PMĆfcNA V GOTOVI*
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBUTVE
OBČINSKA KNJIŽNICA 64290 TRŽIČ
TRŽIČ
LETNIK XVI.
ŠTEVILKA 8
AVGUST 1976
OSNUTEK ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
NEDSBOINA IUHERIA V IDRUlENEN Ml
a)	Delovno razmerje
Delovno razmerje vsak sklene svobodno, enakopravno in pod enakimi pogoji. Splošna pogoja sta starost 15 let in splošna zdravstvena zmožnost za delo. Nihče ne more pričeti delati, v kolikor prej ni sklenil delovnega razmerja. Delovno razmerje se sklene, ko je delavec pismeno izjavil, da sprejema samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev, samoupravne splošne akte, ki urejajo medsebojna razmerja ter druge akte, ki določajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ter statut. Vsakemu delavcu morajo biti navedeni akti vročeni.
Oblike delovnega razmerja glede na čas, za katerega se sklene delovno razmerje, ostajajo nespremenjene. Novo je, da se s pripravnikom sklene delo za določen čas, in da v primeru, da po končanem pripravništvu ni delovnega mesta, razmerje preneha.
Delavec mora biti razporejen na delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi oziroma delovni zmožnosti. Začasne in trajne premestitve ter premestitve med TOZD so še vedno mogoče, v okviru določil ustreznih samoupravnih aktov.
b)	Določanje pravic,
obveznosti in
odgovornosti
Delavci s sporazumom oziroma splošnim aktom določijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu. O pravicah, obveznostih in odgovornosti odločajo neposredno voljeni organi upravljanja. Za odločanje
o odgovornosti in za kršitve delovnih obveznosti se ustanovi posebna neposredno voljena disciplinska komisija.
Delovni čas je 42 ur tedensko. Delovni teden traja najmanj 5 delovnih dni.
Iz osnutka izhaja zagotovitev socialne in materialne varnosti delavcev, pravica do odmora in počitka, do varstva pri delu. Lastnost delavca ne preneha delavcu zaradi odslužitve JLA ali opravljanja javnih funkcij.
c)	Odgovornost za
izpolnjevanje
obveznosti
Za izpolnjevanje delovnih obveznosti so delavci odgovorni disciplinsko in materialno.
Sam osnutek zakona določa, katere kršitve so hujše in za katere je mogoče izreči denarno kazen, dopolniti pa jih bomo morali še v svojih samoupravnih aktih.
Za kršitev delovne obveznosti se kršilcem izreče eden od naslednjih ukrepov:
—	opomin,
—	javni opomin,
—	razporeditev na drugo delovno mesto,
—• denarna kazen,
—	prenehanje delovnega razmerja.
Novo je, da je disciplinska komisija oblikovana za celo delovno organizacijo ter da mora biti določeno število članov izvoljenih na predlog zbora združenega dela skupščine občine.
Zakon že sam določa, kdo lahko uvede oziroma zahteva postopek, zahteva mora biti vročena delavcu, o njej pa mora dati mnenje tudi osnovna
organizacija sindikata. Na drugi stopnji pa bi o kršitvi odločal delavski svet, v kolikor za lažje kršitve ne bomo pooblastili v aktih drugega samoupravnega organa.
Vsak, ki pri delu ali v zvezi z delom povzroči namenoma ali iz skrajne malomarnosti škodo, mora škodo v celoti povrniti. Če delavec ne pristane na povrnitev, TOZD začne
odškodninski postopek na sodišču združenega dela. S samoupravnim aktom se lahko določi tudi pavšalne odškodnine, če škoda vpliva na delovni proces in izpolnjevanje obveznosti drugih delavcev, pa ni mogoče ugotoviti natančnega zneska škode. Samoupravni akt določi kdaj se uveljavlja pavšalna odškodnina ter
komisijo, ki o taki odškodnini odloča.
če delavec pretrpi škodo pri delu ali v zvezi z delom, lahko zahteva povrnitev od TOZD.
d)	Varstvo pravic
Delavec ima pravico
zahtevati varstvo svojih pravic. Zahtevo vloži v 30 dneh od dneva, ko je zvedel za kršitev oz. od dneva vročitve odločbe, s katero je bila kršena njegova pravica.
Pristojni organ mora o delavčevi zahtevi odločiti v 15 dneh. Delavec ima pravico biti navzoč, ko se razpravlja o njegovi zahtevi, organ pa mora pred odločitvijo zahtevati mnenje sindikalne organizacije-
e)	Prenehanje
delovnega razmerja
Oblike prenehanja delovnega razmerja so ostale iste kot doslej.
Zaradi združitve TOZD ali tehnoloških izboljšav delavcu ne more prenehati delovno razmerje.
UPRAVLJANJE DRUŽBENIH SREDSTEV
Družbena sredstva so materialna osnova za ohranitev in razvoj socialistične družbe ter socialističnih samoupravnih odnosov. Ustava in zakoni določajo pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev do družbenih sredstev. So materialni pogoj za delo delavcev in materialna osnova uresničevanja funkcij samo-
upravnih interesnih skupnosti in drugih organizacij ter skupnosti, zato na njih nihče ne more pridobiti lastninske pravice.
Delavci imajo pravico in obveznost, da uporabljajo družbena sredstva ter z njimi razpolagajo v skladu z njihovo naravo in namenom; imajo pravico in obveznost, da
upravljajo sredstva v svojem, skupnem in splošnem interesu; da jih čuvajo, zavarujejo ipd. Vse družbene pravne osebe imajo razpolagalno pravico glede družbenih sredstev, s katerimi upravljajo. Neodplačno ni mogoče odtujiti produkcijskih, delovnih in sredstev skupne porabe.
III. del zakona obravnava
SAMOUPRAVNO ORGANIZIRAN|E ZDRUŽENEGA DELA
Pravica in dolžnost delavcev je organizirati TOZD:
—	če je del, ki se or-ganiizra kot TOZD, delovna celota,
—	če se rezultat dela da izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu,
—	če lahko delavci uresničujejo svoje druž-beno-ekonomske in druge samoupravne pravice.
TOZD se mora organizirati, če so izpolnjeni pogoji. Ena TOZD ne more obstojati, ampak se mora organizirati kot delovna organizacija brez TOZD.
Pobudo za organiziranje dajo lahko družbeno-
politične organizacije, družbenopolitične skupnosti, samoupravni organi — pogoje ugotovi zbor delavcev, o ustanovitvi pa odločijo delavci z referendumom.
TOZD ni neka stalna oblika, pač pa se prilagaja pogojem. Lahko se izloči iz delovne organizacije, lahko se združi z drugo TOZD, vendar v skladu z določbami zakona in po postopku, ki ga določa zakon. Zakon tudi določa, kdaj TOZD preneha.
Delovna organizacija je obvezna oblika združevanja TOZD — je samoupravna organizacija de-
lavcev, povezanih s skupnimi interesi in organiziranih v TOZD ali neposredno povezanih z enotnim delovnim procesom. Osnutek določa postopke in pogoje, ki jih je potrebno ob ustanovitvi delovne organizacije, konstituiranju in drugih statusnih spremembah upoštevati in izpolniti.
Organizacije združenega dela se lahko združujejo v sestavljene organizacije združenega dela, v poslovne skupnosti, v SIS materialne proizvodnje, v skupnost delovnih organizacij in druge skupnosti. Za vse oblike združe-(Nadaljevanje na 4. strani)
1.	SPLOŠNI PODATKI
Prvo polletje letošnjega leta je za nami. V tem obdobju je bila v glavnem zaključena pomladansko letna sezona, ter nam tako poslovni rezultati, prikazani v tem materialu, dajo tudi dejansko sliko uspešnosti naših prizadevanj od zamisli in idej preko priprave, organizacije proizvodnje in same proizvodnje do končne prodaje naših delovnih rezultatov v omenjeni sezoni.
Obravnavano obdobje je tudi začetek srednjeročnega obdobja 1976—1980, za katerega smo tudi v naši delovni organizaciji po razpravi na zborih delavcev, sprejeli srednjeročni program razvoja. S tem programom so dane osnovne smernice nadalnjega razvoja TOZD, nakazani pa so tudi pogoji poslovanja in na osnovi tega predvidena rast števila zaposlenih, količinskega obsega poslovanja in tudi celotnega dohodka.
V duhu srednjeročnega plana smo na zborih delavcev sprejeli tudi letni plan, oziroma »Letni poslovni sporazum« (LPS) TOZD-ov in SSSS za leto 1976. Pri ugotavljanju uspešnosti poslovanja primerjamo dosežene rezultate s planiranimi v LPS, poleg tega pa tudi z doseženimi v prvem polletju 1975. Pri primerjavi pa moramo upoštevati tudi spremembe, katere so nastale v letošnjem letu zaradi »Zakona o zavarovanju plačil« in »Zakona o ugotavljanju celotnega dohodka«. Namreč po določilih omenjenega zakona, se v celotni dohodek upošteva vsa realizacija, katera je že plačana ali pa imamo zavarovano z instrumenti zavarovanja, pri tem pa moramo pokriti vse stroške poslovanja, torej tudi tiste stroške, kateri so nastali z neplačano ali nezavarovano realizacijo.
Ugodno lahko ocenimo nove predpise glede zavarovanja plačil, saj so se s tem občutno zmanjšale naše terjatve do upnikov, zboljšala se je likvidna sposobnost naše tovarne, ter tako tekoče porav-
Poslovno poročilo
navamo tudi vse naše obveznosti. Sprememba predpisa o ugotavljanju dohodka, pa je občutna tudi pri poslovnih rezultatih naše delovne organizacije, kar je razumljivo za prehodno obdobje — leto 1976. Po podatkih konec junija smo imeli neplačane in nezavarovane realizacije za 29.221 tisoč din, torej tudi za tak znesek je ostanek dohodka I manjši, kot pa, če bi ga ugotavljali po prej veljavnih predpisih.
Med pomembnimi dogodki moramo omeniti tudi razpravo o osnutku »Zakona o združenem delu«, ki je potekala v naši delovni organizaciji v mesecu maju in juniju, vzporedno z analizo uresničevanja samoupravljanja. Na teh razpravah je bila sedanja organiziranost temeljnih organizacij in ekonomskih odnosov med njimi ugodno ocenjena, potrebno pa bo dopolniti naš »Samoupravni sporazum o združitvi TOZD-ov in SSSS v DO« z novostmi, ki jih prinaša nov zakon in pa sam ravzoj naše delovne organizacije.
Medsebojno poslovanje med TOZD in SSSS je potekalo v smislu SS o združitvi, letnega poslovnega sporazuma in ostalih internih predpisov. V naslednjem delu poročila so prikazani doseženi rezultati po posameznih TOZD-ih, tako glede količinskega obsega, kot tudi vrednostih pokazateljev.
2.	POSLOVNI REZULTATI
PO TOZD-ih
2.0	TOZD
PROIZVODNJA OBUTVE
Osnovna dejavnost je proizvodnja vseh vrst obutve in sestavnih delov za obutev. V prvem polletju smo izdelali 1.098.357 parov obutve, kar pomeni 101% izpolnitve polletnega operativnega plana ali 55 % letnega plana. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta pa smo letos izdelali 8 % več parov. Pri
tem pa moramo ugotoviti, da je bila letošnja proizvodnja po vloženem delu manj zahtevna, saj je korigiranih parov letos 9% manj.
Za opravljanje omenjene proizvodnje, je bilo zaposlenih v poprečju 966 delavcev, kar je 1 '% manj kot preteklo leto, oziroma 2 % manj kot je bilo planirano z letnim planom.
Produktivnost dela, izračunana na korigirane pare po vloženem delu je bila za 3 % nižja, kot pa v drugi polovici leta 1975. Primerjava z drugim polletjem je tu iz razloga, ker je sprememba normativov začela veljati s 1. 7. 1975.
Tako je bilo izdelanih v tem obdobuj 6,94 korigiranih parov na dan na zaposlenega, v obdobju januar-junij pa le 6,67 korigiranih parov.
Pri izdelavi proizvodnje je bilo 2,19 % defektnih parov. V primerjavi s planiranim normativom so posamezne delovne enote na tem področju ustvarile prihranek. V programu razvoja smo z letnim sporazumom predvideli 1 % znižanja proizvodnjih stroškov. V prvem polletju je bil ta plan presežen, saj višina znižanja planirane proizvodne lastne cene znaša 1,61%.
Celotni dohodek TOZD, je znašal 200.058 tisoč din, kar je 8 % več kot v enakem obdobju 1975, z enakim odstotkom se je povečal tudi dohodek. Ostanek dohodka pa je letos skoraj za polovico manjši, to pa iz razloga novega načina ugotavljanja dohodka. Za osebne dohodke je bilo porabljenih 27 % več kot v polletju 1975, poprečni netto OD za 182 ur pa je bil dosežen 3.771 din.
Letni plan investicij je bil le minimalno realiziran, saj so bili šele koncem polletja znani predpisi o uvozu proizvodne opreme, prav ta pa je pretežni del investicijskega programa za obravnavani TOZD.
2.1.	TOZD
POLIURETAN IZDELKI
Proizvodnja poliuretanskih podplatov in polpodplatov je bila v letošnjem prvem polletju 66 % večja kot lansko prvo polletje. Operativni plan proizvodnje je bil dosežen 109 '% oziroma izdelanih je bilo 2.784.289 parov podplatov in polpodplatov. Povečan obseg proizvodnje je posledica realiziranih investicij v lanskem letu, ko sta bila nabavljena dva stroja za brizganje podplatov. Dosežena proizvodnja v prvem polletju pa predstavlja 56’% planirane količine z letnim planom.
Poprečno število zaposlenih je bilo 177 delavcev, kar je 49% več kot v polletju 1975, oziroma 7 % manj od predvidenega števila v LPS.
Produktivnost dela, izračunana na korigirane pare po vloženem delu, pa je tudi v tem TOZD-u za 3 % nižja, kot je bila dosežena v drugem polletju 1975, ko je bilo 106 korigiranih parov podplatov izdelanih na dan na zaposlenega, letos pa le 103 pare.
Pri poteku proizvodnje je bilo za obravnavano obdobje doseženo tudi znižanje planiranih stroškov za 2,83 % od proizvodnje lastne cene. To je več kot je predvideno v programu varčevanja, kar je seveda ugoden rezultat, vendar pa moramo pri tem tudi ugotoviti, da se je število reklamacij od naših kupcev v zadnjem času močno poveča-
lo.	Dodatni stroški teh reklamacij bodo seveda zmanjšali prihranjeno vrednost, poleg tega pa bo potrebno storiti vse, da se te pomanjkljivosti čim preje odpravijo.
Celotni dohodek TOZD je bil dosežen v višini 77.631 tisoč dinarjev, kar pomeni 91 odst. več kot v polletju 1975, dosežen dohodek pa je v 29 odst. povečanju. Ostanek dohodka je tudi za ta TOZD skoraj polovico manjši, zaradi že omenjenih sprememb
pri ugotavljanju dohodka. Za osebne dohodke je bilo porabljenih 80 % več sredstev, poprečni osebni dohodek na zaposlenega pa je znašal 3.726 din, kar je 19% več kot v eakem obdobju preteklega leta.
Letni investicijski plan je bil v tem TOZD že v obravnavanem obdobju realiziran v višini 90 %. Nabaljena je bila dodatno potrebna proizvodna oprema, predvidena v letnem planu.
2.2.	TOZD
GUMOPLAST
Pri proizvodnji gumi podplatov in izdelkov plastike v obravnavanem obdobju nismo dosegli vidnejšega napredka, saj 903634 parov gumi podplatov, kolikor smo jih izdelali, pomeni enako količino kot leto prej, korigiranih komadov izdelkov iz plastike pa smo izdelali 12 % manj, ali 1.269.585. Prehodno pomanjkanje naročil za gumi podplate in težave z oskrbo materiala sta bila glavna vzroka za tako stanje.
Pri številu zaposlenih tudi beležimo zmanjšanje za 6 %, tako da je bilo poprečno stanje 97 delavcev. V drugem polletju pa se bo povečalo, ker je bila zaključena investicija v barvamo, ter bodo ta-tako gumi podplati v tem TOZD dokončno izdelani.
Tudi produktivnost, izračunana na korigirane enote po vloženem delu, je bila letos za 9% nižja, kot drugo polletje 1975. Tako je bilo letos izdelanih na dan na zaposlenega 111 korigiranih enot, preteklo leto pa 122.
Ugoden rezultat je bil dosežen pri znižanju planiranih stroškov, saj so bili dejanski stroški za 4,43 % nižji, torej v okviru programa varčevanja presegajo predvideni znesek z letnim planom.
Celotni dohodek TOZD-a je bil dosežen v višini 19.216 tisoč dinarjev, kar je 7 % manj
POSLOVNI REZULTATI PRVEGA POLLETJA 1976 - KAZALCI USPEŠNOSTI
TOZD OBUTEV
Naslov podatka________________________50.6.75	50.6.76
1. CELOTNI DOHODEK - fakt.real. v 1000 din - plač.real.		184.410	209.555 200.058
2. DOHODEK - fakt.real. v 1000 din - plač.real.		57.100	49.542 40.045
5. KAZALCI USPEŠNOSTI;			
5.1.	Dohodek na del. - fakt.real. - plač.real.	58.129	51.285 41.454
5.2.	Dohodek v prim. - fakt.real. z upor.sredstvi - plač.real.	51#	56# 45#
5.5.	Akumulacija v - fakt.real. primer.z £oh. - plač.real.	26#	54# 25#
5.4.	Brutto OD na delavca	25.991	50.598
5.5.	Poprečni nette OD za 182 ur	5.085	5.771
4. ŠTEVILO ZAPOSLENIH		975	966
TOZD POLIURETAN	TOZD GUMOPLAST
Index	50.6.75	50.6.76	Index	50.6.75	50.6.76 In«.
114	41.007	78.446	191	20.885	19.600 94
108	-	77.651	189	-	19.216 92
154	7.496	10.492	140	5.244	5.528 102
108	-	9.677	129	-	4.944 94
155	62.992	59.277	94	50.915	54.928	108
109	-	54.672	87	-	50.969	100
110	24#	51#	129	45#	44#	98
88	-	29#	121	-	41#	91
151	80#	75#	94	64#	73#	114
88	-	74#	92	-	72#	113
128	27.521	55.220	121	28.282	35.392	125
122	5.152	5.726	119	3.400	4.332	127
99 #	119	177	149	103	97	94
januar - junij 1976
Struktura prodaje po prodajnih kanalih pa je sledeča:
Vrednosti v 1000 din
1. Lastna trgovska mreža	241.283	50,56
2. Izvoz	119.653	25,07
— konvertibilni	67.991	1425
— kliring	51.662	10,82
3. Ostali kupci v državi	104.137	21,82
4. Servis	12.182	2,55
5. Skupaj	477.255	100
od prvega polletja 75, dosežen dohodek pa je manjši za 6 %. Tako je tudi ostanek dohodka občutno nižji, saj dosežen predstavlja 23 '% lanskoletnega. Tako pri ostalih TOZD-ih je tudi tu prisoten vpliv novih predpisov o ugotavljanju celotnega dohodka. Za osebne dohodke je bilo porabljenih 25 % več sredstev, poprečni netto osebni dohdek za 182 ur pa je bil dosežen v višini 4.332, kar je 27 % več kot v prvem polletju 1975.
Letni investicijski plan je bil realiziran v višini 60 %. Največji del investicijskega zneska je bilo porabljeno še za dodatno opremo barvarne in prekoračenje gradbenih del pri barvami, t
2.3.	TOZD
IZDELAVA ZGORNJIH
DELOV TRBOVLJE
Proizvodnja vseh vrst zgornjih delov za obutev je osnovna dejavno. V obravnavanem obdobju smo izdelali 261.160 parov zgornjih delov, kar predstavlja 100 % izpolnjen plan, oziroma 26% več parov kot v prvem polletju 1975. Neugoden pa je podatek, da je bilo letos 5 % manj parov izdelanih korigiranih po vloženem delu, kar pomeni, da je bil proizvodni program enostavnejši glede vloženega dela.
Število zaposlenih je po poprečnem stanju 329 delavcev, kar je 10 % več kot leto prej, oziroma od predvidevanj v letnem planu.
Produktivnost, izračunana na korigirane pare po vloženem delu se je v primerjavi z drugim polletjem 1975 povečala za 3 %, kar lahko ugodno ocenimo. V primerjavi s produktivnostjo v TOZD Proizvdnja obutve pa je še vedno za 5 % nižja, oziroma na zaposlenega na dan je izdelano 6,34 korigiranih parov.
Pri znižanju planiranih stroškov ni bila dosežena višina 1 %, kot imamo v programu varčevanja, pač pa znaša prihranjena vrednost
0,88 % od proizvodne lastne cene.
Celotni dohodek TOZD-a je bil dosežen v višini 28.362 tisoč dinarjev, kar je 1% več kot v polletju 1975, dosežen dohodek pa je večji za 10%. Ostanek dohodka je vsled novih predpisov v tem TOZD-u manjši za 74%. Za osebne dohodke je bilo porabljenih 28 % več sredstev kot leto prej, poprečni netto osebni dohodek za 182 pa je znašal 3.174 dinarjev ali 25 % več kot v obdobju januar-junij 1975.
Tako kot v TOZD Obutev je bil tudi tu realiziran neznaten del investicijskega plana. Sedaj so že poznani predpisi o uvozu opreme, ter je že v teku realizacija planiranih investicij — zamenjave in dopolnitve proizvodnje opreme.
2.4.	TOZD
PRODAJNA
ORGANIZACIJA
Osnovna dejavnost je prodaja proizvodnje vseh proiz-vodnjih TOZD-ov in naših kooperantov. V obravnavanem obdobju je bilo prodanih 1.379.457 parov v lastni trgovski mreži, kar je 4 % več kot leto prej, izvozili pa samo 846.064 parov, kar je 39 % več kot leto prej. Posebej velja poudariti, da se je izvoz na konvertibilno področje povečal od 251.617 parov v obdobju januar-junij 1975, na 561.643 parov, kar pomeni index 223. Tako je ta izvoz že dosegel višino 3.424.000$, kar je pomemben delež naše delovne organizacije k izravnavi zunanje trgovinske plačilne bilance.
1.	TOZD OBUTEV
2.	TOZD PUR
3.	TOZD GUMOPLAST
4.	KOOPERANTI
5.	SERVIS
6.	SKUPAJ
Pri stopnjah prispevka posamezne vrste realizacije k ostanku dohodka (na osnovi fakturirane realizacije) pa ugotavljamo, da se je znižala, to predvsem pri izvozu na konvertibilno področje, ki pa zaradi občutnega povečanja tega izvoza vpliva, da je tudi skupna stopnja nižja. Večji ostanek dohodka (ugotovljen po fakturirani realizaciji) je torej posledica povečanega obsega poslovanja.
Število zaposlenih je bilo v poprečju 625 delavcev, kar je 5 % več kot preteklo leto, v primerjavi s predvidevanji za letošnje leto pa 3 % manj.
Produktivnost se spremlja pri prodaji v poslovalnicah, kjer lahko ugotavljamo, da je bilo prodanih 13 % več parov (pari za prvo polletje so zmanjšani za prodajo 110.700 parov natikačev), za to prodajo pa je bilo 6 % več vloženega dela. Torej storilnost se je povečala za 6 %.
Pri znižanju planiranih stroškov tudi tu ugotavljamo prihranek, kateri presega predvideno višino v programu varčevanja.
Ker TOZD opravlja prodajo za vse ostale, so tudi zaloge trgovskega blaga, ki predstav-
207.956	43,58
69.676	14,60
15.134	3,17
172.307	36,10
12.182	2,55
477.255	100
ljajo 64 °/o vseh zalog, izkazane v tem TOZD-u. Pri vrednostnem gibanju teh zalog, moramo ugotoviti, da so izredno povečale v mesecu aprilu in maju, da pa so konec junija v parih enake kot junija 1975, vrednostno pa so 16 % višje. Tudi obrat zalog v poslovalnicah je letos malenkostno večji kot leto prej.
Celotni dohodek je bil dosežen v višini 460.560 tisoč din, kar je 28 % več kot v polletju 1975, dohodek pa je večji za 21 %. Pri ostanku dohodka ugotavljamo zmanjšanje za 30%, kar je posledica novih predpisov. Za osebne dohodke je bilo porabljenih 20 % več sredstev, poprečni netto osebni dohodki za 182 ur pa so znašali 4282 din, kar je za 25 % več kot leto prej.
V obravnavanem obdobju so tekle adaptacije poslovalnic v Vršcu, Kosovski Mitroviči, Rijeki, Zenici, Sarajevu in Ptuju, odprt pa je bil nov lokal v Bemardinu. Za ta investicijska dela je bilo porabljenih v obravnavanem obdobju 67 % planiranih sredstev z letnim planom.
2.5.	SAMOUPRAVNA
SKUPNOST SKUPNIH
SLUŽB
Opravljanje skupnih zadev za potrebe združenih TOZD je osnovna naloga SSSS. Rezultati tega dela so povezani oziroma vključeni v doseženih rezultatih posameznih TOZD-ov, saj je delo strokovnih služb tesno povezano s potekom proizvodnje in prodaje v TOZD-ih.
Število zaposlenih je bilo v poprečju 518 delavcev, kar je 8% več kot prej. To povečanje je posledica nadaljnega
Struktura prodaje po dobaviteljih trgovskega blaga pa je
clpnppJl *
Vrednosti v 1000 din
širjenja orodjarne, katere dejavnost postopno preoblikuje na pravo proizvodnjo.
Celotni dohodek, to je realizacija uslug SSSS za TOZD-e, je znašal 103.412 tisoč din, kar je 34% več kot pred letom, dohodek pa je večji za 36%. Porabljena sredstva za osebne dohodke so bila večja za 25 %, poprečni netto osebni dohodek za 182 ur pa je znašal 4.155 din, oziroma je za 21 % večji kot v prvem polletju 1975.
Z letnim planom predvidene investicije so bile v tem obdobju realizirane v višini 30 %, pri tem je bil naj večji del opreme za orodjarno.
3.	POSLOVNI REZULTATI
DO PEKO
3.0.	Zaposlenost
Število zaposlenih v delovni organizaciji je bilo v poprečju 2.712 delavcev, kar je 5 % več kot pred letom, oziroma 3% manj od letnega plana.
3.1.	Proizvodnja
in produktivnost
V pregledu doseženih rezultatov po posameznih TOZD-ih je prikazan količinski obseg proizvodnje, enaki podatki veljajo tudi za delovno organizacijo kot celoto. Zaskrbljujoč je padec produktivnosti skoraj v vseh TOZD-ih, verjetno bo prav na tem področju v prihodnjem obdobju vložiti še več znanja in sposobnosti.
32. Oskrba s surovinami
Pri oskrbi s surovinami je bila tudi v tem obdobju težnja k povečanju cen, kar ima za posledico negativni vpliv na ostanek dohodka. Sprememba predpisov glede uvoza materiala je šla v smer vezave uvoza za izvoz, prav zato pa je bilo tudi nujno povečanje izvoza, da je bila proizvodnja lahko oskrbovana s potrebnimi surovinami-mate-riali iz uvoza.
Glede povečane oskrbe z materialom, pa je bilo tudi v tem obdobju nekaj težav, predvsem objektivnega značaja, katere so povzročale zastoje v proizvodnji.
Pri ugotavljanju razlike med nabavno ceno in stalno ceno ugotavljamo v prvem
(Nadaljevanje na 4. strani)
TOZD TRBOVLJE	TOZD MREŽA	SSSS	DO PEKO
30.6.75	30.6.76 Index 30.6.75	30.6.76 Index 30.6.75	30.6.76 Indexx 30.6.75	30.6.76 Index
28.507	29.117	102
-	28.362	99
8.858	10.532	119
-	9.777	110
29.527	32.012	108
-	29.717	101
63#	62#	98
-	58#	92
21#	21#	100
-	15#	71
21.613	25.149	116
2.530	3.174	125
300	329	110
358.612	483.896	135
-	460.560	128
27.956	51.676	185
-	33.906	121
46.828 •	82.682 54.250	177 116
11#	15# 10#	136 91
34#	47# 26#	138 76
29.792	35.682	120
3.434	4.282	125
597	625	105
77.327	109.297	141
-	103.412	134
18.822	25.522	136
-	25.522	136
39.213	49.270	126
-	49.270	126
-	-	-
-	-	-
29.804	37.326	125
3.423	4.155	121
480	518	108
710.748	929.911	131
-	889.239	125
105.476	153.092	145
-	123.871	117
41.009	56.450	138
-	45.675	111
25#	29#	116
-	23#	92
31#	38#	123
-	27#	87
26.480	32.736	124
3.178	3.915	123
2.572	2.712	105
POSLOVNO POROČILO
(Nadaljevanje)
polletju večjo razliko, saj ta znaša 5,8 %, v prvem polletju 1975 pa je znašala 3,3 %.
3.3.	Celotni dohodek
in delitev
Za delovno organizacijo je bil celotni dohodek dosežen v višini 889.239 tisoč din ali 25 % več kot leto prej (po fakturirani realizaciji 29 '%), v primerjavi z letnim planom pa je ta že 51,3 % dosežen.
Porabljena sredstva za poslovanje so znašala 86,07 % od celotnega dohodka (po fakturirani 83,3 %), tako da dohodek predstavlja 13,93 % celotnega dohodka (po fakturirani 16,67 '%) in je le za 17 % večji kot pred letom (po fakturirani 45 %). Od doseženega dohodka smo porabili 72 % za osebne dohodke, 16 % za vkalkulirane zakonske, pogodbene obveznosti in ostale osebne prejemke, 12 % pa je dosežen ostanek dohodka I, kar pomeni v znesku 15.080 tisoč din (po fakturirani 44.301 tisoč din). Po pokritju nevkalkuliranih zakonskih obveznostih pa znaša čisti ostanek dohodka 10.825 din (po fakturirani 36.679 din), kar je v primerjavi z letom prej 45 % manj (po fakturirani 87 % več).
Poprečni netto osebni dohodek za 182 ur je bil dosežen v višini 3.915 din, kar je 23 odst. več kot pred letom.
Porabljena sredstva za osebne dohodke sicer prekoračujejo dovoljene po SS in po družbeni resoluciji, vendar to iz razloga prehoda na plačano in vnovči j ivo realizacijo.
3.4.	Investicije
V kakšnem delu je bil letni investicijski plan že v prvem polletju realiziran je že prikazano po TOZD-ih, za celotno delovno organizacijo pa je to polovica predvidenega zneska.
Za drugo polletje je pripravljen tudi predlog rebalansa investicijskega piana, katerega bomo posebej obravnavali, ter o njem odločali, poleg tega pa bo potrebno dopolniti LPS glede financiranja med TOZD-i. Investicijska sposobnost DO se dokaže s TOS-obrazcem, v katerem je potrebno prikazati tudi interna finančna razmerja. V tem dopolnilu LPS se bomo morali dogovoriti v kakšni višini združujejo TOZD-i svoja presegajoča sredstva, tako za potrebe SSSS, plasmajev izven DO in potrebna obratna sredstva.
3.5.	Družbeni standard
Tudi v letošnjem letu smo reševali stanovanjske probleme zaposlenih, saj je bilo odobrenih sredstev za posojila 3.760 tisoč din in 2.335 tisoč din za nakup stanovanj.
Regres za letni dopust je bil izplačan že koncem aprila, porabljeno pa je bilo 3.695 tisoč din.
Rregresiranje toplega obroka se letos ne šteje več med materialne stroške, ampak je sestavni del dohodka. V prvem polletju smo za to porabili 1.972 tisoč din, kar pomeni 727,14 din na zaposlenega v šestih mesecih ali 121,30 din na mesec.
r>
4.	ZAKLJUČEK
Na osnovi prikaznih rezultatov, kjer moramo za primerjavo upoštevati rezultate po fakturirani realizaciji in splošnih pogojev gospodarjenja, kateri so nas spremljali, moramo biti z doseženimi rezultati zadovoljni. Na posameznih področjih dela, kjer bi z dodatnimi napori, lahko dosegli še boljše učinke, pa naj bodo izbrane za še večja prizadevanja v obdobju, ki je še pred nami.
Franc Grašič
OSNUTEK ZAKONA 0 ZD
(Nadaljevanje s 1. strani)
vanja zakon določa kdaj in pod kakšnimi pogoji se delovne organizacije združujejo, kako poslujejo in kako se dogovarjajo.
Pri delovni skupnosti je najpomembnejša novost ta, da se deli te skupnosti, če izpolnjujejo z zakonom določene pogoje, lahko organizirajo kot TOZD. Pogoje in konkretna področja dela, ki se lahko organizirajo kot TOZD, določa zakon. O oblikovanju delovne skupnosti se odločijo delavci TOZD. Delavci TOZD do ločijo temeljni položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti delovne skupnosti. Medsebojne pravi-
ce in obveznosti delavci TOZD in SSSS določijo s posebnim sporazumom.
V	tem delu sporazum vsebuje poglavja o dejavnosti, firmi, imenu in sedežu organizacije združenega dela in TOZ, o zastopanju in predstavljanju organizacije združenega dela ter vpisu podatkov v sodni register, kjer se ne predvidevajo bistvene spremembé.
V	poglavju poslovna tajnost je predvsem določena obveza delovne organizacije, da poslovno tajnost in postopke varovanja določijo v samoupravnih aktih. Zakon pa obvezuje delavce, da tajnost varujejo.
Ivanka Horžen
(Nadaljevanje iz 6. številke)
Vedeti je treba:
—	Pri zatesnjenju reducir-nega ventila je treba uporabiti brezhibno tesnilo, izdelano iz gume ali mehkega plastičnega materiala.
—	Na matrici za priključek je levi zavoj, ki ga brez tesnila ne smemo privijati, ker bi sicer plin uhajal iz jeklenke.
—	Preizkus uhajanja plina izvršimo z milnico in čopičem, v nobenem primeru s plamenom (prižgano vžigalico ali ročnim vžigalnikom).
—	Če se pojavijo mehurčki, pomeni, da plin uhaja.
—	Če ugotovite da plin uhaja zaprite ventil na jeklenki, ter takoj odprite vrata in okna. Ne prižigajte električnega stikala, vžigalic ali vžigalnika ter drugega odprtega ognja. Jeklenko pa takoj odnesite na prosto.
DOVOD PLINA PO
GUMIJASTI CEVI
Dovod plina iz jeklenke do gorilne ali kurilne naprave omogočimo po gumijasti cevi ustreznega premera. Vede-
VARNO DELO
ti je treba, da se guma sčasoma »postara«, in je zavoljo tega gumijasto cev treba zamenjati. Cev pa se lahko mehansko poškoduje.
Čim opazimo določeno spremembo na dovodni cevi, je najbolje, da jo takoj zamenjamo z novo.
Posode s tekočim plinom morajo biti od plinskega aparata oddaljene vsaj 1 m, od kateregakoli toplotnega vira pa vsaj 2 m daleč.
PRAVILA PREVIDNOSTI
PRI RAVNANJU Z JEKLENKO
Prvo pravilo
Plinska jeklenka z utekočinjenim plinom ne sme biti nikoli napolnjena do vrha.
Drugo pravilo
Polnih jeklenk z utekočinjenimi plini ne smemo v nobenem primeru segrevati preko temperature plus 50° C.
Tretje pravilo
V na pol prazni jeklenki z utekočinjenimi plinom ali jeklenko v kateri je še nekaj tekoče faze, bo parni tlak plina nad tekočino bolj zmerno naraščal glede na povečano temperaturo.
Četrto pravilo
Jeklenka z utekočinjenim plinom mora med odvzemom plina stati pokonci. Jeklenka pa oddaja preko svojega ventila vedno le plinsko fazo, ki se nahaja nad tekočino. V jeklenki se doseže ravnotežje pri odvzemu plina, ker ga prav toliko odda tekoča faza. Drugačna situacija pa nastane, če jeklenka leži vodoravno ali pa je obrnjena z ventilom navzdol. V tem primeru brizga iz ventila tekoča faza.
Peto pravilo
Če jeklenko s propanom in butanom gibamo, tekoča faza pri iztekanju prične takoj iz-
parevati, Pri tem je potrebna toplota iz okolice, ki se začne ohlajevati. Če pridemo pri tem v doditk s tekočo fazo plina, lahko dobimo zmrzline.
Šesto pravilo
Poškodovanih ventilov ne sme popravljati sam uporabnik jeklenke. Jeklenko s poškodovanim ali nedelujočim ventilom je treba vrniti dobavitelju, čeprav je še polna. Hkrati je treba dobavitelju sporočiti okvaro na ventilu.
KDAJ NASTANEJO
EKSPLOZIJE?
Propan in butan sta v mešanici z zrakom hudo eksplozivna plina. Mešanica propan butana z zrakom se vname že pri najmanjšem plamenčku, potem pa eksplozivno zgori. Pri tem nastane izredno vroč plamen, ki lahko povzroči hude opekline. Zračni pritisk pa tudi naraste tako sunkovito, da raznese okna, vrata, popokajo okenska stekla, tudi zidovje itd. Jakost eksplozije je seveda odvisna od količine plinske mešanice ki se je nabrala v prostoru.
čas ohlajamo z vodo. Gašenje je možno s C02 gasilnimi aparati ali pa z aparatom na prah.
Nesrečam se lahko izognemo z vestnim ravnanjem.
Zahteve varstva pri delu narekujejo da sodelujejo pri tem ne samo dobavitelji in prevozniki plina, marveč tudi potrošnik. Le-ta mora biti skrajno previden, da ne bo prišlo do nesreče zaradi neznanja ali malomarnosti. Razen že navedenih navodil in nasvetov mora porabnik plina upoštevati še vrsto zahtev, ki mu zagotavljajo varnost življenja in preprečujejo tudi materialno škodo, nastalo zaradi nestrokovnega ali nevestnega ravnanja. Glavni preventivni zantevi pn uporabniku sta:
I.	Pravočasna kontrola, da plin ne uhaja nepredvideno iz jeklenke.
II.	Nenehno prezračevanje prostorov, kjer uporabljamo plin.
Kontrolirajte tesnilko pri regulatorju pri vsaki menjavi!
S PLINOM PROPAN RUTAN
Veljajo pravila:
1.	Jeklenka naj bo skrbno izolirana od toplote;
2.	Iz jeklenke naj plin ne uhaja;
3.	Prostor, v katerem uporabljamo jeklenko, naj bo vedno dobro zračen;
Plin, ki gori, ni tako nevaren kot plin ki uhaja in je zmešan z zrakom. S treznim ukrepom zanesljivo preprečimo nesrečo. Hladno jeklenko takoj odnesemo iz ogroženega prostora na prosto. Plin, ki se je vžgal, pogasimo takole:
Z mokro cunjo primemo ventil in ga zapremo. Če se je jeklenka segrela ali pa je postala vroča, jo ohladimo z vodo, da se ne pregreje. Odnesti pa jo moramo iz prostora in jo še naprej ohlajevati. Če jeklenke ne moremo pogasiti, pustimo, da plin še naprej gori, vendar pa jeklenko ves
Tesnost plinske napeljave kontrolirajte z milnico!
Jeklenke ne postavljajte ali hranite v prostoru, ki je nižji od okoliškega terena!
Jeklenka se ne sme ogreti nad 40° C; zato jo ne postavljajte v bližino peči, na sonce ali h kakemu drugemu toplotnemu viru!
Gumijasta cev mora biti pritrjena na regulator in na pinski aparat z objemkami. Kontrolirajte dovodno cev in jo po potrebi zamenjajte!
Če prekinete uporabo plina zaprite ventil na jeklenki!
Prezračujte prostor, v katerem imate jeklenko!
Zračite preden prižgete gorilnik!
Plinsko napravo dajte v pregled najmanj enkrat na dve leti!
Če opazite okvaro na plinski napravi ali napeljavi pokličite dobavitelja!
Pavel Feme
Pomoč Posočju
Da bi pomagali krajem, ki jih je 6. maja letos prizadel potres, je bila potrebna pomoč vseh delovnih ljudi.
Zbirala so se sredstva solidarnosti za odpravo naravnih nesreč, sindikati Slovenije pa so predlagali, da prispevajo vsi delovni ljudje enodnevni zaslužek. V vseh občinah so odprti zbirni računi, na katerih se zbirajo denarna sredstva.
Naša delovna skupnost je prispevala kot prvo pomoč 150.000 dinarjev že 11. maja, v juliju pa smo nakazali tudi enodnevni zaslužek v znesku 443,329,60 din. O uporabi teh sredstev odloča medobčinski koordinacijski odbor na prizadetem območju v sodelovanju z republiškim operativnim štabom za odpravo posledic potresa v Posočju.
hue svi mimmo
Pod ovim naslovom izašao je članak u DELU 2. jula, izpod pera Borisa Leniča. U njemu hoče prikazati variji-vu ocenu privrednog položaja tekstilne in kožarske industrije. Clanak objavljujemo u celini, kao i odgovor, kojeg je podao Božidar Meglič.
Nema sumnje da smo Ju-gosloveni — pa i Slovenci u poslednej vreme ne zaostaje-mo — veliki majstori riječi. Sposobni smo sa nekoliko riječi ili pak samo sa jednom sasvim sakriti vatru iako se iz nje več jako dimi. To naše sakrivanje riječima nemali broj puta tako je stvarno pa da i sami verujemo.
Kad su delegati republič-kog odbora radnika tekstilne i kožarske industrije razpravljali o poslovanju u svojim granama, u prošloj i u prvom kvartalu ove godine, pomagali su se obširnom informaci-jom, koju je izradio izvršni odbor udruženja OOUR ko-žarsko preradjivačke industrije kod privredne komore. Zanimljiviji je svakako dio koji govori o ovogodišnjem prvom kvartalu.
Kožarsko preradjivačka industrija — kako navodi gradivo — je u pet meseci povečala proizvodnju (gledano na prošlogodišnje razdoblje) z
2,6	%, što znači pored povečanja zaposlenosti od 3,3 %, da je produktivnost za 0,7 % manja nego u prošlojgodiš-njem razdoblju. Ako uspore-djujemo samo oba meseca maja, ovogodišnji je gledano na proivzodnju samo 85,1 °/o prošlogodišnjeg. I još produktivnost: ta je več 16,6 % niža od one u maju 1975. Malo se potrošači interesuju za teškoče kožarsko preradjivačke industrije i kupuju sve manje. Zalihe se nagomilava-j-u. Za prva četiri meseca zalihe su za 16 % veče nego lanjske. Odlučniji je korak bio dosegnut kod osobnog dohotka: ta je bio marta ove godine za 22 % veči nego pro-šlogodišni istog meseca.
Na čelu svih tih brojeva stoji ona ista »naša sposobnost«. Doslovice piše ovako: Proizvodnju kožarsko preradjivačke industrije u ovogo-dišnjih pet meseci možemo oceniti relativno ugodno.
Ko to razume, nek pomog-ne! U školi su nas učili — pa od tada ni j e tako dugo pa se stvari još nisu promenule — približno ovako: dobro pri-vredjivati znači podizati produktivnost, pored manjeg broj a zaposlenih napraviti više i to sve prodati. Pa ova-mo možemo uklj učiti i to da osobne dohodtke delimo za-visno od uspešnog privredji-vanja, a ne tako da jih po-večavamo zato što to svi čine ili zato što je život skup.
Ali ipak če verovatno zec biti u onoj čarobnoj riječi »relativno« Ugodno. Prava je riječ da nam kaže sve ili ni-šta, kako koželi ili kako kome više odgovora. Ta je riječ u našem slučaju več previše »teška«. Citaoca, posebno ako
je još to kožarski radnik, na početku preuzima zadovoljstvo. Zatim dolaze one dosatine brojke. Jedna za drugom jedna cmija od druge. I prva rečenica, kojoj »relativnost« daje moč, počinje se polako topiti. Polako i sigurno prva se rečenica preobražava u su-protnost i na kraju brojki nemožemo doči do drugog zaključka nego da je privre-djivanje u prvom kvartalu 1976 vrlo slabo, čak i kritično.
»Relativnu ugodnost« pa su tvorci očigledno opravdali na
račun drugih grana industrijske proizvodnje koje su još u večem škripcu. Samo utvr-djivanje da je netko još sla-biij ne pomaže ništa.
I tako se čini da prva rečenica nije optimistička ocena, pokus psihičke pripreme čitaoca gradiva na udarce, koje u nastavku donose bro-jevi, več svojevrsno zavodje-nje koje u nastavku brojeva još povečava moč udarca i tvrdo tie. Nije čudo ako se nekome čak i čini da je to nedostojno izigravanje ljudi kojima je gradivo namenjeno. A to nisu samo sindikalni i drugi funkcioneri več svi oni radnici te grane.
RELATIVHA MJERILA
Nema sumnje da svi Jugo-sloveni nismo majstori riječi. To nam dokazuje i drug Boris Lenič u članku NIJE SVE RELATIVNO, koji je bio objavljen u DELU petak 2. jula 1976 na trečoj strani.
Sa svojim nepotpunim pri-kazivanjem privrednog stanja kožarsko preradjivačke industrije, koje izvire iz nepoznavanja i upotrebljavanja relativnih mjerila, izkrivio je pravu sliku stanja u toj grani, ujedno nije nakazao odgova-ujčih rešenja, što bi gotovo značilo suviše očekivati.
Kožarsko preradjivačka industrija deo je cele privrede, pa je prema torne obavezno da se tendenci j e privredjiva-nja adražavaju i u njoj. Ako je cela proizvodnja u prvih pet meseci, zbog više ili manje poznatih uzroka opala za
1,8	%, znači da je uspeh u toj grani porast od 2,6 % i ako je zaposlenost povečana za 3,3 % pa je zbog toga produktivnost pala za 0,7 %, medjutim dok je u celoj proizvodnji produktivnost opala za 1,8% (usporedjujuč prvih pet meseci prošle godine, po infor-maciij izvršnog odbora udruženja OOUR kožarsko preradjivačke industrije kod PrL vredne komore Slovenije, koju navodi drug Lenič). Kod produktivnosti valja još posebno naglasiti da u poredji-vanju sa evropskim svetskim nivoem ne zaostajemo več na-protiv u obučarskoj industriji dohvatamo sam vrh evropske produktivnosti što dokazuj u vrlo dobri rezultati u izvozu. Podaci iz gradiva, izvozimo 7,9 % ukupnog izvoza industrijske robe a uvoz je znatno manji i iznosi 3%. Pored toga moramo uzeti u obzir i velike carinske draž-bine koje su se baš ove godine znaton povečale i dostižu čak 35 %, za opremu čak 50 posto, amedjutim je izvozna premija tek 16 %.
U navedenom gradivu posebno naglašeno da je mesec ina jnerealan za uspored ji vanje jer se je lanjske godine baš u torn mesecu proizvodnja koja ima sezonski značaj vrlo podigla (za 20 % uspo-redjujuči prosek 1975 godine) pa zato nije realno bilo ni za očekivati rasta proizvodnje u torn mesecu, več njen realan pad a samim tim i pad pro-
duktivnosti. Možemo zaključiti da mesec ma jnije ni reprezentativen.
Osobni dohotci porasli su za 22 % što zaostaje za porastom životnih troškova još uvek su za 8,2 % (po podaci-ma iz gradiva) niži od prose-ka cele industrije. Za tim
osobnim dohotkom zaostaje samo još tekstilna i drvena industrija. Zbog toga što je kožarsko preradjivačka industrija radno intenzivnija i zbog toga što ima više draž-bin izračunatih na radnika razumljivo je da je ta grana više opterečena nego radno manje intenzivne grane.
U gradivu ima još mnogo preciznije obradjenih podata-ka, več nije moja namera prepisivanje celog gradiva, več bi želeo upozoriti na ne. prihvatljiv odnos druga Leniča do pisanja o problemima koje premalo poznaje ili jih ne razume. Sa njegovim ko-mentarem pa su otvorila pitanja cele slovenačke delatno-sti a posebno radnika kožarsko preradjnvačke grane, koji se pitamo zbog čega naši napori nisu primemo društveno nagradjen sa primernim doprinosom koji bi nam dao potstrek za veče radne napore da bi postali rezultati iz ocene »relativno ugodno« ocenjeni kao vrlo uspešni. Za takve uspehe pa je pored na-šeg tvrdog rada potrebno još to da sviu našem društvu da-ju svoj doprinos u izgradnji. vanju samoupravnog društve-nog i ekonomskog sistema.
Na kraju nemožemo predvideti neistinitih sudbi i riječi koje navodi drug Lenič koji se je postavio za radnike kožarsko preradjivačke grane na žalost na pogrešnu strami.
Božidar Meglič
IZVEŠIAJ
o donetim zaključcima
5.	sednice RS OOUR Mreža
od 23. 6. 1976
1.	Usvojen je izveštaj o realizaciji zaključaka 4. sednice.
. 2. Sa 5. 7. 1976 usvojen je predlog o sezonskom sniženju cena, koje obuhvata 120.539 pari obuče u iznosu od ispod MPC 4,710.846 din.
3.	Svima zaposlenima u OOUR Mreža za vreme prvog polugodišta 1976 godine doda-je se 8% od treče deobe LD. Isplata ima se izvršiti istovre-meno sa mesečnim obračunom za mesec junij 1976 god.
4.	Usvojena je ocena sledečih otpisanih osnovnih sred-stava:
—	pisača mašina Olympia 300 din,
—	računski stroj Zagreb 120 din.
Otpisani če se Strojevi pregledati još jednom i biče poslati poslovnicima.
5.	Radnicima se za vreme nočne smene plača regres na osnovu predloženog računa odelenja društvene ishrane u višini razlike izmedju ekonomske cene toplog obroka i sume koji radnik doprinosi sam. Isplatu računa obavlja-če inansijski sektor na osnovu evidencije prisutnih na ra-du u nočnoj smeni.
6.	Usvojena je promena statuta OOUR Mreža — dopuna predmeta poslovanja i daje se na konačnu potvrdu zboru radnika.
7.	Usvojen je predlog otpi-sa potraživanja od preduzeča »Nada« Zrenjanin u iznosu od 174 din te otpis potraživanja od preduzeča »Servo Mihajl« iz renjanina u iznosu od 327,40 din.
8.	Usvojen je predlog pri-stupa ka društvenom dogovoru o društvenoj samozaščiti
u opštini Jesenice i samo-upravnom sporazumu o formiranju komunalne interesne zajednice Hrastnik i Ptuj. Ostali predloži samoupravnih sporazuma odbijeni su.
9.	Kao pomo postradalim usled zeml j otresa na područ-ju Tolmina i u Posočju radnici prodajnog sektora ustu-paju doprinos u iznosu od jednodnevne zarade i u vezi čega radili su slobodnom su-botom u mesecu junu dok radnici svih poslovnica ustu-paju doprinos u višini proseč-nog jednodnevnog zaslužka u
1975	god. Doprinos obračuna se uz isplatu LD za mesec junij i o torne obaveštavaju se svi zaposleni.
10.	Podupire se preporuka društvenopolitičkih organizacija u vezi raspisa zajma za izgradnju puteva i ubrza upis zajma gde treba da sudjelju-ju svi radnici (u Sloveniji) Peka sa pola mesečnog dohotka.
11.	Novčana pomoč za vreme dužeg bolovanja radnika se prema odredbama samoupravnog sporazuma o raspodeli dohotka, podeli sred-stava za lične dohotke, o nadoknadi i primanjima isplača radnicima čiji dohodak po članu porodice u 1975 god nije bio veči od 2.000 din mesečno. Ovakav dohodak po članu porodice najviši je cenzus za isplačivanje dečijeg dodatka u SR Slovenj za 1976 god. Za obračun uzma se u obzir lični dohodak iz radnog odnosa i svi dohoci, koji se tretiraju kao lični dohodak, dohodak od poljopri vredne delatnosti uzima se obzir u višini katastarskog dohotka puta 14. Za prvo polugodište se radnicima isplača novčana pomoč prema tom propisu uz isplatu LD za mesec junij
1976	god.
Ptuj za vreme adaptacije
NAČRT ZAKONA O UDRUŽENOM RADU
MEDJUSOBNI
ODNOSI U
UDRUŽENOM RADU
a)	Radni odnos
Načrt zakona ponovo uvodi izraz radni odnos, to jest odnos izmedju radnika u udruženom ra-du, koji uvažavaju pravo rada i upravljanju društvenim sredstvima.
Ugovor radnog odnosa za svakoga je Slobodan, ravnopravan i pod jedna-kim uslovima. Opšti us lovi za stupanje u radni odnos jesu navršenih 15 go-dina i opšta zdravstvena sposobnost za rad. Radni odnos može se sklopiti, kada radnik podnese ;ia-pisanu izjavu, da prima samoupravni sporazum o udruživanju radnika, samoupravne i druge prepise, koje odredjuju prava, obaveze i odgovornost te statut. Svi pomenuti propisi svakome radniku morajo biti i uručeni.
Oblici radnog odnosa obzirom na vreme, za koje radni odnos sklopljen, ostaju nepromenjeni. Novo je samo to, da se sa pripravniki radni odnos sklopi za odred j eno vreme i u slučaju, da posle završenog pripravniškog staža nema radnog mesta, radni odnos prestaje.
Radnik mora biti ras-poredjen na radno mesto, koje odgovara njegovoj stručnoj spremi odnosno radnim sposobnostima. Pri vremena ili trajna pre-meštanja te premeštaji izmedju OOUR još uvek su mogući samo shodno odgovara j učim	samo-
upravnim propisima.
b)	Odredjivanje prava,
obaveza
i odgovornosti
Radnici svoja prava, obaveze te odgovornost na radnom mestu odredjuju sporazumom ili op-štim prepisom. O pravima, obavezama i o odgovornostma odredjuju neposredno izabrani organi upravljanja. Za odredjivanje o odgovornosti kršenja radnih obaveza formira se posebna neposredno birana disciplinska komisija.
Radna nedelja traje ’12 časa ili naj manj e 5 radnih dana.
Iz načrta zakona proiz-lazi i obezbedjenja soci-jalne i materij alne bez-bednosti radnika, pravo odmora i počinka te bez-bednosti rada. Svojstvo radnika ne prestaje zbog služenja kadrovskog roka ili obavljanja javnih funkcija.
c)	Odgovornost u vezi
ispunjavanja obaveza
Za ispunjavanja radnih obaveza radnici odgova-raju disciplinski i materij alno.
Načrt zakona odredju-je, koja su kršenja teža i za koja je moguča nov-čana kazna, samo je potrebno upotpuniti ih u samoupravnim propisima.
Za kršenje radnih obaveza narušiocima mogu biti izrečene sledeče kaz-ne:
—	opomena,
—	javna opomena,
—	premeštaj na drugo radno mesto,
—	novčana kazna,
—	prekid radnog odnosa.
Novo u zakonu jeste i to, da je disciplinska komisija formirana za čita-vu radnu organizaciju i da mora biti odred j eni broj članova izabranih na predlog vječa udruženog rada opštinske skupštine.
Zakon i sam odredjuje, ko može podneti odnosno zahtevati postupak. Zahtev mora biti uručen radniku a osnovna sindikalna organizacija mora dati svoje mišljenje. Na višem stepenu o kršenju odredjuje radnički savet ukoliko za lakše prekrša-je ni j e u samoupravnim propisima ovlaščen neki drugi organ.
Svako, ko na radnom mestu ili u vezi sa obav-Ijanjem rada namerno ili zbog nemarnosti nanese neku štetu, dužan je šte-tu u celini nadkonaditi. Ako radnik ne pristaje na nadkonadu štete OOUR može podneti postupak na sudu udruženog rada. Samoupravnim prepisom može se odrediti i pavšal-
na nadoknada štete, ako prouzrokovana šteta utice na radni proces i ispu-njavanje obaveza drugih radnika i nije moguče tačno odrediti visinu nastale štete. Samoupravnim prepisom odredjuje se i kada se uvaža pavšalna nadoknada štete i ko-misiju, koja o takvoj nadoknadi odlučuje.
Ako je prilikom rada šteta naneta radniku ovaj može zahtevati nadokna-du od OOUR.
d)	Obezbedjenje prava
Radnik ima pravo, da zahteva obezbedjenje svojih prava. Zahtev mora podneti u roku od 30 dana, kada je saznao za kršenje svojih prava odnosno od dana, kada mu je bila uručena odluka, ko-jom su kršena njegova prava.
Odgovorni organ mora o radnikovom zahtevu odlučiti najkasnije u roku od 15 dana. Radnik ima pravo, da je prisutan, kada se vodi rasprava o njegovom zahtevu a odgovorni organ pre donošen ja odluke mora tražiti mišljenje sindikalne organizacije.
e)	Prekid radnog
odnosa
Oblici prekida radnog odnosa ostali su isti kao dosada. U slučaju udru-živanja OOUR. ili tehnoloških unapredjenja radniku radni odnos ne može biti prekinut.
UPRAVLJANJE
DRUŠTVENIM
SREDSTVIMA
Društvena sredstva jesu materijalna baza za sačuvanje i razvitak soci-jalističkih samoupravnih odnosa. Ustavom i zako-nima odredjena su prava, obaveze i odgovornost radnika prema društvenim sredstvima. Društvena sredstva su materij alna baza za rad radnika i ostvarenje funkcija samoupravnih interesnih zajednica te drugih organizacija i zajednica i zbog toga na njih niko ne može stiči pravo vlasništva.
Radnici raspolažu pravom a i obavezom upo-trebe društvenih sredsta-va shodno s njihovim ka-rakterom i namenom, da upravljaj u tim sredstvima u svom ličnom, zajed-ničkom i opštem interesu, da ta sredstva čuvaju i obezbedjuju ih. Sva društveno pravna lica imaju pravo raspolaga-nja društvenim sredstvima, ko j ima upravlja ju. Nije mogučno otudjiti produkcijska, radna ili sredstva zajedničke potrošnje bez nadoknade.
III.	deo zakona
obradjuje
SAMOUPRAVNO
ORGANIZOVANJE
UDRUŽENOG RADA
Radnicima pripada pravo i dužnost organizacije OOUR:
—	ako je deo, koji se organizuje kao OOUR, radna celina,
—	ako se rezultat rada može izraziti kako vrednost u radnoj organizaciji ili na tržištu,
—	ako je radnicima omogučeno ostvarenje njihovih društveno-eko-nomskih i drugih samoupravnih prava.
OOUR može se formirati ukoliko su ispunjeni svi uslovi. Jedna OOUR ne može postojati nego može biti formirana kao radna organizacija bez OOUR.
Inicijativu za organizo-vanje može doneti društveno politička organizacija, društveno politička zajednica, samoupravni organi — uslove odredjuju zborovi radnika a o formiranju odlučuju radnici referendumom.
OOUR nije stalan oblik nego se prilagodjava uslovima. Može se odvojiti od radne organizacije i udružiti se sa drugom OOUR ali samo skladno sa odredbama zakona i prema postupku koga odredjuje zakon. Zakonom je i odred j eno kada neka OOUR prestaje postojati.
Radna organizacija jeste obavezan oblik udru-živanja OOUR — jeste
samoupravna organizacija radnika povezanih sa zajedničkim interesima i organizovanih u OOUR ili neposredno povezanih sa jedinstvenim radnim procesom. Zakon odredjuje postupak i uslove koje je potrebno prilikom formiranja radne organizacije, konstituisanju ili drugim statusnim premenama uzimati u obzir ili ispunjavati.
Organizacije udruženog rada mogu se udruživati u sastavljene organizacije udruženog rada, u poslovne zajednice, u SIZ materi jalne proizvodnje, u zajednicu radnih organizacija ili druge zajednice. Za sve oblike udruži-vanja zakonom je odred-jeno kada i uz kakve uslove moguče je udruži-vanje organizacije, kakvo je njihovo poslovanje i dogovarjanje.
Najznačajnija novost kod radne zajednice jeste moguča podela iste, ukoliko su zakonom ispunjeni uslovi i organizacija delova u OOUR. Uslovi i konkretna područja rada gde se mogu formirati OOUR odredjuje zakon. Kakav če oblik imati radna zajednica odlučuju radnici OOUR. Radnici OOUR odlučuju i o temeljnom položaju, pravima, obavezama i odgo-vornostima radne zajednice. Medjusobna prava i obaveze radnici OOUR i SZZS odredjuju posebnim sporazumom.
U tom delu sporazum sadrži i poglavlja o delat-nosti, firmi, nazivu i se-dištu organizacije udruženog rada i OOUR, o za-stupanju i pretstavljanju organizacije udruženog rada te upisivanju poda-taka u sudski registar, kada nisu predvidjene neke bitne promene.
U glavi o poslovnoj tajni pre svega odredjena je veza radne organizacije, da poslovna tajna i po-stupci čuvanja budu odred j eni	samoupravnim
propisima. Zakon obave-zuje radnike da čuvaju poslovnu tajnu.
Ivanka Horžen
Pod tem naslovom je v DELU 2. julija izšel članek izpod peresa Borisa Leniča. V njem hoče prikazati varljive ocene gospodarskega položaja tekstilne in usnjarske industrije. Članek objavljamo v celoti, kot tudi odgovor nanj, ki ga je podal Božidar Meglič.
Ni dvoma, da smo Jugoslovani — pa tudi Slovenci zadnji čas posebej ne zaostajamo — veliki mojstri besede. Sposobni smo, da z nekaj besedami add celo z eno samo, povsem skrijemo ogenj, pa čeprav se iz njega že hudo kadi. In to naše skrivanje z besedami je nemalokrat tako učinkovito, da mu tudi sami verjamemo.
Ko so delegati republiškega odbora delavcev tekstilne in usnjarske (industrije razpravljali o gospodarjenju v svojih panogah v lanskem in prvi tretjini letošnjega leta, so si pomagali z obširno informacijo, ki jo je pripravil izvršni odbor združenja TOZD usnjarsko predelovalne industrije pri (gospodarski zbornici. Zanimivejši je kajpak del, kd govori o letošnjih prvih mesecih.
Usnjarsko predelovalna industrija — (kot navaja gradivo — je v petih mesecih povečala proizvodnjo (glede na lansko obdobje) za 2,6 odstotka, kar bo zvišanju zaposlenosti za 3,3 odstotka pomeni, da je bila produktivnost za 0,7 odstotka manjša ■kot v istem lanskem obdobju. Če primerjamo samo oba meseca maja, je bil letošnji glede proizvodnje komaj za
85,1	odstotka lanske. In še produktivnost: ta je bila kar
16,6	odstotka nižja od tiste v maju 1975. Muhasti potrošniki se kaj malo zmenijo za težave usnjarsko predelovalne industrije in kupujejo vse manj. Zaloge se grmadijo. V prvih štirih mesecih jih je kar za 16 odstotkov več kot lani. Odločnejši premik pa )e bil dosežen pri osebnih dohodkih: iti so bili letos marca kar za 22 odstotkov večji kot v istem mesecu lani.
In na čelu vseh teh in še nekaterih drugih številk stoji tista »naša sposobnost«. Dobesedno takole piše: Proizvodnjo usnjarsko predelovalne industrije v letošnjih petih mesecih lahko ocenimo relativno ugodno.
Kdor to razume, naj pomaga! V šoli iso mas učili — pa od takrat še mi talko dolgo in se stvari odtlej menda niso tako spremenile — približno takole; dobro gospodariti pomeni .dvigovati storilnost, ob manjšem številu zaposlenih napraviti več in vse to kajpak tudi prodati. Pa sem menda sodi tisto, da si osebne dohodke delimo glede na uspešnost gospodarjenja, ne pa tako, da jih vi-
šamo, ker tako pač vsi počno in ker je življenje drago.
Ampak zajec bo menda v tisti čarodejni besedi »relativno« ugodno. Beseda pa je ravno pravšnja, da pove vse ali pa nič kot si pač kdo želi in mu bolj ustreza. Toda ta beseda je v našem primeru le preveč »Ikruta«. Bralca gradiva posebej še, če je to usnjarski delavec prav na začetku prevzame zadovoljstvo, dobra volja. Potem pa pridejo tiste zoprne številke. Ena za drugo, ena bolj črna kot druga. In prvi stavek, ki ji daje moč »relativnost« začenja plahneti. Počasi a vztrajno se prvotni stavek sprevrača v nasprotje in ob koncu številk se ne da ugotoviti nič
drugega, ko da je gospodarjenje v teh prvih mesecih leta 1976 izredno slabo, celo kritično.
»Relativno ugodnost« pa so sestavljalci očitno opravičili na račun drugih panog industrijske proizvodnje, ki so še v večjih škripcih. Zgolj ugotavljanje, da je nekdo še slabši, pa prav nič ne pomaga.
In tako se zdi, da prvi stavek ni bil optimistična ocena, poskus psihično pripraviti bralca gradiva na udarce, ki jih v nadaljevanju neizogibno prinašajo številke, pač pa svojevrstno zavajanje, ki v naslednjih (Stavkih še poveča moč udarca ob trdna tla. Nič čudnega, če se komu zdi celo nedostojno norčevanje iz ljudi, iki jim je gradivo namenjeno. To pa niso samo sindikalni in drugi funkcionarji temveč vsi delavci te panoge.
Ni dvoma, da nismo vsi Jugoslovani veliki mojstri besede. To nam dokazuje tudi tovariš Boris Lenič v prispevku VSE LE NI RELATIVNO, ki je bil objavljen v Delu v petek, dne 2. 7. 1976 na tretji strani.
S svojim necelovitim prikazovanjem (gospodarskega položaja usnjarsko predelovalne industrije, ki izvira iz nepoznavanja in uporabljanja relativnih meril, je izkrivil pravo sliko dejanskega polo-
žaja panoge, hkrati pa ni nakazal ustreznih rešitev, kar pa bi bilo gotovo preveč pričakovati.
Usnjarsko predelovalna industrija je del celotnega gospodarstva, zato je nujno, da se splošne tendence gospodarjenja zrcalijo tudi v njej. Če je celotna proizvodnja v prvih petih mesecih, zaradi več ali manj znanih vzrokov upadla za 1,8%, potem je uspeh, da je v tej panogi narasla za 2,6 %, četudi se je
zaposlenost povečala za 33 0/o in je zato produktivnost upadla za 0,7 %, medtem ko je v celotni proizvodnji upadla produktivnost za 1,8 % (v primerjavi s prvimi petimi meseci preteklega leta, po informaciji izvršnega odbora združenja TOZD usnjarsko predelovalne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije, iki jo navaja tovariš Lenič). Pri produktivnosti pa velja še posebej poudariti, da v primèrjavi z evropskim svetovnim nivojem ne zaostajamo, ampak nasprotno da npr. v obutveni industriji že posegamo v sam vrh evropske lestvice produktivnosti, kar dokazujejo zelo dobri rezultati v izvozu, saj (po podatkih iz gradiva) izvozimo za 7,9% skupnega izvoza industrijskih izdelkov, uvoz pa je precej manjši in je 3 %. Pri tem gre upoštevati še velike carinske dajatve, ki so se prav letos občutno povečale in dosegajo 35 %, za opremo celo 50 %, medtem ko je izvozna premija 3e 16 %.
V omenjenem gradivu je še posebej poudarjeno, da je mesec maj nerealen za primerjavo, ker se je prav lani v 'tem mesecu proizvodnja, ki ima sicer sezonski značaj, zelo dvignila (za 20 % v primerjavi s poprečjem leta 1974) in zato letos ni bilo realno pričakovati dviga proizvodnje v tem mesecu, ampak njen relativen padec, s tem pa tudi padec produktivnosti. Ugotovimo lahko, da mesec maj ni reprezentativen.
Osebni dohodki so narasli za 22 %, kar pa zaostaja za rastjo življenjskih stroškov
Polletni obseg uvoza v naši delovni organizaciji nam kaže več značilnosti. V primerjavi s prvim polletjem lanskega in predlanskega leta kaže na rahlo stagnacijo, čeprav se je absolutna vrednost uvoženega blaga povečala, moramo pa ob tem upoštevati zmanjševanje vrednosti dinarja (inflacija doma) in svetovne inflacijske procese, ki se odražajo v povečevanju cen vseh materialov in opreme. Druga značilnost je prestrukturiranje uvoza. V zadnjih dveh letih je vse močneje naraščal uvoz kemikalij predvsem za TOZD Poli-uretan izdelki, bistveno pa se je zmanjšal uvoz osnovnih materialov predvsem usnja. Tako kemikalije predstavljajo že več kot polovico vrednosti uvoza.
Stagnacija in prestrukturiranje uvoza sta predvsem posledica močnih
ZNAČILNOSTI UVOZA
administrativnih omejitev uvoza v naši državi v zadnjem obdobju, o čemer smo že pisali, na drugi strani pa bistvenega povečanja kapacitet v TOZD Poliuretan izdelki in spreminjanje tehnologije, boljše oskrbe na domačem tržišču in visokih cen na zahodnem tržišču.
Vse bolj narašča tudi uvoz rezervnih delov za tekoče in investicijsko vzdrževanje, kar nas opozarja na zastarevanje naše opreme, ki pa je zaradi ostrih omejitev le težko nadomeščamo in moderniziramo. Povečanje uvoza rezervnih delov pa gre tudi na račun poglobljenega poslovno tehničnega sodelovanja z našimi kooperanti, kar pa bomo morali natančneje upoštevati v naših kalkulacijah in medsebojnih dohodkovnih odnosih.
Čeprav izkazujemo relativno ugodno sliko uvoza, še posebej v primerjavi z močno povečanim izvozom na zahodno tržišče, pa velja opozoriti na dejansko večje potrebe in dobave blaga za reprodukcijo iz zahodnih dežel v obliki dodelavnih poslov, ki pa ne štejejo v dejanski uvoz, ker gre začasno uvoženo blago nazaj v obliki končnih izdelkov.
Uvoz opreme je v letošnjem letu vezan na izvoz obutve, poleg drugih strogih omejitev, ki jih je sprejel ZIS, da bi uravnovesil našo trgovinsko bilanco s tujino oziroma zmanjšal njen primanjkljaj, ki ni pokrit z devizami zdomcev in turizma.
Na splošno lahko zapišemo, da zaostritev uvoznega režima prinaša red na tem področju, četudi
in so še vedno za 8,2 (po podatkih iz gradiva) nižji od povprečja celotne industrije. Za temi osebnimi dohodki zaostajata samo še tekstilna in lesna industrija. Ker je usnjarsko predelovalna industrija delovno intenzivna in 'ker je veliko dajatev izračunanih na delavca, je razumljivo, da je ta panoga relativno bolj obremenjena, kot delovno manj intenzivne panoge.
V gradivu je še natančneje obdelanih veliko pomembnih podatkov, vendar ni moj namen prepisovanja celotnega gradiva, pač pa bi rad opozoril na nesprejemljiv odnos tovariša Leniča do pisanja o problemih, ki jih premalo pozna ali jih ne razume. Z njegovim komentarjem pa so sprožena vprašanja celotne slovenske dejavnosti in še posebej delavcev usnjarsko predelovalne panoge, ki se sprašujemo, zakaj naši napori niso primemo dmžbeno ovrednoteni tudi s primernim prispevkom, kar bi nas vzpodbudilo še k večjim delovnim naporom, da bodo postali rezultati iz ocene »relativno ugodno«, ocenjeni kot zelo uspešni. Za take uspehe pa ho poleg našega dela potrebno še, da bomo vsi v naši družbi še nadalje prispevali vsak svoj delež v dograjevanju samoupravnega družbeno ekonomskega sistema.
Na koncu ne gre prezreti še ploho pikrih in tudi neresničnih sodb in besed, ki jih navaja tovariš Lenič, ki se je postavil za delavce usnjarsko predelovalne panoge, žal na napačno stran.
Božidar Meglič
včasih na škodo nekaterih delovnih organizacij med katere gre šteti tudi našo, saj moramo večkrat z velikimi napori in stroški premostiti posamezne stranske vplive administrativnih omejitev v korist naše panoge in celotne družbe. Najbolj dramatičen je uvoz krep gume iz Italije, kjer se nenehno porajajo novi in novi problemi, ki pa hi lahko odpadli, če bi se naše gospodarstvo tesneje povezalo z deželami v razvoju v tem primeru s Sri Lanko, ki proizvaja osnovno surovino, v Italiji pa jo le dodelajo.
Do konca leta pričakujemo isto raven uvoza kot lani, ikar bi bil zelo lep uspeh in prispevek k celotnim družbenim prizadevanjem za zmanjšanje uvoza oziroma uravnovešen ja trgovinskih in plačilnih bilanc s tujino po posameznih republikah in še ožiih enotah.
Božidar Meglič
\TUfSUA
'BOSILJKa
PERKO
3EDR0 m IKOVECA Atom
EMA
DEŽELAK
ČIČARIJE
RADIKAL
lì MEIAHA
DOMAČIJA
ETIOPSKI
KNEZ
2ELEZARMA PRI CELJU
HAVIAŽEU05T S StIRKO P0ŠRR06L3EU0ST
S PROSTIM OČESOM UEVIDkll PLANETI
KREMA,
MAŽA
SODOBNO
ZDRAVILO,
ANTIBIOTIK.
POPOLNA
TIKOTA.MIR
KATRAH
SLOVENSKI
BIOLOG
(M|RQ5LAvfl
AHA-V DALMACIJI
IZRAELSKA
LUKA
(DALJŠA
OBLIKA)
BERI
ČEVLJAR"!
POBIJANJE,
MORITEV
SODOBNI
ITALIJAIMI
KIPAR
(mm
PRISTROJ,
UAPRAVA
ŠOLSKA
OCEUA
REKA NA PELOPONEZU
KOVIHA ZA NIKLAH3E
STARORIMSKI
STENOGRAF
DELO
Claw
RADIKALNE
STRAUKE
IVICA
RADON
DRUCO IME ZA CINIKE
ME IGRALCA RAWER3A
MOČKO
IME
JFOtTJE OB SRPI. OBALI
G.SKLON V LATINŠČINI
DOPISUJ „ V
ČEVLJAR"!
WAPLACILO,
PREDUJEM
GABRIJEL
SMOLEJ
ICEUSto TOVJ ETERlCHIHOü
ORODJE ZA KOPANJE
'REKA AED NPR" IN POLJSKO
ZVIŠAUA NOTA .D'
OBROČEK, KI OBJEMOV
Blago za
DELOV. HAUE
TRČEHJE
AVION
AKUTNO
ZNAMENJE
DEL
STATEV
TRESKA
TROP. RASTLINA. ALOJA
CIMOSOV
AVTO
ÖHIÄM SNOP ZITA
GORSKI REŠEVALNI ČOLN
SOLISTKA NA KITARO
ZAPUŠČINA ZA UMRLin
EVA
RAS
IME PEVKE ZU60VIĆ
STAROGRŠKI FILOZOF IN MODRIJAN
ZEN. IME (EVICA)
KIČAST
PREDMET
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE:
Vodoravno: IKEBANA, SRK, ROTATOR, PAR, OBIR, BUTICA, ALA, ARIJ, KOLEKTIVNO NA LETNI ODDIH, PERO, CR, ONEGA, ČOPEK, EK, VRATAR, TOR, EMONA, KATAR, AS, PARE, VAN, RIO, EB, DE, JS, LJADOV, LOOS, A-TENTAT, JATE, ANOR-MALNEŽ, ENA, ADIŽA, OZEBLINA, PLEN, RISAR, LAMAIZEM, LECT.
Tudi pri reševalcih križanke se je poznala pred-
dopustniška mrzlica. Prejeli smo samo 43 rešitev križanke. Žreb je nagrade razdelil takole:
80 din — Jerala Marija, splošni sektor
60 din — Koder Franc, obr. mehanična
40 din — Bečan Milena, reklama
20 din — Ivanka Hvalica, upokojenka
20 din — Gregl Ivica, Brežice
Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo do 31. avgusta letos.
Uredništvo
PRIŠLI
V	TOVARNO
V	orodjarno: Uzar Aleksander;
V	izdelavo zg. delov obutve 550; Bosnar Štefanija;
V	elettro delavnico : Verč Stojan;
V	splošni sektor: Lombar Marija, Kasumovič Mina, Močnik Boštjan;
V	poliuretan: Tavždlj Janez, Kodorovič Štefan;
V	PRODAJNO MREŽO
Celje I.; Pušnik Breda;
Celje II.: Pintar Ida;
Jesenice: Podlipnik Pavla, Medved Vanda;
Kranj I.: Pogačnik Viljem;
Kamnik: Podbelšek Nada;
Maribor I.: Mlinarič Konrad; Slovenska Bistrica: Jelen Marija;
Tržič I.: Lukanec Milan;
Žalec: Miklavc Nuša;
Slavonski Brod: Vidakovič Marija;
Split: Juretin Ivo;
Varaždin: Brezovec Tonka;
Beograd I.:	Trmčič Mio-
drag, Žunič Milenko;
Zemun: Abadžija Branislav; Sarajevo: Smailhodžič Mirsad;
Skopje II.: Mišovka Gordana;
IZ TOVARNE
Upokojitev: Tišlar Marija, Jerman Ivan;
Po želji delavca: Feme Pavel, Veternik Olga, Ugljanin Izeta;
V JLA; Studen Vinko, Ravnik Branko, Mudrič Rado, Leban Jože, Gros Vinko, Ribnikar Stanko;
Po pismenem sporazumu: Kovačec Jožica, Hafner Zdenka, Stojanovič Teodor;
IZ PRODAJNE MREŽE
Kranj I.: Likar Ljubica, Pogačnik Viljem;
Beograd IL: Sekulič Borivo j e;
Kosovska Mitroviča: Sel-mani Fuad;
Subotica: Vukovič Ivan;
»ČEVLJAR«, glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »PEKO« — Ureja uredniški odbor: Dragica Bogataj, Slavko Hvalica, Milka Meglič, Nataša Meglič, Anton Simonič, ing. org., Marija Slapar, Tadej Weilguny, dipl. ing. arh. — Glavni in odgovorni urednik Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič — Telefon 50-260, int. 217 — Tisk: GP Gorenjski tisk, Kranj, v 3500 izvodih — Izhaja enkrat mesečno — List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno.
NAŠI 50-LETNIKI
ANA HLEBCAR — kontrolor gumi podplatov v gumami
MARIJA KOŠIR — referent uvoza v nabavnem sektorju
FRANC POVALEJ — preddelavec in izravnalec delovnega takta
IVAN PRAPROTNIK — samostojni skladiščnik v nabavnem sektorju
VERA ŠPAROVEC — obžigalec napetnikov v oddelku plastika
Naše čestitke!
ANALIZA DELOVNIH MEST
V prejšnji številki smo govorili o razporejanju delavcev na delo in menili, da je za sistematično zaposlovanje in razporejanje delavcev nujno poznati kandidata, ki se želi zaposliti in delovno mesto, ki ga želi zasesti. Podrobno smo si ogledali spoznavanje kandidata, danes pa se bomo ustavili pri sistematičnem pristopu k zbiranju in organiziranju informacij o delovnih mestih. Ta tehnični postopek je analiza delovnih mest. S to metodo ugotavljamo:
1.	Iz kakšnih nalog je delo sestavljeno?
2.	S kakšnimi postopki se te naloge izvršijo?
3.	V kaknih pogojih se delo
vrši?
4.	Kakšne telesne ter psihične lastnosti delo zahteva?
Da dobimo odgovor na ta štiri vprašanja, mora analiza delovnih mest vsebovati naslednje podatke:
—	naziv delovnega mesta,
—	opis dela, delovnih aktivnosti, postopkov in nalog,
—	podatki o fizikalnem okolju,
—	podatki o socialnem okolju,
—	fizikalni aspekti dela (ure dela, izmene),
—	pogoji zaposlitve (način nagrajevanja, možnost napredovanja),
—	fizične lastnosti, ki jih mora delavec imeti za uspešno opravljanje dela (teža, višina, moč itd.),
—	psihične lastnosti, potrebne za uspešno opravljanje dela (sposobnosti, interesi, spretnosti itd.),
—	ostali podatki o delavcu (potrebne delovne izkušnje, potrebna izobrazba itd.).
Do teh podatkov lahko pridemo na več načinov. Osnovna metoda za analizo delovnega mesta je: sistematično opazovanje delavca pri delu in opazovanje objektivnih pogojev, v katerih se delo vrši. Glavna pomanjkljivost te metode je ta, da opazovalec lahko prezre kako bistveno stvar, preveč pozornosti pa posveti slučajnim in nebistvenim podrobnostim, zato je treba podatke lastnega opazovanja dopolniti s podatki, ki jih dobimo z intervjujem s tistimi ljudmi, ki dobro poznajo delo (mojster, obrato-vodja, izkušen delavec na tem delovnem mestu).
Intervju predstavlja torej drugo metodo za analizo delovnih mest, ki pa ga lahko nadomestimo z vprašalnikom. Za zbiranje podatkov o telesnih in psihičnih zahtevah de-
lovnega mesta je najbolj koristno proučevanje momentov, ki vodijo do uspeha ali neuspeha na nekem delovnem mestu. Poleg teh glavnih metod se pri analizi delovnih mest pomagamo še s proučevanjem različnih publikacij o delovnem mestu in proučevanjem opreme in materiala. Možna metoda pa je tudi ta, da sami delamo na delovnem mestu, ki ga analiziramo. Vsaka teh metod ima določene prednosti in seveda tudi pomanjkljivosti. Najbolje je, da uporabljamo več metod in na koncu podatke združimo oziroma dopolnimo ene z drugimi. Priporočljivo je, da za analizo delovnih mest sestavimo tim štirih ali petih oseb (inženir, tehnolog, zdravnik, psiholog in mojster ali obra-tovodja). Tak tim je sposoben, da vsako delovno mesto prouči in analizira z različnih vidikov, sodelovanje članov tega tima pa omogoča izogibanje enostranosti.
Informacije, zbrane z analizo delovnih mest, dajo izhodišče za reševanje najrazličnejših problemov. Kot smo že omenili, so analize delovnih mest potrebne pri pravilnem nameščanju in zaposlovanju delavcev. Omogočajo nam odkrivanje zahtev delovnih mest in s psihološkim pregledom
lahko ugotovimo, v kakšni meri posamezni delavci ustrezajo tem zahtevam. Tudi takrat, če se razporejanje ljudi vrši brez predhodnega proučevanja psihofizioloških lastnosti ljudi (brez psihološkega pregleda), je analiza delovnih mest koristna. Vemo, da je eden izmed pomembnih vzrokov neuspeha pri delu prav nepoznavanje dela, kar večkrat privede do napačne izbire poklica oz. delovnega mesta. Na osnovi analize delovnih mest lahko tistim, ki se odločajo za poklic, nudimo izčrpne informacije o zahtevah določenega dela, o trajanju šolanja oziroma usposabljanja, o možnostih zaposlitve in napredovanja, o nevarnostih, ki jih delo povzroča itd. Vendar pa analiza delovnih mest ni koristna samo pri nameščanju delavcev. Njene re zultate lahko uporabljamo pri poklicnem usposabljanju za izdelavo programov in za organizacijo profesionalnega treninga. Poseben pomen ima analiza delovnih mest za organizacijo tehnične zaščite dela, za izboljšanje delovnih metod in za notranjo organizacijo dela v podjetju. Rezultati analize delovnih mest so koristni tudi pri zdravniškem pregledu ljudi, ki se sprejemajo na delo, še posebno pri
tistih, ki imajo razne telesne pomanjkljivosti. Ce zdravnik razpolaga s podatki o zahtevah, ki jih konkretno delo postavlja pred delavca, bo lahko vsakemu telesno prizadetemu delavcu poiskal ustrezno delovno mesto, in to tako, kjer bo lahko delal in uspeval kot vsak drug.
Za lažje izvajanje analiza delovnih mest so izdelane različne sheme, ki vsebujejo rubrike o osnovnih momentih, na katere mora biti pozoren izvajalec analize. Ce želimo, da nam analiza delovnih mest predstavlja osnovo za reševanje vseh glavnih problemov, ki se pojavljajo pri usklajevanju človeka in dela, mora biti izčrpna in konkretna. Glede na to, da se tehnika dela neprestano izpopolnjuje in spreminja, je treba tudi podatke, dobljene z analizo delovnih mest neprestano spreminjati in dopolnjevati.
Od analize delovnih mest v glavnem pričakujemo le napotke, na kaj moramo pri zdravniškem in psihološkem pregledu delavcev v prvi vrsti paziti. Praksa pa je tista, ki bo pokazala, v kakšni meri so ti znaki in napotki resnični predpogoj za uspeh na analiziranem delovnem mestu.
Breda Eržen
LITERARNI KOTIČEK
POLNOČ
V molk zakopana je ulica tiha, prek starih se hiš mesečina razliva.
Izgubljeni človeški glasovi, zasekali so se v sanje.
Zablodim v lastno praznino, poslušam in iščem, kje svoj mir bi dobil?
Blaženost samotnih ur noči, odkril sem v kotu praznine.
Ostal sem večno zakopan v spominih.
Rapsod
Novost na knjižnem trgu
Franc ŠETINC:
IZGNANCI
Množično izganjanje Slovencev sodi med najpomembnejše ukrepe okupatorja za uničevanje slovenskega naroda. Med štirimi skupinami Slovencev, ki so jih nacisti nameravali izgnati že leta 1941, je bilo tudi prebivalstvo z obmejnega pasu ob Savi in Sotli.
Slovenski izgnanci so morali na svoji trnovi poti izgnanstva iti skozi več kot tristo nemških taborišč v raznih nemških, poljskih in francoskih pokrajinah od Šlezije do Alzacije. V tej množici
slovenskih izgnancev je bil tudi mladi Franček Šetinc, pisec te knjige. Trnovo pot izgnanstva si je neizbrisno vtisnil v spomin in o njej nam je do sedaj že marsikaj zanimivega razodel v svojih spominskih člankih. Prva njegova izpoved je bila šlezijska kronika, ki je izhajala v Našem delu v letih 1951 — 1952. V Šlezijo se je vrnil kot politični delavec, da se seznani s spomeniki davne poljske preteklosti in uspehi povojne poljske graditve. Vendar ga je srce vleklo z neizmerno silo v kraje, kjer so med poslednjo vojno živeli in trpeli
slovenski izgnanci. Prav zato se bo s to doživeto in prepričljivo izpovedjo gotovo seznanil širok krog bralcev.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta Franca Primožiča, se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz delovne enote 512 za izrečena sožalja in podarjeni venec. Hvala vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnij poti.
Hčerka Minca z družino
V okviru Tedna Komunista na temo »Človek, delo in kultura« je bila v učilnici slikarska razstava naših sodelavcev. Razstavljali so: Veno Dolenc, Viktor Klofutar, Bojan Kranjc, Ivan Lavsegar, Dušan Premrl. Ivan Valjavec in Jožica Zaletel.
Ptuj je dobil za svoj občinski praznik 7. avgust prenovljeno in povečano prodajalno Peko. Razširjena in prenovljena trgovina ima 350 kv. metrov prodajnih površin. Vsak oddelek — moški in ženski je zaključena celota. Takoimenova-ni sistem PREDIZBIRE pa omogoča kupcu pregled nad vsemi artikli, ki so v prodaji. Prodajalna je v zgodovinsko zaščiteni stavbi, ki predstavlja
obdobje v katerem je bila grajena.
Investicija obnove ni majhna, prepričani pa smo, da jo bo kolektiv opravičil. Ne smemo namreč pozabiti, da je prodajalna Ptuj dosegla lani »milijardo« prometa na 90 m2 površine. V prenovljeni prodajalni bodo prodajali tudi blago iz dodatnega programa. Na voljo bo tudi športna konfekcija, dežniki, izdelki usnjene konfekcije in galanterije.
NASVIDENJE NA PRIREDITVAH »ŠUŠTARSKE NEDELJE«
5.	avgusta praznuje naša občina svoj praznik v spomin in počastitev prvih žrtev, ki so pred 35. leti padle v borbi z okupatorjem v Verbiče vi koči pod
Praznovanje je trajalo od torka, ko so se začele športne prireditve, do nedelje. Na četrtkovi slavnostni seji obeh zborov so podelili plakete mesta Tržič. Srebrno plaketo je dobil tudi Ivan Gregorc — nad-mojster v montažnem oddelku 521.
Tržič pa je za letošnji občinski praznik pridobil: avtomatsko telefonsko centralo s 500 priključki, novo avtobusno postajo z restavracijo in kegljiščem, Lom pa je dobil novo avtobusno progo.
MS
IRZIC - PRAZNIK OBČINE