GLASILO OBČINE DOMŽALE 19. januarja 2001 - letnik XXXIX, št. 1 stran 2 Ena izmed stalnic prazničnih dni v naši občini so že tri desetletja novoletni koncerti Simfoničnega orkestra Dotn-žale-Kamnik. ki bi jih zanesljivo pogrešali, če se člani orkestra skupaj z dirigenti ne bi vsako leto znova odločali, da nam s prijetnimi melodijami polepšajo prestop v novo leto. stran 1 5 Na kulturnih straneh lahko preberete o veseloigri ZVEZA ZA VSE ŽIVLJENJE, ki jo je odigrala gledališka skupina Kulturnega društva Joief Virk Dob. Če se telite razvedriti in oh tem občudovati odlično igro dobskih igralcev, ki jih v omenjeni predstavi vodi režiser in glavni igralec g. Miloš Slarbek, si zapomnite, da je ponovitev igre v soboto, 20. januarja 2001, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma na Močilniku Občina Domžale Zveza kulturnih društev Domžale vabila na svečano akademijo ob slovenskem kulturnem prazniku v četrtek, 8. februarja ob 19. uri v Kulturni dom Franca Kemika Domžale. Slavnostni govornik prof. Toma/ l labe l/\ajalci kulturnega programa: Pavle Ravnohrib, gledališki igralec Mešani pevski /bor Svežina Radomlje Adela Ramovž (flavta) ter Zdenka Krcčan (ćelo) Alenka Gotar, sopran Marko Kobal, bariton Danijel Savnik, trobenta Vladimir Mlinaric, klavirska spremljava Draga feretina - AnZin in Matjaž Romih, vezno besedilo in vodenje Vstopnine tli! Brezplačne vstopnice dobite pri blagajni kulturnega doma. Zlati jubilej košarke v Domžalah Domžalčani, igrajte igro in v igri uživajte Za naslov sem si izposodila uvodne besede znanega košarkarskega navdušenca g. Mika Pavloviča, ki jih je zapisal v uvodnem tekstu knjige, v kateri so gradivo zbrali in uredili Mitja Sircelj, Sašo (Jrilj in Janez Kovač ter so jo domžalski košarkarji izdali ob osrednji slovesnosti, s katero so v decembru počastili svoj /.lati jubi-lej. Slavnostna akademija Dvorana Kulturnega doma Franca Berntka v Domžalah je bila mnogo premajhna za vse generacije košarkarjev in prijatelje lega Športa, ki so želeli prisostvovati slavnostni akademiji ob pomembnem športnem jubileju. Med gosli je bil predsednik države g. Milan Kučan, domžalska županja Cveta Zalokar Orazem, predsednik slovenskega Olimpijskega ko-miteja g. Janez Kocijančič, g. Dušan Šcšok, predsednik Košarkarske zveze Slovenije, predvsem pa številni košarkarji vseh generacij, ki so sodelovale pri razvoju tega športa na našem območju. Začetek slovesne akademije, ki so jo pred kulturnim domom s svojim igranjem zaceli domžalski godbeniki, je bil košarkarski, saj je znani radijec Gašper Bolhar v pravem slogu košarkarskega napadalca najprej zabil koš, nato pa na oder povabil plesalko Katjo Petek, tretjo s svetovnega prvenstva, ki je skupaj s pevskim zborom Svežina polepšala akademijo. Slavnostni govornik g. UroS Slavinec. predsednik Slavnostne akademije ob 50-letnici košarke v Domžalah se (e udeležil tudi g. Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije, ki |e skupaj z županjo Cveto Zalokar Oražem ter predsednikom KK Domžale g. Urošem Slavincem zaploskal prejemnikom priznanj. Foto: V. Majhenič Košarkarskega kluba Domžale, je našel veliko lepih besed ob jubileju in svoj govor zaključil z. mislijo, da košarkarji želijo ostati to, kar so, in obljubil, da bodo še posegali tudi po evropskih kolajnah. Sledili so spomini na prehojenih pet desetletij, ki so jih organizatorji predstavili v vseh možnih oblikah. Uvodni tekst je napisal znani novinar Matjaž Brojan, nato pa smo poslušali nekatere (zelo stare) po- snetke prenosa veselih in žalostnih trenutkov domžalske košarke, najpomembnejše njene predstavnike iz posameznih generacij pa smo si ogledali tudi na fotografijah in filmskih posnetkih, pomemben del akademije pa je bila (udi podelitev priznanj najzaslužnejšim za uspehe v petih desetletjih, manjkalo pa tudi ni čestitk jubilantom. Nadaljevanje na strani II Pri najstarejši občanki v naši občini Vse najboljše za 102. rojstni dan, gospa Marija Najstarejšo Domžalčanko, gospo Marijo Juvan, naši bralci dobro poznajo, saj smo o njej že večkrat pisali. 11. januarja 2001 je praznovala 102. rojstni dan, ob novem letu pa jo je obiskal podžupan Simon Mavsar ter ji zaželel veliko zdravja in sreče v letu 2001. Leta 2000 se bo rada spominjala, čeprav je kar precej jesenskih dni zaradi operacije preživela v bolnišnici, kjer so zanjo zelo lepo skrbeli. Posebej, skupaj Z nečakinjo g. Majdo Maj-nik, ki lepo skrbi zanjo, pohvali zdravnico dr. Mojco Zajc-Kraševcc, ki jo je obiskala tudi v bolnišnici v Izoli, kjer so jo operirali. Iskrene besede zahvale namenjata tudi dr. Klokočovni-ku ter sestri Romani Pirnat, za nekdanjo skrb pa sla hvaležni tudi dr. Ce-rarju. K hitremu okrevanju so po mnenju ge. Marije veliko prispevali čaji. ki jih kuhala i/ zdravilnih rož. Te nabirata sami. gospa Marija pa zna se danes iz njih pripraviti zdravilno mešanico. Će človek predolgo živi, se mu marsikaj zgodi, pravi in poudarja, da je v vsem ubogala navodila zdravnikov in tudi to jc. pomagalo, da je danes zdrava in čila ter dobre volje. Te bi bilo še već, če bi lahko delala in će bi gospa Marija imela možnost, da se vrne v eno od obdobij svojega bogatega ter dolgega življenja, bi se odločila za čas, ko je še lahko delala na polju in to z velikim veseljem in ji ni bilo prav nič pretežko. Je 102 leti dolgo? Niti ne, pravi, da je kar hitro minilo, čeprav ji ni bilo vedno lahko. Vse pride, pa vse mine, razmišlja in priporoča več razumevanja med vsemi, saj ni nič dobrega, če smo »en čez drugega«. Njene misli so živahne, v pogovor vpleta koristne reke, ki jih je sama preizkusila v svo-icm življenju, spominja se svoje mladosti in nekdanjih Domžal ter se veseli vsakega preživetega dne. Vse najboljše, gospa Marija, in srečno! ODGOVORNA UREDNICA Pred kratkim smo na pobudo občinske komisije za turizem na avtobusni postaji sredi našega mesta dobili novo turistično informativno tablo, na kateri domačini ali turisti lahko preberejo najosnovnejše podatke o nasi občini OSREDNJA OBČINSKA SLOVESNOST OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU ČETRTEK, 8. FEBRUAR 2001 OB 19. URI KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE Občina Domžale Zveza kulturnih društev Domžale Vljudno vabljeni! STRAN r OBČINSKI SVET Predstavljamo vsebino odločitev, kijih je Občinski svet Občine Domžale sprejel na 21. - zadnji seji v letu 2000. Največ bcscrl /c bilo o načt tovom glavni cesti Ži-lodnik Vodit c. o proraču nu, nekaterih povišanjih cen. preberete pa lah ko tudi, da so se županja ter svetniki in svetnice odločili, da kar dvakrat prispevajo za posledice plazu pod Mangrtorn. VELE d. d. Domžale Z gospodom Slanetom Skokom, generalnim direktorjem VELE, d. d., smo se pogovarjali o poslovanju v letu 2000, povprašali pa smo ga lu di, kaj lahko potrošniki pričakujemo v letu 2001. OBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT V decembru so se v okviru Občinskega otroškega parlamenta pod geslom: HOČEM, TOREJ ZMOREM v sejni sobi Občine Domžale zbrali predstavniki vseh osnovnih šol iz naše občine. Poročali so o obravnavi omenjene teme na posameznih šolah ter sprejeli skupne sklep/ STRAN 13 S FOTOAPARATOM PO AVTOCESTI Tisti, ki redno spremljate dogajanja na gradbišču bodoče avtoceste, se boste oh kateri od fotografij morda le nasmehnili, češ, da je danes vse drugače. Gradbišča so res vsak dan drugačna, saj pridni delavci hitijo, da bi AC zgradili do poletja, pa vendar so fotografije zanimive, zato sijih poglejte in nc pozabite. A( 'je liemitno v/« ohiskano sprehajališče, kjer je vedno živahno in zanimivo. STRAN 15 PROGRAM KULTURNEGA DOMA FRANCA BERNIKA Tudi v vseh letošnjih številkah SlAMNIKA boste na njegovih straneh lahko našli program Kulturnega (loma Franca Bernika Domžale. Po iščite meri bogatim kulturnim programom litih zase kakšno j>redstavo. NAŠA KNJIŽNICA Bo leto 20<)1 prelomno tudi za Knjižnico Domžale, se sprašuje g. Marjan Gujtman in nam predstavlja domžalsko knjižnico, predvsem pa probleme, s katerimi se srečuje pri svojem delu. NAGRAJENCI STRAN NOVOLETNE 17 KRIŽANKE 2000 Km malce pieseitečeni Smo bili, kel smo prijeli kar nekaj sto v večini pravilnih rešitev, izmed katerih smo izžrebali 50 nagrajencev, katerih imena in priimke lahko preberete nu tej strani. Nagrajencem iskrene čestitke, vsem ljubiteljem nagrad pa na svidenje v prihodnji številki! Informacije o življenju in delu v Občini Domžale lahko najdete tudi na internetu: www.domzale.si. □ L OČUJEMO da ohranjamo! pB«n«\ JAVNO KOMUNAINO PODJFTJF. PRODNIK rt ■ Dober dan, bralci in bralke Prazniki so za nami, pred vami pa prva številka v novem tisočletju, ki še kar mulo diši po starem letu. saj boste v njej našli vrsto prispevkov o dogodkih, ki so nam pomagali, da smo se lepo poslovili od prejšnjega tisočletja. SLAMNIK, upamo da naš in vas. je z letošnjim letom zakorakal v 39. leto rednega izhajanja, čeprav se prav na tej strani lahko prepričate, da je neredno izhajal že mnogo prej. Tudi v letošnjem letu bomo skušali izdati IS številk, skuhali zato, ker smo bili prav pred novim letom obveščeni, da se je podražila poštnina, dražji je tudi papir, o podražitvah pa razmišlja tudi tiskarna. Upamo, da nam bodo svetniki in svetnice v proračunu za letošnje leto namenili* dovolj finančnih sredstev, ki bodo omogočila, da bomo tudi letos prihajali v vaše domove vsake tri tedne. Ob tem se bomo seveda trudili, da bi z reklamnimi obvestili pokril vsaj 50 odstotkov vseh stroškov, ob tem pa. žal. razmišljamo tudi o podražitvah teh storitev. Več o tem bomo pisali, ko bo poročilo o delu Uredništva v letu 2000 obravnaval in o njem sklepal Občinski svet Občine Domžale, pred njim pa tudi naš izdajateljski svet. Naslednja številka bo izšla takoj po kulturnem prazniku -9. februarja 2001, vaše prispevke - skupaj s fotografijami pričakujemo do vključno JI. januarja 2001. Ob tem pa vse naše dopisnice in dopisnike prosimo, naj njihovi prispevki razen res v izjemnih primerih, ne bodo daljši od ene strani, veseli pa smo tudi fotografij. Prispevke lahko pošljete po pošti (Slamnik. Ljubljanska 69, 12JO Domžale), lahko pa tudi po e-mailu vera.vojska@domzale.si. Vabljeni! Najbrž boste v tokratni številki opazili, da nekaterih naših stalnih rubrik v tej številki ni. To ne pomeni, da jih ne bo več, saj se bomo potrudili, da jih boste našli že v naslednji številki. To zlasti velja za rubriko, kjer ste lahko prejeli katero od nagrad naših sponzorjev (NAGRADE ZA BRALCE SLAMNIKA), ter rubriko POVPRAŠALI SMO NAMESTO VAS, v kateri nam je ostalo še nekaj neodgovorjenih vprašanj, na katere odgovore lahko najdete v naslednji številki. V naslednji številki vas bomo seznanili tudi s poročilom o zaključku naše akcije zbiranja finančnih sredstev za dvigalo za invalida iz Jarš. Medtem pa so vaši prispevki Se vedno dobrodošli. Vabimo vas, da nas pokličete in predlagate Se kakšno novo rubriko, precej nepopolen je tudi seznam ljudi, ki vam jih bomo predstavilli v letošnjem letu, zato bomo veseli, če nas boste opozorili in predlagali posameznike in posameznice, ki bi jih po vašem mnenju lahko predstavili v SLAMNIKU. Toliko za danes. Nasvidcnje do prihodnjič in ne pozabite, da se bliža 8. februar - slovenski kulturni praznik, v okviru katerega skušajte posebej zase najti kakšen kulturni užitek. In ne pozabite Prešernovih misli: Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal, srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi. ODGOVORNA UREDNICA PRAZNIČNO stran Slavnostni govornik Simon Mavsar, podžupan Občine Domžale. Foto: V. Majhenič Osrednja občinska slovesnost ob dnevu samostojnosti Tako kot že vrsto let doslej je bila tudi letos osrednja občinska slo\cs-nost ob dnevu samostojnosti povezana s tradicionalnim prazničnim koncertom Godbe Domžale. Za slovesnost, ki je bila prav na praznični dan, je značilna zelo številčna udeležba obiskovalcev in obiskovalk, pa tudi to, da sta Godbi Domžale dirigirala kar dva dirigenta. Po Zdravljici in govoru podžupana Občine Domžale g. Simona Mavsarja smo namreč prisluhnili skladbi Stari prijatelji, ki je bila uvod v prisrčno slovo od dosedanjega kapelnika domžalske godbe g. Franca Kuharica, ki je bil med nami 13 let. Od njega seje poslovil g. Drago Tavčar, predsednik godbe, ki je poudaril pomen in uspešno pot godbe v času dirigiranja g. Kuharica, in mu v spomin na delo med nami podelil priznanje in zlato dirigentsko paličico. S simboličnim darilom so se od njega poslovile narodne noše, v imenu občine pa podžupan Simon Mavsar, ki je poudaril, da dosedanji dirigent v naši občini pušča veliko znancev, za njim pa ostaja veliko prijateljskih sledi, ki ne bodo pozabljene. Med koncertom smo posebej prisrčno zaploskali tudi trem godbenikom, ki so se prvič predstavili na koncertu godbe. To so bili: Andrej Drčar, Drago Bertič in Rok ( a-puder. Godba Domžale je pod taktirko novega dirigenta prof. Gregorja Vidmarja odlično odigrala pester program, v katerem so sodelovali tudi solisti, in navdušila polno dvorano hale Komunalnega centra Domžale. Po uradnem delu programa, ki sta ga povezovala ga. Draga Jeretina-Anžin in g. Niko Robavs, seje prireditev zaključila s tremi dodatnimi skladbami. Navdušeni poslušalci in poslušalke so tudi na tak način potrdili, da domžalski godbi vedno in povsod radi prisluhnejo. Odlomki iz govora podžupana Simona Mavsarja na osrednji občinski slovesnosti ob dnevu samostojnosti: »Spoštovani častni občan, cenjeni nastopajoči, gospe in gospodje, dragi prijatelji, dober večer želim vsem skupaj in vsakomur posebej* leto 2000 se počasi, vztrajno, zanesljivo in vedno bolj približuje svojemu koncu. Božični in novoletni prazniki, ki jih v teh dneh doživljamo, so vedno znova razlog za prebujanje posebnih, globlje doživetih občutkov, ki se rojevajo v naših mislih in srcih ter nas osrečujejo in bogatijo. Res je, včasih tudi tolažijo, skozi stiske dlani, izrečene in napisane besede, podarjene nasmehe in drugače izkazane pozornosti pa nas tako doživeti oh-_ čutki navdajajo z iskrenim upanjem, potrebnim /a i/polnitev, naših želja in pričakovanj v prihodnosti. Doživljamo dni. ko se srca odprejo, misli poletijo. besede izrečejo, ko dajemo in prejemamo, predvsem pa se bolj kot sicer zavedamo svojega obstoja, poslanstva, namena, poti, po -kateri hodimo, ljudi, ki nas na njej spremljajo in tistih, ki jih ob njej srečujemo. Milijoni ljudi po vsem svetu čutijo in doživljajo enako. Slovenke in Slo- venci pa v teh dneh smemo, moremo in moramo čutiti še nekaj več. Tisto, kar označujejo lastnosti ponos;), samospoštovanja, osebne in skupne zavesti, zadovoljstva ter sreče; tisto, kar so predhodniki želeli in zanamci pričakovali, tisto, kar smo hoteli in morali storiti in, če hočete, tisto, kar nam je omo- gočilo, da smo tudi nocoj lahko tukaj, odstirajoč nov list v knjigi naše skupne poti, ki ji ni videti konca.« Nato sc je spomnil najpomembnejših dni leta 1990: Mikiavžcvanja. ko je tedanja republiška skupščina sprejela Zakon o plebiscitu; nedelje 23. decembra - dneva plebiscita, ter 26. decembra, ko je republiška skupščina razglasila uradni izid plebiscita, Slovenke in Slovenci pa odtlej vsako leto na ta dan obeležimo praznik in nadaljeval: »Danes, spoštovane gospe in cenjeni gospodje, smo enakopraven član svetovne družine narodov. Prehojena pot v zadnjem desetletju je nov, velik, neprimerljiv in neponovljiv razlog, da lahko vedno in povsod glasno ter s ponosom rečemo, da smo Slovenci, izkušnje omenjenega desetletja pa nas utrjujejo v prepričanju, da bo tako Se dolgo tudi ostalo. Svoje zgodovinsko poslanstvo smo i/polnili in vsak od nas je k temu prispeval svoj delež. Častno, pošteno, do skrajnosti iskreno in brez obotavljanja. Bilo je težko in bilo je lepo. bila sla strah in veselje, sreča in žalost, negotovost in upanje, velika in majhna dejanja, bile so žrtve, soočali smo se z uspehi in porazi, a nikoli v desetletni zgodovini mlade države nismo in tudi sedaj ne smemo podvomiti v lastne sposobnosti, moč volje in pripravljenost stopiti in storiti skupaj vedno ter povsod, ko je. ali bo to potrebno. Hvala vam za opravljeno. Se posebej pripadnikom slovenske vojske in policije, ki so nastajanje nove države obranili v najbolj neposredni obliki in jih zalo nocoj se posebej pozdravljam. Zahvala velja tudi v imenu vseh listih, ki jim bos le in homo prepuščali našo skupno dediščino. Verjemite mi. sprejemali jo bodo s spoštovanjem in odgovornostjo. Sc nekaj dni nas loči do konca leta in prehoda v novo tisočletje. V mislih se nam vrstijo slike spominov, ki sestavljajo mozaik doživetega, v srcih pa nosimo podobe prihodnosti, oblikovane v božičnih in novoletnih željah. Nekatere so nam skupne, spet druge pa osebne, porojene iz. okoliščin časa in okolja, ki nas obkrožajo. Bodimo zdravi, ohranimo svoj osebni mir. vzemimo si čas in poiščimo zadovoljstvo v drobnih, samo navidez nepomembnih stvareh, darujmo nasmehe, odprimo srca in ponudimo prostor v njih vsem, ki ga potrebujejo. Sprejemajmo življenje z odprtimi rokami. Potem, spoštovane gospe in cenjeni gospodje, se bomo lažje soočali z izzivi vsakdanje ga življenja, le-lo pa ho srečno in zadovoljno.« V. Prisrčno slovo od dosedanjega dirigenta Godbe Domžale g. Franca Kuharica. Solist Marjan Trček, dirigent prof. Tomaž Habe in Simfonični orkester Domžale-Kamnik. Solista sopranistka Nina Kompare in basist Zoran Potočan ter dirigent g. Aleksander Spasič. Foto: V. Majhenič Simfonični orkester Domžale - Kamnik 30. tradicionalni novoletni koncert I na izmed stalnic prazničnih dni v naši občini so že tri desetletja novoletni koncerti Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, ki bi jih zanesljivo pogrešali, če se člani orkestra skupaj z dirigenti ne bi vsako leto znova odločali, da nam s prijetnimi melodijami polepšajo prestop v novo leto. Tudi v jubilejnem tridesetem letu ni bilo drugače. Potem, ko so se z. novoletnim koncertom predstavili v Kamniku, so nas 29. decembra 2000 člani in članice Simfoničnega orkestra Domžale, ki je edina tovrstna neprofesionalna skupina v Sloveniji, povabili na 30. tradicionalni novoletni koncert, ki so ga pod taktiriko dirigenta Aleksandra Spasiča pričeli z znanim Straussovim valčkom Na lepi modri Donavi. Slavnostni govornik Simon Mavsar, podžupan Občine Domžale, sc je spomnil zgodovine našega orkestra in obeh dirigentov: prof. Tomaža llabeta. ki je orkester vodil več kot dve desetletji, ter g. Aleksandra Spasiča, ki glasbenike vodi zadnja leta, ter se vsem glasbenikom in dirigentom zahvalil za številne prijetne urice. Nato je z izbranimi besedami voščil številnim obiskovalcem in obiskovalkam prijetne praznike ter jim zaželel veliko dobrega v novem letu. Peto tradicionalno domžalsko silvestrovanje Tudi brez ognjemeta bučno in veselo Kako hitro minevajo leta lahko štejemo tudi po tem, da smo na Ljubljanski cesti v centru Domžal letos že petič bučno in veselo silvestrovali. Radio HIT je kot glavni organizator pod pokroviteljstvom Občine Domžale na veselo rajanje pripeljal trenutno eno od najbolj popularnih slovenskih glasbenih skupin Mambo Kings. Fantje so oh praznično razpoloženi Mirjam ogreli množico predvsem mlajših obiskovalcev in obiskovalk, ki so veselo rajali, tako proti koncu starega, kot po začetku novega leta. Plesali so na najpopularnejše zabavne melodije, ogrela jih je harmonika v ritmu polke, tik pred novim letom so skupaj zapeli Moje dekle je še mlado in kar malce čudno se je, nam starejšim, zdelo, da tudi med mladimi vedno lepe narodne niso pozabljene. Motilo jih ni niti obilno po- kanje petard in drugih pirotehničnih sredstev, ki jih tudi letos ni manjkalo, priče pa smo bili tudi več manjšim ognjemetom, ki so zapolnili vrzel manjkajočega »občinskega« ognjemeta. Kot smo že pisali, je Občinski svet Občine Domžale na županjimi pobudo sredstva zanj nakazal za odpravljanje posledic plazu v Logu pod Mangrtom. Ob polnoči ni manjkalo odmevov pirotehnike, prisrčnega voščila Mirjam, številnih osebnih in skupinskih čestitk in polju-bovanj, šampanjca, pa tudi v ritmu dunajskega valčka smo sc lahko zavrteli sredi Ljubljanske ceste, kjer je bila sicer nepopisna gneča, vendar se večina plesalcev ni dala zmotiti. Manjkal ni niti Silvestrski poljub, nato pa program, v katerem so nekateri kar dolgo vztrajali, večina pa je po dobrem koraku v tretje tisočletje našla pot domov ali le do najbližjih sorodnikov, znancev ali prijateljev, kjer se je veselo tajanje nadaljevalo. Večina jc bila najbrež zadovoljna, kar nekaj pa jih še danes meni, da je bilo petard, žvižgavcev in drugih pirotehničnih sredstev, ki so sem in tja kar preglasili glasbo in povzročali nelagodje zlasti med najmlajšimi, preveč. Morda res, ampak žal nekateri menijo, da je silvestrovanje še vedno najpri-jetnejše, če okoli njih glasno poka in če k temu prispevajo predvsem sami. Sicer pa srečno vsem. ki sle dočakali lelo sredi našega mesta, in nasvidenjc na šestem domžalskem silvi sin/vanju, ko sicer nc bomo vstopili v novo tisočletje ali stoletje, bo pa kljub temu lepo in prijetno, v. Koncert, ki ga jc povezovala g. Marta Starbck, se je nadaljeval z duetom Zerline in Don ( iivan-nija iz Mozartove opere Don Giovarfhi, kjer sla se predstavila sopranistka Nina Kompare ter basist Zoran Potočan, ki se je kasneje kot solist predstavil tudi v ariji Dulcamarcja iz Donizcttijcvc opere Ljubezenski napoj. Straussovc skladbe so železni del programa orkestra, ki nam jc tokrat srečo voščil Z dvema njegovima polkama, med katerima sc jc z. arijo Olim-pijc iz opere I loffmanovc pripovedke predstavila Nina Kompare. Drugi del koncerta se jc pričel s Srečnim praznikom in gostom večera prof Tomažem llabctom - dolgoletnim dirigentom Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik - ter enim od pobudnikov novoletnih koncertov. V nadaljevanju so skupaj z. orkestrom nastopili solisti tenorist Marjan Trček ter trobentar Stanko Praprolnik. ponovno pa sc jc predstavila mlada sopranistka Nina Kompare. Poslušalec in poslušalke je letos nji novoletni končen očaral in kar niso mogli zapustiti dobro zasedene dvorane Komunalnega centra v Domžalah. Potem, ko se je predsednica zveze kulturnih društev Domžale ga. Dragi Jeretina-Anžin. ki je bila skupaj z Občino Domžale pokrovitelj prazničnega koncerta, s šopki zahvalila vsem solistom, dirigentom, predsednici zbora ter napovedovalki ter voščila vsem obiskovalcem, in posebno darilo iz rok g. Pavla Pevca, tajnika Sklada za ljubiteljske dejavnosti RS, prejel g. Jane/ Spreilzer, si simfoniki zaigrali se nekaj doda kov, med katerimi so glasbeniki i oba solista Nina Kompare in Mar jan Tcrčck, najbolj navdušili z na pitnico iz Verdijeve Traviatc, ki je bilii najlepše voščilo ljubiteljem na ših simfonikov za leto 2001. Sini foničnemu orkestru Domžale-Kamnik hvala za prijeten večer ter obilo uspešnih napevov v jubilejnem - 30. letu. v. Slamnik jc glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije Časopisa Domžalcc, ki jc izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki). 1934 (I številka), 1935 (I številka). Domzalcc jc izšel šc v letu 1958 (I številka), nato pa jc 5. II. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko sc jc preimenoval v Slamnik. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel: 72-14-599, 72-20-100 ( 041) 634505. Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK. Člani uredništva SAŠA KOS, TONI DRAGAR. PAVEL PEVEC, JANEZ STIB-RIC, MARTA STARBEK. URBAN ŽNIDARSIC. ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA STARlC. Uredništvo glasila SLAMNIK jc na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA 2ABJIK-KOCAR, 72-14-599. 72-20-100. URADNE URE: vsak petek od I3.-I4. ure Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS. štev. S9/98) sodi časopis mod proizvode, za katere sc obračunava DDV po stopnji S%. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d.. Ljubljana. stran OBČINSKI SVET Zadnja seja Občinskega sveta Občine Domžale v letu 2000 Največ časa in besed glavni cesti Želodnik-Vodice ter proračunu Občinski svet Občine Domžale sej« 13. decembra 2000 sestal nu 21. seji - zadnji v letu 2000, ki jo je vodil mag. Milan Pirmun, podžupan. Po spre jemo dnevnega redu (23 ZA), so po razpravi Janeza Stibriča, ki so ga zanimali kriteriji, po katerih seje županja odločila, da podžupan Simon Mavsar prevzame poklieno opravljanje funkcije podžupana in pojasnilu /upanje, da so odloČite njegove strokovne kvalitete ter izkušnje in dobro poznavanje področju juv-nih gospodarskih služI), je Občinski svet Z 22 ZA glasovi sprejel obvestilo /u-panje, da od 27. oktobru 2000 funkcijo opravlja nepoklicno ter da podžupan Simon Mavsar od 15. decembru 2000 opravlja funkcijo podžupana poklicno. /h S 25 glasovi ZA je nato Občin ski svet Občine Domžale brc/ iuz-prave sprejel Pravilnik 0 plačali občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter 6 povračilih stroškov. Volitve in imenovanja l'o kratki uvodni informaciji To- nija Dragarja, predsednika Komisije /a mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, so svetnice in svetniki brc/ razprave s 25 glasovi ZA imenovali naslednje predstavnike občine v svete osnovnih šol in Glasbene šole Domžale: '. Svet Osnovne šole Preserje pri Radomljah: ' KOROŠEC JOŽE, LDS, ŠKER-JANC-OGOREVC EMA. ZLSD, ter URBANU A MARTINA SDS; 2. Svet Osnovne šole Dob: Mag. PIRMAN MILAN, LDS, KOSMAČ BRANE, ZISD, ter OSOI.IN B(XiDAN, N.Si; 3. Svet Osnovne tole Domžale: DRAGAR TONI, LDS. KRI ZANIČ (iORAZD, ZLSD, ter BER- LOT JURIJ, SLS + SKD, Slovenska ljudska stranka; 4. Svet Osnovne šole Vcnclja Perka: le, dosedanjo obravnavo ter nadaljevanje postopka sprejemanja lokacijskega načrta. Razpravljali so: Franc Ccrnngoj, Zeleni, je povzel pripombe / obravnave v Domžalah ter podal mnenje Zelenih Domžal: potek glavne povezovalne ceste je nezdružljiv s sodobnimi načeli varovanja okolja; gradnje cest po novih koridorjih je v nasprotju /. usmeritvami o Obnavljanju obstoječega cest nega omrežja; nasprotuje gradnji novih bencinskih servisov in počivališč; trasa bo dolgoročno zahtevali! nove posege v naravno okolje - industrijske cone. stanovanjska naselja; mengeška obvoznica bo potencialno ogrožala podtalnico, površinske vode in vodozbirna območja; globoko bo posegla v naselja, ra/vrednolila celotno naravno krajino; po gradnji AC naj sc po analizah prometnih lokov obnovi sedanje cestno omrežje, ki bo obnovljeno zadoščalo za prometne potrebe; Robert Spendl, OIKOS, pa mu jc pojasnil vplive bodoče ceste na okolje. Jurij Berlot, SLS-SKD-Slovcnska ljudska stranka, je opozoril, da upoštevaje dokumente nekdanjega razvoja prometa te ceste v prostorskih planih ni; menil jc, da načrtovana tovana cesta. Zoran Vitorovič, načelnik Oddelku za prostor in vurstvo okolju, je pojasnil, da so svetniki in svetnice prejeli predloge in pripombe iz vseh razprav i/ KS. vse pisne pripombe in vse pripombe, ki so jih podali občani in občanke na sedežih KS. oddelek pa bo pripravil zbir prav vseh pripomb in predlogov ter jih posredoval na Ministrstrvo za okolje in prostor, kjer bodo nanje pripravili odgovore. Roman Kurmanšek, SDS, je povedal, da je svetniška skupina SDS obravnavala temo in razume Ogorčenje krajanov, ki jih trasa najbolj prizadene; ob tem je opozoril na enake probleme ob sprejemu lokacije AC. Vse pripombe je potrebno obravnavali enakovredno, občina mora doseči, da bodo prebivalci ob bodoči cesti čim manj prizadeti. Po mnenju Francija Gerbca, ZLSD,jc pri tako zahtevni odločitvi potrebno stehtati negativne in pozitivne učinke s posledicami na prometno varnostnem, gospodarskem okoljevarstvenem ter bivanjskem okolju. Nesporno jc, da se bo Občinski svet v zvezi s pripombami in zahtevami postavil na stran prizade-lih krajanov ter bo zahteval upoštevanje pripomb in predlogov krajanov. Za novo cesto sc je potrebno OdloČiti predvsem zaradi nemogočih prometnih razmer, ob tem pa ohraniti primerne bivanjske razmere ob njej. Pričakuje trda pogajanja / »državo« ter veliko Odgovornost pripravljavcev gradiv, ki morajo mini-mizirali najhujše vplive bodoče ces-le i ki okolje. Simon Mavsar. LDS, je obljubil - tudi v imenu svetniške skupine LDS. da hod.i se/nam in vsebino pripomb ter predlogov v optimalni men - po obsegu in kvaliteti - skušali v sodelovanji) s pristojnimi institucijami vključili v uredbo o IN. V nadaljevanju - v roku šestih mesecev. bo potrebno sode- sprejema osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 19X6-2000, dopolnjenega 1988 in srednjeročnega družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986-1990. dopolnjenega 1996, za območje občine Domžale v prvi obravnavi. 3. Občinski svet Občine Domžale sc seznanja Ž vsebino pripomb, /branih v času javne razgrnitve do 21. seje Občinskega sveta Občine Domžale, in zahteva, da jih občinska uprava, v skladu s predpisanim postopkom, posreduje Ministrstvu za okolje in prostor Rephulike Slovenije, Uradu za prostorsko planiranje v nadaljnji postopek. Soglasje da, povečanje cen programov vrtcev ne Občinski svt Občine Domžale je nato izdal soglasje k Dopolnitvi sistemizacije delovnih mest za Vrtec »Domžale« in Vrtec »Urša« (23 ZA), po daljši razpravi pa sklenil, da prekine točko dnevnega reda o povečanju cen programov vrtcev (14 ZA, I PROTI). V nadaljevanju seje je bila določena vrednost točke /a i/račun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča /a leto 2001 in znaša 0.25 SIT ter se uporablja od 01.01.2001 dalje, po razpravi Pavla ( craija, LDS, pa jc občinski svet ludi sklenil, da povprečni stroški komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč na območju občine Domžale za i m2stavbne parcele na dan 31. 12. 2000 znašajo 5.2004» sit m in sicer: Povprečni stroški posamezne komunalne opreme znašajo: Cestno omrežje kanalizacijsko omrežje vodovodno omrežje plinovodno omrežje omrežje javne razsvetljave 37,08% 35,88% 19.48% 5.56% 2.00% Vrednosti, določene s tem sklepom, veljajo od 01. 01. 2001 in se v tekočem letu valorizirajo z indeksom podražitev, ki ga objavlja GZS - Združenje za gradbeništvo in IGM za skupino: Stanovanjska gradnja. KOS SAŠA, LDS, (TI/AK MAJDA, Ds, GRMEK JANEZ, SDS; 5. Svel Osnovne šole Rodica: BIIENC DARKA. LDS, POD-BIVŠI K MOHOR. ZLSD, ter STJBRIČ JANEZ, SDS; 6. Svel ((snovne šole Roje: VOJSKA VERA, LDS, POI.IŠAK ZORAN, Lista obrln.; 7. Svet Glasbene sole Domžale: Mag. POLANC JOŽICA, LDS, STARBEK MATIJA. N. Si; O prostorskem planu ip glavni cesti Zelodnik-Mengeš Namen le točke dnevnega reda je bil, da se Občinski svet Občine Domžale seznani z. osnutkom lokacijskega nacrta za glavno cesto /c-l|dnik-Menges Vodice na odseku -.clodnik-Mcngcs / obveznico Men-,eš ter vsemi predlogi in pripomba mi iz javne razprave, hkrati pa razni vi j;i 0 osnutku Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih •••slavio l »olgoročnega plana ()bcl ne Domžale za obdobje 1986-2000, dopomenega 1988 in srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, dopolnje nega 1996, za območje občine Domžale v prvi obravnavi. Uvodno informacijo jc podala Lidija Balantič /. Ministrstva za okolje m prostor, pomočnica direktorju z urada za prostorsko planiranje, ki jc pojasnila pomen načrtovane ces- cesta glede rta /grajeni cestni ring okoli Ljubljane ni potrebna; občina mora zahtevati oceno, ali je z na rodnogospodarskega vidika glavna cesta upravičena, in z lokalnega vidika - ali je cesta v ekonomskem interesu občine; Tomaž Blaž, LUZ, je pojasnil studijo upravičenosti - izbrana varianta izkazuje veliko stopnjo interne donosnosti. Ivo Curič, Jože Korošec ter Ivun Hribar, KS Preserje, so povezali pripombe in predloge iz te KS ter opozorili na nesprejemljivo obremenjenost Življenja in dela prebivalcev, ki jo prinaša načrtovana cesta. Pričakujejo, da bo Občina DomZale po magala, da bodo v primeru gradnje ceste pripombe in predlogi upoštevani in rešitve take. da se bo v Prese rjah sc- dalo Živeli. Ponovno so predlagali preučitev možnosti druge, po njihovem za KS Preserje manj obremenjujoče variante, Pavel Cerar, LDS - KS Dob, pričakuje, da bodo pripombe iz javne obravnave v KS Dob upoštevane, se zlasti problem lokacije domačije Bol-bar, Tiirnše ter pripombe v zvezi z novim križiščem v Turnsuh, ki skupaj z. izvozom zahteva celotno rekonstrukcijo ceste, na katero se navezuje bodoča glavna cesta. KS, ki jc zainteresirana za cesto, saj bo razbremenila promet skozi Ižob, ki bo kljub AC se številen, ho dala soglasje le. če se bodo Strinjali lastniki zemljišč, po katerih bo tekla načr- le se za posamezna območja uporabljajo naslednji odstotki od povprečne gradbene cene: • območje centra Domžal 7.00 - 9.00*, • območja naselij, ki se urejajo s PIN 5.00 - 7,00% • območja naselij, ki sc urejajo s PUP 3,00 - 5,00%. 4. Vrednosti, določene s tem sklepom, veljajo na dan 31. 12. 2000. uporabljajo se od 01.01. 2001 dalje in se v tekočem letu valorizirajo z indeksom podražitev, ki ga objavlja GZS - Združenje za gradbeništvo in IGM za skupino: Stanovanjska gradnja. Brez razprave so svetniki in svetnice sprejeli tudi spremembe tarife komunalnih taks, več razprave pa je bilo pri sprejemanju pravilnika o pogojih in merilih za sofinanciranje programov prireditev in drugih aktivnosti iz. ProraCuna Občine Domžale, kjer so razpravljali Breda Ko-kalj Limbek, NSi - Nova Slovenija. Janez Stibrič, SDS, ki je zaradi redakcijskih popravkov in več vsebinskih predlogov za spremembo Pravilnika predlagal prekinitev točke, vendar se svetniki s tem niso strinjali (X ZA. II PROTI) PO "dmoru. na predlog Romana Kurmanška, SDS, jc občinski svet po razpravi Edvarda Ješelnika, direktorja Občinske uprave ter tajnika Občine Domžale, ter Janeza Stibriča, SDS in Majde Rudl-Pučnik. SDS. skupaj s amandmajema (25 ZA) in redakcijskim, popravki PRAVILNIK, ki ga najdete med SPOROČILI, sprejel, saj je zanj glasovalo 24 prisotnih svetnikov in svetnic. Občinski svel Občine DomZale je nato z glasovi ZA soglašal, da se Ob- 1.928,00 SIT/nr 1.866.00 SIT/m2 1.013,00 SIT/m2 289.00 SIT/nr' 104,00 SIT/m2 lovanjc z vsemi - KS in prizadetimi krajani; pred sprejemom potrebnih aktov pa bo potrebno oceniti, ali so bila prizadevanja uspešna do te mere, da smo zadovoljivo število pripomb in predlogov vključili i dokumete in na tej osnovi bo spre-jeta odločitev za podporo ali nepod-poro omenjeni cesti. Sklepi so bili sprejeli s 25 glasovi ZA ter i IN«> TI; 1. Občinski svet Občine Domžale seje na 21. seji dne 12.12 2000 seznanil z osnutkom lokacijskega načrta za glavno cesto Zclodnik-Menges-Vodice na odseku Želod' nik-Mcngeš z obvoznico Mengeš. 2. Občinski svel Občine Domžale sicer: I. Povprečna gradbena cena za I nr stanovanjske površine za lil. kategorijo opremljenosti za leto 2001 na območju občine Domžale sc določi v znesku I-IX.000.00 SIT . .''.Povprečni stroški komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč za III. kategorijo opremljenosti pri 2. skupini gostote poselitve za 1 m2 koristne površine na območju občine Domžale sc določijo: • za individualno k.....unalno opremljanje 8.800.00 SIT/nr • za kolektivno komunalno opremljanje 10.600,00 SIT/m2 3. Pri izračunu odškodnin za stavbno zemljišče na območju Domža- čina Domžale vključi v pripravo regionalnega razvojnega programa ter da Občinska uprava v letu 2001 predlaga organizacijo, ki jo bo Občinski svet Občine Domžale pooblastil za pripravo regionalnega razvojnega programa. Zadnji sklep Občinskega sveta Občine Domžale v letu 2000 pa sc je na predlog župa-nic glasil: Občinski svel Občine Domžale namen ju za odpravo posledic plazu v Logu pod Mangr-lom sredstvu v višini 400.000.00 SIT, ki so bila nami njena za izvedbo novoletnega ognjemeta, i/, proračunske postavke 0118 »Sredstva za božične in novoletne prireditve« pa so sprejeli z 21 glasovi ZA. Žc pred sejo pa so sc svetniki in svetnice ter županja odločili, du od svojega decembrskega nadomestilu vsak numeni po 10.000,00 sit za sanacijo posledic plazu Logu pri Mangrtii. Pri zadnji točki so vprašanja, predloge in pobude posredovali: Franc Cernagoj. Zeleni (2), Emilijana Srebotnjak, SI5-SKD - Slovenska ljudska stranka. Svetniška skupina SDS (I). Roman Kurmanšek SDS (I) ter Majda Rudl-Pučnik (I). Ob koncu jc županja povabila vse svetnice in svetnike, du sc udeležijo nov.delnega srečanja. Vsem je zaželelu veliko sreče, zdravja, dobrega sodelovanju ler prijetnega praznovanja vseh prazničnih dni, hkrati pa so vsi prejeli tudi knjigo Staneta Stražarja Donižulc mesto pod Goricico. ODGOVORNA UREDNICA Najprej spremembe starega, nato osnutek novega proračuna Uvodno informacijo k predlaganim spremembam proračuna jc podala Metka f erar. načelnica Oddelka za gospodarstvo in finance. Razpravljali so: tir Marko Starbck. NSi - Nova Slovenija, Breda Limbek, NSi - Nova Slovenija. Janez Stibrič, SDS (2X3, Jurij Bedol. SLS-SKD - Slovenska ljudska stranka, ki je opozoril na problematiko pitne vode v naSi občini. Roman Lenassi. NSi - Nova Slovenija. Bogdan Oso-lin. NSi - Nova Slovenija (2X), Marko Vrcsk. LDS, Jože Cuzak, Demokrati. Po pojasnilih županje Cvete Zalokar Oražem ter Irene Gncai. načelnice Oddelka za družbene dejavnosti, so svetniki in svetnice s 24 glasovi ZA sprejeli četrti letošnji rebalans proračuna Občine Domžale - skupaj z obema amandmajema (23 ZA. I PROTI) Nato je Občinski svet Občine Domžale brez razprave sprejel (s 27 glasovi ZA) informacijo o sprejetem Sklepu o začasnem financiranju proračuna Občine Domžale za leto 2001. kar pomeni, da se bo do sprejetja proračuna Občine Domžale za leto 2001 začasno, najdlje pa do 31.03. 2001. javna poraba financirala na pdlagi proračuna za leto 1999. Tudi ob začetku prve obravnave sprejema proračuna Občine Domžale za leto 2001 in Odloka o izvrševanju Proračuna občine Domžale za leto 2001 je uvodno informacijo podala Metka Cerar, načelnica Oddelka za finance in gospodarstvo. V razpravi so sodelovali: Anton Preskar, predsednik Odbora za gospodarske javne službe, ki je predstavil stališča odbora, ki sicer osnutek podpira. Milena Srebotnjak. SLS-SKI>Slovenska ljudska stranka, je predlagala povečanje postavke za vzdrževanje gozdnih vlak ter vrnitev sredstev od spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč v kmetijstvo; Martina I Irbanija, SDS. se ni strinjala z zmanjšanjem proiai una na področju komunalnih investicij; Breda Limbek. Nsi. Nova Slovenija, jc opozorila na problem vodovoda v delu KS Rova ler na druge komunalne investicije: Franc Poznič. IX- zav/cl za sprejem razvojne Strategije, v okviru katere bo potrebno določiti prioritete, roke in financiranje uresničljivih načrtov. Opozoril je na potrebno«! obnove komunalnih vodov v okviru plinifikacije in načinu sofinanciranja lc-tcga. zelo zahtevne projekte prometnega režima v centru ter skrb za finančne vire in povečanje prihodkov iz občinskih premoženj: Romana Le-nassija. NSi-Nova Slovenija, jc zanimala ustanovitev lokalnega pospeševalnega centra za malo gospodarstvo ter problematika sofinanciranja Knjižnice; dr. Marko Slar-bek. NSi - Nova Slovenije bi ined prioritete uvrstil problematiko občinskega odlagališča ler ob gradnji varovanih stanovanj tudi gradnjo domov počitka, solin,inciranje di-laških vozovnic, hodnik Vil-Dob ter oceno poplavne ogroženosti občine: Roman Kurmanšek. SDS, je opo/oril na prometne studije, pripravo prioritet plinifikacije, študije varstva okolja ter sredstva za delovanje svetniških skupin. Ob vprašanju, zakaj tolikšno zmanjšanje komunalnega denarja. pa je zahteval zagotovitev sredstev za nadaljevanje projekta ločenega zbiranja odpadkov; ter Janez Grmek. SI>S. Odgovore so podali: Edvard Ješel-iiik. direktor Občinske uprave in tajnik občine, ki je |x>jasnil, da bo občinska uprava na vsa vprašanja odgovorila pisno, Franc Golorej, načelnik Oddelka za gospodarske javne službe ter Metka Cerar. načelnica Oddelka za gospodarstvo in finance. Nato je Občinski svet Občine Domžale s 24 glasovi ZA ugotovil, da sla predlog Proračuna Občine Domžale za leto 2001 in predlog Odloka o izvrševanju proraču-lia Občine Domžale primerna za nadaljnjo obravnavo ter da bo javna razprava o predlogu proračuna Občine Domžale za leto 2001 u* jala en mesec od dneva sprcicm.'i tega sklepu v skladu s Poslovnikom Občinskega sveta Ou me Domžale ODGOVORNA UREDNICA OD TU IN TAM muos Projekti Heliosa Tovarna Helios je s svojo 75-letno tradicijo naredila marsikaj, tako v svojem okolju, kot tudi v slovenskem prostoru. Zaposluje okoli 70(1 ljudi na več lokacijah, in daje kruh marsikateremu Domžalčanu. V svojem dolgoletnem razvoju je v zadnjem času precej osveščeno delovala. Izvaja dva projekta, enega vezanega na ekologijo, drugega pa na vzdrževanje športnih objektov. Kaj to je, sem povprašala gospo Ireno Kocjan, direktorico marketinga, ki mi je prijazno odgovorila. »Prvi od projektov je ustanovitev Heliosovega ekološkega sklada, projekt peljemo skupaj z ministrstvom za okolje in prostor, namen ekološkega sklada je ohranjanje čistih slovenskih voda sklad pa funkcionira tako. da sc finančna sredstva v skladu zbirajo od prodaje okolju prijaznih barv, porabo teh sredstev pa strokovno predlaga zgoraj omenjeno ministrstvo. Sklad jc bil ustanovljen ob svetovnem dnevu voda. 22. marca 1998. V tem času smo na predlog ministrstva sredstva porabili za čiščenje kraških jam, ki so bile locirane blizu vodnih zajetij in tako ogrožajo podtalnico, iz katere se črpa pitna voda za okoliška mesta in oživljali krajevne vodnjake. Očistili smo 12 kraških jam. dve s pomočjo domžalskih jamarjev in namenili sredstva za oživitev 7 vodnjakov. ixl katerih še trije čakajo na dokončanje. Poleg direktnega vpliva na zmanjšanje osnaževanja podtalnice vidimo učinek akcije tudi v povečani ekološki zavesti. Marsikateri posameznik je v preteklosti odlagal odpadke v kraške jame in ob tem živel v zmotnem prepričanju, da jih je »pospravil«, dejansko pa je s takim ravnanjem zaradi porozne zemlje v kraških jamah povzročal se večjo nevarnost okolju. Pri osvesčanju občanov, se v imenu Heliosa zahvaljujem Občini Domžale, ki je z akcijo ločenega zbiranja odpadkov pripomogla k holj čistemu okolju in dala možnost posameznikom, da dejansko »mečejo« txipadke v za to primerna mesta. Pri vzdrževanju športnih objektov pa sodelujemo z Olimpijskim komitejem Slovenije. Naloga, ki jo želimo opraviti pri tem projektu, je po eni strani izboljšati samo stanje športnih objektov, po drugi strani pa vplivati na širjenje športne zavesti predvsem med mladimi po Sloveniji. Helios že dve leti namenja barve in lake v protivrednosti 2.5 milijona sit za obnovo slovenskih športnih objektov. Ker je pri sami obnovi razen barv in lakov potrebno storiti sc marsikaj, to našo akcijo jemljemo bolj kot vzpudbudo lokalnim skupnostim, da športne objekte na svojem področju tudi obnovijo. Z lepšim izgledom objektov pa tudi lažje privabimo mlade k športnim aktivnostim in tako preprečujemo poseganje po katerikoli cxlvis-nosti. V dveh letih smo skupaj z lokalnimi športnimi zvezami in pomočji občin obnovili 22 športnih objektov po celi Sloveniji. Z obema akcijama bomo nadaljevali tudi v tKKloče, saj se tudi vnaprej želimo obnašati družbeno odgovorno.« SAŠA KOS Pogovor z g. Stanetom Skokom, generalnim direktorjem VELE d.d. v letu 2001 Kako bi na kratko ocenili poslovanje slovenske trgovske družbe VELE, d.d. v letu 2000.« je bilo moje prvo vprašanje za g. Staneta Skoka, generalnemu direktorju VELE Delniška družbe VELE ima 41 živilskih trgovin, 72 trgovin s tehničnim blagom. 3 veleblagovnic, 7 diskontov, 9 gostinskih enot, 3 proizvodnje in 5 skladišč. V njej je 1290 zaposlenih. V letu 2000 jc dosegla približno 44 milijard celotnega prometa - realizacije, upoštevaje notranji promet in davek na dodano vrednost. Celotni dobiček je znašal nekaj manj kot 3(K) mio sit. V primerjavi z rezultati leta 1999 jc bil promet z 8.5 odstotka nominalno večji, kar ob upoštevanju rasti cen pomeni, da je bil podoben tistemu iz preteklega leta Cemu ste v okviru VELE v letu 2000 namenili posebno skrb? Največ časa smo v letu 2000 namenili vprašanjem združitve, nove organizacije ter učinkovitejšemu in po enotnih principih urejenemu poslovanju vseh delov družbe, kar pa Se ni zaključeno. Nekdanje trgovske družbe Napredek, Kočna Kamnik ter Tabor Grosuplje, ki od I. 1. 2000 poslujejo združeni v delniški družbi VELE so oblikovale enovito družbo, kjer so nekdanje tri firme le še zg(xlovina. Na katerih področjih ste naredili korak naprej? Ponudba blaga se je v vseh naših enotah, glede na predhodno obdobje, izboljšala. Trgovine so bolje založene in ponudba celovitejša. Preuredili smo vrsto trgovin, obnovili opremo, začeli s pozicioniranjem blagi po naših standardih itd. Nadaljevali ste z uspešnim posodabljanjem vaših trgovin, tudi VELE? Kaj vse je bilo narejeno na področju investicij v letu 2000? Največja naložba je bila blagovnica Celje. Kupili smo 2200 nv. Vse površine so bile obnovljene, na novo opremljene, zadostili pa smo morali tudi zahtevam varnostnih in sanitarnih predpisov. Zaradi »starosti« smo porušili Market Moste in zgradili novo trgovino, ki skupaj z. bifejem meri skoraj 500 m~. V Ivančni Gorici smo iz dosedanjih dveh prodajaln ter supcrmaikcla uredili sodoben nakupovalni objekt s površino nad 1000 m-, kjer kupci poleg živilskega blag;) in blagi) dnevne oskrbe kupujejo tudi oblačila, kozmetiko, igrače, časopise itn., načrtujemo pa, da bomo center še povečali. Prenovitvena dela so bila opravljena tudi v Univer- g. Stane Skok zal Kamnik, preurejena pa je bila tudi trgovina Otroška Moda v Kamniku, ki predstavlja lepo ponudbo za najmlajše in šoloobvezne otroke. V Domžalah smo imeli prrxiajalno Super N, ki se jc ukvarjala s prodajo audio in video tehnike, urami, fotoaparati, CD ipd. Ta program je bil v bistvu ponovitev programa iz blagovnice Vele, zato smo se odločili, da to blago preselimo v blagovnico Vele, v to enoto pa preselimo domače pohištvo, ki so ga prodajali v Salonu lliilsin. S preselitvijo domačega pohištva pa smo lahko vse prostore Salona Hulsta namenili prodaji uvoženega pohištva. Poleg tega smo pred tem iz sosednjega prostora, kjer se je nahajala trgovina Barve laki, preselili to dejavnost v poslovno enoto za prodajo gradbenega materiala, imenovano Gradbenik. S tem smo zaokrožili ponudbo v tej enoti. Rezultati kažejo, da so bile gornje razporeditve pravilne in so potrdile naša pričakovanja. V Specializiranih trgovinah je ponudba boljša, omogoča pa kupcem hitrejše nakupe. V Markclu Lukovica smo obnovili hladilno opremo ler deloma drugo oprem< >. V začetku meseca decembra smo V Radomljah odprli prenovljeni objekt Market Vele Radomlje, ki meri cca 520 m'. V tem objektu smo zamenjali hladilno tehniko, dvigala, uredili nadstrešnico v neposredni bližini kupili zemljišče, na katerem smo zgradili 15 parkirišč. V enoti smo zamenjali tudi celotno opremo, strop, pode ipd. ter uvedli računalniško vodeno poslovanje. Market Radomlje je sedaj sodobno urejena trgovina, ki lahko v celoti zadovolji potrebe krajanov. Poleg navedenih večjih investicij pa so bili opravljeni obnovitveni in drugi posegi se v naslednjih enotah: Kovinar Domžale, Diskom DomZale, Prodajni center Škofljica, Market Višnja Gora, Market Stična in še v nekaterih drugih enotah Pomembna investicija je bila tudi opravljena z, nakupom 2400 m'zemljišča, ki sc nahaja južno od blagovnice Vele v Domžale S tem je družba Vele postala lastnik celotnega kompleksa parkiriSČ nahajajočih sc na južnem delu blagovnice, ki zagotavljajo tej hiši normalno poslovanje in razvoj. Investicije v letu 2001? Kakor v preteklem bomo tudi v letošnjem letu velika sredstva namenjali za razširjanje in posodabljanje naše trgovske mreže. Prioriteto imata dva največja objekti) in sicer blagovna hiša v Grosupljem ter hipermarkel na domžalsko mengeškem področju. Poleg bomo temeljilo obnovili še vrsto trgovin na kamniškem, grosupeljskem in domžalskem področju. Lahko tudi v letu 2001 pričakujemo različne akcije - ugodnejše nakupe, vsakomesečno obveščanje o njih in druge ugodnosti? Ugotavljamo, da jc vsako leto več trgovin in na tržišču več blaga, kupcev pa je enako, denarja Za nakupe BI ni bistveno več. I o pomeni, da moramo imeti odlično ponudbo in dobio /aloženost trgovin, če Želimo na tržišču obstati in se še razvijati. S pro-dajnimi akcijami bomo pospešeno nadaljevali, našo ponudbo bomo oglaševali v vseh medijih, poskrbeli bomo za nizke cene itd. Vsakemu kupcu se bomo posebej posvetili in v kar največji meri izpolnili njegova pričakovanja. Želimo, da bi se pri nas kupec prijel no počutil, in da bi družba Vele ostala ali postala njegova nakupovalna hiša. Z) nas posel ni končan, ko blago prodamo, ampak šele takrat, ko je kupec s kupljenim tudi zadovoljen. Kaj planirati za to, da homo potrošniki z VELE še bolj zadovoljni? Obnovili bomo večje število naših trgovin, poskrbeli bomo za dobro in pregledno založenost, skrbeli bomo za konkurenčne cene, organizirali bomo najrazličnejše akcije in druge prl Občina \Qy Mengeš i ara Občina f*y Komenda Občina Komenda vidi svoje razvojne možnosti v povezavi območja z učinkovito transportno (železniško)povezavo. Železniške povezave naj bi spodbudile nagel gospodarski razvoj, zlasti ob železniških trasah. Poleg prometnih povezav Od regijskega povezovanja občina Mengeš pričakuje sodelovanje na projektih komunalne infrastrukture in energetike (plinifikacija, drugi obnovljivi viri, ...), zanima pa jo tudi prometno povezovanje s hitro železnico, ki bo povečala konkurenčnost in privabila nove naložbe. Občina želi sodelovali tudi po projektih ravnanja s pitno vodo in odpadnimi vodami ter pri ravnanju z, odpadki. V občini Mengeš jc stopnja registrirane brezposelnosti 8,7%, v letu 1999 pa jc bila rast prebivalstva kar 5,3%. Bruto osnova za dohodnino je v občini presegala Slovensko povprečje za 11% in jc znašala 769.585 SIL V občini je nekaj območij, ki zaradi varslva narave otežujejo razvoj, posebnih omejitvenih dejavnikov /;i kmetijstvo pa v občini na podlagi predpisov ni. Občina Irzin vidi razvojne možnosti območja v povezovanju občin za izvajanje različnih skupnih zadev, med njimi inšpekcijski nadzor, skupno prostorsko načrtovanje, promet, turizem in razvoj gospodarstva. Poleg tega namerava občina sodelovati tudi pri projektih podpore malemu gospodarstvu in razvoju prometne infrastrukture, ki bo izboljšala razvojne možnosti območja. V občini Irzin je stopnja registrirane brezposelnosti 8,3%, v letu 1999 pa je bila rast prebivalstva kar 12%. Bruto osnova za dohodnino je v občini presegala Slovensko povprečje za 50% in je znašala 1.045.213 SIT. V občini je nekaj območij, ki zaradi varstva narave otežujejo razvoj občine, posebnih omejitev za kmetijstvo pa v občini na podlagi predpisov ni. Vse povezane občine od sodelovanja z Ljubljano pričakujejo partnersko in projektno sodelovanje, kjer bodo v regionalni razvojni program prišli projekti, ki bodo pomembni za celotno regijo in nc le za določena manjša območja. O pripravi skupnega razvojnega programa in regionalnega programu lahko več infomracij dobite nu občini, o regionalnem razvoju pa vas bomo v prihodnjih Številkah našega glasilu Sc obvcS- čuli. Več o regionalnem razvoju lahko preberete tudi nu domučih straneh Agencije Republike Slovenije za regionalni razvoj: http://www.gov.si/meor/ slo/regional//regslo.html. J. K. Novoletni obiski Če bo zdravje, bo vse Tradicija novoletnih obiskov občanov in občank se je nadaljevala tudi letos. Na priporočila /upanje Cvete Zalokar Oražem so Območno /.druženje RK Domžale, Župnijska Karitas ter Center /a socialno delo Domžale predlagali kar nekaj socialno ogroženih družin in posameznikov, ki so bili v zadnjih dneh leta 2000 deležni pomoči ali le najboljših želja za srečno, zdravo in uspešno leto 2001. Srečno gospod Ludvik! Gospod Ludvik Urboda se leta 2000 ne bo rad spominjal, saj je v njem izgubil svojo zvesto ženo Marijo, s katero sta v zakonu preživela le dan manj kol 61 let. Sedaj je v 92. letu, rojen pa je bil v Studi, kjer se je po domaće reklo pri Trohcntar-iu. Vse življenje je ostal DomžalCan, dva od njegovih štirih bratov pa sta igrala pri godbi. Spominja se svoje mladosti. Časov, ko se je s kolesom vozil v Ljubljano v službo, kjer je kol Izučeni čevljar delal 30 let. Usnje je bilo kvalitetnejše, sc spominja, in čevlji so zdržali bistveno dlje kot sedaj. Nove čevlje je naredil tiuli svoji ženi, ko sta se poročila. V prazničnih dneh so predstavniki Občine Domžale obiskali tudi oba naša častna občana: prof. Staneta llabcta #9t ter prof. Milana Flcrina ter jima zaželi veliko sreče in zdravja v novem letu. Najstarejša Domžalčanka je bila vesela prazničnega obiska podžupana Simona Mavsarja. kakšne tudi za otroke, kasneje pa jc zaradi zdravja službo zamenjal in pokoj dočakal v Indu-plati. Danes živi skupaj s hčerko v prijetnem domu na Aškerčevi ulici v Domžalah. Domžale, kamor ga z avtom odpeljejo domači, največkrat na pokopališče, so danes drugačne. Pravi, da so lepše in zlasti v novolet- nem času lepo okrašene. Sicer pa dneve preživlja s prijaznimi spomini na ženo Marijo in Dnevnika nikoli ne pozabi prebrali, včasih ga prebere celo dvakrat. Veliko zdravja Lei Lca je bila živahno dekletec, ki je komaj čakala, da začne obiskovali malo solo, ko se je zgodila nesreča. Padec z velike višine je deklici pustil težke posledice, ki SO zaznamovale tudi življenje štiričlanske družine, v kateri jc poleg staršev tudi šolar Luka. Mamica in oči lepo skrbita za malo Leo, ki je bila dolgo časa v bolnišnici. Skupaj z mamico pa sla bili dlje časa tudi na usposabljanju v Institutu za rehabilitacijo invalidov. Lea lepo napreduje, vendar bo potrebno Sc veliko časa in volje, da bi sc usposobila za samostojno življenje. Starša sta ves čas Z njo, čaka pa ju še dolgotrajno Odprtje asfaltirane ceste v Sentpavlu V najjužnejšem delu Krajevne skupnosti Simona Jenka Domžale je bilo sredi decembra veselo, saj so odprli del asfaltirane ceste skozi Šcnlpavel. Zaradi preobremenitve glavnih cest seje promet skozi to prijetno vas v zadnjem času povečal, s lem pa seje povečala ludi količina prahu, število jam na cesti, zmanjšala pa seje varnost pešcev. Krajani in KS Simona Jenka so si zalo že več let prizadevali, da hi vsaj del eesle asfaltirali. Kljub mnogim zapletom je v letu 2000 vendarle prišlo do izvedbe del, k čemur so največ pripomogli g. Triler, KS ter Oddelek za gospodarske javne službe Občine Domžale. Pa tudi lastniki zemljišč, ki so soglašali s posegi v zemljišča. Oh odprtju ceste je bilo ugotovljeno, da je vas pravzaprav »ujela zadnji vlak«, saj so sredstva za komu- nalno infrastrukturo v proračunu za leto 2001 zelo pičla. Z asfaltiranjem ceste pa je problem le delno rešen, saj še vedno ni asfaltirane povezave Sentpavla s sosednjimi kraji. Pričakujejo, da bo asfaltna povezava Sentpavla s Studu najverjetneje letos rešena po cesti Studa - Mala Loka, odprto vprašanje pa še vedno ostajata najkrajši povezavi z Dragomljem in Sludo. Kljub temu so krajani in kra-janke zadovoljni, saj po besedah enega od govornikov z urejeno cesto skozi vas in asfaltno povezavo proti Domžalam, je Sentpavlu - lej starodavni naselbini, ki jo kol biseri obdajajo številni izviri, vsaj delno zadoščeno oh bližnjem grobem posegu trase avtoceste. Izvajalec del je bil GRAPIX d.o.o. Domžale, ki jc rekonstrukcijo ceste izvedel v dolžini 216 metrov ler širini 4,5 m, ob cesti jc utrjena bankina ter 1,20 metra širok pločnik. Prestavljena jc bila tudi javna razsvetljava, pri pokopališču pa urejeno parkirišče s sedmimi parkirnimi mesti Ob cesti je izvedena tudi meteorna kanalizacija. Grasto, J.o.o. pa jc zamenjal glavni vod vodovoda v dolžini 243 metrov ler uredil nadzemne liiil-ranlc. Asfaltiranje je izvedlo Cestno podjetje Ljubljana, nadzor pa je opravljalo podjetje AG 55 Domžale. Skupna vrednost investicije jc 20,750.000,00 SIT. Oba govornika iz KS - g. Peter Pavli, predsedik KS Simona Jenka Domžale, ter g Marjan Trillcr. predsednik Gradbenega odbora, sta sc zahvalila vsem izvajalcem, nadzornemu, županji in Občini Domžale, posebej vsem z Oddelka za gospodarske javne službe ter vsem Sentpavelčanom za vso strpnost ob gradnji ceste, saj prav oni zaslužijo zahvalo za tO, da je bila cesta skozi Šcnlpavel asfaltirana še v lanskem letu. Obenem pa jim zaželela v novem letu obilo miru, veselja, srece. medsebojnega razumevaja, sprave in posluha za urejanje skupnih zadev. Pred slovesnim odprtjem ceste je prisotne pozdravila tudi /upanja (vela Zalokar Oražem ler Obudila spomin na začetke razmišljanja o modernizaciji ceste, hkrati pa vsem za novo pridobitev čestitala in jim zaželela, da bi sc ob podobnih prilikah v Sentpavlu še srečali. Nato je skupaj z g. Petrom Pavlijem. predsednikom KS Simona Jenka, prerezala vrvico, slovesnemu odprtju pa je sledilo prijazno družabno srečanje. V. V. Kljub zimi se gradbena sezona ni ustavila Nadaljevanje gradnje vodovodnega omrežja proti Homcu. Lepo vreme so izkoristili tudi graditelji bodočega ko-lektorja - kanalizacije med KS Kritina in KS Dob, ki so v prvih januarskih dneh takole »zastavili« na koncu Krtine. Po kolektorju pa bo na vrsti še modernizacija ceste, ki jo vsi težko pričakujemo. Se še spomnite neprijetnih prometnih zagat, ko smo modernizirali Savsko cesto in pločnike ob njej. Danes je ta primerno urejena, predvsem pa varne|sa prometna povezava z Dragomljem in naprej z Ijano. usposabljanje in spremljanje po različnih terapijah. / neomajno voljo in ljubečo skrbjo spodbujala hčerko pri njenih korakih v življenje. Vsem Surim Želimo vse dobro v letu 2001. Naj bo življenje pri|azno z vami Katarina. Violcla. Gregor. Jaka in Matic so otroci številne družine Jožice ter Vladimira, ki so bili obiska veseli ler so povedali marsikaj zanimivega 0 svojem življenju v okolici Radomelj, pomoči pa je bila vesela tudi gospa I ■mina. ki / dvema otrokoma živi v nasem mestu, medtem ko jc mož umrl v vojni v Bosni. Vsem jc zaželela veliko zdravja v novem letu. Na predlog Župnijske Karitas pa smo obiskali tudi gospo Marijo, za katero lepo skrbi njena hčerka. Kljub hudi invalidnosti, ki je gospo Marijo priklenila na posteljo, je bila optimistično razpoložena in je naročila dobre želje prav za vse, mi pa ji želimo zlasti zdravja. V. V. Hvala in srečno 2001! Iskreno se zahvaljujemo za številne dobre želje in voščila v prazničnih dneh leta 2001 ter vsem želimo srečno, zdravo in zadovoljno 2001. Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale, s sodelavci Novi upravni in nadzorni odbor SD Slovenija Ruti 24. redni občni zbor SD Slovenija v Švici Ohraniti stare vezi z domovino Tudi po 24. rednem občnem zboru Slovenskega društva Slovenija Ruti ostaja predsednik naš stari znanec g. Jože l.asič, eden od članov omenjenega društva, ki v njem dela že od samega začetka in je skupaj z drugimi člani, zlasti g. Mirkom Ivkovičcm, ki sedaj opravlja funkcijo podpredsednika društva, največ prispeval, da seje prijateljstvo med društvom in občino Domžale ohranilo do danes. Gb pregledu poročil o delu v letu 2()(M) so ugotvovili, da so uresničili prav vse aktivnosti, ki so jih načrtovali /a omenjeno leto, posebno skrb pa so namenili programu za leto 2001. v katerem imajo posebno mesto naslednje akcije: • marec - materinski dan v cerkvenih prostorih Rut i-farni •'maj - druStveni i/lel • junij - masa za domovino • junij - piknik in pikado turnir ob dnevu državnosti • november - društveno kcgljaš-ko tekmovanje • november - 25. redni občni zbor SD Slovenija Ruti • december - miklav/cvanje. Leto 2001 pa za nase prijatelje v Švici pomeni tudi začetek priprav na slovesnosti ob 25.- letnici društva - 20. in letnici sodelovanja / Občino Domžale. SD Slovenija bo organizator prireditve, na kateri bodo sodelovala vsa slovenska društva v Švici, pričakujejo pa tudi prisotnost pokroviteljev - Občine Domžale, katere županje, ga. Cveta Zalokar Oražem, je SD Slovenija ob 24. občnem /boru poslala pismo s pozdravi in najboljšimi željami za uspešno in srečno letO 2001. Pismo je bilo prebrano na občnem zboru, kjer so pohvalili tudi kcgljaško ekipo, ki tekmuje v švicarski ligi kantona Ztirich. Cia, Dragica Ivkovic je dobila nagrado /a najboljšo keg-Ijičičo. priznanji pa -t i prejeli tudi ga. Dragica lasic ter ga. /laika I inikcl. Međ kegljači je bil najboljši g Jože LasiC, pred Mirkom Ivkovičcm ter g. Milanom Banda-lo. Zbrani so poslali tudi poročilo o uspešnem delu slovenske do- polnilne šole, kj je tudi letos uspešno sodelovala z našo Osnovno solo Domžale, /al pa ima dopolnilna šola v Švici Čedalje manj učencev in ji grozi, da bo prenehala z delom. Člani SD Slovenija so sc na občnem zboru spomnili tudi vseh abrahamovcev in prijateljem v DomZale poslali voščiio za srečno ter uspešno leto 2001. Občina Domžale bo tudi v prihodnje ohranjala vc/i s prizadevnimi in požrtvovalnimi člani in članicami Slovenskega društva »Slovenija« Ruti, ki jim za opravljeno delo in ohranjanje stikov z domovino iskreno čestitamo in jim sporočamo, da sc veselimo našega skupnega srečanje v letu 2002 - ob njihovem srebrnem jubileju. V. V. Zadnja tiskovna konferenca v letu 2000 Novoletne prireditve, CD z grobeljskimi koncerti, plinifikacija Kot že i/ naslova lahko razberete, je bila zadnja tiskovna konferenca županje Občine Domžale, (vete Zalokar Oražem, namenjena zelo različnim temam. Po predstavitvi novoletnih prireditev, ki jih v naši občini ob koncu leta ni bilo malo, ter nekaterih vsebin z 21. seje Občinskega sveta Občine Domžale - predvsem proračuna za leto 2001, je g. Milan Marini«, direktor Kulturnega doma Franca Iternika Domžale, predstavil CD ploščo Crobcljski koncerti, ki je že poslala glasbeno promocijsko darilo občine Domžale. Gro-beljski koncerti so namreč ena izmed kulturnih stalnic naše občine ter zelo pomembni /a razvoj komorne glasbene le v občini Domžale, temveč tudi nje. Komorni festivali so prvi in edinstveni s tako dolgo tradicijo. V treh desetletjih se je zvrstilo kar 157 koncertov, na katerih je sodelovalo več kot 250 izvajalcev kol solistov ter 120 komornih skupin i/ 25 držav in Slovenije. Na CD plošči je /branih 14 različnih posnetkov z različnimi letnicami, pri njihovem izboru je sodeloval svetovno znani pianist, domačin Aci Bertoncelj, ki je pri komornih koncertih od samega začetka. Izdajatelj Kulturni dom Franca Iternika Domžale pričakuje, da bodo CD ploščo radi poslušali vsi, ki imajo tovrstno glasbo radi in radi pridejo v Groblje, kjer ludi v letu 2001 pričakujemo kvalitetne komorne zasedbe. (žb tem jc g. Milan Marinič povedal da se je v Kulturnem domu Iranca Bernika Domžale v letu 2000 zvrstilo, kar 150 dogodkov, pri katerih jc bilo soudeleženih prek 20.000 obiskovalcev in poudaril, da program duma pomeni novo kvaliteto kulturnega življenja na našem območju ter da v letu 2001 pričakuje šc več obiskovalcev doma. O dosedanjih in prihodnjih aktivnostih na področju plinifikacije jc novinarje informiral g. Janez Bizjak / Oddelka za gospodarske javne službe Občine Domžale, ki je odgovoril tudi na vrsto vprašanj zbranih novinarjev. Ob koncu tiskovne konference sc je županja prisotnim novinarjem zahvalila za korektno sodelovanje v letu 2001 ter jim zaželela vse dobro v letu 2001. V imenu novinarjev ji je vse najboljše v novem letu zaželel g. Matjaž Brojan, novinar Radia Slovenije. V. V. Novinarji Janez Petkov-šek (Delo), Marjeta Kast-ner (Radio Geoss) ter Ra-chele Narat (Novice) v razgovoru z županjo. IZ NAŠIH ŠOL IN VRTCEV Priporočamo, da preberete! Čustvena inteligenca otrok Vsi nekaj vemo o inteligentnosti, vemo, da jo merimo z inteligenčnimi testi, lahko izračunamo inteligenčni količnik, čustvena inteligentnost pa je nov pojem v vzgoji otrok. Mnogi strokovnjaki so prepričani, da so otroci bistrejši kot so bili nekoč, pa vendar se v življenju in medsebojnih odnosih nekako ne znajdejo. Poleg tega povsod opažamo porast povečanja kaznivih, celo kriminalnih dejanj mladostnikov, samomorov, opuščanja šolanja, pomanjkanja interesa za delo ... Vprašamo se, zakaj, če vemo, da so otroci bistrejši, če imajo vse, kar želijo, če jim lahko nudimo vse, kar potrebujejo? Najvcćji problem je v zmoti, da morajo starši otroka varovati pred težavami, a nepotrebno varstvo otroku lahko bolj škodi kot koristi. Otrok se mora naučiti izražanja in razumevanja občutkov (svojih in drugih ljudi), nadziranja razpoloženja, empatijc, neodvisnosti, prilagodljivosti, reševanja težav, vztrajnosti, blagohotnostt, prijaznosti in spoštovanja. Če jim vse to »prihranimo«, tako da vse postorimo namesto njih in jih zraven še zagovarjamo in opravičujemo za njihove napake, potem smo na dobri poti, da bo imel naš otrok čustvene težave, da se ne bo ustrezno »vklopil« v družbeno okolje in kar je še huje, tak otrok lahko kaže hujše duševne motnje. Veščine čustvene inteligentnosti se pridobivajo v procesu vzgoje in poučevanja otrok. Psihologi priporočajo, naj se z otrokom pogovorimo o čustvih, ki ga navdajajo, saj bo tako lažje razumel občutke drugih, hkrati pa bo vedel, kaj se z njim dogaja. Otroke radi pohvalimo, vendar je pohvala učinkovita in primerna takrat, ko si jo otrok zares zasluži, ker se je trudil, je bil vztrajen itd. Ni nujno, da mu vedno uspe (rezultat), vendar, če vemo, da je vložil zares veliko truda, potem ni odveč, če ga pohvalimo za trud. Tudi otrok, ki so boječi in zelo ranljivi, ni potrebno zato bolj čuvati. Otrok potrebuje disciplino, doslednost, osebno svobodo, možnost izbire v okviru družbeno sprejetih norm ... Prav tako za otroka kot za odraslega velja, da si lahko svoboden, dokler ne trčiš ob svobodo nekoga drugega. Starši moramo skrbno izbirati oddaje ali risanke, ki tih otroci gledajo na televiziji, prav tako pa je nujno omejili čas gledanja televizije. Dolgotrajno sedenje pred TV onemogoča otrokom razvoj družbenih in čustvenih veščin. Pri učenju otrok, kako naj skrbijo za druge ni dovolj, da jim o tem govorimo pač pa se morajo otroci aktivno vključevati v razne organizacije, društva, pomoč ostarelim Zavedajte se, da ste otrokom prvi zgled za vse, o čemer jih učite in da otroci ne bodo razumeli, da včasih lahko storite prekršek, včasih pa ne, ker s tem močno omajate zaupanje v resničnost svojih izjav. Poštenje in zaupanje pa sta pri vzgoji še kako pomembna. NINA MAV HROVAT Praznični december v vrtcu Urša Zopet je minil praznični december, ki je bil res prazničen in poln presenečenj, saj smo se tudi tokrat v vrtcu Urša potrudili, da hi bili otroci (in vsi ostali) zadovoljni, da bi bil vsak dan v tem mesecu nekaj posebnega in nepozabnega. Najprej smo skupaj naredili novoletne okraske, s pomočjo katerih smo v prostorih našega vrtca pričarali pravljično vzdušje. Obudili smo miklavževanje, pripravljali ter obiskovali najrazličnejše predstave, delavnice, razstave ... V goste smo povabili lutkarje, glasbenike, ljudske pevke, mlade igralce -šolarje in seveda tiste starše, ki jim ni bilo žal žrtvovati nekaj časa za otroke v vrtcu. S svojim, obiskom nas je razveselil Božiček in sicer najprej v vrtcu, nato pa še v kulturnem domu F. Bernika, kjer so lepo uspele vse božične prireditve. Skratka, imeli smo se lepo. Praznični mesec smo doživeli polno, nepozabno in to tudi po zaslugi skupine vzgojiteljic, ki smo že petič zaporedoma pripravile novoletni kon- cert ter z njim razveselile tako otroke, sodelavce, kot tudi vse tiste, ki nam radi prisluhnejo. Naš pevski sestav je torej obeležil peto obletnico delovanja in ponosne smo na to, saj nam zadovoljni otroci vedno znova dajo elan za nadaljne delo. Tako smo s sodelovanjem otrok in odraslih srečno doživeli in preživeli prednovoletni čas. Naj tudi vam stisk roke znane ali neznane osebe prinese zadovoljstvo in toplino; ljudje potrebujemo tako malo, da se nam polepša dan. Vedno znova pa polepšajmo dan otrokom. Dovolj bo že majhna pozornost, klepet, pohvala, prijazna beseda ali morda prisrčen objem. MARTA Cetrtošolci iz OS Rodica v naravoslovni šoli Lepo je oditi nekam, še lepše pa priti domov s čudovitimi občutki in prijetnimi vtisi. V prvem decembrskem tednu so učenci 4. c OŠ Rodica preživeli pet zanimivih in poučnih dni v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Čebelica v Dolenji vasi pri Čatežu. Naslednji teden pa so jih zamenjali učenci 4. a in b razreda. Dom Čebelica obiskujejo učenci tretjih in četrtih razredov iz vse Slovenije. V tednu, ki ga preživijo v mehki dolenjski pokrajini, se učijo, kako živeti in preživeti v naravi ter tabornišjdh in športnih spretnosti. Naravne znamenitosti Dolenjske skrivajo v sebi raznolike rastlinske združbe in ohranjen avtohtoni živalski svet, ki ga otroci z radovednostjo odkrivajo. Zanimivo jc spoznavanje kulturnih in etnografskih posebnosti Čateža, kraja, kjer jc pustil svoje sledi tudi Fran Levstik. Vse to smo doživeli v Čatežu. In zakaj še življenje v naravi? Zato, da smo bili skupaj. Da smo bili razred. Da smo bili skupaj veseli, skupaj v zadregi, skupaj nasmejani. Zato, da so nam ostali lepi .spomini. ANICA CRNE LVKOVIČ OS Rodica Otroški parlamenti Otroški parlamenti so postali mesto, kjer si predstavniki mladih iz različnih krajev Slovenije izmenjujejo izkušnje, znanje, poglede, jasno definirajo predloge na izbrano temo ter zahtevajo, da jih oblast jemlje kot resne sogovornike. Že danes lahko trdijo, da so otroški parlamenti ena od možnih oblik državljanjske vzgoje. V Sloveniji so se uveljavili kot zanimiva oblika izražanja vseh bistvenih vprašanj, ki zadevajo otroke, učence na šoli, v kraju in seveda v slovenskem prostoru. Ker je glas otrok v družbi slabo odmeven, pomagamo otrokom pri sporočanju njihovih idej v otroških parlamentih. Letos je izbrana tema MLADI PREMAGUJEMO OVIRE -KER VERJAMEMO VASE in poteka pod sloganom HOČEM, TOREJ ZMOREM. Tako prihaja v ospredje samopodoba mladostnika, njegovo sprejemanje odgovornosti za lastno delovanje in predvidevanje posledic odločitev, upoštevanje dogovorov. Pri vsem naštetem pa jc predvsem pomembna komunikacija mladostnika, spretnost dobrega poslušalca, odzivanje na mnenja drugih in njihovo upoštevanje. Vsak mladostnik naj bi razumel samega sebe in druge, uspešno naj bi reševal spore in opazoval svoja čustvena doživljanja. Zanimiva so mišljenja otrok sedmih razredov: ... Na poti skozi odraščanje mladi najdemo veliko stranskih poti, za katere pa se moramo odločiti sami ali bomo zavijali z. glavne poti ali pa sc bomo držali smeri, ki nam je pokazana. Tudi jaz sc prebijam skozi te ovire in jih uspešno premagujem. Seveda pa po tej poti nc hodim sama. Tu so tudi vsi moji prijatelji in starši, brez katerih zdaj ne bi bila to, kar sem. Sama o sebi sem si ustvarila podobo. Sem zelo samozavestno dekle ... Skoraj nikoli ne jokam, vendar pa tudi pri meni nc gre brez deževnih in oblačnih dni. Včasih sc sama sebi zazdim odveč. Začnem razmišljati, zakaj sem postavljena na ta svet. K sreči me Ui muha nc obletava dolgo. Kmalu jo odžene moja najboljša prijateljica. Sem v letih, ko potrebujem prijatelje. Pomagam jim in jih rešim mračnih misli. Imam svoj moto, ki mi je že dostikrat pomagal skozi težave: VSE SE DA NAREDITI, LE VZTRAJATI MORAMO. Naj nam v mladosti sije sonce in naj bo čim manj oblačnih in deževnih dni ... Roži. stran ... Za svoja dejanja odgovarjam sama in nc zvračam krivde na druge ljudi. Prijatelje obdržiš lahko le tako, da se držiš dogovorov, ne »iz-blebctaš« vseh skrivnosti, jih ščitiš in jim stojiš ob strani, ko te najbolj potrebujejo. Ena največjih skrivnosli pa je, da verjamemo vase in v prijatelje, ki nas obkrožajo. Ko nastopijo težave, je treba ostati miren in jih rešiti premišljeno. Pomembno pa jc, da v vsem tem nisi sam ... Mana ... Življenje je kot ogromna ovira. Polni nas z izkušnjami, nas obrusi in opili, saj v otroških letih oblikujemo osebnost. V mladosti so mi starši in pozneje učitelji dajali smernice, ki so me neizčrpno vodile. Intimni pogovori, predvsem od matere in varuške, so mi vlivali odgovornost, izkušnje in življenjske spretnosti. Poskušam odrasti in vodi me moto: MOJE ŽIVLJENJE, MOJA ODLOČITEV. Mislim, da so vsi pogovori s sošolkami polni pomena in zelo poučni. Skozi življenje me tudi vodi zvesta knjiga, saj si tako nabiram izkušnje in urejam svoj besedni zaklad. Obožujem pisanje dnevnika, ki me vodi skozi puberteto. V njem prebiram moje »bivše« odgovornosti in sc smejim posledicam. Vem, da je življenje drugih prav tako zapleteno, a rešiti moram ovire in se s stegnjeno glavo podali v boj ... Anica Nadaljevanje v prihodnji številki IVICA JANEZ Občinskega otroškega parlamenta se je udeležila tudi županja. Otroški parlament Hočem, torej zmorem »Hočem, torej zmorem« je spoznanje, ki v učencih in v nas, učiteljih, budi spoznanje, da je delček usode tudi v rokah slehernega med nami. Pohvala vsem, ki so nam ga letos dali v razmislek, je napisala mag. Jožica Polanc, ravnateljica Osnovne šole Domžale, k brošurici, namenjeni 11. otroškemu parlamentu Občine Domžale. Pripravili so ga učenci: Katja Ložar, Mija Šker jane ter Neža Drobnič, sodelovali pa so tudi odrasli: mag. Jožica Polanc, Mira Marinšek in Mojca Kanduscher, pokrovitelj je bila Zveza prijateljev mladine Domžale, otroškega parlamenta pa seje poleg ravnateljev ter različnih strokovnjakov s tega področja iz naše občine udeležila tudi županja Cveta Zalokar Oražem. Učenci vseh domžalskih Sol SO se letos spet zbrali v sejni dvorani Občine Domžale in pod delovnim predsedstvom obravnavali temo »Hočem, torej zmorem«, ki je svoje mesto našla tudi v vseh šolskih parlamentih. O letošnji parlamentarni temi so se učenci pogovarjali tako na nižji kot predmetni stopnji pouka. S seboj so prinesli številna razmišljanja, vprašanja in pobude, ki naj bi našli svoj odmev v prihod- Kako vidijo svet odrasli, in kako otroci... • Otroci vidijo svet drugače kot odrasli. Odrasli se jezijo, otroci se radi veselijo. Odrasli razumejo le stvari: računi, plača, nakup, ... Aleš • Odrasli so blazno resni in mislijo, da so važnejši od vsega. Ampak otroci jim moramo kljub temu vedno razlagati kako, kaj, zakaj. Meta • Odrasli vidijo svet čisto narobe. Nikoli, ko se pogovarjajo med seboj, jih ne smemo zmotiti. To ni prav. Če jim kaj razlagam, ničesar ne razumejo. Maja • Odrasli svet gledajo z odgovornostjo, otrokom se zdi bolj brezskrben. Odrasli vse komplicirajo, potem pa nc znajo odvozlati štrene. Tomaž • Odrasli so nekje pozabili domišljijo, otroci jo imamo na pretek. Kristjan • Odrasli so brez domišljije in ne razumejo naših risb, pesmi, dejanj, iger. Benjamin • Otroci na svetu skačejo, odrasli na svetu hodijo. Ana • Le včasih se odrasli vživijo v svet otrok in se igra- mo skupaj. Če bi se le tolikokrat, kot gremo mi z njimi po nakupih. Gregor • Odrasli mislijo, da imajo vedno prav, otrok nc razumejo. Ker so otroštvo že doživeli, kar pozabijo, da ga sedaj doživljamo mi. Jasna • Odrasli svet gledajo resno, ker so ugotovili, da se jim niso izpolnile želje, sanje. Pozabljajo, da bi lahko sanjali z nami. Katja • Če želimo otroci povedati svoje mišljenje odraslim, se moramo velikokrat zelo, zelo potruditi. Kje imajo ušesa za nas? Lara V branje in premislek vsem, ki se. ukvarjamo z. otroki ali kot ideja za obdaritev otrok s trenutkom vživljanja v njihov svet. Po njihovih razmišljanjih sodeč nam bodo bolj hvaležni kot za vsa lepo zavita darila. Krožek kreativnega pisanja f4. razred) OS Preserje pri Radomljah Papir - ročno narejen, s cvetjem okrašen njem življenju in delu naših šol. Začelo se jc kot navadno s kulturnim programom, v katerem je zaigral godalni trio, učenke pa so zaigrale prizor iz življenja, ki jc nekatere obiskovalce kar malce šokiral. V poročilih in kasnejši razpravi so učenci skušali odgovoriti na vprašanja, kdo sem, si zaupam, poznam svoje šibke točke, znam reči ne, sprejeti kritiko in mislili tudi na posledice svojih odločitev, veliko podatkov pa so dobili tudi iz številnih anket, ki so jih v zvezi z letošnjo temo opravili skoraj na vseh šolah in njihove rezultate prikazali ter tudi ilustrirali z različnimi grafikoni in drugimi slikami. Slišali smo vrsto koristnih misli in rekov, od tega, da brez dobrega prijatelja človek nc spozna svojih napak, da je potrebno v ospredje postavljati poštenost, pravičnost, spoštovanje drug drugega, kakor tudi, da bomo vsi boljši, če si bomo med seboj pomagali. V okviru priprave na občinski otroški parlament so pripravili pravila športnega vedenja, uresničujejo projekte nenasilja na šolah, poročali pa so tudi o spremembah, ki so jih žc prinesle priprave, o več strpnosti in manj nasilja v posameznih okoljih, spegovorili so o svojih samopo-dobah, o izkušnjah iz, vsakdanjega življenja, v katerem se srečujejo s problemi, za katere iščejo rešitve in jih včasih, kljub pomoči odraslih, nc najdejo. Prav pri teh razmišljanjih o vsakdanjih težavah jim jc pomagal tudi strokovnjak g. Andrej Kas-tclic, ki jih jc opozoril na pomembnost strokovne obravnave posameznega problema, prisotne pa jc najbolj zanimalo ravnanje v primeru kakršnekoli odvisnosti. Strokovnjak jim jc z vrsto konkretnih primerov predstavil delovanje na tem področ- S strokovnjakom o težavah mladih. ju ter jih opozoril, da informacije v zvezi z odvisnostjo, kakor tudi pomoč, lahko dobijo na tel. štev. 0S6 373. »Bolj, ko sc zavedamo svojih pozitivnih lastnosti in tega, kaj vse znamo, bolj trdno in pozitivno sa-mopodobo imamo. Ko sc mladi človek zave svojih vrednot, sc zave tudi tega, kaj vse zmore. Tedaj jc želja tako močna, da lahko rešuje probleme in oblikuje odnos do samega sebe, sta zapisala Mira Marinšek, dipl. psih., in Mojca Kanduscher, pomočnica ravnateljice Z OŠ Domžale, v že omenjeno brošurico, ki bo skupaj z zaključki občinskega otroškega parlamenta učencem in učenkam zanesljivo pomagala, da bodo večkrat rekli: Hočem, torej zmorem in tako tudi delali. V. v. V času med 9. in 11. novembrom je na Gospodarskem razstavišču potekala prireditev Dnevi tehnične kulture, ki jo prireja Zveza za tehnično kulturo Slovenije, na kateri je sodelovala tudi naša šola oz. naša kolegica ga. Marinka Bregar, spec. pedagoginja. Predstavila je ročno izdelavo papirja in izdelke iz papirja, okrašene s herbarijsko obdelanim cvetjem. Tehniko izdelave papirja je vnesla v učni proces pri tehničnem pouku, kjer otroci ustvarjajo pod njenim vodstvom in pri tem zelo uživajo- Vsi, ki smo imeli priložnost videli razstavljene izdelke, ki so od začetne ideje do končnih izdelkov zamisel naše kolegice, nismo mogli skriti občudovanja, ki nas jc prevevalo ob pogledih na stenske slike, na senčnike za svetilke, na voščilnice, vizitke, pogrinjke, okrasno embalažo .... Na razstavišču jc imel njen raz- stavni paviljon izjemen odmev. Mnogi so se vračali, prosili za pojasnila v zvezi s tehniko izdelave in marsikdo je želel izdelke kupiti. Razstavljeni izdelki so rezultat dovršene tehnike izdelave papirja, pretanjenega estetskega čuta za Barve, kompozicijo in kombinacije. Ves postopek izdelave ročno izdelanega papirja, okrašenega s herbarijsko obdelanim cvetjem, jc rezultat neutrudnega dela, poskusov, in ogromno prostega časa, ki ga je Marinka Bregar posvetila študiju tc tehnike, v kateri se je izurila v pravo mojstrico in nedvoumno dokazala, da ima za to izjemen dar in smisel. Srečni smo, da že toliko let pripada našemu kolektivu, kjer jo spoštujemo tudi kot izvrstno specialno pedagoginjo, predvsem pa kot čudovitega človeka. Ob tej priliki ji izrekamo vse spoštovanje in ji želimo Sc veliko uspehov pri delu, ki jo veseli. OŠ ROJE V kulturnem programu so nastopile tri glasbenice stran PREDSTAVLJAMO Dober dan, občan Gospod Anton Peterka iz Kokošenj »V življenju nisem iskal zaklada, vendar pa sem si želel, da hi našel kakšno dobro knjigo,« je sklenil spomine na bogato življenjsko pot moj današnji sogovornik g. Anton Peterka iz Kokošenj, kije 7. januarja 2001 dopolnil S5 let. Ob njih mi ni nikoli dolgčas, saj noben človek ne govori tako lepo kot knjige, pravi in to prav dobro ve, saj knjige rad bere od petega leta dalje, ko se je branja in pisanja naučil sam ob gledanju in poslušanju starejših bratov in sestra, saj jih je bilo p. d. pri Jamšku kar devet. Oče jc sicer sprva želel, da mati pride za njim v Ameriko, vendar je mati vozno karto raje prodala, oče se je vrnil in ostali so doma. Ko so otroci doraščali, so morali za pastirje, Čeprav bi mama rada, da bi kar vsi najdlje ostali doma. G. Anton bi šel rad študirat. Bil jc zelo bister fant in je že pri osmih letih napisal prvi Članek o zloćinu v okolici, kot so o njem govorili ljudje. V Domoljubu ga niso objavili, jc pa bilo zato kasneje objavljenih v različnih Časopisih veliko drugih Člankov. Prijeten je spomin na zaključek šole na Vrhpolju, ki jo je končal kot najboljši učenec v okraju Kamnik. Vse je imel odlično, le verouk prav dobro in od tedanjega ministrstva v Beogradu je dobil hranilno knjižico s 100 dinarji, ki jo je skrbno hranil v bunkerju. Žal so ga kasneje našli Nemci in z nagrado ni bilo nič. Starši so potrebovali pomoč, jc pomagal na kmetiji in sodeloval z Našim domom. Domoljubom in kasneje s Kmečkim glasom, katerega zvesti naročnik jc od prve številke in je celo posodil nekaj prvih številk za razstavo ob 50-lctnici tega znanega časopisa. Pri 17. je bil prvič na sodišču za zaščito države, ker je skupaj z drugimi zahteval svobodno Slovenijo. Zagovornik je bil kasnejši minister dr. Miha Krek, kol mladoletnika pa so ga kmalu izpustili. Iz tega časa so tudi spomini tla pisanje različnih pisem, s katerimi so tedanji fantje snubili dekleta, na poslovilna pisma j^b porokah -včasih tudi v verzih, saj mu je šlo to tedaj in kasneje dobro od rok. Znanje pisanja mu je prav prišlo tudi po drugi svetovni vojni, ko jc v času javnih oddaj in davka napisal številne prošnje različnim ljudem in če bi jim računal, kot danes delajo notarji, bi zanesljivo obogatel. Gospod Tone jc v Prosvetnem društvu Vrhpoljc veliko igral in rcž.iral. Po šestih letih jc igral prvo, pri 60 v okviru Kttltruncga društva Miran Jarc Studenec pa zadnjo vlogo. Najbolj so mu ležale vloge kmečkih ljudi, kakršen jc bil sam. Že ob začetku druge svetovne vojne si jc mislil: kdo bo zmagal, nc vem, vem, da bo Nemec propadel; upor bo in kdor ga bo začel, bom z njim. Začetek ga jc presenetil na orožnih vajah. Pred divizijo jc v Gameljnah prebral proglas tedanjega kralja, ko pa jc videl, da zažigajo dokumente in oprem, je vedel, tla je konec in skupaj z drugimi je odšel domov. Kar kmalu so ga našli aktivisti NOB in ga začeli zadolževali za organizacijske naloge, v okviru katerih so ustanavljali trojke, ki so bile zadolžene za stike / vojsko, za intendanturo, sam je bil zadolžen za politično tlelo in je organiziral vaške narodnoosvobodilne odbore - v mora viki dolini in kasneje tudi na ob- močju Mengša. Zaradi nevarnosti je odšel v partizane. Najprej je bil v Kamniško-zasavskem odredu, nato v Šlandrovi brigadi. Po osvoboditvi so ga vabili, naj ostane v vojski, gre v službo, morda na šolanje, »saj boste le z izobrazbo kos nalogam, ki so pred vami.« Nekaj časa je bil v službi. Ko pa mu je ob tedaj obvezni oddaji eden izmed kmetov očital, »češ, bi bil kaj boljši od onih, ne bo tega delal,« je ostal doma. Zemlja mu je bila već, kot vse drugo. Čeprav jc kasneje spoznal, da bo treba za pokojnino v službo, in tako si je s 14 leti, 1 mesecem in tremi dnevi dela v Hcliosu zaslužil pokojnino. Z ženo Ivanko sta sc poročila 20. marai 1946. Imata pet otrok: Tone, Franci, Janez, Anica in Olga - to so naši otroci, čeprav so žc vsi dedki in babice, pravi moj sogovornik in pove, da imata 13 vnukov in 5 pravnukov. Dve kravici in kakšen prašič ni bilo veliko, sc spominjata z ženo. vendar sc jc dalo živeti, saj lačni niso bili nikoli. Vseh pet otrok jc pridobilo svoje poklice in so danes skupaj s svojimi družinami v ponos in prijetno starost obema staršema. Zanesljivo pa bo željo gospoda Antona, da bi kdo študiral, izpolnil kateri od vnukov ali katera od vnukinj. Čeprav mu je bila zemlja največ, je ob njej vedno našel čas tudi za družbeno potrebno delo. Bil jc odbornik v občini Moravče in predsednik odbora za prosveto. Zaradi kritičnih besed pa so ga, namesto, da bi ga razrešili, kot jc želela »partija«, na pobudo tedanjih ravnateljev Bcrlota in Pcniča postavili za predsednika odbora za gospodarstvo, kjer jc bil lahko še uspešnejši, saj sc jc na to področje bolje spoznal. Več kot tri desetletja jc bil sodelavec Statističnega zavoda Slovenije in ga jc redno zalagal s potrebnimi statističnimi podatki. Aktivno od vsega začetka dela v borčevski organizaciji, kjer je bil več kot desetletje predsednik, prav toliko časa tudi tajnik. Spominja sc svojega dela v kmetijski zadrugi, kjer sc ga kmetje najbolj spominjajo kot prizadevnega delovnega predsednika; delal je v poravnalnem svetu - »povsod so me vtaknili zraven, pa sem pomagal, kolikor sem mogel« Veliko njegovega dela je vtkanega tudi v zgodovino KS Vrhpolje-Zalog, kjer ga poznajo tudi kot prizadevnega aktivista v SZDL, v okviru katere se je včasih veliko delalo. Danes pa je čedalje manj stikov meti ljudmi in tudi večje razlike so meti njimi, pravi in nadaljuje, da včasih politika ni delila ljudi v posameznih krajih, »stopili smo skupaj in delali, pa naj jc bilo to v or- ganizacijah ali le za boljšo prihodnost kraja. Čeprav nerad priznava, pa veliko ljudi ve, da je dober govornik. Njegove besede in govori so vedno premišljene in preudarne. Čeprav pravi, da je stopil »v kraj«, še vedno spe-govori tu in tam in na proslavah nikoli ne pozabi vzeti v misli tovariša Tita, saj so bili to dobri časi, v katerih se je veliko naredilo. Napisal jc tudi številne govore ob slovesih od krajanov in jih tudi sam prebral »Leta do 2000 sem planiral«, pravi, »in si zapisoval, kaj bom delal. Vse po 85. rojstnem dnevu jc dodano in tako bom tudi vzel« Starost je do njega in žene Ivanke prijazna, saj večjih bolezni ni v hiši. Zato še vedno pospravi okoli hiše, do pred kratkim jc pomagal tudi pri gradnji hčerkine hiše, nikoli pa nc pozabi svoje prve ljubezni, ki mu jc ostala od rane mladosti To so knjige, ki jih je polno »na dilah«. Pa to SC ni vse. G. Anton redno prebira vrsto časopisov, si iz njih izrezuje pomembnejše članke in jih hrani. Čc prebere zapis o kakšni prijetni vasi. jo skupaj z domačimi zanesljivo obišče. To so zanj ob tetinih obiskih in pomoči otrok, najprijetnejsi trenutki, saj mu množični izleti niso všeč. Vse življenje jc bil najraje doma in kljub možnostim, da bi odšel v toplice ali na letovanje, teh možnosti ni koristil, »saj čc imaš delt) do- ma, se drugje ne počutiš dobro.« Bi kaj spremenil, če bi bil še enkrat mlad? »Odvisno od tega, kakšno pamet bi imel,« pravi in poudarja, da smo ljudje pravzaprav pametni šele po 40 letu, ko je za večje spremembe že prepozno. Zanj skoraj nič ni bilo prepozno v življenju, saj se je tako pri 72 letih prvič povzpel na Triglav in najbrž bi šel še enkrat, če bi le našel odličen nož, ki ga je izgubil prav na vrhu. Taka je življenjska pot prijetnega sogovornika, znanega javnega delavca, človeka, ki je bil vselej in vsakomur pripravljen pomagati, borca, kulturnika, znanca in prijatelja, ki so mu prav ob mojem obisku prišli voščit tudi predstavniki borčevske organizacije, na več kot osem desetletij dolgi poti pa spomine pomagali oživiti tudi domači. O dobrem in slabem, ki ju v življenju ni manjkalo, pravi, da slabo skuša pozabili, dobro pa ohranja v spominih, ki jima z ženo in otroki ter vnuki, ki ju pogosto obiskujejo in tudi pomagajo, lepša starost. Želimo mu, da bi ga zdravje nikoli nc zapustilo in da bi sc mu uresničili obe tihi želji: najprej tista, da bi se med seboj lepo »zaslopili«. o listi drugi pa več. ko pridem na obisk ob vaši tlcscl let niči, spoštovani gospod Anton Peterka, in hvala vsem za prijetne trenutke. VERA VOJSKA Naš uspešen občan Kar zajeten pok časopisnih člankov sem prejela, da hi vsaj približno spoznala, s kom imam opravka. Zapisi so peli hvalo in čast g. Tonetu Grilju iz Domžal. Kil je uspešen športnik. Mnogi siga še spominjajo kot uspešnega košarkarja in še bolj uspešnega voznika gokarta. Kako lahko nekomu vse to uspe? Zagotovo je nujno trdo delo. Ko sc odločiš, da nečemu posvetiš svoj prosti čas, potem se moraš res kar največ žrtvovati. Že pri enajstih letih sem začel pridno trenirati košarko na takratnem igrišču pri Re-povžu. Bilo je lepo urejeno. Posuto je bilo z lešem. To so bili odpadki iz kurišč. Tam sem preživel dnevno do štiri ure. Dovolj, da se prepotiš in naužiješ prahu kurišč. Včasih sem bil res zelo črn. Srečo imam, da so moji starši vse to razumeh. Mama in oče sta mi redno stala ob strani in me spremljala od prvih uspehov do konca moje športne kariere. Oče je bil elektromehanik. Finančno me je podpiral, vendar pa se je sam marsičemu moral odpovedati in ta stil skromnosti je obdržal do današnjih dni. Res mi jc bil dober zgled. Veliko nam jc pomagal. Pred vsako tekmo smo dve uri nosili vodo s kanglicami, da smo zmočili igrišče. Se je v šoli kaj poznalo pri uspehu? Takoj, ko sem prišel iz šole, sem naredil naloge in ostale obveznosti Disciplina se mi je obrestovala tudi v šoli. Sicer pa v času moje mladosti ta stil življcnia m bil izjema. Veliko mladih sc je ukvarjalo s športom, pa so bili vseeno dobri učenci. Kako si prišel na idejo, da hi se ukvarjal tudi z gokar-tom? Z bratom, ki je bil tudi uspešen športnik, sva se čisto po naključju znašla na tekmovanju v kartingu. Od nekdaj sem si želel avtomobil. Odločil sem se, da moram tudi to poskusiti. Seveda mi je oče pomagal in iz Italije sva uvozila vse potrebno. Po domžalskem makadamu nisem mogel trenirati. Moj poligon je bilo igrišče pri Rcpovžu, ki je imelo asfaltno podlago. Sicer pa si pri tovrstnem športu ne smeš privoščiti preveč treningov, zaradi gum, ki se hitro izrabijo. Tudi zmožnosti motorja je potrebno obravnavati posebej: ali dober trening ali dobra tekma. Zgodilo se je, da mi je pred tekmo odpovedal motor. Vesel sem bil, da mi je tudi z izposojenim motorjem uspelo osvojiti kolajno. Katera tekma ti je ostala najbolj v spominu? Najraje se spominjam svetovnega prvenstva v Monte Carlu. Monaška kraljica Grace Kellv mi je izročila svoj državni srebrnik. Takrat je bila zelo znana tudi kot filmska igralka. Spremljal jo je monaški princ, ki še vedno redno prisostvuje tekmam. Z največjim veseljem pa sem spremljal svoje sotek-movalce. Nekateri so se povzpeli do tekmovalcev formule 1. Vesel sem njihovih uspehov. Kako si časovno usklajeval dva vrhunska športa? Kar se tiče treninga, nisem imel posebnih problemov, razen, da sem moral delati dvojno. Bolj naporno je bilo, ko smo imeli kot člani druge jugoslovanske lige tekmo npr. v Slavonskem Brodu, naslednji dan pa sem imel v približno 400 km oddaljenem Pazinu karting tekmovanje. To pa je bil velik fizični in ne nazadnje tudi psihični napor. Koliko medalj in pokalov ti je uspelo zbrati? Zagotovo jih je preko sto. To je kar lepa zbirka, če se spomnim, da jih včasih ni bilo tako enostavno dobiti. Tekmovanja so bila Sirom po nekdanji Jugoslaviji. Veliko je bilo dobrih tekmovalcev in najboljši je lahko le nekdo, ki veliko dela, je umirjen in discipliniran. Sicer sem osvojil tudi druge nagrade, npr. rudarska svetilka, zlata čelada, kristalne veze.. Torej vam vaz ni bilo treba kupovati, Anton Grilj Vseeno jih je bilo treba. Vaze so kot pokali in jih nismo uporabljali za rože. Poseben odnos imam do vsakega predmeta, saj je bil težko pridobljea Najbolj pa mi je pri srcu zlata čelada, saj sem jo dobil, ko sem bil trikrat zapovrstjo državni prvak bivše Jugoslavije, v kategoriji 100 ccm. Po tvojem obnašanju sodeč ne bi nikdar rekla, da si bil tako slaven in uspešen. Nisem bil rad izpostavljen. To je sicer prišlo poleg, vendar sem poraze in uspehe prenašal enako mirno, brez posebnih čustvenih pretresov. Sem človek, ki ceni svoj mir in to je bila vedno moja želja. Če si slaven, moraš biti vedno dobre volje, vedno se moraš smejati in paziti kaj govoriš. Tudi to je naporno. Rad sem pristen in neopazen. Si zato končal z obema športoma? Končal sem zaradi odhoda v vojsko, saj je eno leto dolga doba in drugi te v tem času prehitijo. Moral sem začeti služiti denar. Posvetil sem se treniranju domžalskih košarkarjev. Poznam te tudi kot člana SLS in SKD, združene stranke. Kako komentiraš sedanji položaj stranke? Nisem dolgo v politiki, sem pa mnenja, da je v politiki tako kot v športu. Vzponi in padci si sledijo. Ljudje pridejo in gredo. Tisti, ki smo tu, moramo bolj trdo in pošteno delati. Tako rezultati ne morejo izostati. Tvoji osebni rezultati so več kot mikavni. Veselilo me bo, če bo to branje koga vzpodbudilo do te stopnje, da bo pripravljen tekmovati in delati na katerem koli področju. Hvala za vse zaupano. DARINKA GRUM Pogovor z glasbenikom Hervinom Jakončičem V življenju vsakega izmed nas obstajajo tri perspektive iz katerih opazujemo svet, situacije in ljudi, ki nas obkrožajo. Tretja, torej ljudska perspektiva je najbrž najbolj realna slika stvari, situacij in ljudi okoli nas. Hervi-na, profesorja Glasbene šole Domžale, je težko opisati. Bržkone pa bi se strinjal s tem, da je v prvi vrsti enostaven in ljudski. Namenila sem se, da mu postavim nekaj vprašanj za bralce Slamnika. Zaposleni ste v Glasbeni šoli Domžale - oddelek Mengeš in Radomlje -kot učitelj violine in kitare. Koliko časa že opravljate to delo? Moja službena pot se jc začela na Glasbeni Soli Moste Polje, kjer sem 10 let učil violino in kitaro, nato sem za približno štiri leta prekinil delovno razmerje. V tem času sem igral pri različnih ansamblih. Pravzaprav mi je ta način odgovarjal, vendar sem sc kljub temu odloČil, da se ponovno zaposlim. V Domžalah so v tem Času potrebovali učitelja na tem področju, javil sem se in glede na moje reference so mc z veseljem sprejeli. Ste Primorec, življenjska pot vas je pripeljala v našo občino. Se dobro počutite v domžalskem okolju? Doma sem iz Goriških brd. odraščal sem v družini, kjer smo trije bratje, za študij glasbe sem sc odločil žc zelo zgodaj. V 5. razredu OŠ sem se vpisal v Glasbeno šolo v Solkanu, glasba me je popolnoma prevzela, zato sem nadaljeval šolanje v Ljubljani. Mati in oče sta me vsesko- zi moralno podpirala, kar mc je Sc bolj vzpodbujalo. V vašem okolju sc počutim zelo dobro, spoznal sem veliko pravih prijateljev Končali ste Glasbeno akademijo, vaš poklic je poučevanje, ki vas kar precej zaposluje, vendar imate še dovolj energije, da ste uspešni kol instrumentalist? Končal sem VI. stopnjo v svoji stroki, rad poučujem, saj s tem vzgajam tako dobre glasbenike kot tudi dobre poslušalec. Ker že vse življenje prepevam in igram, sem se odločil, da storim nekaj za »svojo dušo«. Pripravljam samostojni projekt, na katerem bom pel nekaj znanih priredb in avtorskih pesmi. V veliko pomoč mi jc prijatelj Jane/ Rcp-nik, pri katerem snemam svoj CD, skupaj / njim v ansamblu TRIO TRI. Posneli ste tudi nekaj plošč, večkrat vas slišimo na lokalni radijski postaji HIT pa tudi na TV3 nastopate. Ali vas je popularnost spremenila? Z različnimi ansambli sem posnel precej plošč kot kitarist. Moja Zelja Glasbenik Hervin Jakončič je bila da bi ljudem po Sloveniji svojim petjem nekaj dal. V bistvu nisem popularen, toda, če vi tako pravite, morda sem, o tem bodo odločili poslušalci. Honorarno igrate in pojete v Restavraciji Grohar. Vaš bioritem je zelo neobičajen, saj se večkrat precej pozno vračate domov. Kako to vpliva na vas? Pravzaprav je zanimivo, da sem manj utrujen, če igram kot pa če bi bil gost. Ž ansamblom TRIO - TRI igramt) tudi drugje, nc samo v Mengšu, oh ra/ličnili priložnostih kol so poroke in ohitinicc igramo vsepovsod, tudi v tujini. Ta bioritem mi popolnoma odgovarja, saj lahko usklajujem takt) redno kot honorarno delo, ker pouču- jem v popoldanskem času. Kaj bi počeli, če se ne bi ukvarjali z igranjem in petjem? Ne vem, razmišljal sem o tem, da bi bil strojevodja na parnem vlaku. To je zopet v povezavi z glasbo, saj me spominja na countrv glasbo. Ste z vašim poklicem zadovoljni? Sem, ker so v glasbi velike možnosti iskanja nečesa novega. V vsakem trenutku nekaj odkriješ, podajanje glasbe vpliva na poslušalce. Najpomembnejše za vsakega glasbenika, je kakšne občutke in atmosfero doseže med poslušalci. Ste senzibilna osebnost, se morda ukvarjate s športom? Ne vem, če bi vam lahko prisodila, da igrate nogomet? Če si glasbenik, moraš biti čustven. Kot otrok sem večkrat, v družbi z bratom, igral nogomet, bolj pa od mc jc veselilo igranje tenisa, ki se mu'se do danes nisem odpovedal. Imel sem obdobje, ko sem pretekel kar nekaj km dnevno. In kakšne cilje imate, oziroma kaj načrtujete v prihodnosti? V bistvu, da bi vzgojil Se kakšnega učenca v dobrega glasbenika, da bi v redu dokončal svoj CD in seveda da bi še dolgo lahko igral. Imate na glasbeni sceni vzornika, pevca? Lahko našim bralcem zaupate ime? Glede na to, da izviram iz Goriških brd. sem bolj v nekem obdobju prepeval italijanske pesmi, največ Bobbvja Sola kasneje hlvisa Preslva na področju countrja Johnvja Cas-ha in druge. SAŠA KOS IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH ORGANIZACIJ IN SINDIKATOV stran Program LDS za mlade 21. stoletja Mladi! Naj se dogaja! LDS v svojih programih namenja posebno skrb mladim, zato je zanje pripravila program pod naslovom MLADI! NAJ SE DOGAJA'., v katerega se aktivno vključuje tudi Občinska organizacija LDS Domžale. Danes predstavljamo prvi del programa. LDS UBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Za družbo ugodnih možnosti Temeljna usmeritev programa LOS za mlade je bila in ostaja soustvarjanje priložnosti za doseganje čim visje stopnje izobrazbe, relativno dostopne priložnosti za delo in pridobitev stanovaja. Učinkovita mladinska politika pa soustvarja tudi četrto priložnost - to je priložnost za vključevanje v oblikovanje odločitev o svojem položaju in položaju drugih v sferi javnega interesa. Mladi med sedanjostjo in prihodnostjo LOS bo mladim zagotavljal ugodne možnosti v sedanjosti in tega ne bo odlagala v prihodnost. Mladi so generacija sedanjosti in prihodosti. ki pa upravičeno pričakuje priložnost zase danes. Stvar srednje in starejše generacije je. da jim jih ponudi, stvar mladih je, da jih izkoristijo. Na obojih je, da to naredijo sedaj. Pravica do izbire, iskanja in izražanja V LDS sc zavzemamo, da bi bila mladost obdobje produktivnega življenja, iskanja in eksperimentiranja. Zavzemamo se za takšno državo in takšno lokalno skupnost, ki mladim zagotavljata možnosti in pravico izbire, iskanja in izražanja ter udejanjanja lastnih zamisli, stališč in pogledov. Mladi v družbenih procesih: aktivni in odločni LDS sc zavzema za aktivno participacijo mladih - za to. da imajo mlade državljanke in državljani Slovenije pravico do izbire in obenem enake možnosti sodelovanja v družbenih procesih, da se jim zagotavljajo možnosti, da tudi sami sprejemajo odločitve in da se jih spodbuja k prevzemanju nalog in octgovornosti. Zato se bomo zavzemali za: - znižanje starostnega praga volilne pravice: • večjo zastopanost mladih v predstavniških telesih tako na lokalni kot državni ravni; • sodelovanje mladih pri odločanju o javnih zadevah na lokalni, regionalni in državni ravni v smislu izvajanja pravkar sprejetega zakona o mladinskih svetih; • redne javne razprave in posvetovanja med nosilci oblasti in mladimi ter njihovimi organizacijami; • spodbujali bomo mlade k aktivnemu državljanjstvu»za prevzemanje nalog in odgovornosti v družbi v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah. Priporočili Odbora ministrov sveta Evrope in Resolucije Sveta EU. Odraščanje v varnem in prijaznem okolju • pri načrtovanju in gradnji novih stanovanj in urbanih sosesk se bomo zavzemali za gradnjo otrokom in mladim prijaznega okolja; • z, nadaljnjimi vlaganji v gradnjo mreže mladinskih centrov kot kreativnih, komunikacijskih in izobraževalnih središč, ki naj predvsem podpirajo iniciative mladih, razvijajo nove oblike njihovega delovanja in zagotavljajo brezplačne informacije in nasvete mladim, omogočajo brezplačen dostop do interneta ipd. • da so otrokom in mladim bolj dostopni in odprti javni objekti in ustanove v lokalnih skupnostih (telovadnice, športne dvorane, kulturne ustanove, kopališča, ipd.) in da se pri tem zagotovijo posebne ugodnosti in popusti za mlade - mladinska kartica; • s še večjo javno finančno podporo programov kreativnega preživljanja prostega časa otrok in mladine, še posebej v času počitnic (tabori, delavnice ipd.) LDS Domžale Dr. Miha Brejc med slovesnim govorom pri pomniku v Dobu. Foto: Janez Stibrič Proslava SDS in NSi pri pomniku v Dobu Kot vsako leto, so se tudi letos čani domžalskega odbora Socialdemokratske stranke in Nove Slovenije zbrali ob pomniku samostojnosti v Dobu in pripravili krajšo slovesnost. Po krajšem kulturnem programu je prisotne pozdravil dr. Miha Brejc, podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije ter v krajšem nagovoru strnil desetletje naše samostojne države ter borbo zanjo. Nekaj odlomkov iz njegovega govora; Spoštovane gospe in gospodje, dragi prijatelji, danes praznujemo 10. obletnico plebiscita za samostojno Slovenijo. Ker je o tem malo napisanega, naj prav na kratko osvežim spomin na takratne dogodke: - Poslanski klub Demosa je 9. novembra 1990 v Pojčah sklenil, da bo plebiscit za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. - Zakon o plebiscitu je slovenska skupščina sprejela 6. decembra 1990, - 18. decembra je predsedstvo SFRJ sporočilo, da je odcepitev Slovenije protiustavno dejanje, nato so zasedali številni zvezni in republiški organi. - v nedeljo, 23. decembra 1990 sc je 88% volivcev na plebiscitu odločilo za samostojno Slovenijo, tri dni kasneje, to je 26. decembra 1990, pa je skupščina RS slovesno razglasila rezultate plebiscita. Na plebiscitu sc je Demos zavezal, da bo vsa potrebna osamosvojitvena opravila dokončal v šestih mesecih. Plebiscitu so sledili meseci napetosti in silnih naporov, doživeli smo napade ju-goarmade in na koncu zmagali. Projekt osamosvojitve je izpeljal Demos ob podpori velike večine državljanov Slovenije, a tudi razvidnem nasprotovanju starih oblastnikov. Zaradi tega, ker se danes v javnosti poskuša zamegljevati okoliščine, ki so pripeljale do samostojne Slovenije le povejmo: - da lahko 57. št. Nove revije štejemo za enega temeljev slovenske samostojnosti in ravno to številko revije je leta 1987 obsodil CK ZK (centralni komite Zveze komunistov). Sedanji predsednik države Milan Kučan je bil takrat na čelu tega organa, ki je sklenil, »da bo storil vse, da se ideje 57. št. Nove Revije ne bodo uresničile« - da je leta 1989 takratno politično vodstvo Slovenije obsodilo Majniško deklaracijo, - da smo v največji tajnosti ustanovili Manevrsko strukturo znotraj TO in začeli z zbiranjem orožja ter sabotiranjem ukaza o predaji orožja Teritorialne obrambe JLA, kakor je ukazal takratni vrh z Milanom Kučanom na čelu, - da se je ZZB odkrito postavila zoper osamosvojitev, - da se je takratna SDP, današnja ZL javno norčevala iz projekta osamosvojitve, - da je del sedanje LDS poskušal z. »Deklaracijo za mir« pasivizirati odpor zoper JLA. Kljub takšnemu ravnanju politične nomenklature jc DEMOS, Demokratična opozicija Slovenije, izpeljal osamosvojitev. Vsega tega ne govorim za to, da bi si mi lastili zasluge, ampak za to, da ne bomo pozabili, kakšno vlogo je kdo igral v ključnih trenutkih za nastanek slovenske države. Po desetih letih v samostojni državi ugotavljamo, da Slovenija ni takšna kot smo si jo želeli. V gospodarskem razvoju zaostajamo za Češko in Madžarsko, zunanji dolgovi so večji, kot so bili v Jugoslaviji, povečujejo se socialne razlike, pravosodje jc neučinkovito, medijski prostor praktično zaprt za opozicijo. Po 8 letih vladavine Drnovškove vlade se je izkazalo, da zgodbe o uspehu ni. Edina realna politična alternativa sedanji oblasti jc Koalicija Slovenija, ki jo sestavljata SDS in NSi. Ta koalicija ima jasen namen boriti se za pravo demokracijo in politiko čistih rok in računov. Čeprav smo bili v vladi le nekaj mesecev, smo v tem času dokazali, da se da vladati na pošten način, ob bistveno manjših stroških, predvsem pa smo s svojim delom jasno izkazali svojo evropsko usmerjenost, je še dejal dr. Brejc in na koncu vsem prisotnim voščil vesele praznike ter veliko sreče in zdravja v letu 2001. Po končani proslavi je sledil še priložnostni ognjemet ter družabno srečanje številnih udeležencev te, po obsegu sicer skromne, a pomembne slovesnosti. JANEZ STIBRIC Letna konferenca domžalskih socialdemokratov Konec leta je čas, ko se spominjamo dogodkov leta, ki odhaja in ko si v krogu znancev in prijateljev želimo veliko sreče in sploh vsega dobrega v prihodnjem letu. Domžalski socialdemokrati smo se v ta namen dobili 27. decem-- bra v gostišču Repovž. Letna konferenca je razdeljena na dva dela. V prvem, uradnem, je bilo to povsem delovno srečanje, ki ga je otvoril predsednik OO SDS Domžale, g. Roman Kurmanšck, samo konferenco pa je vodil g. Aleksander Kabaj, podpredsednik OO SDS Domžale. Po pozdravnih nagovorih gostov ter poročilih o delu organov OO SDS Domžale je sledila še podelitev priznanj zaslužnim članom v okviru SDS Domžale, ki so se v preteklem letu še posebej izkazali. Srebrne vrtnice, podelila sta jih podpredsednik SDS dr. Miha Brejc ter predsednik OO SDS Domžale, g Roman Kur-manšek, so tako prejeli: - Feliks Lampret (za aktivno delo v krajevnem odboru SDS v Dobu) - Doroteja Grmek (za aktivno delo v odboru za finance ter opravljanje knjigovodskih del) - Tjaša Jančigaj (za aktivno in prizadevno delo kot predsednica Socialdemokratske mladine v Domžalah) - Rajko Miklič (za aktivno delo v stranki in kot tajnik Socialdemokratske mladine v Domžalah) - Janez Stibrič (za aktivno delo v stranki in zavzemanje interesov SDS v domžalskem Občisnkem svetu ter tudi kot tajnik OO SDS Domžale) Po podelitvi priznanj je nekaj besed spregovoril podpredsednik SDS, dr. Miha Brejc. Opravičil jc odsotnost predsednika SDS, g. Janeza Janše, ki v Domžale vedno rad pride, če mu le dopušča čas, nato pa prisotne seznanil z dogajanji v Državnem zboru ter z aktualnimi političnimi dogajanji v Sloveniji. Napovedal je tudi spremembe znotraj stranke, ki bodo namenjene predvsem temu, da se bo naš program še bolj približal volilcem in da bomo na naslednjih volitvah dosegli še boljši volilni uspeh ter s tem možnost za boljši razvoj Slovenije in zmanjšanje socialnih razlik. Poudaril je še, da je Koalicija Slovenija, ki jo sestavljata SDS in Nova Slovenija, edina prava alternativa Drnovškovi vladi, ki po našem mnenju ne deluje v interesu Slovenije, zato bo potrebno z zmago na volitvah najprej popraviti sedanje stanje, nato pa ga seveda še izboljševati. Letna konferenca OO SDS Domžale se je nadaljevala z družabnim večerom, kjer so člani v neformalnih razgovorih medsebojno izmenjevali mnenja in izkušnje. JANEZ STIBRIČ Utrinek z letne konference domžalskih socialdemokratov Foto: Janez Stibrič Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Ne spreglejte! Delodajalci imajo pri nas proste roke pri sklepanju delovnega razmerja: sami izbirajo ustrezne delavce na prosta delovna mesta in nanje ne more vplivati nihče. Delovno razmerje je sklenjeno s pogodbo o zaposlitvi. Nekateri »zviti delodajalci« pa ob tem v podpis ponudijo delavcu tudi odpoved delovnega razmerja brez datuma. Takšen podpis pa ima za posledico izgubo vseh pravic, kijih delavec lahko uveljavlja na zavodu za zaposlovanje. Kaj storiti in kako se zaščititi pred takšnimi postopki? Delavec, ki izgubi delo, sc mora v 30 dneh, ko dobi odpoved, prijaviti na zavodu za zaposlovanje. Pravico do denarnega nadomestila lahko uveljavlja le, če mu delovno razmerje ne preneha po njegovi krivdi ali volji: če je šla organizacija, družba ali obrt v stečaj, likvidacijo ali prisilno poravnavo, če je izgubil delo kot trajni presežek, če je bil zaposlen za določen čas ali če so nastopili drugi objektivni razlogi za prenehanje delovnega razmerja. Naslednja pogoja sta, da je bil zaposlen najmanj 12 mesecev brez prekinitve (pri enem ali več delodajalcih) v zadnjih 18 mesecih in da se je pravočasno prijavil na zavod in vložil zahtevo za uveljavljanje pravice. Zelo pomembno je, da delavec že na začetku natančno prebere pogodbo o zaposlitvi, saj jc pogodba edini dokument, ki ga jc treba ob sklenitvi delovnega razmerja podpisati. Le tako sc delavec zaščiti pred kratenjem pravic iz delovnega razmerja in izgubo morebitne pravice do denarnega nadomestila. Zakon o delovnih razmerjih predpisuje postopek, kako sc določa trajni presežek. Obstajajo kategorije delavcev, ki so zaščiteni. To so invalidi 2. in 3. stopnje, delavci na bolniškem in porodniškem dopustu, delavci zaposleni prvo leto, ali če jc zakonce delavca že brezposeln. Delavci morajo biti pozorni tudi na to, da nc bodo ugotovljeni kot presežek, čeprav so zaščiteni. Za trajno presežne delavce obstajajo tudi druge rešitve, kot sta prekvalifikacija in delo s skrajšanim delovnim časom. Odpoved pride v poštev šele, ko ni druge rešitve, čeprav sc največ uporablja. V družbah z najmanj desetimi delavci in v večjih organizacijah jc potreben program za ugotavljanje presežnih delavcev. Ta tudi določa, kako sc bodo reševali posamezni delavci. Treba jc upoštevati izločilna merila, ki so določena z zakonom o delovnih razmerjih in kolektivno pogodbo: merila za uspešnost pri delu, stopnja izobrazbe, čas trajanja zaposlitve in socialni korektiv. Ko jc program narejen, sc izdajo sklepi. Ko sc nekoga opredelil za trajno presežnega delavca, ima ta pravico, da sc v 15 dneh pritoži. Čc sklep obvelja in postane dokončen, delavcu preneha delovno razmerje v šestih mesecih. V tem primeru mora delodajalec šc šest mesecev plačevati delavca. S podpisom raznih bian-co dokumentov pa se delodajalec razreši tega finančnega bremena in odpoved nastopi tako rekoč čez noč, delavec pa ostane brez pravice do denarnega nadomestila. Zato je zelo pomembno, da delavec vc, da na začetku sklenitve delovnega razmerja podpiše samo pogodbo o zaposlitvi (ped tem pa naj jo seveda natančno prebere). Kajti podpis kakšnih drugih dokumentov lahko povzroči veliko škodo delavcu in obenem olajšanje delodajalcu. Takšno početje delodajalcev pomeni tudi ponarejanje dokumentov, in če bi bilo dokazljivo, bi tudi kazensko odgovarjali. Vendar sc jim to zelo težko dokaže. Res jc težko ob priložnosti, ko po napornem iskanju službe, delavec dobi zaposlitev, opustiti dejanje oziroma podpis na videz »neškodljivega« bianco obrazca. Vredno pa jc razmisliti o možnostih: ali sprejeti službo in po\orjcno besedo \ ozadje. Sposobni smo ure in ure presedeti pred televizorjem, obenem pa zelo težko pol ure zbrano poslušamo malo zahtevnejše predavanje. Množica slik nas razvaja, raztresa in onesposahlja za zbranost. Poleg teta HM se odvadili poslušati, ker preveč govorimo, celo drug mimo drugega in drug čez drugega. V kakšni razvneli družbi (včasih tudi v družini) se dogaja, da \si govorijo, a nihče ne posluša. Takšen pogovor ne more prinesti sadov. Modrost narodov, ki je izražena v pregovorih, razločno daje prednost poslušanju pred govorjenjem: Narava nam je dala dvoje ušes, dvoje oči in le cn jezik, da bi več poslušali in gledali, kakor govorili. Kdor govori, seje. kdor posluša zanje. Govori malo. poslušaj veliko. Imej široka ušesa in kratek jezik Modrec ima dolga ušesa in kratek jezik. Poslušanje obrodi modrost, govorjenje pa kesanje. Usta imej zaprta ušesa pa odprta Odprta ušesa in zaprta usta so najboljši nadomestek za modrost. Cim manj govoriš, tem več zveš. Več velja kdor zna poslušati, kakor tisti, ki zna govoriti. Tudi časovno jc poslušanje na prvem mesta Ljudska modrost odsvetuje prenagljenost in nepremišljenost: Najprej poslušaj, nato govori. Poslušaj, preden spregovoriš, mogoče sprevidiš. da jc bolje, čc molčiš. »Kdor ima ušesa naj posluša« (Mt IU š>. Ta stavek iz evangelija priča da je Jezus imel smisel za humor. Vsi njegovi poslušalci so imeli ušesa a niso vsi slišali ali hoteli poslušati. Udarjeni so bili s posebno »gluhoto«, ki je neozdravljiva in o kateri pregovori povedo tole: Ne slišijo vsi. ki imajo ušesa. C e kdo noče poslušati, je vse govorjenje zaman. Ceso ušesa gluha, je vsaka pridiga zaman. Posledice si mora človek pripisati sam: Kdor noče slišati, bo moral (ob)ču-liti. Kdor noče slišati z ušesi, bo slišal s hrbtom. Vzrokov za »gluhoto« navadno ni težko odkriti: Kdor bi moral kaj dati. ne sliši dobro. Lačni želodci nimajo ušes. Trebuhi so gluhi. Naša ušesa pa postanejo nenadoma nadvse pozorna ko gre za zasebne zadeve drugih. Žc davno pred iznajdbo prisluškovalnih naprav je veljalo, kar pravijo pregovori: Stene imajo ušesa okna oči. Noč ima ušesa dan ima oči. kar nekomu na uho povemo, se pogosto tisoč milj daleč sliši. Marsikaj slišimo nehote in mimogrede, kajti ušesa nimajo vrat. A je velika Skoda da ušes ne moremo zapirati in odpirati, kakor to velja za oči. Prihranjeno bi nam bilo marsikaj bridkega: Cesar uho nc sliši, to duha ne prizadene Cesar ne slišiš to. tc nc rani. Srečen, kdor ima ušesa ki jih lahko odpira in zapira. Ali bomo prav videli in prav slišali, je odvisno predvsem od naše notranje usmerjenosti: Srce sliši natančneje kot ašesa. Kdor jc po naravi dober, sliši več dobrega kot slabega Oči brez duše so slepe, ušesa brez srca - gluha. Kjer govori srce. tam srce tudi posluša. Kakor pri hrani, tako mora biti človek tudi pri poslušanju do neke mere izbirčen: Ničesar slabega ne glej, ne poslušaj in ne govori. Ce jc tisti, ki govori, neumen, mora biti tisti, ki posluša pameten. Poslušati jc treba vedno najstarejše Ljudje, ki rjoslušajo učena predavanja utegnejo imeti zelo različne interese. To je ugotovil tudi nemški filozof Immanuel Kani (I724-I804) -prav v lem jc dokaz, da je bil dober filozof. Na vprašanje, kateri slušatelji najbolj obiskujejo njegova predavanja jc odgovoril: »Moji ržoslušalci so večinoma študentje, mlada dekleta in oficirji. Študentje prihajajo, ker vedo. da sem član izpitne komisije, dekleta prihajajo zaradi študentov, oficirji pa zaradi deklet.« BOGDAN DOLENC Od leve proti desni: Damjan Habe, Luka Hrovat, Rok Jarc, Luka Vasle, Romana Meavešček in Luka Leskovšek. Izid 3. pesniške zbirke v Centru za mlade Domžale Metulji so poleteli Jesenske besede Metuljev je naslov tretje pesniške zbirke, ki jc izšla pod okriljem Centra za mlade in pod budnim očesom urednika zbirke Damjana Habeta - Habota, ki je že tretje leto zapored vodil celoten projekt, od razpisa spomladi do kulturnega večera v domu Franceta Bernika, ki seje dogodil v novembru 204)0. Izid knjige sta pospremili Lili Jazbec, direktorica CZM in Cveta Zalokar - Oražem, županja. »Izzvati v sebi že nekoč doživlje- pač ustvarjalcev. Odgovor smo lah- no čustvo in nato s kretnjami, linijami, barvami, podobami izraženimi z. besedami, predati to čustvo tako, da drugi doživljajo isto čustvo, to jc stvar umetnosti.« je zapisal Lev Nikolajcvič Tolstoj. Mislim, da je Roku Jarcu, Luku Hrovatu in Luku Vasletu na področju literarnega ustvarjanja natančneje v poeziji, ter na likovnem področju Luku Les-kovšku in Romani Medvešček uspelo ravno to. Peterica mladih ustvarjalcev je svoja dela predstavila na razigranem literarnem večeru v kulturnem domu, ki je bil predvsem mladostno iskriv, drugačen, lahko bi rekli ne-konveneionalen in je dal nepozaben pečat izidu knjige JESENSKE BESEDE METULJEV. Jesen je čas, ko se pobirajo sadovi, ko se žanje tisto, kar se posejc in lahko bi rekli, da jc bila letošnja bera res bogata. Prvo leto jc zbirka nosila naslov Jesenske besede sonca, drugo leto Pisane jesenske besede,, letos pa so si mladi ustvarjalci izbrali naslov Jesenske besede metuljev. Zakaj metulji? Ali zato, ker so igrivi, svobodni, lahkotni, nestanovitni? Upam, da ne. kot piše v Bhagavad Giti: Tako kot metulji hitijo v smrt v sijočem plamenu, tako ljudje drvijo v pogubo... Simboliko metuljev lahko vidimo tudi kot transformacijo: od gosenice preko ličinke do bube - to je jajce, ki nosi v sebi potencial bitja, metulj, ki sc razvije iz, nje. pa je simbol preobrazbe, čc hočete tudi vstajenja. V tem duhu je bila na literarnem večeru izpeljana tudi scenska postavitev, ki jo je mojstrsko obvladoval voditelj večera Aleš Sazonov - Sa-zo. Lahko pa je nekaj čisto tretjega. Najbrž bi dobil pet ali več različnih odgovorov, kolikor jc bilo ko dobili med dogajanjem na odru in prebiranjem knjige, v kateri so metulji omenjeni kar dvakrat. Kdor ni bil deležen tega dogodka, mu toplo priporočam, da si prebere pesmi in ogleda likovna dela v knjigi Jesenske besede metuljev, ki je zelo izvirno zasnovana. Avtorji niso predstavljeni z golimi osebnimi podatki in fotoportreti, ampak z duhovitimi opisi in fotografijami golih podplatov, ki zanimivo nakazujejo krila metuljev. Sc ena stvar v knjigi zbode v oči oziroma pokaže drugačnost od prejšnjih dveh zbirk. To sta zadnji strani črno-bc-lih fotografij, ki nas popeljejo po poti nastanka le knjige: od natečaja, ki ga jc razpisal CZM, preko vseh »tehničnih detajlov« (Robert LupSc). lektoriranja (Marjeta Hren), fotografije (Katja Hanzlowsky), do končnega izida knjige. Izvirno. Naj zaključim z ugotovitvijo, da živimo v okolju, ki vzpodbuja kul-turno-umetniško ustvarjanje, saj so izdajo knjige omogočili CZM, Občina Domžale, I. D. G. Boštjan Majcen s. p. in Zavarovalnica Triglav d. d. Mladi so znova dokazali, da svojo energijo usmerjajo tudi v ustvarjalnost in negirajo vsesplošne trditve, da mladina v današnjem obdobju zapravlja svoj čas. Kdor vsaj malo pozna umetniško dušo, ve, da je težko izpostaviti svoj najintimnejši svet javnosti in s tem kritiki, kakršna koli žc je. Čestitam letošnjim ustvarjalcem za pogum, ostali pa boste imeli možnost spel spomladi, ko bo razpisan nov literarni natečaj. Hvala vsem. ki ste nam omogočili čudovite trenulke na literarnem večeru in ob prebiranju knjige Jesenske besede metuljev. MATEJA ABSEC KATJA HANZLOVVSKY Jesenski šopek - mnogo več, kot le tretji zbornik literarne delavnice LIPE Sanjal sem nekoč o sreči Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje »LIPA« Domžale je v zadnjih dneh leta 2000 izdalo že tretji zbornik literarne delavnice, ki hkrati pomeni tudi prvi zbornik članov univerz za tretje življenjsko obdobje Slovenije. V lepi dvorani Kulturnega doma Groblje so se tako premajhnem prostoru so strokovno ugotovljeni dejavniki, ki imajo velik vpliv na sodobnost in kvaliteto dela v splošnoizohražcvalnih knjižnicah. Zato že vrsto let potekajo prizadevanja za posodobitev delovanja knjižnic tudi na območju SIK Domžale. Prizadevanja potekajo predvsem v smeri izboljšanja prostorskih razmer in povečanja števila delavcev. Cemu? Poseg v prostor je potreben v vseh treh stacionarnih enotah (Domžale, Moravče. MengeS), ker: - prvo mesto zaseda knjižnično gradivo in ne ljudje - je ureditev knjižničnega gradiva nepregledna - knjižničarji težko vzdržujemo red - je potrebna dodatna interna delitev na iKkielkc (medioteka, periodika, prostor, za delavnosti) - ni prostora za komunikacijsko opremo, računalnike in reprodukcijsko opremo - knjižničarji ne moremo organizirati prireditev (Mengeš. Moravče. Lukovica) - se knjižničarji veliko ukvarjamo s preurejanjem prostorov in vzdrževanjem reda - uporabnikova pravica do zasebnosti ni upoštevana - so knjige v knjižnici pogosto »izgubljene« - knjižničarji ne moremo izobraževati uporabnikov - nimamo Studijske čitalnice - je premalo delovnega prostora za zaposlene - ker stavba v Domžalah ogroža vafllOSt obiskovalcev in zaposlenih. Uporabniki so v večini navajeni podobe lastne knjižnice in brez večjega negodovanja sprejemajo, kar jim knjižnica nudi. Zahtevnejši so pri poslovanju knjižnice. Zavedajoč se, da je knjižnica javna ustanova so postali bolj kot kdajkoli prej občutljivi na obnašanje knjižničnega kadra ixl katerega pričakujejo prijaznost, profesionalnost, vzdrževanje reda. Slednje zanje pomeni, da je knjiga ki je v katalogu označena kot prosta za izposojo, tudi resnično dosegljiva Težko jim je pojasnjevati, da so njihova pričakovanja bolj ali manj povezana s prostorom in da premajhen ali nefunkcionalen prostor ovira uporabo obstoječega knjižničnega gradiva ter posodabljanje le-tega. Organizacija in delo sta v knjižnici še precej tradicionalna o čemer priča tudi neprofiliranost dela. Strokovni knjižničarski delavci morajo pogosto, tudi zato. ker jih je premalo, opravljati vsa dela od strokovnega do tehničnih del. Knjižnica je že v preteklih letih pri izdelavi poslovnih planov ustanoviteljicam vse te probleme predstavila. Izdelan je bil tudi že prenovitveni načrt za objekt Knjižnica Domžale, ki zajema adaptacijo obstoječega in razširitev prostorov na podstrešje. Zavod ni dobil v celoti občinske podpore pri realizaciji tega projekta. V letu 1999 so stekli tudi informativni razgovori o prenovi knjižnice v Moravčah. Nič ne kaže, da bi v letu 2001 prišlo do konkretizacije teh idej. Kljub temu. da je bil objekt v Mengšu leta 1998 prenovljen, zanj vetja večino razlogov za ponoven poseg v prostor. Neuradno se je zvedelo, da bo tamkajšnja knjižnica pridobila dodatni prostor, ki bo nad obstoječim. vijo Enote v Mengšu in uvedbo bib-liobusne službe v Črnem grabnu. Njene Enote so s spremembo lokalne samouprave dobile nekatere dodatne funkcije, ki pa jih je z obstoječim številom kadra nemogoče opravljati kvalitetno in v zadostnem obsegu, takšnem, ki bi zadovoljil oba: financerja in uporabnika. Knjižnica v Domžalah je osrednja knjižnici za območje občin Domžale, lukovica. Mengeš, Moravče in Trzin. ()mogoča svoboden dostop in pre-t6k informacij ter knjižničnega gradiva med vsemi svojimi I notami. To pomeni, da je član Enote hkrati ludi član osrednje knjižnice in biblio-busa s čimer mu jc omogočena uporaba knjižnega gradiva, informacij in storitev na vseh lokacijah. Po standardnih določilih delavcev, od tega 4 bibliotekarje. 4 višje knii/iiičarjc, 2 knjižničarja s srednjo izobrazbo in ravnatelja. Fi-nančno-knjigovodska služba in čiščenje opravljala od leta 1995 uslrezna servisa po pogodbi. Glede na število izposojenih enot dosegamo z 10 strokovnimi delavci 43,8% zaposlitveni standard. Povprečni zaposlitveni standard v državi 11 strokovni delavec na 16.000 enot izposojenega gradiva) je 66,9%. Da bi zagotovili ustrezen nivo Storitev, si v zavodu pomagamo z zunanjimi sodelavci: studenti in pogodbenimi sodelavci. Novi standardi predpisujejo 5 strokovnih delavcev na 10.000 prebivalcev ter 1 manipulativnega delavca na 10.000 prebivalcev. Potemtakem bi samo v osrednji knjižnici v Domžalah potrebovali 14,6 strokovnega delavca in 2,9 manipulanta (skupaj 17.5). To bi omogočilo širjenje mreže iz-posojcvališč tudi v Občini Domžale (Dob, Dragomelj, Ihan, Radomlje) in skupno šc večjo odprtost knjižnice za občane (standard predvideva v povprečju 5 ur na teden na 1000 prebivalcev). Ta standard dosegamo 44%. č) Knjižni prostor in oprema Knjižnica Domžale deluje v starejšem, cnonadstropnem objektu na Ljubljanski 58 žc 14 let. Stavba jc bila v preteklosti že večkrat adaptirana, najprej za šolske potrebe, potem Sc za knjižnične. Časopisna čitalnica da, a kje je študijska? Bo zmanjkalo prostora za zaposlene? Knjižnična dejavnost je v Občini I ukovica z. bibliobusno službo zaživela v letu 1998.Razvoj dejavnosti kaže, da bo v prihodnosti potrebno tudi na tem območju ustanoviti stacionarno krajevno knjižnico kot lokalno informacijsko središče. V povprečju Knjižnica Domžale na svojem območju ustreza prostorskemu normativu na 1000 prebivalcev 37,8%. Koliko energije in porabljenega denarja so povzročili postopni, nepopolni posegi v izboljšanje prostora še ni bilo izračunano. Na ta način so se reševala krizna stanja v večini primerov se je ravnalo v skladu s finančnimi možnostmi okolja. Knjižnica sc je na vseh lokacijah že kar nekajkrat selila pri čemer nikoli ni dosegla standarda določene prostorske zmogljivosti. Knjižnica ni dobila kadrovskih okrepitev že celo desetletje. Do novih zaposlitev ni prišlo niti s prenovit- X, •^„7 /y-----S-"A Jzf* Promocija kasete N inCD-ja U VESELIMO ŠE v Mengšu NASTOP A J O : •* ANS. SLAMNIK > SKUPINA GAMSI > ANS. TAKTIK "» ANS. BRANETA KLAVŽARJA * ANS. SVETUN '-» ANS. STARI PRIJATELJI 4 VIKTORIJ« TRIO J J ANS. IGOR IN ZLATI ZVOKI 1 ANDREJA ĆAMERNIK VODITELJICA PROGRAMA: ANDREJA ČAMERNIK SCENARIST IN HUMORIST: FRANC PEST0TNIK-P0D0KNIĆAR VSTOPNICE: REZERVACIJE PO TELEFONU HRAM ROŽICE - MENGEŠ KULTURNI DOM MENGEŠ «01/7237-240. 041IS16-081. 041/232-168 « 7237-510 1T 7237-101 so za delovanje knjižnice potrebni naslednji pogoji: a) Komunikacijsko omrežje: to povezuje knjižnico z. drugimi informacijskimi sistemi, s svojimi enotami in ji omogoča dostop do interneta (uporabnikom tO nudi uporabo knjižnice tudi od doma) in elektronske pošte Trenutno Knjižnica koristi najete linije felekoni-a. Zmogljivost pretoka podatkov znaša 28,8 Kbit/s. Ze obstoječe stanje kaže na premajhno pretočnost podatkov, dodatno priključevanje terminalov pa ni več možno, zalo je nujno potrebno povečati zmogljivost pretoka podatkov. Knjižnica ima 3 računalniška delovna mesta za uporabnike in I tiskalnik: l mesto za Cobiss, 2 mesti za internet in Word. Standardno priporočilo jc / računalniško mesto na I .(XX) prebivalcev, kar pomeni za Domžale 2l) računalniških delovnih mest. To bi seveda omogočalo nc lc individualno uporabo komunikacijskih možnosti, pač pa tudi organizirano izobraževanje mladih in odraslih uporabnikov. h) Knjižnična zbirka Knjižnica v Domžalah ima trenutno 58.000 enol knjižničnega gladiva, kar ustreza 66,4 % standarda 3 knjig na prebivalca. Ob obstoječi dinamiki nakupa bo standard dosegla v treh letih in pol. Poudarek pri oblikovanju vsebine knjižnične zbirke jc na potrebah lokalne skupnosti in kvaliteti knjižničnega gradiva. Struk-tura prirasla je približno 5098 leposlovja in 50% strokovne literature. V letu I999 jc znašal prirast gradiva 65% za odrasle in 35% za mladino. V povprečju jc dobil vsak naslov 2,3 izvoda. Knjižnica nudi 7200 enot neknjiž-nega gradiva (zgoščenke, AV kasete, videokasete, CD-ROM), kar znaša 81,6% standarda 0,3 enote na prebivalca. Potreben standard bo Knjižnica dosegla v enem letu in pol. s pesi rosi jo naslovov periodičnih publikacij (300 naslovov). Knjižnica celo presega predpisan standard 0,005 naslova periodike na prebivalca. Ugotavljamo, da bo knjižnična zbirka v relativno kratkem času ustrezno popolnjena vendar pa ostaja odprto vprašanje njena postavitev v prostoru. c) Knjižnični delavci Knjižnica ima 11 redno zaposlenih Knjižničarji težko vzdržujemo red... Problematično na objektu je za namembnost knjižnice slanje med-etažnih konkstrukcij in lesenih stropov. Knako problematična je protipotresna stabilnost objekta kot celote. Knjižnica jc objekt, ki mora zagotavljati največjo možno varnost za obiskovalce in zaposlene. Iz tega razloga smo v letih 1998 in 1999 izdelali koncept zasnove prenove celotnega objekta ki zajema prenovo, ojačitev in potresno sanacijo objekta. Omenjeni koncept jc bil zaradi vključenega predloga širitve prostora na podstrešje zavrnjen. Občina je v letu ,7000 namenila i mio SIJ za popravilo stropov, s temi sredstvi je zavod naročil izdelavo projektne dokumentacije za sanacijo in adaptacijo stropov ter podstrešja, kjer bi pridobili okoli 500 m' prostora. SlraleŠki cilj Knjižnice je njena maksimalna učinkovitost: izkoristili lastno knjižnično zbirko in informacije s pregledno in vabljivo ureditvijo knjižničnega gradiva v prostoru in informacij na spletni strani knjižnice. Knjižnica mora v svojem lokalnem okolju delovati kot: - informacijsko središče - kulturno in sprostilveno središče - izobraževalno središče - komunikacijsko središče - socialno središče. Dolgoročni operativni cilj jc vključitev 30-40% prebivalcev med članstvo knjižnice, ki bodo Z uporabo knjižničnega gradiva in informacij omogočili 5-kratcn obrat knjižnične zbirke. MARJAN GUJTMAN Otrokom so se smejale očke in želodčki ob pričakovanju božičkovih dobrot. Praznični december v Knjižnici Domžale Predprazničnemu vrvežu, naglici, vsakdanjemu tekanju, mrzličnemu nakupovanju daril, okraševan.ju novoletnih smrečic ... smo se lahko za hipec »izognili« in doživeli kanček novoletnega vzdušja tudi v Knjižnici Domžale. Živopisani plakati so vas vabili na najrazličnejše aktivnosti, kjer ste lahko sami preizkušali svoje ustvarjalne sposobnosti, se za dobre pol urice v naročju s svojim najmlajšim odpeljali v pravljični svet ali pa zamaknjeno slrmeli v čudovite risbe naših mladih likovnih talentov. Najmlajše obiskovalec jc prvi dan meseca decembra vabila lutkovna predstava I IDI. I ADI. v izvedbi Lutkovnega gledališča TRI iz Kranja. Dinamična zgodbica o čarovniku in bratcih dvojčkih, ki na vsak način hočeta dokazati, da Ca rala bolje od čarovnika, so marsikateremu nedebudnežu dale novih zamisli, kako pričarati svojim prijateljčkom nove čarovniške trike. Skupaj s Teatrom za vse. iz. Jesenic, smo vam podarili Sc eno lutkovno predstavo - Živo slikanico Jelen Jarko. Igralki Bernarda GašpcrSič in Metka Dulmin sta ga pripeljali iz daljne Kitajske v živalski vrt. Jelen jc bil zelo nesrečen. Začeli pa so ga obiskovati Otroci in se z njim spoprijateljili. Pozimi jc Jarko zopel ostal sam. Od silne žalosti jc pobegnil v gozd. Joda njegova Kitajska jc bila daleč. Oh misli na otroke, ki bodo spomladi spet prihajali na obisk, se Jelen Jarko vrne v živalski vrl. Predstava jc pričarala praznično vzdušje, saj sta gozdna vila in paznik Lmil prepevala čudovite pesmi o novoletnih željah. Novoletne delavnice so ponujale nove ideje za izdelovanje unikatnih novoletnih voščilnic, okraskov ... S predšolskimi otroki smo si ob poslušanju pravljice o sneženem možu, kljub temu da ni bilo snega, izdelali imenitnega snežaka. Spretne male ročice so »povaljale« kosme vale, doda le oči, korenjček in ušla in nastal je nasmejani sneženi mož, ki so ga otroci z. veseljem odnesli domov. Šolski otroci so izdelovali voščilnice. Tc smo z dobrimi Željami poslali vsem. s katerimi uspešno sodelujemo. Pel najlepših pa smo nagradili. V drugi delavnici, tudi namenjeni šolskim otrokom, pa so narejene voščilnice otroci lahko odnesli domov. Izdelali smo tudi novoletne okraske, s katerimi smo okrasili novoletno smrečico v knjižnici. Ideje, kako si lahko sami izdelamo novolet- ne voščilnice, so nam s prečudovito razstavo dale vzgojiteljice iz vrtca Urša v Domžalah. V večnamenskem prostoru smo prisluhnili predslavilvi knjižne zbirke Pravljice za Lano, avtorice Jelke Kan-dunc, z ilustracijami Dušana Stcrlcta. Zbirko pravljic je založilo Društvo MAK iz Motnika. Glavna junaka v pravljicah sta mucek in miška, ki živita z babico in dedom v hišici ob gozdu. Zelo rada raziskujeta. Včasih se jim pridružila še prijatelja .lurčck in Kiižck. 0 svojih dogodivščinah pripovedujeta dedku in babici, čc pa jih boste v roko vzeli tudi vi, sc boste podali novim dogodivščinam naproti, Judi pravljična urica je bila v mesecu decembru nekaj posebnega. Obiskal nas jc Božiček in nas obdaril s sladkarijami. Učenci slikalsko šole Vere Terstenjak so se nam predstavili kar dvakrat. Udeležili smo sc lahko otvoritve razstave likovne delavnice na temo Združeni v miru. V kulturnem programu so sodelovali učenci likovne delavnice Icr Glasbene Solc Domžale. Drugo polovico meseca decembra pa so hodnik mladinskega oddelka krasili božični prizori učencev likovne delavnice Vere Terstenjak Ob vseh teh aktivnostih nismo pozabili reševati knjižne uganke meseca. Posvečena je bila 250-letnici smrti največjega skladatelja baročne dobe - Jo-hanna Scbasliana Bacha. Tok ral pa vas v knjižni uganki sprašujemo, kaj veste o znanem pesniku Nikn (nal.na iierjii, ki je decembra praznoval svoj 60. rojstni dan. Tak jc hitro minil mesce, poln novih pričakovanj. Zelja, upov ... Skupaj smo videli, ustvarjali, prisluhnili zanimivostim in drug drugega bogatili z idilami in dobrimi željami za novo ti-SOćtetje. NIVES PODMIUŠAK Hinkovi skrivni zapisi Kot knjižničarka se vedno razveselim vsake nove in kvalitetne knjige za otroke in mladino, še posebej pa sem se v (leeemhrskih prazničnih dneh razveselila izida knjige z naslovom HINKOVI SKRIVNI ZAPISI, knjiga se jc 'rodila' v naši okoliei, nastajata je kar dohri dve leti na Osnovni šoli Jurija Vege v Moravčah. Avtorji so Mojlceja Podgoršek (knjižničarka na omenjeni šoli) in najstniki: Aleksandra Avhelj, ISo/rna ( igu-la, Ion J.nosek, Luka l.akosil, Polona Mal, Meta Novak, An.ja Ohran, Katja Po/nič, I jasa Snirkolj in Urša Zaje. In kako jc knjiga pravzaprav naslajala? Nekako takole. Ko jc v šolo prišla nova knjižničarka, sc jc v šolski knjižnici vse spremenilo. Otroci so Čedalje raje zahajali h knjigam in knjižničarki in porodila sc je zamisel o ustanovitvi knjižničarskega krožka, Sprva so učenci pri krožku pomagali pospravljati in ovijali knjige, nato pa jc padla ideja, da sami napišejo knjigo, in sicer dnevnik. Tako so začeli pisati sestavke m ko liti je Mio tc za zajetno mapu. jih jc knjižničarka kronološko uredila iu uskladila med seboj. Seveda jc bilo potrebno veliko truda, a na koncu jc knjiga lc na knjižnih policah Izšla le pri založbi I Irlf ca, kot prva v njihovi novi zbirki Dnevniki. In šc o knjigi Knjigi jc pisana v obliki dnevnika. Fant, ki piše dnevnik, se takole predstavi: »Ime mi je Hinko in hodim v osmi razred Osnovne Sole Jurija Vege v Moravčah. To pomeni, da sem star 14 let. Imam kar nckij prijateljev maj najboljši 1'rcnd pa je Jure... Sem kar faca in v redu lam, pa tudi punce me imajo se kar rade, čeprav sem malce štorast. kar sc njih tiče« Dnevnik piše v obdobju od septembra do junija, ko zaključi osnovno šolo. Skozi njegove dnevniške zapise odkrivamo svet običajnega mladostnika, ■poznamo njegovo družino in težave v družini, njegove sošolce in sošolke ter šolske pripetljaje Pokukamo v svet mladostnikov; svet prijateljstva in prvih ljubezni, prvih hrepenenj in prvih zmenkov, iiajsimskili zabav, pa tudi prvih razočaranj. Soočimo sc s prvimi težavnimi odločitvami glede prihodnosti in izbire poklica ob koncu osem- letke. Hinko pravi: »Prisegel sem. da bom v življenju vedno počel le stvari, ki me veselijo in so po mojem okusu. Nič slinastega, modernega ali praktičnega samo zato. da nekoč nekaj bom. Kakšne ločke, ugled in lake bedarije '* Hinko razmišlja ludi o življenju: »Pravijo, da bom ostal kmet. ker lako tudi razmišljam. Prav. Pravijo, da v življenju ne bom ničesar dosegel, le kaj bi dosegel frizer'.' Motijo se. Plavijo, da sem neumen, ker tako dober uspeh mečem stran. Naj ga poberejo! Pravijo, da sem sposoben, a mi to nič nc koristi, ker sem likrali neumen. Homo videli!« tako sc pred nami odvija pisan mozaik sveta mladostnika, lepi Irenulki sc prepletajo z žalostnimi, za dežjem pa vedno posije sonce. Da, taksno je življenje. Knjigo toplo priporočani lako mladim bralcem, ki sc bodo s Hinkom zlahka iden-lilieirali. pa ludi njihovim slaršcm. ki sc bodo morda spomnili svojih mladostnih doživetij, ali pa morda lažje razumeli svoje odra* ajoi e otroke, ki so danea kakoi ioni ki. jutri pa ze loputajo z vrati Pri izidu knjige so pomagali: Matjaž Kočar - župan, občina Moravče. Termit Domžale, Moravče, Sarrio Količevo, Kik Kamnik Natura t Njtan t h-otetj, As i lomzale - Remont, As Domžale - Servis. Vsem iskreno hvala! Sedaj pa pohitite v knjižnico po knjigo ali koi pravi Mojlceja Podgoršek: »Veselje nad delom, ki je pred vami. je nepopisno. Veselite se z nami. da bo naše veselje šc večje!« STANKA ZANOŠKAR stran 17 IZ UREDNKTVA PISMA BRALCEV Novoletno rajanje na prostem v Domžalah Sem občanka Domžal, ki zelo ruda pride v center Domžal na različne prireditve, tako tudi na novoletno rajanje z Radiom Hit. Organizacija je bila zadovoljiva, izbira ansambla pa več kot odlična. Zelo pa sem bila razočarana nad redarsko službo »Securitv GVS«, kije bila prisotna tam, kjer ni bilo treba, ni pa je bilo tam, kjer sojo potrebovali. Naši občani (stari in mladi) so veselo pokali petarde in druge pirotehnične predmete, s katerimi ni nič narobe, saj je bilo Novo leto. Glede na to, da so jih metali v prazne steklenice, so črepinjc letele povsod, in koje počilo, redarji niso ukrenili ničesar. Kakšno varovanje pa je to, sc Bodice Dvajsetletne domzalsko-kamniške obbislriške sanje Sosedje večkrat v plan so dali, povezati se s peš stezo, hitreje, da bi se spoznali z.a dobro skupno »rajtengo«. Za okoljevarstveni napredek Eno vrečko bom kupil. z.a kužkajo imel, ko se bo pokukal, vse v vrečko bom ujel. Glasbena antiseizmologija Zvočno trese radomeljska se dvorana, močno gre se, aerobika da je zagnana. FRANCE CERAR VABILO NA STROKOVNA PREDAVANJA Ker smo v zimskem času ko narava počiva, jc prav. da si vzamete čas za obnovitev in razširitev svojega znanja, katerega kot kaže bomo vsi vedno več potrebovali za uspešno vodenje in gospodarjenje na kmetijah. Kot vsako leto naSa kmetijska svetovalna služba tudi letos organizira ecl niz strokovnih predavanj, na katere Ste vsi prav lepo povabljeni. Novost letos pa jc ta, da srno s sosednjimi svetovalci določena predavanja združili, predvsem zaradi laZje izvedbe predavateljev, interesnih skupin in končno tudi srečanj, izmenjave mnenj in izkušenj, ter druženja kmetovalcev iz, širšega območja. Večina predavanj bo v drugi polovici januarja, ves februar in začetek marca. Za vsak mesece boste posebej obveščeni. • V januarju vas vabimo na naslednja predavanja: 1. OŠ K Rit A OZIMNIM /II. JAKIM ZIT V SPOMLADANSKIM ČASU IN PRIDKLOVANJK AJDE Predavanje ho v čclrtck, 18. I. ob 9.30 v dvorani nad KGZ KOMENDA, Predavala ho Irena Ban-lan u. ing. agr. o ukrepih varstva pred boleznimi, škodljivci in pleveli ter usmerjenem gnojenju s poudarkom na sortnem izboru semena. Predavanje jc zanimivo za vse. ki sejete žita in ajdo. 2. OZNAČKVANJK GOVEDI IN VODKN.IK REGISTRA Predavanje bo v petek, 19. I. ob 9. uri v prostorih KS Dob, predaval bo Rafko Rokavcc iz Kmetijskega zavoda Ljubljana - selekcijska služba. Ker se letos vzpostavlja nov register živali, bo predavanje zanimivo za vse rejce živali. 3. RK.IA IN PREHRANA KRAV DOJILJ Predavanje bo v četrtek, 25. 1. ob 9. uri v dvorani občine Lukovica. Predaval bo Anton Darovic u. ing. živin, o načinu reje in prehrani krav dojilj. Predavanje bo zanimivo za vse rejce krav dojilj. 4. NOVI KRITI KIJI ZA PLAČILO MILKA IN KAKO JIH DOSEČI Predavanje bo v pelek, 26.1. ob 9. uri v prostorih KS Dob. O novem pravilniku za odkup in plačevanje mleka bo predaval Andrej Kos iz. Ljubljanskih mlekarn, o tem kako lc tc doseči pa mag. vet. Janez. Koprivnikar iz Kmetijskega zavoda Ljubljana. Predavanje bo zanimivo za vse rejce krav molznic. Vabljeni! Jarše, 15.1. 2001 VSEM KMETOVALCEM OH TEJ PRILIKI VOŠČIMO VELIKO /.URA V J A, SREČE IN ZADOVOLJSTVA V LETU 2001. Vaša kmetijska svetovalka: IRKNA ZLATNAR, ing. agr. človek vpraša? Ali Jc to sploh varovanje? Moram pograjali tudi starejše občane Domžal. V javnih medijih jc bilo veliko opozarjanja glede nevarnosti pirotehničnih sredstev. Po televiziji so kazali slike poškodb, ki jih povzročijo leta. Zgleda, da to velja le za mlajše, saj so starejši (verjetno že malo okajeni) veselo metali petarde drugim ljudem pod noge. Pa naj šc kdo reče, da so samo mladi tisti, ki delajo nered in povzročajo nevarnost drugim!!! Bila sem tudi priča brutalnemu ravnanju redarja nad mladim fantom, ki je tako kot mnogo drugih plesal in s tem stopil no živec redarja Ta je prišel k njemu in ga brez razloga začel pre- rivali. Mladenič sc je bolel branili, a jc prišlo zraven okoli 10 ali več varnostnikov in skupaj so sproščali svojo »neverjetno« moč. Kaj pa bo en mladenič proti 10 varnostnikom? Rada bi se tudi zahvalila prijazni družbi, ki jc novo leto praznovala na prostem v Domžalah. Kol mnogi sem ludi jaz plesala in med tem časom mi jc nekdo odprl nahrblnik. Ven sta mi padli torbica in denarnica. Takoj ko sem to opazila, sem začela iskali izgubljene stvari. Denarnico sem našla na tleh, torbico pa ne. Nakar mi jc prijazna gospa povedala, da jo je nascl neki fant in jO nesel na oder. Najlepša hvaja. SAŠA IZ DOMŽAL Prisrčna zahvala! Kot vsako leto smo tudi letos z.a Hozic in Novo leto vsi ostareli dobili od Krajevne skupnosti. Rdečega križa in /veze borcev Dob čudovito darilo, ki je naša hvaležna srca napolnilo z. velikim veseljem! Toliko dobrot smo dobili, da je vsaka zahvala premajhna! Torej prisrčna hvala vsem, ki to prelepo navado organizirate! Posebej iskrena hvala gospema Gregorčič in Srebotnjak, ki nam. dobskim ostarelim prinese ta darila v Dom upokojencev v Domžalah. Naj Vam, vsem dobrotnikom, zaželimo v novem letu 2001 mnogo, mnogo sreče, zdravja in veselja! Vasi iskreno hvaležni, se posebej oskrbovanci v Domu upokojencev Domžale. V imenu vseh Obdarovanka Pavla Jeran. Srečno 2001! MIZARSKE STORITVE IZDELAVA - MONTAŽA -OBNOVA KUHINJE IN OSTALO POHIŠTVO SE PRIPOROČAM! Avbelj Milan s. p. Stegne 1, Moravče TEL. 01/7231-476 GSM: 041/641-446 Kulturna dediščina Domžal Območje nekdanje Žalske vasi, območje Toko Ob obravnavi načrta za 1)1 S za loko, je gospod /oran Vitorovič, tiniv. dipl. ing., želel kaj več izvedeti o zgodovini lega dela Domžal. Informacija, ki jo je dobil v Domžalah, je bila, da razen Doma Kranca Bernika v Domžalah ni nobenega drugega vrednega objekta. Pri tem pa mu ni bilo povedano, da je slanje glede na kulturno dediščino lako slabo, da niti Kulturni dom Franca Bernika ni prijavljen kol zaščiten objekt. Naša komisija je že dosedaj popisala za svoj arhiv 40 objektov, ki so vsak zase del izredno bogate narave in kulturne dediščine. Na častnem mestu je kompleks loko. lezi na skrajnem južnem robu nekdanje Žalske vasi in okrog leta 1500 jc tu vpisana Ro-delova domačija, ker jc bila tudi prva domžalska občina. Na tem delu sc je začela razvijali domžalska, slovenska veja slamnikarske industrije. Pri neki hiši sc je celo reklo »pri Farbarju«. Domžalska slamnikarja Drgar in Sttšovc sta si ob kasnejšem prihodu Tirolccv poiskaki novi lokaciji v Stobu in v zahodnih Domžaiah. Sc pred tem pa se je Rodetova domačija najbrž umaknila v Stob k Ro-detu. O imenitnosti tega doma jc govorila nekdanja Rodetova Stala in dva izklesana konja na vhodu. Naša komisija hrani dokaze o domžalskih in tirolskih slamnikar-skih prešah. Torej je bilo v Domžalah živo sodelovanje med Tirolci in Domžalčani žc davno pred njihovim prihodom leta 1X06. Ko so zaradi izgube južne Tirolske Tirolci prišli v Domžale, niso prišli med tujec, ampak med znance, s katerimi so že prej sodelovali in SO znali tudi slovensko. Prišli so z južne Tirolske, iz, mesta Maros-tika, kjer se Se najde podobna arhitektura, kol je bila npr. pri Alku in je še ponekod v Domžalah. Ker je bila firma Bratje Obcrvvnl-der družabnik firme Kurzlhnlcr 'Alko), je tu ta arhitektura se ohranjena. Na lokcijo prve domžalske občine in Rodelovc domačije je lote i leta 1866 prišla predhodnica "oka, tirolska velefirma Peter ladslallcr in sinovi, s povsem novo stavbo v beneškem slogu, to, ki .jo šc danes vidimo. Imeli so podružnice v več evropskih mes- tih, glavni sedež je bil v Domžalah. V Domžalah je živci eden iz med sinov. Križani, zalo sc je reklo »pri Krizanlu«... Naslednik le velefirme, ki je dobro opisana v Bernikovi zgodovini, je bil Franc /oni, ki je namesto slamnikarstva uvedel usnjarske izdelke in s tem postavil temelje kasnejšemu Loku. Vmesni imeni, ki sta sc tudi vpisali v domžalsko zgodovino, sta Brala Okršlar. Franc Zora jc pri- šel v Domžale koncem leta 1938, iz Domžal jc odšel pred koncem 2. svetovne vojne. Vedel je, da |>ri-haja revolucionarna oblast, katere zaključek jc uničenje prej cvetoče domžalske industrije. Vse tO je vnaprej napovedal. Vse tri firme, Kri/anl ladslal-ter, Franc Zora in Toko. SO bile domžalski ponos in so dajale delo in zaslužek mnogim Dom/aka inim in okoličanom. Posebej je treba omeniti Franca Zorna, ki jc bil tu v letih okupacije in je naskrivaj pomagal partizanom, kol smo tudi drugi Domžalčani in Tirolci. O tem priča spomenik na tovarniškem dvorišču. Krizantovi (Loko) in Vovkovi (Univcrsalc) so bili v tesni sorodstveni zvezi. Najprej so zgradili Pripravljalni odbor za ustanovitev fare v Domžalah. Župan Matej Janežič Veletovarnar Krizant Ladsttitter Cerkveni ključar Karol Flerin Cerkveni ključar Janez Habjan Župan Janez Dime Beneficija! Franc Bernik. Toko objekt, zato ta šc ni mogel vsebovati vseh beneških elementov i/ Maroslike. Ta beneška arhitektura je prišla do izraza v kasnejših objektih, palači in tovarni Univcrzalc. lokov (Krizanlov) objekt pa je Zgrajen podobno kol Sedanja občina Domžale, v sebi nosi beneške elemente. Arhitekturno jc vsekakor vredna ohranitve. Kulturna dediščina Slovencev se jc komaj na novo prebudila Zato je dokaz, ki ga hrani v sebi kompleks Toko, tu največ vreden To je dokaz, da je segal vpliv Slovencev do mesta Marostika, do zapadne Benečije, do južne Tirolske in do severne Furlanije. ki preide v Benetke. V Domžalah jc še dovolj nezazidanih zemljišč, kamor lahko postavijo najmodernejše stavbe. V tem delu Domžal pa mora ostati spomin na skupno usodo Slovencev in Tirolccv. Iz zbirke 40 spomeniških objektov v Domžalah bomo zaenkrat naredili 4 domžalske sprehajalne poti: 1. ) Sprehajalna pot do Rodcto-vega znamenja, Stobovskcga in Mengeškega polja; 2. ) Sprehajalna pot ob arlcškem studencu Srcdnjik do Vodnega gradu Dragomelj; 3. ) Sprehajalna pol v paleolitski in neolitski del Domžal; 4. ) Sprehajalna pot po pradavni venetski poti, predhodnici Rimske eeslč. V zvezi s točko 3.) in 4.) sla direktor DIX" in njegov pomočnik, gospoda Brus in Uršcj, oba tiniv. dipl. ing., in njuna ekipa pokazala izredno zanimanje za domžalsko zgodovino, z.a kar zasluzita s strani naše komisije vse priznanje, Komisija za varstvo naravne in kulturne dediščine pri DVO Dnmžalc-Knmnik. Predsednik JOŽE OBERVVALDER, univ. dipl. ing. Čestitamo! Izžrebanci novoletne nagradne križanke V Uredništvo smo do 10. januarja 2001 dobili nekaj sto v večini pravilnih rešitev. Na seji uredništva smo iz velikega kupa prispelih rešitev izžrebali naslednje naše reševalce: I telefonski aparat Maša Bošnjak, Ljubljanska 85, 1230 Domžale 2-6 pel kolekcij izdelkov TOSAME Katarina Grajzer, Brezje 28, 1233 Dob Miran Zaje, Vegova c. 13, 1251 Moravče Monika Cerar, Vir, Zrinjskega 10, 1230 Domžale Tone Lisjak, Miklošičeva a/a, 1230 Domžale Danica Pavlin. Ljubljanska 85, 1230 Domžale NAGRADO PRISPEVA » TID TELEFONSKE INŠTALACIJE DOMŽALE NAGRADE PRISPEVA t^D TOSAMA HEUOS 7-16 deset brisač za plažo - prispeva NAGRADI PRISPEVA HEUOS DOMŽALE Dragica Cimperman, M. Tomca 2. 1230 Domžale Rosana I lorvat, Miklošičeva 4b, 1230 Domžale Srečko Perne, Ljubljanska 90, 1230 Domžale Marija Marinšck. Preserje. Pclcchova 78a, 1235 Radotrdje Aljo Musič, C Radomeljske čete 8, 1235 Radomlje Lidija Novak. Ljubljanska 91, 1230 Domžale Miha VVcit, Brezovica 13. 1233 Dob Marta Vrankar, Lukovica 15, 1225 Lukovica Peter Kališck, Jarčeva 4, 1230 Domžale Olga Tomažin. Zoranina 18, 1230 Domžale 17-24 pel CD z grobeljskimi koncerti - prispeva Kulturni dom Franca Bernika Domžale Francka Balažic. Vir, Stritarjeva 22, 1230 Domžale Mojca Vavpctič, Scjmiška 3. 1230 Domžale Dušan Mijatov. S. Jenka 10. 1230 Domžale Alenka Kadivec. Kamniška II, 1230 Domžale Anica Zupan, Prcscrjc, Vaška pot 17a, 1235 Radomlje Jolica Frangcž, Ljubljanska 76, 1230 Domžale Marija Vrhovnik, Cankarjeva 4, 1233 Dob Anica Lajevec, Krtina 30. 1233 Dob 25-29 - pet potic - nagrade prispeva VELE DOMŽALE Jožica Košak, Brejčcva 29, 1230 Domžale Martin D>kar. Kersnikova II, 1230 Domžale Marjeti Pavlin. C. Radomeljske čete 6, 1235 Radomlje Irena Trop. Ul. 7. avgusta II. 1233 Dob Ana Pctrič. Miklošičeva 13, 1230 Domžale 30-34 - pel knjižnih nagrad - prispeva SLAMNIK Gregor Hribar, Krakovska 17a. 1230 Domžale Metka Karlovšek. Cešminova 9. 1230 Domžale Ljudmila Košcnina, S. Jenka 8. 1230 Domžale Saša Igrcc, Dole 5, 1251 Moravče Sara Mejan. Scjmiška 27. 1230 Domžale 35-44 deset naročnin Slamnika za leto 2001 - prispeva SLAMNIK Mojca Mar kovic . UL Kamniškega bataljona 16, 1236 Trzin Katarina Zupane, Kamniška 32, Šmarca, 1240 Kamnik Majda Drobcž, Ježa 13, 1231 Črnuče Sonja Lož, Na gmajni 7. 1236 Mengeš Jožica Povše, Zg. Praprcčc 1, 1225 Lukovica Lojzka Zavbi. Blagovica 2, 1223 Blagovica Francka Trobec, Vcselovo nabrežje l/b, 1234 Mengeš Urška Povšnar, Jakčeva 18. 1119 Ljubljana Marko Jutcršck. Ul. Kamniškega bataljona 2, 1236 Trzin Marija Pirš, G 24. junija 46, 1231 Ljublja-ua-( 'rnuče 45-47 kosilo v Majčevem dvoru - nagrade prispeva Gostišče Majčcv dvor Jarše Andrej Kcrec. Hribarjeva 37, 1236 Mengeš Marija Pctrič, Ljubljanska 103, 1230 Domžale Slavko Košir, Vir, Robova 5, 1230 Domžale 48 - hladilnik oz. grelnik za v avto - nagrado prispeva S1MAX Domžale Martin lokar, Kersnikova II, 1230 Domžale 49-50 barski oz. večnamenski slol - nagrado prispeva Liiz Karanlania Peter Debeljak, Smlednik 27, 1216 Smlednik Matija Jarc, Saranovičcva 27, 1230 Domžale NAGRADE PRISPEVA NAGRADE PRISPEVA NAGRADE PRISPEVA /lamnik NAGRADE PRISPEVA NAGRADO PRISPEVA SIMAX NAGRAIX) PRISPEVA iLIlz ' Karanlania Nagrade OZ potrdila O pridobljeni nagradi lahko v uradnih urah prevzamete v Uredništvu - do konca januarja 2001. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Uredništvo Zimsko-počitniški tečaj smučanja in bordanja ŠD Fan Vit-as letos ponovno organizira sedemdnevni tečaj smučanja in bordanja na Ribniškem Pohorju. Tečaj bo potekal v času zimskih šolskih počitnic, od 25. februarja do 3. marca 2001. Nastanjeni bomo v Ribniški koči, ki se nahaja neposredno na smučišču na 1530 ni. Smučišče je primerno tako za začetnike kot za boljše smučarje in bor-darje. Poleg smučanja in bordanja (5-6 ur dnevno) bomo tudi tekli na smučeh, se vozili z motornimi sanmi, igrali teebali in nogomet na snegu ter odšli na večerni pohod z baklami. Večere bomo preživljali ob družabnih igrah kot so milijonar, skriti zaklad, ples... itd. Vabljeni vsi otroci, stari 6 let in več, da skupaj z nami preživijo zanimive in pestre zimske počitnice. Podrobnejše informacije lahko dobite, če pokličete na telefonsko število 724-92-03, 040 209-066 (Dušan) ali 040 240-100 (Marijana). DUŠAN IN MARIJANA Turnir v teeballu V torek in četrtek, 19. in 21. decembra 2000, je v veliki telovadnici v OŠ Venclja Perka potekal drugi turnir v teeball-u, v organizaciji ŠD Fan Vit-As. Udeležile so se ga ekipe iz Domžal, združena ekipa iz Trzina in Mengša in ljubljanska ekipa OŠ Jože Moškrič, pod vodstvom baseball trenerja Viktorja Benčana. V torek sta se pomerili ljubljanska in domžalska ekipa v igri na štiri ininge. Ljubljanska ekipa je odigrala odlično in zmagala z rezultatom 21:14, od tega je kar 8 točk dosegla s tako imenovanim »HOMF, RUN« udarcem, ki omogoči odbijalcu osvojiti vse štiri baze naenkrat. V četrtek so domžalski - domači fantje pokazali veliko boljšo igro, saj so premagaliiiekoliko starejše vrstnike iz Trzina in Mengša z rezulatom 17:12 točk. Na kocnu prijetnega druženja smo ugotovili, da je potrebno za uspešno in konstantno igro na turnirju pridno trenirati in odigrati čim več tekem. Pohvalili bi tudi naSo plesno skupino »Fankice« iz Doba, ki so odmore popestrile z plesnimi točak-mi in ustvarile prijetno vzdušje. Vsi sodelujoči so sodelovali v nagradnem žrebanju. Lepe nagrade, za katere, se jim prav lepo zahvaljujemo, so prispevali naslednji sponzorji: McDonald's Domžale, Leko sport. Žito Ljubljana, Golf-turist, športna trgovina in servis Erdani. Rudolf t. p. p. a. in M Forma iz Ljubljane. Vsem našim članom in njihovim staršem v novem letu želimo obilo športnih uspehov! Dušan in Marijana so pripravljeni 27. 12. 2000 se je že 13. sestal Izvršni odbor Atletskega kluba Vele Domžale, ki je sprejel kar nekaj pomembnih odločitev za delo kluba v novi sezoni. Sestanek je vodil predsednik kluba g. Marjan Gorza, ob številnih trenerjih in drugih članih odbora pa je bil prisoten tudi predsednik Strokovno-tekmovalnega odbora g. Jože Potrbin. V letu 2001 se bo AK Domžale tudi uradno preimenoval, in sicer kmalu po novem letu, ob svečanem podpisu o spremembi imena AK Domžale v AK Vele Domžale. At- Kateri so dosegli največ? « Kot že nekaj let so člani strokovnega sveta atlete in atletinje, glede na njihove uspehe v pretekli sezoni in pričakovanja za naslednjo, razdelili v več skupin, od katerih jc odvisna tudi višina finančnih sredstev za sofinanciranje programov atletov in atletinj: 1. skupina Bojana VOJSKA Matej JUHART Jernej KASTELEC Peter KASTELEC Jože PIRNAT 2. skupina Nastja CAPUDER Bojana HOSTNIK Erika PIRNAT Dušan ZAJC 3. skupina Špela KERŽAN Klara NAHTEGAL Ana NARANČA Larisa CAPUDER Mojca GROJZDEK Klemen ČOP Domen JARC Matija NAROBE 4. skupina Meta PUNGERČAR Matjaž GUBERINIČ Peter HAMERŠAK Poleg mladincev in članov se je svet odločil razdeliti tudi pionirje in pionirke. Med perspektivne pionirje in pionirke so se uvrstili: Petra BABNIK Meri HADŽlC Branka JOVANOVIČ Manca VELKAVRH Suzana MLADENOVIČ Jaka KOVAČ Andraž GREGORlC Bernard JARC Rok ZABRFT Dobili bomo sponzorja in novo ime kluba leti in atletinje bodo ob tej priložnosti dobili nove trenirke in drese, sodniki pa so s strani Vele Domžale že na poletnem I. mitingu AK Vele Domžale dobili nove rdeče majice. Zaslužni dobijo priznanja Športne zveze Domžale Na podlagi tekmovalnih uspehov v zimski in poletni sezoni 1999/ 2000 so bili za dodelitev priznanj Športne zveze predlagani naslednji atleti in atletinje AK Vele Domžale: Matej JUHART (3. mesto DP), Jernej KASTELEC (3. mesto APS), Jože PIRNAT (3. mesto APS), Bojana VOJSKA (2. mesto APS), Peter KASTELIC (1. mesto DP), Nastja CAPUDER (2. mesto DP), Špela KRŽAN (2. mesto DP), Domen JARC (2. mesto APS), Ana NARANČA (3. mesto zimski DP), Erika PIRNAT (3. mesto zimski DP). Za dodelitev priznanj AK Vele Domžale predlaga tudi ekipne uspehe: pionirji AK Vele Domžale (3. mesto DP v krosu), ml. mladinci AK Vele Domžale (3. mesto DP v krosu), člani AK Vele Domžale (3. mesto DP v krosu), članice AK Vele Domžale (2. mesto DP v mnogoboju). Poleg domačih uspehov predlaga domžalski atletski klub Petra Kastelica za priznanje v mednarodnem merilu, in sicer za osvojeno 39. mesto v gorskem teku na evropskem prvenstvu, Ljiljano Horvat pa za priznanje za dolgoletno delo v klubu, in sicer za zelo uspešno atletinjo, dolgoletno članico vodstva kluba in še vedno aktivno atletsko sodnico. Zaključek leta je lep tudi zAK Vele Domžale Da bi se sezona in hkrati tudi le- Pozor, pripravljeni, zdajl to končala prijetno in da bi dobili nekaj člana in energije za sezono, ki se začne žc januarja z. dvoranskimi prvenstvi, je AK Vele svoje najboljše atlete in atletinje pogostil z večerjo v Majčcvem dvoru, kjer so si vsi skupaj, tako funkcionarji kot tekmovalci zaželeli srečno, zdravo in pa predvsem leto, polno športnih uspehov, obenem pa so si lahko ogledali tudi brošuro, v kateri so zbrani kompletni rezultati kluba v letu 2000. Bi se nam pridružili? Če se želite osnovnošolci pa tu- di srednješolci pridružiti kot sprin-terji, tekači, metalci ali kot skakalci, sc lahko pridružite treningom: Osnovna šola Rodica: torek od 18.30 do 20. ure - metalci, srednje - in dolgoprogaši, sprinterji Osnovna šola Jarše: torek in četrtek od 17. do 18.30 ter petek od 16. do 17.30 - pionirska šola Osnovna šola Roje: sreda od 17. do 19. ure in petek od 17. do 20. - metalci, srednje - in dolgoprogaši, sprinterji Vabljeni!!! AK Rodex, d.o.o., Radomlje zaposli - avtomehanika z delovnimi izkušnjami - prodajalca vozil Pogoji: - V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri, - znanje vsaj enega tujega jezika, -•vozniški izpit B kategorije, - izkušnje na podobnem delovnem mestu. Prednost imajo kandidati do 30 let. Pisne prijave z dokazili in življenjepisom pošljite do 31. januarja na naslov Rodex, d.o.o., Rovska cesta 2, 1235 Radomlje. Karate klub »ATOM« Shotokan Domžale Uspešni na odprtem pokalnem turnirju v Kuzmi Člani in članice ATOMa so se udeležile SKIF odprtega pokalnega turnirja Kuzma, ki sicer spada v sklop treh turnirjev - mednarodnega ranga - za poklal SKIF Slovenija. »Lahko bi bilo tudi bolje,« je pokomentiral glavni trener in vodja kluba mojster Lovrenc Ko-kalj, ki pa je nastopajoče vsaj malce opravičil s formo, ki lahko od tekmovanja do tekmovanja niha, na tekmovalce pa vplivajo tudi naporne vožnje na celodnevna tekmovanja. »Navsezadnje sem lahko zadovoljen, da imajo tako močno voljo, saj v Domžalah primanjkuje prostora za vadbo,« pravi g. Kokalj in nadaljuje: »Prav to pa je tudi pokazatelj, da se ljudje brigajo zase in za svojo telesno kulturo.« K temu s svojim programom po njegovem mnenju v Domžalah prispeva tudi TVD Partizan, ki skrbi za splošno rekreacijo in dobro športno vadbo vseh, ki sc rekreacije želijo. Drugo in tretje mesto za člane ATOMa: Miha Gavez ter Jernej Homar. Tekmovalci in tekmovalke ATOMa so domov odnesli kar nekaj priznanj in medalj ter pokal. Grad; 3. mesto: Josip Varga (nastopili so Sc: Sonja Ccrar, Tjaša Gavez, Tadej Bodlaj in Dejan Cerai); kumite; I. mesto: Boštjan Posedi; 2. mesto: Miha Gavez; 3. mesto: Jernej Homar; 4. mesto: Boris Grad, Blaž Ravnikar. Čestitamo in hvala - enako za dobre želje za leto 2001! B. B. Še rezultati: Ekipno so bili po zbranih točkah karate-isti ATOMa tretji in so domov odnesli pokal, posamično pa so dosegli naslednje uvrstitve: Kate; 1. mesto: Timotej Kokalj, Tamara Kokalj; 2. mesto: Špela Domžalski nogometaši se prebujajo iz »zimskega spanja«, saj drugi teden januarja začenjajo operacijo »obstanek v prvi ligi«! Sankukai Karate Klub Domžale Domžalski karateisti zopet uspešni V preteklem mesecu sta se zvrstila dva pomembnejša tekmovanja, ki so seju udeležili tudi člani, članice in pionirji domžalskega SANKUKAI karate kluba. Članek smo objavili v prejšnji številki glasila Slamnik, sedaj pa vam podajamo še rezultate. Člansko tekmovanje Domžale, 11. 11. 2000 Darko Kotar, 1. mesto, višja težka kategorija, Gregor Gradišar, 1. mesto, srednja lahka kategorija, Marko Podboršck, 2. mesto, nižja kategorija absol., Betka Gregorin, 2. mesto, dekleta, težka kategorija, Kristina Otrin Fcrlič, 3.-4. m., dekleta, lahka kategorija. Uroš Grabner, 3.-4. m., višja težka kategorija. Zvone Jcrala, 3.-4. m., srednja lahka kategorija, Srečo Plevel, 3.-4. m., nižja kategorija absolutno. Turnir za dečke in deklice Grosuplje, 26. 11.2000 Matej Franko, I. m., dečki, 6. kyu, 8-12 let, do 35 kg, Tomaž Humar, I. m., dečki. 6. kyu, 8-12 let, od 35 do 40 kg, Saša Sctnikar, 1. m., deklice, kate, 3. in 2. kvu, absolutno, Gašper Anžič, 2. m, dečki, 6 kyu, 8-12 let, nad 40 kg. Jordan Latas, 2. m., dečki, 6. kyu, 8-12 let, do 35 kg. Dejan Mav, 2. m., dečki, 5. kyu, 8-12 let, nad 40 kg. Mark Grad, 2. m., dečki, 5. kyu, 8-12 let, od 35 do 40 kg, Jošt Hribcrnik, 2. m„ dečki, 5. kyu, 12-14 let, absolutno, Lara Kozarski, 2. m., deklice katc, 5. in 4. kvu, absolutno, Urška Svctck, 3. m„ deklice katc, 5. in 4. kyu, absolutno, Jure Kopušar, 3.-4. m., dečki, 6. kyu, 12-14 let, absolutno, Tilcn Sotlar, 3.-4. m., dečki, 6. kyn, 8-12 let, nad 40 kg, Aljoša Lcnčck, 3.-4. m, dečki, 6. kyu, 8-12 let, do 35 kg, Ivan Kapctanovič, 3.-4. m., dečki, 4. kyu, 8-12 let, do 37 kg, Tilcn Kotar, 3.-4. m„ dečki, 4. kytt, 8-12 let, do 37 kg, Uroš Podobnik, 3.-4. m., dečki, 4. kyu, 12-14 let, nad 47 kg, Gašper Lckan, 3.-4. m., dečki 5. kyu, 8-12 let, nad 40 kg, Jakob Ciodler, 3.-4. m., dečki, 5. kyu, 8-12 let, nad 40 kg, Gašper Tumpcj, 3.-4. m, dečki, 5. kyu, 8-12 let, od 35 do 40 kg, Tcja Grad, 4.-5. m., deklice katc, 5. in 4, kyu, absolutno. stran 19 ■■I -ŠPORT ■■■ S košarkarskega prvenstva za osnovne šole V soboto, 9. 12. 2000, je bil v dvorani OŠ Venclja Perka zaključni turnir v košarki za st. dečke in deklice, tako imenovani »final four« za osnovne šole s področja bivše občine Domžale. V letošnjem tekmovanju so sodelovale ekipe osnovnih šol iz Trzina, Mengša, Lukovice, Moravč, Doba, OŠ Domžale, OS Rodica in OŠ Vencelja Perka. Zmagovalni ekipi st. dečkov in deklic OŠ Venclja Perka V zaključni del so se uvrstile po 4 ekipe v fantovski in dekliški konkurenci. Pri fantih jc prvo mesto dosegla OŠ Venclja Perka pred OŠ Rodica in OŠ Domžale. Pri deklicah pa je prav tako zmagala OŠ Venclja Petka pred ekipo OŠ Mengeš in OŠ Domžale. Pod pokroviteljstvom Športne Športni dan v Atomskih Toplicah Lansko leto so se moje sošolke udeležile tekmovanja na Hitovem sc j-marjenju. Z dekleti iz drugih šol so sc pomerile v risanju s kredami in tako osvojile drugo nagrado. Prejele naj bi kape in majice, vendar so na te nagrade pozabili, zato so nas letos odpeljali na izlet. V spremstvu radia HIT smo tako v oktobru obiskali Atomske Toplice. Odšli smo se kopat v bazen, nato pa smo napolnili naše želodec s pizzo v pivnici Ha-ler in s čokolado v čokoladnici, kjer smo si lahko kupili slastno čokolado. Vsekakor pa smo se imeli najbolje v toplicah. Najprej smo seveda uživali v vožnji z avtobusom. Žc ko smo se vozili, smo vedeli, da sc bomo imeli odlično. Iz avtobusa sc je naša spremljevalka Reza ves čas javljala na radio. Tako so lahko tudi starši doma spremljali našo pot. Ko pa smo prispeli v Atomske Toplice, bi vsi otroci najraje kar oblečeni stekli v bazen in sc tunkali. Seveda pa tO tli bilo možno. »Kar počasi,« so nam govorile učiteljice, ki so hilc Z nami. Hitro so se omehčale, saj je tudi njih mikalo, da bi zaplavale v bazenu. Tako smo sc pri omaricah preoblek li, si poiskali ležalnike in nato poskakali v vodo. Vsi so pogledovali za nami in sc nam smejali, mi pa smo sc potapljali in »špricali« drug drugega. Smeha kar ni in ni zmanjkalo. Spremljal nas jc tudi fotograf, ki nas jc slikal v bazenu in ob njem. Kol je žc v navadi, so tudi tokrat fantje nagajali puncam. Škropili so nas, me pa smo jih tunkalc in vedno smo zmagale. Tudi malicali smo. Ravno takrat so imeli v bazenu telovadbo. Res nam jc bilo žal, ker sc jc nismo mogli udeležiti. Z učitelji in Rezo smo sc zabavali z vodni- mi igrami, ki so bile odlične. V Atomskih Toplicah so imeli tudi reko, tri manjše bazene z vročo vodo in z masažami, en otroški bazen in še bi lahko naštevala. Dopoldne jc zelo hitro minilo, naša pot pa sc jc nadaljevala. Kljub dežju, ki nas jc spremljal, smo si privoščili dobro kosilo, za sladico pa čokolado. Vse lepo se enkrat konča in končal sc je tudi naš izlet, ki ga nc bomo pozabili! KATJA BIGEC 5. a OŠ Rodica zveze Domžale je OŠ Venclja Perka dobro organizirala zaključni turnir, na katerem smo videli vseh 8 ekip. Pokazalo se je, da lahko zmaga in uspešno igra samo tista ekipa, ki ima več svojih igralcev oz. igralk v klubu. Z našega vidika sc je tako spet potrdilo te znttno dejstvo, da so nosilke igre v šolskih ekipah tudi uspešne igralke našega kluba. Res so šolske ekipe primerna baza za iskanje novih, mladih talentov, žal pa samo to. Vse ostale korake v razvoju pa igralke naredijo v klubu, kjer se dokazujejo v veliko močnejši konkurenci. Selekcioniranje z naše strani poteka že pri mlajših igralkah, tako da na tem turnirju praktično nismo vide- li nič novega. Vedno znova pa nas preseneti dejstvo, da se te prireditve udeležuje zelo malo mentorjev iz osnovnih šol, tudi kakšnega uradnega predstavnika šol, ki so tekmovale, smo pogrešali. Žal tak pristop ne prispeva k popularizaciji ženske košarke v naši občini. V bodoče bi si želeli več sodelovanja s predstavniki šol, da bi laže našli skupni jezik tudi o pomembnosti tekmovanj - za nekatere je šolska liga precej pred 1. državno ligo. Na slikah si lahko ogledate, da so vse tri kapetanke prvouvrščenih ekip članice pionirske selekcije našega kluba. Foto in tekst za ŽKK Domžale: KARLO SOPER G. Kisela izroča„medaljo Tini Hefer-le, kapetanki OŠ Domžale Sodelovanje tudi v letu 2001 Športno Društvo Zlato polje že vrsto let uvršča v svoj program športnih aktivnosti tudi nogometna srečanja z ekipami, s katerimi je imelo tradicionalna srečanja še v času, koje bila Občina Domžale celota sedaj novonastalih občin. V Društvu smo bili brez pomislek;! enotnega mnenja, da moramo gojiti športna druženja z ekipami nekdanje občine tudi v bodoče. Tako ohranjamo dolgoletne športne ter s tem družabne stike z ekipami AS Domžale, veterani Domžalskega nog. kluba. Veterani ekipe lukovica - Dob, ekipo Virtusa iz. Duplice in še nekaterimi. V zadnjih letih pa se nogometnih turnirjev, ki jih organizira tukajšnje Športno društvo, udeležuje vse več ekip iz domžalske občine. Nastopajo zelo uspešno, kar je razvidno tudi iz zadnjega turnirja, saj so prva tri mesta pripadli ekipam iz Domžal in Vira Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil v imenu Športnega društva Zlato polje vsem za športno sodelovanje, z Zeljo, da bi tudi v bodoče gojili prijateljska in športna druženja Vsem želim sreče, zdravja ter osebnega zadovoljstva v letu, ki je pred nami. T. HABJANIC Na črno belih poljih Prva ženska liga Mariborčankam Na Bledu in v Krškem jc ob koncu minulega leta. hkrati s prvo moško ligo zahod, potekala tudi prva ženska šahovska liga. Zmaga je pripadala šahovskemu klubu Piramida iz Maribora; na prvih dveh deskah pa sta igrali mednarodni mojstrici, sicer državni reprezentantki. Narcisa Mihevc-Mohr in Milka Ankerst. Druga jc bila ekipa Gorenjka Lesce, tretji pa Triglav iz Krškega. Rkipa Vele Domžale je osvojila zadnje, peto mesto, ob tem pa vendarle velja povedati, da so bile zadnje tri uvrščene ekipe dokaj izenačene. Končni vrstni red: ŽŠD Maribor ŠK Piramida 7 (9), ŠD Gorenjka lescc 6 (7,5), SK Triglav Krško 3 (4, 5), ŠD Radenska Pomgrad 2 (6), ŠD Vele Domžale 2 (3). Med Domžalčankami jc bila najboljša mojstrica Pavla Košir, ki je na zahtevni prvi deski osvojila točko in pol iz štirih partij. Vilma Nadvcšnik jc bila nekoliko manj razpoložena za igro in jc na drugi deski osvojila točko iz štirih partij, sestri Petra in Vesna Brczovščck pa sta odigrali po dve par-hji, iz njih vsaka iztržili remi, torej pol točke. Vid Vavpetič, zmagovalec med seniorji Kot smo poročali že v prejšnji številki Slamnika, so se šahisti seniorji v Radovljici pomerili na državnem prvenstvu v pospešenem šahu. Zmagal je Vid Vavpetič, član Vele Domžale, ki je premočno vodil ves turnir, prvi pa je bil kljub temu, da je v zadnjem, devetem kolu, izgubil s klubskim tovarišem Ivačičem. Vidje s tem uspehom več kot uspešno končal minulo leto, potem koje odlično igral tudi za prvo šahovsko ekipo Vele Domžale v 1. državni ligi - zahod. Med člani jc bil dober tudi Vlado Ivačič, s šestimi točkami je osvojil peto mesto. Vinko Pibcr pa sc jc s tremi točkami uvrstil na petindvajseto. Turnirja sc jc udeležilo 27 šahistov. Končni vrstni red: Vavpetič, Tavčar 7, Nikolič, Milinkovič, Ivačič 6, Režonja, Marjanovič, S. Skok, Penko 5,5 itd. Novoletni turnir Bojanu Hribarju Šahovsko društvo Vele Domžale je ob koncu leta 2000 priredilo turnir v pospešenem šahu, hkrati pa jc iztekajoče leto povezalo tudi z druženjem šahovskih prijateljev. Na prireditvi sta člane društva pozdravila njegov predsednik Bojan Oso-lin, Vid Vavpetič, ki vodi večino organizacijskih niti društva, pa je razgrnil tekmovalno dejavnost šahovskega društva v letu 2000. Posebno toplo pa je izzvenela pozornost, ki jc bila namenjena Petru Zupančiču v letu, ko je izpolnil petinsedemdeset let. Nedvomno ima velike zasluge, da lahko šahisti gostujejo v prostorih balinarskega kluba in sc vsakodnevno Srečujejo za šahovnico in na turnirjih. Petru je društvo v znak pozornosti podarilo veliko torto, na kateri so bili tudi obvezna šahovnica in šahovske figure, ki jim jc Peter doslej posvetil več kot vsakdanjo ljubiteljsko pripadnost. Pred tem so sc člani društva pomerili na novoletnem turnirju v pospešenem šahu; vsak igralec jc imel na voljo petnajst minut. Sodelovalo je 23 udeležencev. Sc zlasti razve- seljivo pa jc bilo, da jc na turnirju sodelovala skoraj kompletna prva ekipa Vele Domžale. Zmagal je gost, član Komende, Bojan Hribar, s petimi točkami in pol iz sedmih kol, drugi je bil Jože Skok, tretji pa Vlado Ivačič, oba s petimi točkami. Končni vrstni red: Hribar 5,5, J. Skok, Ivačič in B. Skok 5, Janjič, Karnar in Šemrl 4,5, Vavpetič, Košir, Bogdan Osolin in Bojan Osolin 4 itd. Bogdan Osolin/ najhitrejši v letu 2000 Na lanskem zaključnem srečanju domžalskih šahistov jc potekala tudi slovesna razglasitev najboljših šahistov na hitropoteznih tedenskih Velinih turnirjih. Ob koncu je vendarle slavil mojstrski kandidat Bogdan Osolin, ki je vodilno žezlo prevzel od prvokategornika Arturja Jaeka, ki je vodil devet mesecev, ludi tretje mesto je dokaj zanesljivo osvojil mojstrski kandidat Vito Janjič. Prvi trije so tisti, ki so sc najpogosteje udeleževali 'euger-jev". ("etrto mesto jc pripadlo Petri Grošljcvi iz Komende, peto pa Borisu Skoku. Uvodoma velja opozoriti tudi na vodjo tekmovanja Petni Zupančiča, ki sc jc zelo hitro prilagodil vodenju turnirja s pomočjo računalnika. Peter jc izpustil le nekaj turnirjev, pa še te zaradi krajše Domžalsko-kamniška šahovska liga Na predlog nekaterih pobudnikov iz Šahovske sekcije Trzin in Šahovskega društva Mengeš, je Šahovski klub Komenda razpisal in vodi DOMŽALSKO-KAMNIŠKO ŠAHOVSKO LIGO. Ligii je razdeljena na dva dela - jesenski in spomladanski. Igralni dnevi so četrtki, tempo igranja 1,5 ure na igralca. Ekipo sestavljajo štirje igralci. Liga sc igra z gostovanji. Ker je liga letos prvič organizirana se jc prijavilo 14 ekip - zelo lepa udeležba. Odigrani sta bili žc dve koli in presenetljivo vodi ekipa Šahovskega društva Mengeš I. Vrstni red po dveh kolih , c sledeči: Mesto Ekipa Meč točke Šahovske točke 1 ŠD Mcnecš 1 4 6,5 2 ŠD Kamnik 4 5.5 3 ŠD Domžale 3 5.0 4 ŠK Komenda 11 3 5.0 5 ŠK Komenda 1 2 4.5 6 ŠD Mcnecš II 2 4.0 7 Grni Graben H 2 4.0 8 ŠS Dob 2 4.0 9 Črni Graben I 1 3,5 10 Trzin II 1 3.5 11 ŠD Termit Moravče 1 3.0 12 ŠK Komenda III 1 3.0 13 Trzin 1 2 2.5 14 ŠK Komenda IV 0 2,0 FRANC POGLAJEN bolezni in se v celoletni razpredelnici uvrstil na lepo osmo mesto. Vseh Velinih turnirjev se je preko celega leta udeležilo 52 šahist k in šahistov, predvsem iz domzalsko-kam-niškega območja in Ljubljane. Končni vrstni red: Bogdan Osolin 301, Jaek 296, Janjič 272. P. Grošelj 243, B. Skok 238, Šemrl 232, Cerar 225, Zupančič 185, Babnik 179. št raj bar 167 itd. Imenitna uvrstitev Janjica Na prvem mednarodnem šahovskem turnirju v pospešenem šahu v Izlakah jc sodelovalo 80 šahistov. vrh pa so krojili štirje Hrvati. Zmagal je velemojster Mladen Palac - z osmimi točkami, pred velemojstrom Robertom Zelčičem s sedmimi točkami in pol, Željkom Pavičičem, ki presenetljivo sploh nima šahovskega naslova s sedmimi točkami, in mednarodnim mojstrom Brankom Rogul jem, prav tako s sedmimi točkami. V ta krog močnih igralcev se je z izvrstnim sedmim mestom uvrstil mojstrski kandidat Vele Domžale, Vilo-mir Janjič, ki je osvojil šesl točk in pol. Pol točke manj sta zbrala Vavpetič na dvanajstem in Ivačič na petnajstem mestu, kar sta bili v močni zasedbi Se vedno več kot solidni uvrstitvi. Vlado Ivačič, drugi v Žalcu. Na zadnjem decembrskem turnirju v ciklusu turnirjev Žalec, v pospešenem šahu za leto 2000, je slavil Dušan Brinovec s petimi točkami in pol iz sedmih kol. Domžalski mojster Vlado Ivačič je bil z enakim izkupičkom drugi, na turnirju pa je sodelovalo 19 šahistov. Jože Skok, tretji v Trbovljah Na zadnjem decembrskem turnirju v pospešenem šahu v Trbovljah je član Vele Domžale, Jože Skok, s štirimi točkami in pol iz sedmih partij osvojil tretje mesto, zmagal pa je Dušan Brinovec s šestimi točkami pol, pred Jazbecem s petimi točkami in pol. V skupnem seštevku turnirjev za leto 2000, šteli so šest najboljših turnirjev, je zmagal Žalcan Dušan Brinovec 129, pred Olom Kranjcem 122, Jazbecem 114, Kotnikom 101 in Francem Brinovcem 86. Dušanu je skupno zmagoslavje omogočila prav zmaga na zadnjem turnirju, saj je skoraj ves čas vodil Oto Kranja Jože Skok je v skupnem seštevku s 67 točkami med 46 udeleženci zasedel sedmo mesto, vendar pa je nastopil le na štirih turnirjih. lan drugi/ Vito tretji Na Božično novoletnem turnirju v Komendi je premočno zmagal fide mojster Igor Kragelj, ki je v devetih partijah oddal le remi in zbral osem točk in pol. Takoj za njim pa sta se uvrstila Bogdan Osolin in Vitomir Janjič, oba s šestimi točkami in pol. Tekmovanja se je udeležilo 20 ljubiteljev šaha. V Krošnji zmagal Čokan Drugokategornik Mirko Cokan, član Vele Domžale, je med 17 udeleženci zmagal na odprtem društvenem turnirju Kraš-nje. V sedmih kolih je zbral šesl ločk in pol, z enakim seštevkom točk pa sta bila drugi Janez Viderger in tretji Viktor Hribar, oba Črni graben. JOŽE SKOK Bogdt Intervju Gregor Pongrac Dvajsetletni mladenič iz Domžal, trenutno član NK AvtoDe-bevc Dob, je ob Klemenu Kunst-Iju in nekaterih obetavnih mladincih v NK Domžale eden perspektivnejših igralcev v domžalskem okolišu. Odlikuje ga predvsem odlična fizična pripravljenost in velika borbenost, zaradi katere velikokrat »porumeni« oz. »pordeči«. Po srednješolskem izobraževanju na Ciimnaziji Šiška se je odločil za študij na Visoki policijski varnostni šoli, kjer se sedaj trudi za čimboljše ocene Nogometni igralec, ki ga v svetovnem merilu najbolj ceni, jc francoski reprezentant Lillian 'Ihuram, med klubi pa prisega na Manchester United. Kdaj in kje si se naučil svojih prvih nogometnih korakov? Po prenehanju treniranja smučarskih skokov v SSK Ihan sem se v celoti posvetil »najvažnejši postranski stvari« na svetu no gometu. Svoje prve nogometne korake sem naredil v NK Domžale pri mlajših dečkih, pri Tonetu Jančigaju, nadaljeval pri starejših pionirjih, pri Sla visi Pct-kičiču, nato so bili pa moji nogometni učitelji Dolfc Smid, Ha-mayoshi Masanori in Janez Hri-bar-Luli. Kateri dogodek na igrišču ti je ostal do sedaj v najlepšem spominu? V mlajših kategorijah jc bilo kar veliko trenutkov, ki se jih bom vedno rad spominjal, največ pa mi pomeni sezona, v kateri smo res dobro igrali in zasluženo napredovali v 2. slovensko mladinsko ligo. Kakšna je bila tvoja pot potem, ko si starostno prerasel mladinsko kategorijo? Zaigral sem za člansko vrsto NK Domžale, pri 17 letih, ko sem pod vodstvom trenerjev Ivana lxdenka in nato Borisa Bunca dobil priložnost in po splošnem mnenju uspešno prestal »ognjeni krst« v članski kategoriji na pripravljalnih tekmah. Joda kasneje zaradi »teh in onih« razlogov, ki jih ne bi komentiral, priložnosti nisem več dobival in sledila je selitev k trct.jeligašu iz Doba, kjer sem Sc danes. Gregor, kako visoko segajo tvoji nogometni cilji oz. ali si zadovoljen z doseženim v Dobu? V Dobu sem izredno zadovoljen, pod taktirko trenerjev Dobrijcviča, Birjukova in sedaj Jovanoviča sem se kar dobro ujel, kljub nekaterim menjavam mojih igralnih položajev. Več ali manj igram v prvi enajsterici in moram poudariti, da smo fantje res prava klapa na igrišču in tudi izven njega. Toda roko na srce, ostaja želja, da v svojem matičnem domžalskem klubu igram prvoligaški nogomet. Za svoj matični klub sem in vedno bom pripravljen »umreti« na igrišču, kot še marsikateri mladi domači nogometaš. Upam, da mi bo s trdim delom uspelo, vendar moram reči, da tudi jaz gledam na prihodnost širše, tako da je trenutno študij stvar, ki ima prednost pred vsemi ostalimi, tudi pred nogometom. Bi želel na koncu še sam kaj dodati? Želel bi se zahvaliti svoji družini, ki mi sloji ob strani v dobrih in slabih trenutkih, predvsem očetu, ki me vseskozi spremlja na moji športni poti in mi daje dragocene nasvete, pohvale in tudi graje, ki si jih tudi jaz dostikrat upravičeno zaslužim. Gregor, hvala za klepet in naj ti ho leto 201)1 uspešno tako na nogometnih travnikih kot tudi v šolskih predavalnicah! GREGOR BERLEC SLAMNIK antiiir 2001 stran Sporočilo Cveta ZALOKAR ORAZEM poslanka v Državnem zboru RS Obveščam občane in občanke občin Domžale, Mengeš in Trzin, da sem i. januarja 2001 v prostorih Občine Domžale (Domžale, Ljubljanska 69,1. nadstropje, 1230 Domžale) odprla POSLANSKO PISARNO. Uradne ure imam vsak ponedeljek od 15. do 17. ure. Informacije lahko dobite po tel.: 7220-100, int. 130 oz. 7241-321, kjer lahko tudi najavite svoj obisk poslanske pisarne. Objavljamo Pravilnik o pogojih in merilih za sofinanciranje programov prireditev in drugih aktivnosti iz proračuna občine Domžale. Občinski svet Občine Domžale je na svoji 21. seji, 17. decembra 2000, na predlog županje sprejel tudi PRAVILNIK O POGOJIH IN MERILIH ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV PRIREDITEV IN DRUGIH AKTIVNOSTI IZ PRORAČUNA OBČINE DOMŽALE. Ker Pravilnik določa način in oblike sofinanciranja različnih kulturnih, vzgojnih, spominskih, turističnih, rekreativnih, zabavnih in drugih podobnih programov, ki jih organizirajo fizične in pravne osebe v in izven občine, in so /anje sredstva zagotovljena v postavkah: »Članarine, pokroviteljstva in sponzorstva« ter »Promocija občine« ga objavljamo z namenom, da se upravičenci in prosilci omenjenih sredstev z njim seznanijo in pri zaprosilu za sofinanciranje posameznih programov upoštevajo določila pravilnika, ki se glasi: 2) fizične ali pravne osebe s stalnim prebivališčem oz. sedcZem v drugi občini, če so njihovi člani iz Občine Domžale ali pa prireditve organizirajo na območju Občine Domžale; 3) fizične ali pravne osebe s stalnim prebivališčem oz. sedcZem v občini, ki sc udeležijo ene od oblik iz 2. in 3. člena. 1. člen Pravilnik ureja način sofinanciranja različnih kulturnih, vzgojnih, spominskih, turističnih, rekreativnih, zabavnih in drugih podobnih programov (v nadaljevanju programov) iz proračuna Občine Domžale, ki jih organizirajo fizične in pravne osebe s sedcZem v Občini Domžale ali kot prireditelji v Občini Domžale ter imajo družaben in promocijski značaj, zanje pa so sredstva zagotovljena v postavkah: »Članarine, pokroviteljstva in sponzorstva« ter ♦Promocija občine«. 2. člen Iz postavke »Članarine, pokroviteljstva in sponzorstva« sc zagotavljajo finančna sredstva za naslednje namene: - Sofinanciranje jubilejnih prireditev društev in organizacij iz občine Domžale - Sofinanciranje večjih prireditev, katerih organizator je društvo ali organizacija iz občine Domžale na mednarodnem, državnem ali medobčinskem nivoju - Sofinanciranje gostovanj skupin iz tujine pri naših društvih in organizacijah oz. naših društev in organizacij v tujini - Nakupi spomiaskih in drugih daril ob pomembnih jubilejih - Sofinanciranje in sponzoriranje prireditev, katerih pokrovitelj oz. soorgani-zalor je Občina Domžale - Sofinanciranje medobčinskih prireditev in društev ter organizacij - Plačilo stroškov sprejemov in pogostitev ob pomembnejših jubilejih, obiskih in drugih priložnostih; - Plačilo članarin v organizacijah, katerih čan jc občina Domžale - Drugo - po sklepu komisije iz 7. in S. člena. 3. člen lz postavke »Pro'mocija občine« se zagotavljajo finančna sredstva za naslednje namene: - sofinanciranje večjih prireditev, pomembnih za promocijo občine - sofinanciranje dobrodelnih prireditev ter sofinanciranje dejavnosti humanitarnih društev - sofinanciranje udeležbe oz. sodelovanja mladih na mednarodnih taborih, delavnicah, študijskih potovanjih in drugih oblikah srečevanja mladih - organizacija sprejemov ob pomembnejših promocijskih dogodkih. 4. člen Upravičenci do sofinanciranja po tem pravilniku so: 1) fizične ali pravne osebe s stalnim prebivališčem oz. sedežem v občini Domžale, ki organizirajo izvedbo programa oz. prireditve v občini Domžale ali se udeležijo ene od oblik iz. 1. člena tega pravilnika v tujini; 5. člen Za sofinanciranje programov ne more kandidirati fizična ali pravna oseba, ki ima za isti namen žc odobrena sredstva v proračunu Občine Domžale, ali pa jc v tekočem letu Zc zaprosila za sredstva za isti ali podoben namen. 6. člen Za sofinanciranje programa upravičenec zaprosi s pisno vlogo, kateri mora priložiti naslednje: - podatke oz. izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 4. člena za fizične in pravne osebe - finančno ovrednoten program z. navedeno višino pričakovanih sredstev; - navedbe o množičnosti, tradicionalnos-li. odmevnosti, promociji in podobno, kar omogoča izdelavo ocene o pomenu programa; - izjavo upravičene;!, da bo sredstva porabil za namene predloženega programa in da jih bo vrnil, če ta pogoj ne bo izpolnjen. Vlogo sc praviloma predloži do 15. v mesecu za razdelitev sredstev v naslednjem mesecu. Ce vloga ob vložitvi ni popolna in nc izpolnjuje pogojev tega pravilnika, se zavrže. 7. člerr O vlogi odloči Zupan oziroma županja (v nadaljevanju Zupan) s sklepom na predlog Komisije za delitev sredstev proračunskih postavk »Sodelovanje z. drugimi občinami in združenji, pobratenja, jubileji, pokroviteljstva, sponzorstva« ter »Promocija občine«. Komisija upošteva zlasti naslednja merila: številčnost udeležencev, pomen programa za družbeno življenje občine oziroma promocijo občine, odmevnost programa, sorazmernost financiranja različnih programov ter obseg razpoložljivih sredstev. Komisija jc dolžna pri oblikovanju prcdlog;i za dodelitev sredstev upoštevati enotne kriterije 8. člen Komisijo imenuje in vodi župan in skupaj z. županom šteje pet članov. Štiri člane oziroma članice (v nadaljevanju člane) se določi izmed članov Občinskega sveta. 9. člen Po sprejemu proračuna župan/županja razdeli v proračunu določena sredstva glede na pričakovano porabo po posameznih mesecih, ki jc podlaga za razdelitev sredstev v tekočem mesecu. Mesečna vsota sredstev sc praviloma razdeli glede na število prispelih popolnih vlog, ki izpolnjujejo merila. 10. člen Upravičencu sc finančna sredstva odobrijo glede na realno ovrednoten finančni program in pričakovani znesek. 11. člen JJcI sredstev iz omenjenih postavk sc namenja za pokrivanje stroškov in prispevkov ob spominskih in jubilejnih prireditvah. 12. člen Odobrena sredstva sc lahko uporabijo samo za namen, za katerega so bila dodeljena. Od 13. 2. do 22. 2. m &i 2001 na naslednjih lokacijah: DOMŽALE STARA OS VENCLJA PERKA Ljubljanska c. 58 SANKUKAI TORI K IN ČETRTEK OD 18. DO 20. URE KARATE KLUB DOMŽALE RODICA OS RODICA - ODD. JARŠE tehnični mentor: (Stara šola) VLADO PARADIŽNIK. Kettejeva 13 5. DAN TOREK IN ČETRTEK VPIS OD 18.30 DO 19.30 ZA NOVE ČLANE, DOL PRI LJUBLJANI ČLANICE, PIONIRJE IN OŠ DOL PRI LJUBLJANI CICIBANE Videm 17 V ZAČETNE TRENINGE TOREK IN ČETRTEK KARATEJA OD 16.30 DO 17.30 JUS SECURITY, d.o.o. Slamnikarska 29, DOMŽALE E-pošta: jus-security@siol.net http://jus-security.8m.com AVTOSOLA; teoretično in praktično usposabljanje kandidatov kat. A, B, C in H, tečaji in vaje iz CPP v ponedeljek, torek in sredo od 16. do 18. ure, na Ljubljanski 105, tel.:7244-130 (od 8. do 18. ure) MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE!!! * VAROVANJE; oseb in premoženja, montaža protivlomnih alarmnih in video sistemov, servis, spremstva, prevozi denarja, dežurni center, intervencije, tel.: 7219-890 (od 00. do 24. ure) REDARSTVO; zagotavljanje javnega reda in mira na objektih, prireditvah, gostinskih lokalih, intervencije, tel.: 7219-890. Obvestilo Oddelek za družbene dejavnosti Občine Domžale obvešča, da bo v prihodnjem Uradnem listu RS objavljen javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje lekarniške dejavnosti na območju Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir. Cc obstaja upravičen dvom. da nc bo i/polnjen kateri od bistvenih elementov programa, sc nakazilo dodeljenih sredstev izvrši po končanem programu. Upravičence je dolZan po porabi sredstev županu posredovati poročilo o porabi sredstev. 13. člen V sklepu o dodelitvi sredstev jc potrebno upravičenca zavezati, da lahko sredstva uporabi samo za namen, za katerega so bila dana. V primeru, da sredstva iz proračuna niso uporabljena za namen, za katerega so bila dana, mora Občina zahtevati vrnitev sredstev. 14. člen Ce v proračunu ni zagotovljenih fi-naiičnih sredstev, se sofinanciranje programov prekine 15. člen Ta pravilnik prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale. /.upanja CVETA ZALOKAR ORAŽEM I. r. Pravilnik je objavljen v Uradnem vestniku Občine Domžale. •J 41 «t T* -A m STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13.-18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13.-18. ure Četrtek od 13.-18. ure Petek od 9.-12. ure RENAULT NA ZALOGI SE OMEJENO ŠTEVILO VOZIL LETNIKA 2000 NOVO! TV/INGO Z MOČNEJŠIM MOTORJEM 1.2 16Vin 75 KM Če imate zastarel avto, ki ne ustreza novim ekološkim minimumom, ga pripeljite v servis Renault. Tam vam ga bodo ocenili po sistemu Eurotax in znesek odšteli od cene vašega novega, ekološko prijaznejšega avtomobila. Ker se boste s tem pridružili Renaultovi iniciativi za čistejše okolje, boste nagrajeni še s posebnim eko bonom v vrednosti 50.000 SIT. eifi/i www.renault.si AVTO SET - SETNIKAR DRAGOMELJ 26 DOMŽALE TEL.: 56-27-111; GSM: 041-648-166 _ODPRTO: PON.-PET.: 8.-18.; SOB.: 8,-13._ LIP RADOMLJE d.d. Smo podjetje s stoletno tradicijo v predelavi lesu. Ameriški kujici poznajo naše stole ž.e skoraj 40 let. Proizvodni program smo v zadnjih letih prenovili z. vrsto tehnološko zahtevnih izdelkov in ga naredili privlačnega tudi za številna druga tržišča. Zaradi večjega obsega in zahtevnosti naročil vabimo k sodelovanju kandidate naslednjih poklicev: - zaposlimo delavce s končano poklicno in srednjo šolo lesarske smeri, - zaposlimo tudi nekvalificirane delavce in delavke s končano osnovno šolo. Dobrodošli tudi pripravniki! Oglasite se v kadrovski službi LIP Radomlje, d.d., Preserje, Pelechova 15,1235 Radomlje, ali po tel. 01/724 09 30. KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Kliniko za male živali smo preselili na Ulico padlih borcev 23 v Ljubljani Odprta je vsak delovnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na novo telefonsko številko 01/5655 120 Obvestilo in vabilo lastnikom psov Obveščamo vas, da Kinološko društvo Domžale tudi letos organizira tečaj za šolanje psov. To je izredna prilika, da pod vodstvom inštruktorja izšolate svojega psa. Tečaj se bo pričel v drugi polovici februarja ali v začetku marca, odvisno od snežnih razmer, in bo trajal do 23. junija 2001. Šolanje bo potekalo v popoldanskem času na društvenem vadbišču za Šumberkom ob cesti Vir-lhan. Po zaključku šolanja bodo organizirani izpiti, kjer bodo vodniki s svojimi psi lahko opravili delavni izpit, če bodo imeli ustrezno znanje. Šolanje poteka po naslednjih programih: 1. PROGRAM ■ poslušnostne vaje - priprava psa za izpit ISP-B 2. PROGRAM ■ poslušnostne vaje (isto kot v prvem programu), dodatne vaje so sledenje, napad in obramba ■ priprava psa za izpit ISP-C 3. PROGRAM ■ R-program - šolanje reševalnih psov za iskanje pogrešanih in zasutih oseb. 4. PROGRAM - AGILIV/ program ■ je namenjen vsem, ki se rekreacijsko, kasneje pa lahko tudi tekmovalno ukvarjajo s svojim psom. Ta vrsta športa je zelo primerna za mlade ljudi, ki so sposobni obvladati svojega psa, ta pa mora biti ubogljiv in prosto vodljiv. VPIS v navedene tečaje bo v ponedeljek, 12. februarja 2001 od 16.-18. ure v domu društva za Šumberkom, kjer boste dobili vse ostale informacije (na Viru pri semaforju desno iz smeri U oziroma levo iz smeri CE, cca 1 km v smeri Ihana po Litijski cesti). V kolikor želite izšolati psa za svoje osebne namene v našem društvu, Vas vljudno vabimo na vpis 12. februarja 2001. Informacije: tel.: 721-10-37 GSM: 041/579-089 KD Domžale Komisija za šolanje stran POROČILA (ihj .emlja sije vzela, kar je njeno, o kar ni njeno, nam ne more vzeli in io, (carje neskončno dragoceno, je veŽfnO in nikdarhe more umreti. Z žalostjo v srcu sc spominjamo mame, ki nas je zapustila po kratki in neozdravljivi bolezni v dvainsedemdeselem letu MARIJA OREHEK roj. Brdajs Iz srca se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, mase in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se duhovniku za lepo opravljen obred in pevcem, ki so z lepim petjem olajšali bolečino v srcu. Vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu, še enkrat hvala. Vsi njeni C/;/ rmlja m ji vzela, kar ji u,<:io. a kar ni njeno, nam ne mare vzeti in to, kar je neskončno dragoceno, jc vrvno in nikdar nr more umreti. ZAHVALA V petindevetdesetem letu starosti nas jc zapustila utiša draga mama, prababica in stara mama FRANČIŠKA PIRNAT rojena Strban, Štukova mama iz Doba Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste skupaj / nami pospremili drago mamo na njem zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu /upniku /a lepo opravljen pogrebni obred, trobentaču in pevcem za lepo (Kipele pesmi. Zahvaljujemo se tudi praporščakom ,„ /|{ ,:\ denarno pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala /a izrečena sožalja. Vsi njeni ZAHVALA 25. decembra 2000 je v 60. letu po kratki in hudi bolezni za vedno odSel od nas naj dragi MILAN KOČAR V neizmerni žalosti, ki jc napolnila naša srca, sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Posebej pa se iskreno in iz srca zahvaljujemo g. Slavincu za vso njegovo skrb, pomoč in poslovilne besede. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči njegovi V naša sna si H vpisal. ČOS nr ho Ir vrr izbrisal in čeprav spokojno spis*, nami kakor prej živiš. ZAHVALA V petinsedemdesetem letu starosti je po dolgi in hudi bole/ni umrl naš dragi ata, mož, stari ata in brat RUDI KARNER zidar v pokoju z Vira Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili v njegov zadnji dom, nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče, denar za sv. maše in Izgradnjo cerkve na Viru. Stanovalcem Gubčcve ulice in sosedom se zahvaljujemo za izkazano pozornost. Hvalu gospodu župniku Jožetu Tomšiču za večletno moralno ni duhovno spodbudo pri njegovi bolezni in /a lepo opravljen obred, pevcem za lepo pelje. Posebna zahvala pa Lovski družini Trojane Ožbolt za poslovilne besede. Rogistom za zaigrane žalostinkc in vsem lovcem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena hvala. Tvoji domači ZAHVALA Ob smrti naše drage tele REZKE ČRNELIČ iz Domžal, Ljubljanska 65 se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali med njeno boleznijo, zlasti sosedom i/. Ljubljanske 65 in delavcem Doma upokojencev Domžale. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, gospodu župniku za poslovilne besede in lepo opravljen obred ter pevcem za zapete pesmi med sv. mašo in ob grobu. Sorodniki ZAHVALA V nedeljo, 24. decembra, nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oči, ■ta, brat in stric PETER PAVLI st. Mertov Peter iz Domžal Iskreno in iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožaljc, darovali Cvetje, sveče ali kakorkoli drugače pomagali. Posebno sc zahvaljujemo g. župniku in ostalim duhovnikom za svečan obred, številnim gasilcem za izkazano pozornost in Čast, g. Slatnarju za poslovilne besede. Oktetu bratov Pirnal in Domžalskemu komornemu zboru za lepo petje. Zahvaljujemo sc vam, da ste ga v tako velikem Številu pospremili k pogrebu. Vsi njegovi Velike vode nt morejo pogasiti ljubezni in reke je nr morijo prrplavili ZAHVALA V dvainsedemdeselem letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric in last SREČO VODLAN iz Preserij Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem z;i Izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, maše in spremstvo na njegovi zadnji poli. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, vsem sodelavcem in kolektivu Lip Radomlje. Z nami bo ostal v naših srcih in spomiou. Vsi njegovi mm ZAHVALA V Sestinosemdeselem letu jc sklenil svojo Življenjsko pot nas dobri oče, dedek in pradedek FRANC DERČA Iskreno in i/, srca se zahvaljujemo gc. dr. Mojci Zaje Krašcvec i/, Zl) Domžale za vso njeno skrb in pomoč. Zahvaljujemo sc dr. Mateji Starbck iz UKC in vsemu osebju gastrointerne klinike na Japljcvi 2 v Ljubljani. Iskrena hvala g. I ranciju Hcrlctu in gospodu prof. dr. Tonetu Štruklju za obiske na domu. Zahvaljujemo sc župniku g. Tonetu Komparctu /a lep pogrebni obred s sv. mašo, pevcem Kranjskega okteta, g. Marku Kolarju in solistu za zaigrano melodijo »K Tebi želim moj Bog«. Iskrena hvala sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste našega očeta v življenju spoštovali in ga na kakršen koli način počastili v slovo. Vsi njegovi Drlo. skrb in trpljenje je bih tvoje fjtvljenje, bolečine si prestala. Zdaj boš v grobu mirno spala ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, stare mame, prababice in tašče KATARINE KVEDER iz Prevoj 38 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče, mase ici spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvalit dr. larkašu, tli, Mušiču in višji medicinski sestri luni Markovšek za nudeno pomoč v njeni bolezni. Hvala tudi gospodu župniku Andreju Svetetu za obiske na domu in za lepo opravljen pogrebni obred. Iskreno se zahvaljujemo pevcem okteta Tosame, govorniku Rajku tet za zaigrano Tišino. Vsi njeni V cvetoči pomladi maja si se rodila. Irnjevo pol iivljenju hodila. a pošle so ti moči in v mrzli zimi zaprla trudne si oči... ZAHVALA Prekmalu nas je zapustila naša skrbna mami, mama. sestra in teta IVANKA OSTIR iz Preserij pri Radomljah Težko dojemamo, da jc ni in da je nikoli več ne bo. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste bili v težkih trenutkih slovesa z nami. Hvala za cvetje, sveče, darovane svete maše. izrečena ustna in pisna sožalja in druge darove. Lepa hvala gospodu župniku Antonu Dobrovoljcu za lepo opravljen obred, pevcem in za zaigrano Tišino. Težko je slovo od svojih najdražjih. Tolaži misel, da človek ne umre, dokler živi v srcih in spominu tistih, ki so jo imeli radi. tistih, ki so jo poznali Hvala vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na zadnji poti. Ohranimo jo v lepem spominu. Hčerka Karla z družino, sestre in bratje in ostalo sorodstvo December 2000 V naših srcih ti naprej tiviŠ zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami livi. ZAHVALA V XI. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama. babica, prababica in teta SLAVKA ZUPAN iz Preserij pri Radomljah Iskreno in iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in kolektivoma I II' Radomlje d. d. in AMZS d. d. za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče, denarno pomoč, za darovane sv. maSe. Hvala vsem, ki ste se ji poklonili v spomin in jo pospremili na njeni zadnji poti in gospodu Župniku za opravilen obred. Vsi njeni Preserje. 18. decembra 2000 ZAHVALA V dvainosemdesetem letu je prenehalo biti srce našemu dragemu možu, očetu in staremu očetu ANTONU URBANLJA z Vira Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje Posebej pa se zahvaljujemo g župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi papirnici Karton Količcvo. sindikatu Helios Količevo in KS Vir. Vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu, iskrena hvala. Vsi njegovi V i vrtači pomlaib si se rodila. Irnjevo pol prehodila. Pepel tvoj zemlja krije. v hladnem yrobu mirno spiš. bolečin več ne trpiš. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica JOŽEFA OMAHNA iz Zg. Jarš Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, denarno pomoč ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni 33 let Dostavu brezplačna. I clijan: 72 14 X75, faks: 72 2 6 520 Z dolgoletno tradidjo in strokovno usposobljenostjo vam pri nas poleg darilnega in poročnega programa nudimo tudi storitve na področju žalne floristike in sicer: * dekoracija žare ali krste * aranžmaji za dekoradjo vežice * vend (klasičnih in sodobnih oblik) * sveče Delovni čas: od K. da 12. me in ml 11, da 19. tire. vihata: od 7 da 12. ure Ljubljanska cesta 72, 1230 Dainžiili SPOROČILA ŠPORTNO DRUŠTVO FAN VIT-AS Brezje 13,1233 Dob, GSM: 040/209 066 ORGANIZIRA POČITNIŠKI TAL30R SMUČANJA in E30RDANJA KJE: KDRAJ: PROGRAM: TEKMOVANJA: CENA: NAČIN PLAČILA: REZERVACIJA: PREVOZ: ZBOR In ODHOD: ODJAVA: 05TALE INFORMACIJE: PRIJAVNICA ZA ZIMSKO SMUČARSKI KAMP 2001 ' Ribniški koži na RIBNIŠKEM POHORJU (1530 m) i šolskih počitnic od 25. februarja do 3. marca 2001 5-6 ur SMUČANJA ili BORDANJA dnevno POSKUSNO BORDANJE in TEK NA SMUČEH (na razpolage trije bordi in 20 kompletov tekaških smuči) ŠPORTNE IGRE (teeballi in nogomet na snegu) DRUŽABNE IGRE (milijonar, skriti zaklad) VOŽNJA Z MOTORNIMI SANMI ZABAVNI VEČERI s plesom NAJ ŠPORTNIK VELESLALOM za medalje 59.000 sit v ceno je všteto: 7-dnevna smučarska karta, polne penzionske usluge, celodnevno vodenje programske aktivnosti, uporaba bordov. vodstvo in organizacija. možnost plačila na tri obroke (3x13.000 sit) Rezervacija je potrjena s plačilom prvega obroka (13.000 sit) do 15. januarja 2001. NI organiziran - poskrbite sami. Zbor je v nedeljo 25. februarja med 9.-9.30, v vasi Ribnica, v okrepčevalnici »Vida«, ki se nahaja nasproti cerkve. Od tu bomo skupaj nadaljevali pot proti koči, ki leži v idiličnem okolju na 1530 m nadmorske višine Pri odjavi aranžmaja po 1. februarju prvega obroka ne vračamo. Dodatne infor. lahko dobite, če pokličete 0AO/2O9-066 ali 724-92-03 med 20.-21. uro. Spisek potrebne opreme boste dobili po prijavi. Ime in priimek: Naslov:_ Tel, doma: OŠ:__ Datum rojst. Podpis: Vsa leta ti delal, pošteno iivel potem pa z boleznijo tiho zaspal. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal. Spočij zdaj trudne roke in oči, za vse še enkrat hvala ti! ZAHVALA \ sedemmsedetndesetein letu je v miru zaspal dragi mož, oče, dedek, pradedek. brat in stric STANE STRAJHAR iz Nožic Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveCe, sv. maše in cerkev. Hvala vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gasilskima društvoma Homec in Smarca, Tonetu Pavlicu za lepe besede, gospodu župniku Antonu Dobrovoljcu in gospodu Vinku Kavćiču. Vsem še enkrat hvala. Njegovi: žena Minka. sin Miro z. Vero. hči Dani z Albinom. Mitiki z družinami: Sabina. Miljam, Andreja, Stanko. Petra Ljubil si sonce, toploto, ljubil si dom. Vsi zadnji dnevi tvojega hoja z boleznijo pa so bili temačni, de'evni. Odšel si v večnost, kjer ti ho sijalo sonce, kot je ves dan sijalo ob tvojem slovesu. Topel spomin na tebe ho kot sončni iarek vedno sijal v naših srcih. ZAHVALA V žalosti sporočamo, da je za vedno sklenil svoje delavne roke skrbni mož, ati. ata. tast in brat ALBIN MAJDIČ mizarski mojster iz Preserij Iskreno in iz srca se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem U1 vsem. ki ste sc mu poklonili. Zahvaljujemo se za podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč, ustna in pisna sožalja in za spremstvo k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se tudi njegovi zdravnici Olgi Ložar in patronažni sestri Marjeti Lovšin. Hvala župnikoma iz Radomelj in Homca za lepo opravljen obred. Kranjskemu kvintetu za ganljivo odpete žalostinke, trobentaču za zaigrano melodijo. Zahvaljujemo se tudi kolektivu podjetja Količevo Karton. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi BRIGITA Bukovčeva 30, VIR pri Domžalah:01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: * okulistični pregled * veliko izbiro okvirjev kakovostnih stekel sončnih očal Nakup očal je še možen na več čekov. Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota od 8.30 do 12. ure. V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU DOMŽALE JOGA jc sistem vadbe, ki jc zaradi svoje postopnosti, enostavnosti in učinkovitosti priznan in sprejet v celem svetu. Zajema poučevanje vseh glavnih vej joge (RAJA, OYANA. BI I AKT I, KARMA), prilagojenih razumevanju in potrebam zahodnjakov. VPISUJE V ZAČETNO VADBO JOGE l/oblikoval ga je indijski učitelj Paramhans Svvami Mahcshwarananda na podlagi izvornih indijskih učenj ter praktičnih izkušenj v dolgoletnem delu z učenci po svetu. Vadba po sistemu »Joga v vsakdanjem življenju« vam tako omogoča postopen in zanesljiv razvoj, ne glede na to, kateri aspekti joge vas zanimajo. Rezultati redne vadbe so: * sposobnost, da si pomagamo v vseh življenjskih okoliščinah * izboljšanje zdravja in počutja * povečana sposobnost koncentracije * samozavest in spokojnost * osvoboditev nezaželenih navad in vezanosti * samospo/.nanjc V začetni stopnji jc vadba preprosta in enostavna, primerna za vse generacije in priporočljiva za vse tiste, ki imajo težave s hrbtenico in se težko zberejo. Vse, ki se nam želite pridružiti, vabimo k vpisu od 5. 2. do 19. 2. 2001. DOMŽALE: STARA OŠ VENCLJA PERKA (za knjižnico) PONEDELJEK IN SREDA OD 18. DO 20. URE KAMNIK: OŠ 27. JULIJ (zraven policije), Tomšičeva ul. 9 PONEDELJEK IN ČETRTEK OD 19. DO 20. URE (V delo, skrh, ljubezen in trpljenje, izpolnjevalo Tvoje je livljenje. I'a pošle so ti moči in zaprta trudne si oči in čepa v spokojno spiš, z nami kakor prej liviŠ. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas jc zapustila naša draga mami. stara mama, sestra in teta ANTONIJA LANCAJ rojena Kovic iz (iorjuše Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, bivšim sodelavcem Tosame za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo sc gospodu župniku Vladu Pcčniku za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem Tosame za zapete pesmi. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Prvega dne novega tisočletja je svoje življenje dopolnil naš ljubljeni FRANC MIS Žnidarjev ata t (iorjuše Mnogo vas je, ki bi vam radi iz. srca rekli hvala. Najprej in predvsem dr. Zenkovičevi in dr. Banku, ki sta se trudila ohraniti njegovo življenje. Hvala gospodu župniku za opravljene pogrebne slovesnosti. In hvala vsem vam, ki ste našemu alti poklonili prijazno misel in molitev, ki sle nam toplo stisnili roko, nam v težkih trenutkih stali ob strani ter okrasili njegov grob s cvetjem in svečami. Njegovi Energetsko svetovanje - EN SVET Elementi regulacije Pri regulaciji so regulirani listi parametri ogrevanja, ki jih tako spreminjamo, da so čim bliže želeni vrednosti. Sistem regulacije ogrevalne naprave mora zagotavljati: - stalno prilagajcnjc toplotne moči naprave spreminjajočim sc pogojem okolice - možnost nastavitve in doseganje ustrezne temperature v prostorih - energijsko učinkovito in okolju neškodljivo delovanje ogrevalne naprave - gospodarno delovanje ogrevalne naprave Osnovni elementi vsake regulacije so - Temperaturna tipala zunanje, - v prostoru, v cevovodih), /ti dobro delovanje regulacije jc zelo pomembna njihova namestitev, Tipala v prostoru ne smemo namestiti: - na mesto, kamor pozimi lahko posije sonce, ki jc pozimi nizko in lahko posije globoko v prostor - v bližino mest, kjer nastaja toplota - na stene, kjer so izviri toplote (dimnik, cevi,...) - na mesta, kjer ni zadostnega kroženja zraka - na mesta, kjer lahko na tipalo vpliva hladen zrak (vhodna vrata, okna,...) Tipalo zunanje lempeniltire mora biti ustrezno zaščiteno pred škodljivimi vplivi atmosfere, vendar zaščita nc sme vplivali na delovanje tipala. Ti palo namestimo: - na severni ali severozahodni fasadi čim više od tal (v višini prvega nadstropja) - na mesta, kjer nanj ne vpliva toplota. Izogibamo se bližine oken. zračnikov, dimnikov, - na mesta, kjer ni močnega vetra - regulacijska krmilna enota ■ izvajanje enote (mešalni ventili, regulatorji, ...) Vrste regulacije: • Centralna regulacija deluje v odvisnost od zunanje temperature Temperaturno tipalo namesite na zunanji strani, pri čemer nanj ne smejo padati direktni sončni žarki. Tipalo povežemo z mešalnim ventilom, ki uravnava temperaturo pretoka v ogrevalni sistem. • Regulacijo s sobnim termostatom namestimo v prostor, v katerem prebijete veliko časa. Slaba stran je, da so lahko ostali prostori pregreti ali podhlajeni - je ne svetujem, • Fina lokalna regulacija jc dopolnitev prejšnjih dveh. Gre za regulacijo s termostatskimi ventili, ki omogočajo regulacijo v posameznem prostoru, neodvisno od ostalih prostorov. Temperaturo nastavite z vrtenjem vretena. Termostatski ventili so odlična dopolnitev centralne regulacije. Dodatne prihranke dosežete tudi s pravilnim prezračevanjem prostorov, kar pomeni, da med prezračevanjem zaprete vse radiatorje, da med steno in ogrevalom namestite toplotno zaščito, da zavese ne segajo preko ogreval, da zatesnite okna, da /nižate temperaturo v bivalnih prostorih za eno stopinjo, kar pomeni približno 6% prihranka, da sistem obratuje v dnevno-nočnem režimu, kar pomeni, da tudi ponoči sistem deluje pri nižji temperaturi, ipd. ZAHVALA v stiriinosemdesetem letu je prenehalo biti plemenito srce drage žene. mame. sestre, tele. babuc in prababice MARIJE LOBODA roj. Mcžnar Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje. darovali cvetje, sveče in svete maše ter jo spremljali na njeni zadnji poti. Hvala gospodu kaplanu za lep pogrebni obred in Kranjskemu oktetu za lepo petje Z nami bo ostala v naših srcih in spominu. Vsi njeni ZAHVALA Z globoko žalostjo in bolečino v srcu sporočamo, da nas jc kruta usoda ločila od našega predragega sina, brata in vnuka GORANA LORBERJA Iskreno in iz srca se zahvaljujemo vsem, ki sle se mu poklonili, zahvaljujemo se vam /a podarjene sveče, ustna in pisna sožalja in množično spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Družina Lorher V spomin Starši smo pogosto ponosni na svoje otroke, posebej, čc nadaljujejo tisto, kar smo si sami zadali. Zal pa vedno ni tako. Se tako dober načrt sc včasih sesuje kakor hišica i/ kan in takrat nc vemo, kako naprej. S ponosom lahko ugotavljam, da jc tvoje delo. ki si ga ti zastavil, kljub temu. da nisi več med nami, pripeljano do konca. Ob glavni prometnici stoji tudi zaradi tebe in tvoje želje naredili nekaj za prihodnost svojih otrok prelepa zgradba, ki odkriva, da imaš dvoje čudovitih otrok in ženo, na katero si lahko ponosen. Dragi Dušan, si eden izmed tistih, ki so lahko ponosni na svojo družino, saj so t delom dokazali, da star slovenski pregovor, da jabolko nc pade daleč od drevesa, drži. stran SPOROČILA NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO AVTOCENTER VADJUNEC, d.o.o. Zg. Loke 23, 1223 Blagovica Mali oglasi Priporočamo za nadaljnje sodelovanj, saj bo v novih poslovnih prostorih poslovanje z nami še bolj prijetno. 01/7234-158 01/7234-008 041/634-263 irto za vse čase *//sešohs in Drape Al Seasons iinita že v osneraen prtetu dodane 4 zimske pnevmatike, slu plaiisca Obrtniška 8 1230 Domžale Avto^mcentei HYURDRI Prodaja tel.: 01/72-16-221 Servis cel .01/72-15-666 POMAGAM pri težavah z osno-vnešolsko in srednješolsko angleščino. Tel.: 72-l4-97X. Komam. srn. prodam ali oddan zunanjo garata ob železniški progi Tel.: dop. 475-34-34. gsm: LOKAL oddam v nojem v centru Radomelj, Radomeljske čete 7. Tel.: 722-70-4.1 mobi: 0.< 17X16-737. OBČASNO potrebujem pomoč *t>ri pospitnljunju stanovanjske htse. Inf od 2X. januarja dalji: Tel.: 724-27-36. SERVIS šivalnih strojev, Kajuhova 15, Preserje(v bliiini Kemisal. Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto od 9. do 12. ure. Telefon: 01/722 7 997. ZA NADOMEŠČANJE porodniške dobi delo mlajša trgovka z veseljem do dela v cvetličarni. Informacije na tel.: 722 65 20, od 12. do 13. ure. NAHAJAMO SE V STAVBI ZD DOMŽALE PANČUR & Co. VLASTA PANČUR, tel.: 01/72 45 106- PEDIKURA Mestni trg 2, DOMŽALE Jop.-pon., sre.; Dop.-tor., čet., pet. slikopleskarstvo - fasaderstvo Sandi KameOŠek S.D Breznikovo. 61 a, IHAN, 1230 Domžale r GSM: 041/637 210 - pleskanje napuščev - barvanje fasad - izdelava toplotnih fasad in ostala slikopleskarska dela KITAJSKA MASAŽA AK V/P V/N KTVRA Vrhunski strokovnjak s Kitajske dr. U FuRu z večletnimi izkušnjami uspešno rešuje: športne poškodbe glavobol, migreno težave s hrbtenico nespečnost, nevrozo išijas prebavne motnje poškodbe mišic, vezi vnetje sklepov, revmo Pridite v Dom starejših občanov Preddvor ali v Hotel Transturist v Škojjo Loko in se prepričajte v uspeh tradicionalne kitajske medicine Informacije: 04/512 40 26, dopoldne 04/275 20 00, dopoldne in popoldne RAČUNOVODSKI servis muli strokovno vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva, obračun plač in amortizacije za samostojne podjetnike po ugodnih cenah. Telefon: 041/897-307. OBRTNIKI ■ PODJETNIKI za val poslovni prostor vam pridobimo uporabno dovoljenje. Tel.: 0417X97-307. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 72 3X157. GSM 041/ 322 571. KUPIM delnice UP Radomlje. Titan Kamnik Nudim gotovino. Tel: 04/25-95-421, po 16. uri. MATEMATIKO in angleščino uspešno instruiram. Tel.: 72-13-047, po 17. uri. Albina. Ambrož fWt annn z POPUSTI za vozila 1.2000 SEICENTO - 120.000 PUNTO - 130.000 LANCIA Y - 200.000 BRAVO-A - 400.000 MAREA - 400.000 DUCATO - 300.000 SCUDO - 300.000 Ugodna ponudba rabljenih in testnih vozil. PRODAJA VOZIL; Lahom- 2. tel.: 04/2529 070 SERVIS VOZIL: LahnvP« 40. tel.: 04/2529 050 Avtomobili Peugeot letnik 2000 do 300.000 SIT ceneje!* • Ponudba velja za dobave vozil v januarju. Pooblaščeni servis: PEUGEOT Rodex, d.o.o., Rovska cesta 2, Radomlje, tel.: 01/722 77 98, 722 88 68, 722 81 31 KNJIGOVODSKO-RAČUNOVODSKE STORITVE - za SAMOSTOJNE PODJETNIKE -za D. O. O.je - za DRUŠTVA Strokovno in Ažurno! - za POLITIČNE STRANKE MENGO Tel.: 01/721-15-21 Gsm: 041/514-959, Irena TELEINFORMACIJSKI IN MULTIMEDIJSKI INŽENIRING - d.o.o. 1234 MENGEŠ - Hribarjeva 35 MESNICA RAPE JOŽE, s.p. Pot za Bistrico 14, tel.:721-63-63 NUDI Vsak teden nekaj v akciji do 15. februarja - svinjske polovice. Brezplačen razsek - dostava na dom. Velja tudi za manjša naročila. Se priporočam in čakam Vaš klic i ZNANJE JE POT DO USPEHA... RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so: WINDOWS, VVORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU... Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale tel.721-94-61, faks 721-94-64 f-pofto. c//p@c«pctornzate s/ AKCIJA V JANUARJU: brezplačni tečaj interneta, za vse prijavljene v začetni tečaj! UflOdnosU: - 10% popust za skupine - 20% popust brezposelnim, dijakom, sudentom - delavcem, ki so zaposleni pri s.p, stroške izobraževanja delno povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih Beseda - več kot le knjigarna in galerija V domžalskem godhcncm (lomu Je v decembru 2000 g. komun Kos odprl klubski center SVET KNJIGE, knjigarno in galerijo. ( udovito urejeni prostori so namenjeni druženju prijateljev besede, knjige in umetnosti, saj naj bi postali zbirališče vseh, ki v prijetni družbi radi pogledajo dobro knjigo, se pogovorijo ali uživajo v kulturnih dogodkih. Eden izmed teh - odprtje razstave akademskega slikarja Bojana Bense, se je zgodil ob odprtju nove knjigarne, v kateri naj bi kasneje zlasti v dopoldanskih urah našli svoj prostor tudi otroci, ki bodo na njim namenjene prireditve povabljeni tudi ob sobotnih dopoldnevih. Starjesim ljubiteljem kulture bodo namenjeni večeri z avtorji literarnih del, glasbeniki, igralci in umetniki, ki bodo v delu knjigarne - galeriji razstavljali tudi umetniška dela. Za mlajše obiskovalce načrtujejo možnost celodnevne uporabe interneta. Vsi člani SVETA KNJIGE se boste zlasti razveselili možnosti, da vam ne bo N E o o TJ 73 (O C >N 3 k_ "D (TJ > O en 4-* 5i Ekskluzivni zastopnik blagovnih znamk Navigare in Montefiore za Slovenijo je Vele trgovska družba d.d