82
Politični pregled.
Volitve. — Na Češkem so v peti kuriji v nemškem delu dežele socijalisti dosegli velike uspehe. Tako je samo v Toplicah voljenih 84 volilnih mož Pa ne le v mestih, temveč tudi na kmetih so po Češkem socijalisti dosegli mnogo uspeha.
V  češkem delu dežele imajo socijalisti nekaj manje zaslombe, a tudi tukaj napreduje socijalizem in se socijalisti posebno odlikujejo z razganjanjem uiladočeških shodov. — Na Dunaju tudi socijalizem močno napreduje. V peti kuriji bodo najbrž skoro povsod zmagali socijalisti. Krščanski socijalisti se ne morejo ponašati, da imajo narod za seboj, temveč le nekatere sloje. Pri delavcih zgubili so zaupanje, od kar je očitno, da ne mislijo držati, kar so obetali. — Na Štajerskem so v Celju, Knittelfeldu, Trbovljah, Teharjih in Mtirzuschlagu zmagali so-cijalni demokratje. Na južnem Štajerskem podpirajo v peti kuriji Nemci socijaliste. Mej Slovenci v peti kuriji ni složnosti. Nekaterim ljudem, kateri hočejo za vsako ceno prepir, ni po volji kandidatura g. Hribarja. Izpodtikajo se celo nad tem, da je Kranjec. Po shodih navajajo vse mogoče malenkosti, ki jih je morda zagrešil v svojem listu. Delujejo po receptu, kakor se je bila v svojem času začela gonja proti gosp. Svetcu ha Kranjskem. Porabili so se tedaj vsi mogoči sofizini, da bi dokazali, da je to slovenski veteranliberalec v najslabšem pomenu besede. Sedaj so iztuhtali, da bi Hribarja s tem zrinili, da naj se odpovesta oba nasprotna kandidata, in se postavi nov. To je pa povse nesnovano. O dveh kandidatih govora biti ne more, ker je shod zaupnih mož bil postavil vendar le jednega kandidata, Čičkar od tistega časa pri nikomur, komur je za slogo in disciplino, ne pride v poštev. Kakor se sliši, se sedaj hoče vriniti neki odvetniški koncipi-jent, ki potreb delujjčega prebivalstva ne pozna. — V Istri se volitve volilnih mož ugodno vrše za Slovane, in je upati, da v peti kuriji zmaga dr Laginja. — Na Koroškem ni dosti upanja,   da bi Slovenci   zmagali s kakim   svojim   kandidatom.
V  nemških krajih so pa konservativci še na slabšem, kakor so bili ob zadnjih deželnozborskih volitvah. Razmere stoje najbolje za narodne Nemce.
Volilna reforma na Moravskem. — Moravskega deželnega zbora večina se še vedno brani razširiti volilno pravico, ker ve, da potem pridejo Nemci v manjšino. Po mo-ravskih mestih volijo v deželni zbor še vedno samo tisti, ki plačujejo vsaj po 10 gld. davka, v Brnu zahteva se pa za volilno pravico celo 20 gld. davka. Le pri takem volilnem redu se da ohraniti nemška večina.
Odlikovanja. — Cesar je podelil bivšemu predsedniku zbornce poslancev briljante k viteškemu križu Leopoldovega reda podpredsednikom Kathreinu in Abrahamoviču pa koman-derski križ Leop. reda. Načelniku pisarne zbornici poslancev Halbanu je podelil naslov in značaj sekcijskega načelnika.
Kreta. — Položaj na Kreti postaja vedno bolj zamotan. Grška ne odjenja, velesile pa ne puste da bi si ta prisvojila otok. Sedaj vladujočih razmer na Kreti je kriva edina Turčija. Mesto da bi bila ondi izvela   reforme, je nahujskala mohame-
dance, da naj napadejo kristjani, češ s tem se zavleče izvedba reform, ki more biti le v škodo sultanovi blagajnici. Velesil se pa Turčija itak nič ne boji, ker ve, da vsled nejedinosti mej seboj ne bodo odločno nastopile proti nji. Kakor niso velesile nič prikrajšale Turčije zarad klanja Armencev v Carigradu, tako ji tudi ne bodo nič posebnega storile zaradi krvavih pobojev na Kreti. Posebno slaba stran krečanskega vprašanja je ravno ta, da velevlasti iz strahu druga pred drugo ne posežejo resno vmes. Grška kot mala državica uvi-devša grozno stanje, v kateri se nahajajo njeni rodni brati na Kreti je sklenila se podati za te boj. Narod grški je to zahteval in kralj se je vdal zahtevi. Kralj Jurij je sporočil raznim vladarjem, da mu ni mogoče ustavljati se narodovi volji, ki tirja zjedinjenje Krete z Grško. Ko bi žalil ta domovinski čut bi moral s svojo družino za vselej zapustiti Grško in prestol. Pripravljal se je že upor, če bi se kralj ne bil udal. Grška vojska je že prišla do resnih bitk z Turki. Na čelu grške vojske sta princa Jurij in Nikolaj ter kraljev po-bočnik Vassos, kateri je dobil povelje od vojnega ministra, naj v ime kralja Jurija zasede otok, prežene Turke iz njihovih utrdb in proglasi Kreto za del grškega kraljestva. Velesile imajo svoje ladije zasidrane v vseh važnih krečanskih postajankah. Le to je žalostno, da vsled nesporazumljenje ne-vedo prav kaj jim je storiti. Za enkrat so se dogovorile da bodo branile Grški zasedanje Krete. Grška se za velesile dosti ne meni, računajoča na njih nejedinost. V vsem se ne moti, kajti znano je že, da Anglija nekam simpatizuje v Grško. Sploh pa simpatizuje malone ves svet z Grško, ki hoče oteti Krečane. Po Italiji in Franciji se vrže velikanske demonstracije v prilog postopanju Grške. To občoo mnenje morajo velesile tudi kolikor toliko vpoštevati. Grška sama pravi, da hoče le na Kreti red napraviti in ne kaliti svetovnega miru. In to naj se ji pusti.
Turčija. — Ti nesrečni Turčiji se čedalje slabeje godi na vseh koncih. Dasi so ji velesile veliko preveč naklonjene, mej tem ko bi nasprotno imele prav kratek obračun narediti ž njo, vendar se bo moč njena sama spodjedla. Na vseh koncih vre. Grozni dogodki na Kreti delajo ji strašne preglavice, v Makedoniji se pa snuje vstaja, ki utegne resne posledice imeti za Turčijo. Turška vlada se sicer pripravlja za odpor, a ni verojetno, da bi zmogla ob ednem zamotane razmere na Kreti in v Makedoniji. Prav vse kaže, da mora priti katastrofa za Turčijo. Velevlasti se bodo konečao morale sporazumeti za njeni konec. Ne bo li to šlo z lepa, pelo le orožje. Velevlasti se tudi prav resno pripravljajo na vse even-tuvalnosti Rusija ima v Odesi v Črnem morju pripravljenih že 80.000 mož, ki morejo takoj odriniti, če bi bilo treba.