petelinjeka — Francija, Suzana Beg iz Otočca Jerneja, Majda Bohte iz Verduna — Sašo, Milena Šmalc iz Češenc — Anžeta, Jožica Klančar iz Prečne — Majo, Mateja Grlica iz Bitnje vasi — Barbaro, Doroteja Pirkovič s Sel —Alenko, Mojca Jurman Tomc iz Črnomlja — Marka, Mojca Majcen iz Mokronoga — Gregorja, Marica Hrovat iz Dobindola — Klemena, Emilija Bijec iz Mokronoga — Jureta, Mira Vlašič iz. Metlike — Vida, Zvonka Struna iz Straže — Tjašo, Kristina Šneljer s Sel pri Dragatušu — Mitja, Slavica Mitrovski izČrnomlja — Rebeko, Renata Zupan s Potoka — Žiga, Mojca Plut iz Podturna — Nežo, Tanja Spelič iz Trebnjega — Klaro, Zlata Vidrih z Mirne
—	Petra, Ivanka Mirtič z Jame — Špelo, Perka Poplašen iz Črnomlja — Josipa, Kristina Mihelič iz Sodcvcev —Natašo, Cvetka Jordan iz Žužemberka — Sandro, Dragica Sokolovič iz Kostanjevice — Gregoija, Mojca Jurejevčič iz Radovičev
—	Urško, Perka Samida iz Verduna — deklico, Jožica Janc iz Vel. Brusnic — deklico, Marija Saje iz. Poljan — dečka, Janja Palčar iz Šmihela — deklico, Mojca Ribarič iz Ortjakovega — dečka, Lucija Stopar iz Velikega Bana dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Milka Kneže-vič s Slavka Gruma 5 — Ivana, Irena Vehar Dragan iz Lobetove 34 — Tino, Jana Trpine s Partizanske 29 — Vesno, Marjanca Urbančič z Na lazu 31 — Sonjo, Mrajeta Ferkolj z Drske 2 — Tinko.
Čestitamo!
•	Marsikaj je treba zdraviti tako, da bolnik o tem nič ne ve. (Seneca)
•	Vsakdo je sorodnik vsakogar, le ne po krvi, pa po dejanjih in mislih. (Rodezijski pregovor)
V SPOMIN
Ljubila svojo sla družino, ljubila zemljo in svoj dom, ostala grenka nam je bolečina, ko odšla sla v večni dom.
NEŽKA in FRANC
SIMC
j.	Plemberk 5
nas taj[C s*30m.111 na drugi junij, ko minevajo tri žalostna, tiha leta, ko si 31 aDrii ^Pričakovano in prezgodaj zapustila, ljuba in skrbna mama. Hvala a-*e m'ni*° leto žalosti, odkar si nas za vedno zapustil, dragi ata. Vsem> ki prinašate cvetje, prižigate svečke ter ju imate v lepem spominu.
Žalujoči: vsi vajini
ZAHVALA
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela nam je prerano, v naših srcih boš vedno ostal
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 50. letu, po dolgotrajni, tihi bolezni, zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat
KAREL HREN
z Mirne
Umujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečene kren e 1)086(16 v teh težkih trenutkih, za darovano cvetje in sveče. Is-pg 0 se zahvaljujemo kolektivu Trimo Trebnje, kolektivu Mirna, »Dr«!11 u zapete žalostinke, Ribiški družini Mirna in župniku za lepo ^”v,jen obred. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga na njegovi QnJ‘ poti spremili v tako velikem številu. Vsem še enkrat iskrena hvala!
^fjoči: žena Silva, sin Karli, hčerka Metka z možem ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 30. letu starosti je tragično preminil dragi mož. sin, brat, stric, zet in svak
JOŽE MEŽAN
iz Belšinje vasi 3, Trebnje
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali cvetie in sveče, izrazili sožalje in pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo DO Tesnila Trebnje, Unitehna Trebnje in Novoles Ploskovni elementi. Hvala pevcem, govorniku ter g. župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 84. letu starosti je tiho odšla od nas naša draga mama, stara mama in prababica
FRANČIŠKA
BOBIČ
iz Dol. Suhadola 3 pri Brusnicah
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje in podaijeno cvetje, sosedom, ki so nam pomagali, ter g. župniku za opravljen obred. Hvala tudi sodelavcem Krke, tovarne zdravil, ATB, Žito Novo mesto in tovarne Labod za izrečeno sožalje, podaijeno cvetje in denarno pomoč. Obsuto s cvetjem, ki gaje v življenju tako ljubila, ste pokojno pospremili na zadnji poti.
Iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
Po težki in dolgotrajni bolezni nas je v 68. letu zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA
KOPINA
iz Radovlje
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, sorodnikom in kolektivu RSPU Zapori Novo mesto, Novoteksu, Adrii, Strešniku za izrečeno sožalje, podaijene vence, gospodu župniku za opravljen obred in vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti.
Žahuoči: vsi pjeni
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je zapustil dragi mož, atek in dedek
FRANC KOVAČIČ
iz Šentjerneja
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, darovali vence, cvetje, sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Gasilskemu društvu Šentjernej za organizacijo pogreba. Zahvaljujemo se tudi župnikom, godbi, pevcem, g. župniku za opravljen obred ter patronažni sestri Vrstovškovi za nego v bolezni.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Anica, sin Janez in hčerka Milena z družinama
ZAHVALA
V 87. letuje mimo zaspala naša mama
NEŽKA
PUCELJ
iz Tomažje vasi
Iskreno se zahvaljujemo sosedi Slavki za skrb in pomoč ter vsem, ki ste sočustvovali z nami, pokojno spremili na njeni zadnji poti in jo zasuli s cvetjem.
Vsi njeni
V SPOMIN
Nihče ne ve, kako boli ko tebe. dragi ati več na našem domu ni a spomin nate še živi
V nedeljo, 19. maja, bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož in ati
MLADEN STUPAR
pismonoša iz Gradca v Beli krajini
Le tvoj grob so naša srečanja s teboj. Spomin nate v naših srcih bo živel.
Njegovi: žena Alojzija, sin Mladen, hči Alenka
ZAHVALA
V 92. letu nas je zapustila skrbna mama, stara mama, prababica, sestra in teta
MARIJA
ŠUŠTERŠIČ
iz Gor. Lakovnic 6
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti,ji darovali cvetje, nam izrazili sožalje ali na kakršenkoli način izrazili spoštovanje pokojni in sočustvovanje z nami. Posebna zahvala družinam Muhič, Surla in Hotevc ter gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 77. letu zapustila naša draga sestra, mama, stara mama in babica
MARIJA ŠVEGELJ
roj. Madronič, iz Daljnih Njiv
Posebno zahvalo smo dolžni Domu starejših občanov Črnomelj za skrbno nego v času njene težke bolezni. Zahvaljujemo se vsem za podaijene vence, sosedom, znancem in g. dekanu za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
MARIJE
ŽUGELJ
iz Slamne vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno pospremili na zadnji poti. Posebej hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred ter družinam Govednik, Vraničar, Sedlar, Plesec, Jožetu Nemaniču in Fani Kastelic za lepe poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 64. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra, teta in svakinja
ANČKA SLAPNIČAR
roj. Avguštiniči, iz Dol. Podborša 5, Mirna Peč
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, ji darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremili k preranemu počitku. Posebna zahvala vaščanom za pomoč, nevrološkemu oddelku bolnišnice v Novem mestu, tovami Beti Mirna Peč, gospodu župniku in organistki Sonji.
Žalujoči: hčerka Ani z družino in ostalo sorodstvo
DOLENJSKI UST
23
Prava podoba človekove nemarščine
Andrej Šenica
komandir v Metliki Andrej je kadetsko šolo v Tacnu končal leta
Za Metličane je vsak, ki prihaja z druge strani Gorjancev in ki vsaj malo zavija po dolenjsko, Podgorec. Podgorcem pa na sončni strani Gorjancev pravijo tudi baltatji In tako so za »Podgurca« in baltarja proglasili tudi dolgoletnega komandirfa metliške postaje milice Andreja Šenico. Pa vendar Andrej tudi po najbolj ohlapnih opredelitvah ne samo da ni, ampak tudi ne more biti Podgorec. S lem pa se med pravimi Podgorci sploh ne gre hvaliti Še celo na desni strani Krke ni do-
ma, kar pa je sploh prvi pogoj, da 3odgo
je nekdo lahko Podgorec.
»Jaz sem Topličan,« odreže A n-drej, »kmečki sin z Dolenjega Polja.« A ndrej izhaja iz srednje velike, urejene in mehanizirane kmetije (»S polnim hlevom,« ne pozabi povedati jizte vasi blizu Do-
;* lenjskih Toplic. Za Andreja kot
\ najstarejšega od treh Šenicevih oloh
J sinov se sploh ni postavljalo vpra-J šanje nadaljnjega šolanja. Za ka-S terokoli šolo po osemletki bi se
, odločil, bi ga starši pustili in ga
S, lahko šolali Pa je izbral»zastojn-N sko« kadetsko v Tacnu. »Nikoli ^ nisem niti pomislil, da bi postal V miličnik, a ko je na šolo v Dolenjske Toplice prišel na obisk tam-I kajšnji komandir Ivan Horvat, je K name naredil tako lep in močan
^ vtis, da sem se v hipu odločil za ta
s poklic,« se spominja Andrej. Trije J fantje iz njegovega razreda so šli
t na sprejemni izpit, dva sta šla na > miličniško šolo, eden pa na vojaš-
^ ko akademijo. Eden je danes mi-
S ličnik in gorski reševalec v Bovcu, drugi je vojaški pilot, Šenica pa
1974 v 5. generaciji »Očitno je naša generacija kadetov najboljša, saj je iz te generacije tudi sedanji republiški sekretar Igor Bavčar,« je ponosen Šenica.
V Novem mestu je šel mladi Šenica skozi vse faze, od vodje varnostnega okoliša do pomočnika komandirja postaje za področje kaznivih dejanj. V začetku jeseni 1983 so ga zaradi službene potrebe za kratek čas, kot je bilo rečeno, premestili v Metliko za komandirja postaje milice. In tako se je ta »kratek čas« zavlekel že skoraj na 8 let »Na delo v Metliko se vseskozi vozim, nič kolikokrat grem čez Gorjance tudi po dvakrat na dan. Kmalu sem spoznal teren, tukajšnje ljudi, njihov značaj, navade, običaje, skratka, navadi! sem se jih in mislim, da oni tudi mene in me prav nič ne mika, da bi Metliko zapustil, če-pra v so mi že ponudili delo drugje, bližje sedanjemu domu in bodočemu, ki si ga gradim blizu domače vasi « Seveda pa je delo na obmejni miličniški postaji, kakršna je metliška, specifično, zlasti v tem delu, kjer na majhnem prostoru živijo Slovenci, Hrvatje in Srbi, kjer je precejšnja dnevna migracija, saj se v Metliko veliko ljudi vozi na delo iz sosednjih hrvaških krajev. »Seveda se vsa ta in druga specifika odraža tudi v našem delu, marsikatere stvari so tu bolj občutljive kot drugje, zlasti v sedanjih zaostrenih političnih razmerah. Vsak korak in vsako potezo je treba pametno in pravilno presoditi Skratka, v takih razmerah lahko uspešno delaš, če ljudi dobro pozaš, če ti zaupajo, če imaš ugled in avtoriteto. To pa smo si to lahko rečem, na naši opstaji v teh letih ustvarili Nasploh je kolekti v naše postaje zelo homogen in je delo s temifanti, ki so ali domačini ali tukaj stalno živijo, prijetno.«
Š sosednjo hrvaško miličniško postajo v Ozlju Metličani že dolga leta tesno in prijateljsko sodelujejo, zlasti na delovnem, operativnem področju, saj je problematika z njihovega področja na obeh straneh meje enaka, pa naj gre za področje kriminala, cestnega prometa in drugega.
A. BARTEU
Velike čistilne akcije na Gorjancih seje v soboto udeležilo 164 ljudi, v glavnem dijakov in učencev — 25 kubikov drobnih odpadkov in poln Dinosov tovornjak
GORJANCI — Gorjanci so gotovo najbolj obiskana gora na Dolenjskem, zato pa so, žal, tudi najbolj onesnaženi. To je potrdila tudi velika čistilna akcija, ki jo je zadnjo soboto pripravilo Planinsko društvo Novo mesto, udeležilo pa se je je natančno 164 ljudi; od tega je bilo največ, 84, dijakov novomeških srednjih šol, 62 je bilo osnovnošolcev, 10 planinskih vodnikov in 8 drugih odraslih ljudi. Na srečo je bilo v soboto dopoldne tudi vreme vsaj kolikor toliko primemo za tako akcijo.

V SOBOTO BO ŽE 3. »LOJTRCA«
ČATEŽ — Radio Posavje studio Brežice, priredi v soboto ob 20. uri na Petrolovem Motelu na Čatežu javno radijsko prireditev »Lojtr-ca 91«. Letos bo taka prireditev že tretjič, z njo pa bodo zaključili zimski ciklus večernih oddaj na tej lokalni radijski postaji. Nastopili bodo narodnozabavni ansambli iz domače občine in iz drugih koncev Slovenije, humorist in drugi gostje, med katerimi bo oseba večera gotovo pevec Alfi Nipič. Ob prireditvi bo tudi rajanje z domačim ansamblom »Karavan’s«, z ekskluzivnim dobaviteljem vin, podjetjem »Vino«, in s ponudbo 9. brežiških aktivov kmečkih žena. Izkupiček tega večera bodo organizatorji namenili za posodobitev radijske tehnike.
BAZNIKOVA DOBILA PRALNI STROJ
CERKLJE OB KRKI — Anka
Baznik iz Župeče vasi pri Cekljah je s prvomajskimi prazniki postala
s prvomajskimi prazniki bogatejša za pralni stroj Gorenje. Prejela gaje v oddaji TV ruleta, kije na sporedu TV Slovenija ob sredah. Stroj so ji v začetku meseca izročili predstavniki trgovskega in proizvodnega podjetja »Era« iz Velenja, kije bilo sponzor oddaje. V podjetju so se posebej razveselili, daje šla nagrada v ta konec Slovenije, s katerim že 20 let uspešno sodelujejo. V prodajalnah trgovskih hiš Posavje Brežice, Emona Dolenjka, Mer-kator Standard, KZ Krka Novo mesto, KZ Trebnje in KZ Stična namreč že dolga leta uspešno prodajajo belo tehniko, akustiko ter vse vrste gradbenega in tehničnega materiala.
Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«!
Zakaj zaprte kuverte? — Ob praznikih pogrešan DL — Zakaj tak delovni čas LB? — Z novim mostom mestni promet? — Slepa ulica na Ratežu biižnjica-dirkališče
V četrtek je naš dežurni telefon zazvonil prvič točno ob dvajseti uri na temo, ki dviguje tlak še marsikomu. G. P. H. z Mirne bi namreč srčno rada zvedela, k čemu so pripomogle zaprte kuverte oz. tajne plače, za katere se ve, kakšni pogoji zanje so potrebni. Da morajo biti strokovnjaki dobro plačani? Da, a kakšni strokovnjaki to pri nas so, da gre vse navzdol, plačujejo pa se vseeno dobro? Naj bodo vodstva plačana razmeram oz. rezultatom svojega dela primerno, misli gospa. Gotovo ne edina!
Vidrih iz Otočca, kije naš naročnik od začetka, je pohvalil naš časnik, ki da je kar v redu in ga vsak teden težko čaka. Zato ga toliko bolj moti, da Dolenjskega lista okrog praznikov ni, posebno še, ker Nedeljski izide normalno. Podobno nas je pokarala tudi Fani Bizjak iz Leskovca. Nedolgo tega smo v taisti rubriki že natančno pojasnili, zakaj ob kakšnih praznikih Dolenjski list umanjka.
Poklicala je tudi Marija Žagar iz Apač pri Gornji Radgoni. Razočarana je namreč bila, da Dolenjski list ni nič
Halo, tukaj Dolenjski list!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.
pisal o veliki proslavi v počastitev dneva OF v Ljubljani. Da smo jo omenili, se Mariji ne zdi dovolj. A je že tako, da je Dolenjski list pokrajinski časopis in o ljubljanskih dogodkih, četudi vseslovenskih, poroča, iz objektivnih razlogov, bolj poredko.
Alojz Pate iz Trebnjega je opozoril na trebanjski grad, ki se na vseh koncih ruši. Pravi, da je za to, da bi ga dali tistemu, ki bi ga hotel popravljati, zastonj, ne pa, da bi hoteli zanj dobiti veliko denarja.
Oglasila se je tudi bralka V. K. iz novomeškega naselja ob Cesti herojev. Ima pripombe na račun novega delovnega časa enote Ljubljanske banke v »Plavi laguni«. Že tako smo odmaknjeni od mesta, potem pa se banka odloči za tak delovni čas, ko je od enajstih do enih zaprta, popoldne pa tudi dela le tam do štirih, je potarnala. Pripombo, ne prvo te vrste, bo vodstvo LB gotovo proučilo, tako je vsaj obljubil direktor Borsan takoj ob uvedbi takšnega delavnika. V. K. ima pripombe tudi na račun avtobusa, ki da vozi preporedko iz Šmihela skoz Ločno v Bršljin in obratno. Direktor Avtobusnega prometa v Gorjancih, Marjan Smrke, je pojasnil, da so ravno zdajšnje primestne proge zelo slabo zasedene, oni pa morajo gledati tudi na ekonomičnost, saj za to ne dobivajo nobenih subvencij, kot jih na primer dobi prevoznik v Ljubljani. Sicer pa vozi avtobus na tej liniji na eno uro oz. na dve, v konicah celo-na pol ure. Seveda je v Novem mestu še drugačen problem z mestnim prometom. Možnosti zanj bodo z otvoritvijo novega mostu in takrat bodo Gorjanci napravili nove vozne rede. Ljudi prosijo, naj jim s svojimi predlogi pomagajo sestaviti čim boljše.
Bralec iz Kočevja nas je prosil, naj bi na kočevski občini poizvedeli, kam je šel denar, ki so ga nekaj let ljudje plače-
vali za zaklonišča, teh pa ni. Odgovor sledi.
spravljale razno navlako, od piknikar-sko-izletniških ostankov, ki grdo kazijo podobo gorjanskih košenic in gozdov, do razne nerabne krame, ki jo brezvestni ljudje vozijo v Gorjance namesto na odpad ali bližnje urejeno smetišče v Leskovcu. Skratka, na Gorjancih smo to soboto videli pravo podobo človekove nemarščine in njegov zaničujoči odnos do narave kot vrednote same po sebi. Kaj lahko drugega rečemo za tistega, kije na primer izrabljeno gumo tež-
Za mlade ljudi, ki so sodelovali v tej akciji, je bil to nadvse nazoren pouk o tem, kako se do narave in v naravi ne smejo obnašati. Od Vahte mimo tovarne, Gospodične, Krvavega kamna, Trdinovega vrha do Miklavža in še po markirani poti iz Gabrja in po gozdni cesti iz te vasi so skupine čistile in po-
kega gozdnega traktorja pognal po strmini v deviški gorjanski potok, od
koder jo je, navezano na jekleno vrv, 15 močnih mladih fantov komaj zvleklo ven. Da ne govorimo o številnih starih štedilnikih, pralnih strojih, akumulatorjih, delih avtomobilskih karoserij. Najhuje pa je ob gozdni cesti od Gabrja proti Krvavemu kamnu, kjer je pobočje Vrtaškega potoka spremenjeno v ogabno lokalno smetišče, kamor ljudje od-metujejo vse, od stare krame do crknje-
nih psov. In to mečejo v strugo gorjanskega potoka!
To nemarno človekovo podobo, kakršna se kaže na onesnaženih Gorjancih, so v soboto v veliki meri popravili in olepšali mladi ljudje, dijaki in učenci. Novomeška Komunala, ki je na vseh izpostavljenih mestih postavila smetarske kontejnerje, je odpeljala okoli 25 kubikov odpadkov, ki sojih pospravili čistilci. Pa tu niso všteti tisti večji kosi, ki jih je odpeljal Dinos, teh pa je tudi bilo za poln tovornjak. Poleg teh dveh organizacij so v čistilni akciji sodelovali še Gorjanci, ki so dali na voljo avtobuse, ter novomeško Gozdno gospodarstvo. Ekipa novomeške UNZ pa je ob tej priložnosti na razgledišču na Trdinovem vrhu postavila panoramsko tablo s tridimenzionalno računalniško simulacijo razgleda proti Triglavu in po dolini Krke, ki so jo oskrbeli Zeleni Novega
mesta.
A. B.
DA BODO GORJA NCIBOU ČISTI — Po sobotni čistilni akciji na Gorjancih, ki jo je pripravilo Planinsko društvo Novo mesto, udeležilo pa se je je več kot 160 v večini mladih ljudi, dijakov in učencev iz novomeških šol, so Gorjanci precej bolj čisti. Prizadevajmo si, da bodo Uiki tudi ostali! (Foto: A. B.)
»Cebejaši« imajo društvo
CB-radio klub Krka je pripravil prvi kontest na Gorjancih-^adibiAjdičevodomačijonaMarofu
V imenu več prebivalcev na Ratežu nas je poklical Z. F. Živijo ob cesti skozi del naselja, ki jo vse več ljudi uporablja za bližnjico namesto regionalne ceste. Celo avtobus je že peljal po njej. Ker je še bolj ravna od regionalke, vozniki pridno pritiskajo na plin. Na cesti, kije v bistvu slepa ulica oz. dovoljena za lokalni promet, se je že zgodila nesreča. Pred kratkim sta po njej v zelenem pej-čku NM 165-553 dirjala dva fanta, na opozorilo, naj tega ne počneta, sta dirko skozi naselje, v katerem je precej otrok, uprizorila še enkrat! Računamo, da se bodo odgovorni le zganili.
Iz novomeške trgovine s čevji Astra je prišla pritožba na račun Dinosa. Četudi jim je prijazen ženski glas zagotovil odvoz odpadnega kartona že pred prvomajskimi prazniki, se je ta razkazoval ob Glavnem trgu deset dni, dokler ga niso spravili nazaj v vežo. Klicali so tudi na Komunalo, kjer pa sojih seveda napotili nazaj na Dinos, saj gre za odpadno surovino. Le zakaj pri nas ni nič vredna, v razvitem svetu pa?
Z. L.-D.
NOVO MESTO — V zadnjem času so se tudi po Dolenjski spet pričele bolj pogosto oglašati CB-radijske postaje. »Mestni val«, kot se imenujejo radijske frekvence, ki jih lahko uporabljajo navadni občani in niso pod kontrolo, se seveda niso domislili na Dolenjskem, temveč so se takšne radijske postaje prvič pojavile v kabinah ameriških tovornjakov, kasneje pa seje takšno komuniciranje razširilo tudi v mesta. Dolenjci smo svoj CB-klub že imeli, pravzaprav je združeval lastnike radijskih postaj iz Posavja in Dolenjske, svoj sedež pa so imeli na Studencu. O tem klubu že nekaj časa ni nič slišati, zato so se v Novem mestu odločili, da ustanovijo svoj klub. »Postaja je lahko tudi nadležna stvarca, če na njej ni reda. Deveti kanal je le pozivni, za pogovarjanje pa služi še 39 kanalov. Žal se rado zgodi, da se ljudje najraje pogovarjajo kar na devet-ki, in tako jih mora poslušati prav vsak lastnik takšne postaje. Da bi naredili nekaj več reda, so se Novomeščani odločili, da se organizirajo, povežejo v klub, in prvi sestanek smo sklicali kar po valovih CB-postaj,« pove predsednik novoustanovljenega kluba Franc Kotnik-Kadet. Danes je po Dolenjski najmanj 300 lastnikov takšnih postaj, 80 od teh je članov novoustanovljenega CB-radio kluba Krka.
Priljubljena oblika druženja lastni-
Prva Emilia gre v Dobrovo k Jožefi Slivšek
Še štirje Račkini radiokasetofoni, potem pa Novotehnin televizor _
NOVO MESTO — Prvega d petih radiokasetofonov Emilu j jih bomo podelili pravočasnim pid' nikom naročnine za Dolenjski Ust J 2. trimesečju, bo poslušala Jožefi Slivšek iz Dobrove 30pri Senove*
Če prav pomnimo, v ta konec grada še ni Sla, zato je moč reči** je imela Majda Luzar, novinarv novomeške televizije, ki nam je p?, magala pri žrebanju, še poseM srečno roko. Sploh pa je gospa Skova naša naročnica že od 19°°: leta, in radio ji bomo v kratkem Pn' nesli na dom.
Zaenkrat še neznane dobitnik* čakajo še štiri radijske Emilie, kij1" je za nagrado prispevala Ra računalniškim in drugim blag0* dobro založena firma, o katere pp5' tri in po cenah ugodni ponudb1 * lahko prepričate na Cesti kom 5t°' neta 34 v Novem mestu ali po& fonu in telefaksu 21-058.	.
Najbolj napeto bo kajpak koncu nagradne akcije, ko bo z'**, banjem odločeno, kdo bo pfijr barvni televzor, ki ga Pfispcvoj*
votehna, naj večje dolenjsko podjer
za trgovino na debelo in drobno I servisne storitve, njene poslovala*1 s tehničnim in gradbenim M®#®* pa so v Novem mestu, Trebnjo* Metliki, Krškem in Kostanjevici
?? RAČKA, d.o°•
kov CB postaj je kontest, zato so si tudi člani kluba Krka ustvarili
Črka ustvarili organizacijo takšnega kontesta. Pred 1. majem so pripravili tabor na Trdinovem vrhu na Gorjancih in ob postaji dežurali vso noč. V dvanajstih urah je operater vzpostavil natanko 2300 zvez z radioamaterji iz raznih krajev Jugoslavije. Iz
OTROŠKI ŽIVŽAV
OTOČEC — V nedeljo, 19. m«»$ Motelski restavraciji na Otočcu od 19. ure otroška prireditev, ki jo obis*° ^ ci lahko združijo z nedeljskim kosu?® ^ kopanjem v hotelskem bazenu, l*”**
naj večje oddaljenosti je poklical Duel c
brovčan, zato bo prejel posebno nagrado prireditelja. Kotest je uspel in srečanje na Gorjancih je med seboj še bolj povezalo člane novomeškega CB kluba. »Radi bi imeli svoje prostore. Na občini smo zanje že zaprosili, pa še nismo dobili odgovora. Za naše delo bi bila zelo primerna bivša Ajdičeva kmetija na Marofu. Razpadajočo stavbo bi s prostovoljnim delom popravili in s tega mesta naši radijski valovi nikogar ne bi motili,« meni tajnik kluba Karel Žužek v upanju, da bi jih uslišali in se jim ne bi bilo več potrebno sestajati po lokalih.
J. PAVLIN
samo pridejo na predstavo SaPfSi avtorice Svetlane Makarovič. bodo učenci OŠ Grm. Igrica bi
)(» nrpiinii mp«pr vpnHar ip /»radi ^
že prejšnji mesec, vendar je zaradi glavnih igralcev odpadla.
NADOMESTNA DISKOTEKA ,
NOVO MESTO — Vse kaže bo Diskoteka na Otočcu še nekaj
prta, zato so za ljubitelje tovrstne našli nadomestilo. Poslej bo vsak
soboto od 22. do 3. ure zjutraj odp*J*ja) koteka pod Mestno kavarno Long in Dekky obljubljata velik0 glasbe od evergreenov do pop inf0t .
I
Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista
Franc Kotnik-Kadet: »Za kontest smo zbrali kar 120 nagrad. Vsi so
nam
pomagali, še posebej pa Krka-tovaraa zdravil, ki je naša stalna
pokroviteljica.«
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega IkJJ dodelil nagrado MILENI CEŠNOV AR iz Velikih Poljan. Nagrajenki čestitam0' Lestvica je ta teden takšna:
1(1) Prvi poljub — ANSAMBEL L. SLAKA
3	(2) Po Koroškem — ANSAMBEL A. ISKRE
4	(3) Pri nas se poje — ANSAMBEL R. PRAPROTNIKA 2 (4) Dom je zavetje sreče — LIPA
7	(5) Samotna domačija — FANTJE IZPOD ROGLE
5	(6) Pod Goijanci pa nismo pijanci — FIS
8	(7) Preko plota — ANSAMBEL SLAVKA PLUTA
6	(8) Upa so jutra - ANSAMBEL T. VERDERBERJA 10 (—) Venček narodnih — TONČEK PLUT
9	(10) Ohcet — ANSAMBEL J. SUMAHA
Predlog za prihodnji teden: Sramežljivi zapeljivec — ANS. VESNA.

yVWVWWWV“>-/(a|
Glasujem za:
Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto
ijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirj^^^^^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiK111111111
I PREJ ZAVEDEN, ZDAJ PA ZAVEDEN
IIIH11111^
Marko ni nikoli hodil k verouku. Ko so drugi otroci tekli v proštijo, je raje po bližnjem gozdiču razdiral ptičja gnezda ali pa nabijal žogo. Zanj so govorile babnice iz vasi, da je pogan. »Antikrist,« je imela navado reči Metka Plugova
Pred pričetkom pouka je bil Marko tisti, ki seje postavil pred tablo in glasno zavpil »Za domovino!« »S Titom —naprej!« so odgovarjali njegovi sošolci, ki so mu zavidali, ker je bil zaradi tega pri učiteljih dobro zapisan.
• Količino sovražnosti, ki se je pri nas nakopičila, je nemogoče premagati (Tadič)
»Perspektiven kader,« je zanj govoril ravnatelj Krednik, borec in
predvojni komunist
Marko se je že v srednji šoli vpisal v Zvezo komunistov. Bilje eden redkih, ki so ga sprejeli v partijo brez zadržkov in na lastno željo.
»Poslali te bomo na šolanje v Kumro vec,«je predlagal to variš sekretar in na Markovem obrazu je zasijala sreča.
Po dveh letih šolanja se je vrnil v Repičevino. Kmalu je postal sekretar mestne organizacije.
»To je zame posebna čast,« je rekel, ko mu je dekle pripenjalo nagelj na prsi V krogih blizu občinskemu se je pričelo govoriti da je evidentiran za občinskega sekretar-
ja. Preteklo je malo Zelene reke in Marko je sedel v fotel'j v rdeči hiši V rokah je imel škarje in platno, za vratom je nosil rdečo kravato, na proslavah je razglašal pomen in zasluge Zveze komunistov.
Nihče se ni čudil, ko je postal tovariš Marko medobčinski partijski sekretar.
»Zaveden je, pa naj mu bo,«je ironično pripomnila Klotilda Zračnik, ki je bila nasploh zavistna
Čas pa je mlel dogodke in ljudi Nekega lepega sončnega dne so v Repičevini ukinili partijski komite. Sekretarja so poslali v tovarno, od
koder je prišel Ljudje so tulili bilo dosti in preveč komunistu ^ strahovladanja Izpeljane prve po vojne demokratične vo*1
Pri deseti maši se je onesVffela, Metka Plugova Ko se je za,M je izda vila, da ji je zmanjkalo z -p ker je uzrla v prvi vrsti tovv Marka	- f
»Tako zaveden komunist P“ cerk vi « je jecljala	ggi-
»Teta, Marko ni bil caveoc^otjl-
pak za veden,«ji je pojasnilo da Zračnik in še dodala daje
samo v naglasa
.*
0*
,nmiui...mmmmrn...............................minimnmimiiiiiiiiiiii.....iiiiiiuhiiijuiuiuj.........................min......................................................1,111