ŽIVLJENJE IN SVET Tedenska priloga „Jutra" Štev. 5. V Ljubljani, dne 5. februarja 1927. Leto L Fran Wiesthaler »lovcnski znanstvenik, (f 26 januarja 1927 v Ljub jani. V jeseni 1903 sem se seznanil z ravnateljem NViesthalerjem osebno ko nas je trojico absolventov dunajske univerze sprejel t izredno ljubeznivostjo v okrilje svojega učiteljskega zbora na H. drž. gimnaziji, ki 10 se vodil od njene ustanovitve i 1890 Zavod je Imel tedaj začasno zavetje v tesnih prostorih Waltherjeve hiše v Beethovnovi ulici in pod isto streho se je stiskala tudi lictj-.ska knjižnica ;> skromnimi uradnimi pro. stori in г oddelkom knjižnega inventarja šele I. 190« je bilo obema omogočeno da sta se preselila »iz mučne tesnobe in zaduhline v prostrano novo posiopje« na Poljanski cesti ne brez mnogega truda ravnateljevega ki se je po 37 letnem službovanju meseca februarja poslovil od zavoda odlikovan z naslovom vladnega svetnika Dijakom je imponira! z mirnim. taktnim in dostojanstvenim nastopom ter z obsežnim strokovnim znanjem. Bil je vesten in strog učitelj, po-st.bno v slovenščini je zahteval solidno znanje, a dijakom je tudi mnogo nudil. Kakor mi pričajo ohranjeni zapiski pesnika Frana Gestrina so Wiesthaler.ieva predavanja o poetiki in literaturi nudila iiele popolno sliko domače književnosti, temveč so odkrivala tudi bovate zaklade ostalih evropskih literatur Med nas v konferenčno sobo ie prihajal le redko: ako si ga poiskal v pisarni našel si ga običajno pri kupu latinskih klasikov in slovarjev, kajti že tedaj je ves prosti čas posvečal svojemu življenskemu delu -- latinsko-slovenskemu slovarju Ze kot dijak na mariborski gimnaziji je slo. vel za najboljšega deklamatoria in tudi pozneje je nastopal ob raznih slavnostnih prilikah kot odličen govornik tako v ljubljanski čitalnici, ob odkritju spominske plošče dr. Jakobu Zupanu na Pre-vojali in Vodnikovega spomenika v Ljubljani (1889). Kot šolnik je skrbel za izdajo primernih učnih knjig: za prva dva gimnazijska razreda ie sestavi! Latinske vadbe (18Г5. 1886). oomagal je prof. Sketu pri sestavljanju slovenskih čitank za višje razrede Tako ie za njegovo Slovstveno čitanko nani«a' splošen pregled protestantske dobe očrta! glavne pisatelje v tej dobi in priohčil črtice o Ivanu Veselu KosesVem Po n.i»eovi inicijativi so se v poletju 1885 sešli v Ljubliani slovenski orofesorji. da sestavijo načrt za pouk slovenščine in si raz. dele delo za spisovanje novih učnih knjig. Kot klasičnega filologa je posebno ranima1., 'atiiiska kultura v dobi cesar- jev O njej je napisal v temperamentnem slogu par razprav: Literarne razmere za rimskega cesarja Avgusta (Slov. narod 1875) Tri dni v starem Rimu ('lam, (876) O propadu nravnosti rimskih cesarjev (Zvon 1877) Rimsko dedinolov-stvo in njega izpodbijalci (Kres 1881). Zanimivi sta njegovi študiji »Kako so stari narodi mrtve pokopavali« (Kres 1883) in »Volkodlak ali vampir s posebnim ozirom na slovansko bajeslovje« (Li. Zvon 1883) VViesthaler zavzema častno mesto med slovenskimi literarnimi zgodovinarji. V Letopisu Mat Slov. ie priobčil »Prvi pastirski list slovenski« (1S82-3) z jezikovno analizo ob stoletnici rojstva dr lak Zupana ie napisal o nje^ temeljito monografijo (Lj Zvon 1845) za Knjižnico Ciril Metodove družbe je priredi! Vodnikove pesmi: trajne vredno ti pa os'ane njegova izdaja V. Vodnikovih izbranih spisov (Slov Matica 1890) z literarnim uvodom in spretnim izborom iz vseh Vodnikovih del. V Ljubljanskem Zvonu ie poročal o raznih literarn h razpravah tako o Marnovem Jezičniku, kar ga ie zapletlo v ostro polemiko ki je dobila duška v brošuri »Kdo ie mojster In kdo _ skaza« 0484) Wiesthaler le nolee Pleteršnika naš najznamenitejši leksikograf. Sodeloval je že ori prevodu Rožkovega Lat.-slov. slovnika za 3 in 4 gimn razred ('882), za kater ga ie obdelal črke N—0 Leta 1895 ie bil izbran za urednika latinsko-slov slovarja kl bi nai obseea' besedni zaklad vseh latinskih nisateliev ki se bero na gimnazijah: slovar ne bodi zgolj prevod ampak iz znanstvenih in pedagoških ozirov samostojno delo. A takoj spočetka se ie izrazila želia da se oziraj slovar ne le na šolske klasike amnaV na vesoljno latinsko slovstvo zlasti tudi na vulgato cerkvene in iuridične Disce: in tako je nastalo ogromno delo sad nreVo tridesetletnesa truda ki ie našlo v linb-Ijanskem Škofu redVeea mecena da :e mo^lo Iti I 1921 v tisk Po*ni slovar bi naj obsegal ok 120 ool• dotiskanih ie te nekaj nad 1000 str Polee tieca se ie istočasno tiska' šolski slovar Oboip rlelo je zastalo vs'ed nomanikanja denarnih sredstev Dolžnost poklicanih *initeliev pa hodi da se oeromno delo zaključi, ki bo ohranilo no?rtvova!nemu In neumornemu delaven častno mesto ne le med na"1' ampak v svetovnem znan-stvu sploh. Dr. J. S. Dr. J. L: Kralj Matjaž pri ogrskih in galiških Rusih. Slovencu, ki stopi v lepi slovaški prestolici — v Bratislavi — Dri poti na grad pred »Matjaževa vrata«, nehote zastane korak. Tu je torej grad kralja Matjaža! Na prostornem griču, ki se dviga nad mestom nekako v isti višini kakor ljubljanski grad, stoii obširno grajsko poslopje s stolpi in visokimi okni — brez strehe. Grad ie pogorel 1. 1811. za časa Napoleonovih vojn in je ostal tak do danes. Okrog gradu je obzidje in glavni vhod tvorilo Matjaževa vrata Od tod ie.len razgled na- prišel v tisto neznano votlino pod Krimom, pod Peco, pod Cavnom. aH pod Triglavom, kjer baje spi in čaka, da pride rešit svoj rod? In kako ie z njim drugod? Ali ga poznajo tudi drugi narodi? Ali vsaj ogrski narodi? Docent bratislavske univerze dr. Evg. Perfeckij je priobčil ravnokar v »Zborniku fil. fakultete« Komenskega univerze v Bratislavi zanimivo študijo pod naslovom: »Podkarpatske in ga-liško-ruske tradicije o kralju Matjažu Korvimi« Namen spisu ie pokazati» мШШЖР i is 1 - < : № Ш, A. ■ ' ' Bratislava z g čadom kralja Hat jaza. vzdol na mesto, na visoko cerkev sv. Štefana kjer so kronali ogrske kralje, na Donavo in parnike na nji in na široko ravan onstran Donave, kier ie madžarska meia in za njo naselbine belih Hrvatov, ki se vlečejo vse tja doli do Rabe in našega Prekmurja. Tu je imel biti naš koridor. Koliko naše zgodovine 'eži zakopane v teh krajih! Stopili smo torej pred Matjaževa vrata Nekoč so bila gotovo mogočna in slavnostna, zdaj so v razvalinah. Pot iz mesta nas spominia na našo Ulico na grad iz Florijanske ulice. Ob bbeh straneh so male stare hišice, v sredi pa kamenita cesta navzgor. Tu je torej stoloval Matija Korvin. In kako je postal naš narodni krali? In kako je kako hranijo tega kralja v spominu Rusi in Rusini v Podkarpatski Rusiji in v Galiciji — torei daleč od naše slovenske meje. Njegov 'spomin se je namreč ohfanil pri vseh ogrskih narodih, pri Madžarih in Slovanih in njegova sfava je povsod segla — preko ogrskih meia. Kako. je prišel kral.i Matiaž do te slave? Ogrska je bila že takrat bolj slovanska nego madžarska država. Janoš Hunjadi, oče Matjažev, je rešil Ogrsko pred uničenjem s svojimi zmagami nad Turki v letih 1443—1444. ko ie vrgel Turke nazaj v Srbiio po bitkah pri Milštici, . pri Aleksincu blizu Niša. pri gori Ktmovica. v Sedmo-graškem in v Bolgariji. Srbska nar. pesem ga pozna pod imenom »Sibi-njanin Janko«. Njegova slava ie prešla deloma na sina. Grof Urh Celjski, bratranec kraljice vdove Elizabete, je mislil, da bo obvladal Ogrsko, če odstrani Hunyadijeve sinove. Tako je hotel pri Beogradu ubiti Ilunyadyjevega sina Ladislava, a je bil sam ubit. (1456.) S tem je bilo konec celjskih grofov, ki so bili nevarni tekmeci ogrskim velikašem. Kralj Vladislav je bil na strani Celjanov, zato je dal zapreti radi uboja Ladislava in Matjaža. Ladislav je bil obsojen na smrt in umorjen 1. 1457. Kralj Vladislav pa je moral nato sam pobegniti pred velikaši na Češko in je vzel Matjaža s seboj. Kralj Vladislav jo na Češkem umrl in Matjaž je ostal pri češkem husitskem kralju Jurju Podje-bradu. Med tem je nastal na Ogrskem nemir. Velikaše je vodil Mihael Szil-lagyi — stric Matjažev. L. 1458. do- < seže Szillagyi, da plemiči izbero Matjaža za kralja. Matjaž se vrne domovin odstrani Szillagyija in druge plemiče, ki so si oblastno delili časti in imetje. Nastane odpor med plemstvom. Miklas , Ylaki in Ladislav Oaza vodita upor. j Toda Matjaž zmaga in zahteva, da se . plemstvo drži zakona in da ne nastopa | samolastno proti kmetom. Tako je na- * pravil red doma in se obrnil Droti ce-J sarjn Frideriku in podpiral Vuka Brari-1 koviča (1471—1485) srbskega despota ". v boju proti Turkom. Na papeževo po- j velje se je spustil v boj s husitskim~ češkim kraljem Jurjem Podiebradom in s Poljaki, češkimi zavezniki. Vojna sreča mu je bila mila; kmetje in vojaki so nesli njegovo slavo v svet. Umrl je 1. 1490. Kralj Matija Korvin je znal tudi slovanske jezike in pisal n. pr. na Češko v slov. jeziku. »Ogrskega prebivalstva in njegovega značaja ni nihče tako dobro poznal kot jaz« — je rekel Korvin sam o sebi. Od tod izhaja njegova velika popularnost. »Mathias obiit — justitia periit« — (Matija je umrl — pravica je propadla) so govorili Ogri ob njegovi smrti. (Kakor znano je bil oficielni jezik latinski). Ohranil se je tudi ruski pregovor: Pomer(l) Matjaš kralj, propala i pravda. Njegova slava je segla preko mej države in tako iz ogrskega dela Slovencev tudi k nam. Poznajo ga tudi srbske nar. pesmi. Naše nar. pesmi so ga napravile seveda za slovenskega kralja. ki se je oženil z »Alenčico. kraljico ljubo ogrsko«. Splošno se trdi, da so v njegovih slovenskih narodnih pesmih odmevi Celjanov, posebno v onih, ki se tičejo žensk. Toda ruska tradicija pravi o njem, da je »jedno to nehvalno, že kralj Matjaš veliku lasku u ženah gledal«, t. j. da je imel ženske precej rad. V pesmih se večkrat zgodi, da se Matjaž preobleče; te vrste motivi so tudi v drugih pesmih in so jih Drovzro-čjle povestj o njegovi drugi ženi. Mi smo potem Matjaža še do svoje iz-premenili in smo ga pod vplivom nemške bajke o kralju Arturju oziroma Bar-barosi spravili v votlino, kjer čaka na svoj čas. Tako se zgodovinski junak izpreminja v narodni poeziji. Dr. Per-feekij je našel v neki vasi več ko 100 let star koledar, (rokopis), kjer je nekaj zapiskov o Matjažu. Neka zgodba, pripoveduje, kako je bi! Matjaž izvoljen za kralia. V Orehovici je živel mlad deček Matija pri nekem gospodarju. Nekoč reče Matjaž svojemu gospodarju: »V Budimu bodo volili kralia, poidemo na kronanie«. »Ce bo ozelenela palica v zemlji, pa pojdemo«, je rekel gospodar. Palica je ozelenela in sta šla. V Budimu so spustili krono v zrak, da je letela; letela je in sedla na Matijo. Toda Matija ie bil beden in Rusin, zato so ga pregnali. Matija je šel služit k mojstru, toda ko se je umival, so videli pri njem zlat križ. In Matija je moral ostati za carja. Tako je pripovedoval o izvolitvi Matjaža za kralja ruski kmet tam pod Karpati. Glas o njem pa se je raznesel tudi čez Karpate v Galicijo. Tudi tam ga poznajo, ker je bilo mnogo vojakov od tam v njegovi službi. Neka zgodba pripoveduje, da je nekoč prišel kralj Matija k nekemu notarju, notar ga je prenočil in kralj je moral plesati z njegovo ženo. Matjaž ie povabil notarja k sebi in ie moral za kazen olesati s — kraljico. V pesmi »Kralj Matjaž v ko-šiški gostilni« (Košice. mesto na Slovaškem) izvemo, da bi bil krali Matjaž rad spal pri gostilničarjev! hčerki Anički. Neka starka mu svetuje, naj se preobleče v žensko in orosi za prenočišče. Tako se je tudi zgodilo in kralj Matjaž ie snal pri Anički. V zgodbi »Kralj Matjaž ln čevljar« je izrabljena povest o zvitem kmetu. Cevliar je šel h kralju in mu nesel čevlje. Moral je čez tri straže. Vsaka straža ie zahtevala del tega, kar bo dobil. Čevljar je zahteval 100 palic in te je dal potem kralj odmeriti stražnikom. Za nas kralj Matjaž ni umrl. Tam na severu pa pripovedujejo, da ga je umoril neki magnat. Ko mu ie zasadil meč v srce, je rekel Matjaž: »Le porini meč še globlje v srce, da boš iztla-čil vso pravico iz te pokrajine.« Zanimiv je tudi Matjažev boj s »Pa-gan-Divko« (mi bi rekli z »ajdovsko deklico«). V Nevickem je živela Pagan-Divka. Na Temniku je zidala grad in ubijala ljudi. Ko je Matjaž postal car, ni pozabil na ruski narod in ga je hotel osvoboditi od te razbojnice. Sel je pod Temnik in je vzel s seboj veliko čredo, da je rjovela. Ona je mislila, da gre vojska in je pobegnila v Zanjski les. Tam je prosila Matjaža milosti. Matjaž pa jo je obglavil. Ona pa je bila sorodnica turškega paše in je nastala radi tega vojna s Turki. Ruski kmetje končuieio zgodbe o njem tako. da pravijo: »Matija je hodil po svetu in gledal, kako živi narod, Matija je naš ruski sluga.« Tako vidimo, da smatra vsak teli narodov Matjaža za svojega: enim je »Rusin'!:, drugim je »ruski car« in obenem »sluga« — nam .ie »slovenski krali«. To Je le par podatkov o spominih o našem narodnem kralju pri ogrskih narodih. Iz tega se vidi, kako se zgodovinske osebnosti, ki so si kakorkoli pri narodu dobile in ohranile ime, preoblikujejo v raznih zgodbah, pripove-stih in pesmih. Zanimivo pa je, kako vendar Ie ostanejo povsod neke značilne poteze. Zanimivo je gotovo tudi to, da sodobniki Hunyadija in Matije Korvina, naši Celjani, niso našli odmeva med narodom razven v »Pegamu in Lambergarju«, kjer se stavi pesem proti Pegamu-Vitovcu za Lambergar-.ia, torej za zmago cesarja nad Celjani. Iz tega se vidi. da se boi Celjanov naroda ni tikal, ali pa da si niso znali v narodu pridobiti ljubezni. Tako se je zgodilo, da so izvenogrski Slovenci sprejeli ogrskega kralja, o katerega ljubezni do kmetov so menda slišali, in so ga proglasili za svojega kralja. Natančnejše študije bi tudi tu morda razkrile še mnogo zanimivega. Vidi se torej, da je kralj Matjaž last vseh narodov, ki so bili pod njegovo vlado in kako je ljudska duša sprejela njegovo vladarsko dobroto kot bistven znak njegove osebnosti in ga olepšala s pravičnostjo, zvitostjo in hrabrostjo. Onega, ki spi pod goro, pa je šel že pred leti budit Cankarjev potepuh Marko in je videl, da je umrl. J. G. Jugoslovanski prostovoljci v Sibiriji. Kako so se raši fantje organizirali v vojne čete na Ruskem Pred obletnico prve ruske revolucije. Letos bo poteklo deseto leto od dogodkov, ki so bili ogromnega pomena za razvoj in konec svetovne vojne. Desetletnica ruske revolucije je na vidiku Malo se je pisalo doslej o jugoslovanskih prostovoljcih v Rusiji. Kar je izšlo v posameznih listih, je tako raztreseno in nesovislo, da širša javnost sploh nima jasne slike o našem gibanju, ki se je razvilo med svetovno vojno na ruskih tleh. In vendar ie to zanimivo poglavje v zgodovini našega osvobojenja. Sledeče vrstice nimajo namena, podati izčrpnega pregleda o iugoslov. akciii v Rusiji, temveč je obuditi spomine na tisto dobo in seznaniti čitatelja, ki. Se ni veliko slišal o našiih ruskih prostovoljcih, v kak položaj iih je spravilo leto 1917. in kako so morali preko Daljnega vzhoda, t. j. čez Kitajsko, in čez Indijski ocean, v domovino. Znano je, da se je Rusija vse do oktoberske, t. j. boljševiške revolucije 1. 1917. vojskovala na strani Antante proti Nemčiji, Avstro-Ogrski in njunim zaveznicam. Tega leta pa so novi gospodarji Rusije boljševiki sklenili v Brestlitovsku poseben mir s centralnimi državami. Sedaj so čez noč izgubile pomen vse prostovoljne skupine, ki so se zbrale in bojevale na ruskih tleh. Tđi pa ni bilo malo: Čehoslovaki so imeli v Rusiji takorekoč celo armado, veliko je bilo Jugoslovanov, pa tudi Poljakov, vrhu tega so bili manjši francoski, rumunski in drugi oddelki, ki so se prostovoljno zbrali, da se vojskujejo zoper nemško premoč v Evropi. Jugoslovanski prostovoljci, bivši avstrijski vojaki in častniki, ki so ob-čiii'li. da ;e r jpof.i'a doba. ko se moia streti avstrijski jarem, so se jeli zbirati od druge polovice 1915. 1. dalje v Odesi ob Črnem morju. Tu so najprej vstopili v srbski korpus, ki se je pozneje imenoval korpus Srbov, Hrvatov in Slovencev. Takoj po veliki ruski revoluciji (v marcu 1. 1917.)'so krenili na* daljno pot v Solun. Večji del (1. brigada 1. divizije in cela druga armada) je odrinil preko Murmana po Severnem ledenem morju, preko Anglije. Francije in Italije, drugi dei (2. briga-in 1. divi-zije) pa čez Daljni vzhod, Kitajsko. Indijo in po Sueškem prekopu v Sredozemsko morje. Po odhodu teh vojaško organiziranih prostovoljcev je ostalo v Rusiji še mnogo Jugoslovanov, med njimi tudi veliko takozvanih »disidentov«, ki so izstopili iz korpusa in prešli deloma v rusko vojsko, deloma pa v druge prostovoljne edinice. Razen teh so ostali na Ruskem tudi ranjenci iz Dobrudže, bolniki in vsi neorganizirani jetniki in interniranci. Iz vseh teh sta se pričela po boljše-viški revoluciji zbirati mimo drugih, manjših oddelkov dva nova jugoslovanska polka in sicer v Čeliabinsku — na vzhodnem predgorju Urala — polk Srbov, Hrvatov in Slovencev majorja BlagO'tića in v Tomsku — sredi S'birije — 1. jugoslovanski polk Matije Gubca. Češkoslovaške legije, ki so štele več kot 80.000 prostovoljcev, so se pričele po boljševiški revoluciji pomikati proti edinemu, tačas še odprtemu oknu — Vladivostoku. Krenile so od Kijeva preko Penze. Samare, Urala in po celi sibirski železnici tja na Daljni vzhod. Samo ob sebi se ume. da je bila vsa ta disciplininni in dobro oborožena vojska boljševikom, posebno pa novemu nemškemu poslaniku v Moskvi grofu Murbachu, trn v peti. Boljševiki. ki so imeli slabo na hitro organizirano rdečo vojsko, so videli v prostovoljcih — sicer docela upravičeno — nevarnost za svoje s komunistično revolucijo pridobljene uspehe; dokler je bila ta voiska v deželi, je bil ogrožen separaten mir, ki so ga sklenili z Nemčijo Nemčija pa tudi ni mogla trpeti, da bi se utegnila pojaviti na francoski bojiščih, kamor so se namenile češkoslovaške legije na umiku iz Rusije, nova. spočita vojska. Vrhovna boljševiška oblast ie na pritisk nemškega poslanika v Moskvi odredila razorožitev Čehnslovakov Človek bi pričakoval, da bo Rusiia s svojim 150-m ili jonskim prebivalstvom in milijonsko armado to povelje igraje izvršila. Prišli pa.so nepričakovani dogodki. ★ Da bo čitateljem slika tedanjih razmer v Rusiji jasnejša, nai se spomnijo, kakšni so bili prvi dnevi do prevratu, ki so sigurno še vsem v živem spominu. Z nekoliko tisoč k'lometrov dolge rus-ko-nemško-avstrijsko-rumunske in kavkaske fronta se je vaKla v največjem neredu hčna ./mučern tO-milijonska ruska armada. V mirnem času krasno 'organizirane ruske železnice so spričo Pred jugostovensko vojašnico v Tomsku. takega navala nenadoma odpovedale. Pobunjeno vojaštvo je pobijalo častnike, plenilo, požigalo in uganjalo v pijanosti najogabnejša dejanja. Delavci so zborovali in dek> ie povsod počivalo. Imo-vitejši slojj z inteligenco vred so bili novemu boljševiškemu režimu nenaklonjeni. Vse je pričakovalo rešitve od močne, poštene roke, ki bi reš.la Rusijo. Cehoslovaki so dobro poznali za. gato. ki so vanjo zašli boljševtki. V odgovor na komunis* čn: ult'mat. da naj izroče orožje, so zasedli vse večje kraje, kamor so med potjo prodrli. Prebivalstvo jih je po večini pozdravilo kot stranstvo od Volge pa tja do Vladi vo-stoka. Tako so pr.šli zopet v stike z vsemi prostovoljskimi polki Ko so si Cehoslovaki zasigurali svobodno pot na vzhod, je bil njihov glavni namen dosežen. Vsi so nestrpno pričakovali, kedaj jih bedo zamenjale domače ruske čete, ki jili je zbrala začasna ruska (sibirska) vlada pod vodstvom admirala Koičaka v glavnem mestu Sibirije, v Omsku. Antanti je bilo kajpak všeč, da so se Cehoslovaki borili zoper boljševike, ki so bili po brestlitovskem miru nekaki tihi zavezniki Nemcev. (Značilno je bilo da so nrav Neme: in l. jugusiovenski polk v 1 omsku. (Skupina prostovoljcev Slovencev.) rešitelje: šlo iim ie na roko in se iim pridruževalo. Bila pa so tudi mesta, kjer so imeli že dobro organizirano in zvesto rdečo vojsko, ki se ni hotela udari Deščici češkoslovaških prostovoljcev. Posebno trdovratni so bili tisti boljševički oddelki, v katerih so služili prostovoljno Madžari in Nemci. Tako je nastalo od Penze Da tja do Vladivo-stoka. ogromnem nros'orn kakih 7 do 8000 km, nešteto strankarskih front, koder so se vršili bnj. kaVor jih zgodovina človeštva le malo pozna. B lo ie v začetku iulija 1. l9tR 7. velikim1 žrtvami in z nev^netno vztrajnostjo so Cehoslovaki, tekom 3 do 4 mesecev s nomoč " k o/a ov in ruskih prostovoljcev zasedli vso pro- Madžari iz vojnoujetniških taborov v tako velikem številu prestopali v bo'j-ševiško vojsko. Sam bivši avstrijski general Kusmanek je služil boljše vikom.) Radi tega so bili Cehoslovaki preverjeni. da je njihov boj zoper boljševike prav za prav boj za antantine vojne cilje čeprav je šlo proti včerajšnjim zaveznikom in slovanskemu narodu — Rusom. Boji z boljševiki pa so postajali od dne do dne strašnejši in Obupnejši tudi za Cehoslnvake. Boliševiška armada se je prav v bojih zoper Cehoslovake mar-sičemur priučila, se okrepila jn zdisci-plinirala. Huda. oslra zima. ki .ie nu-stopi'a. ni bila Rusom tako strašna, kakor Cehoslovakom. Prostovoljci so začeli upravičeno godrnjati: nekateri so se celo zcrperstavljali. izvršiti izdanu povelja. Ko pa .ie v prvih dnevih decembra 1918. leta tudi na boljševiško-češkoslo-vaško fronto dospela blagovest o miru, so Cehoslovaki zapustili v naihujšem mrazu svoje postojanke. Le-te so zase-dle nanovo zbrane čete admirala Kol-čaka in so jih držale skozi vso zimo. Prostovoljci, ined drugimi tudi oba jugoslovanska polka v Tomsku in Čelja-binsku, so v zaledju skrbeli za red na železnicah ter opravljali garnlzijskn službo po mestih in važnejših industrijskih centrih. Spomladi 1919. leta so »beli« (kol-čakovci) pr.čeli nastopati zoper »rdeče (boljševike). Zasedli so domala v.se ozemlje do Volge. Na jugu evropske Rusije je ob istem času uspešno prodiral proti boljševikom general Denikin, na severozahodu pa general Judenič. Krog boliševiških sovražnikov se je vodno bolj zoževal in vse je pričakovalo, da bo boljševizem danes ali jutri strt. Nenadoma pa so boljševiki koncem maja pod mestom Buguljmo prodrli fronto »belih«, ki so pričeli v neredu odstopati proti Uralu in Sibiriji. Sredi junija so boljševiki zasedli največje in najlepše, popolnoma evropsko mesto Jekaterinburg (boljševiki so ga prekrstili v Sverdlovsk) na Uralu, kjer .ie bila v juliju 1918. leta tik pred prihodom Ćehoslovakov usmrćena na strašen način cela carska obitelj Romanovih. Kmalu za Jekaterinburgom je prišlo na vrsto mesto Čeljabinsk, kjer se ie nahajal »polk SHS majorja Blagotiča«. Jugoslovanski polk je z mnogimi žrtvami prodrl čez boljševiško linijo v notranjost S'birije ter se končno nastanil v mestu Krasnojarsku ob Jeniseju. Kolčakovska armada se je vedno bolj umikala in vojaštvo se ie trumoma predajalo boliševikom, ki so gnali pred seboj krdela beguncev in ostanke »belih« polkov. Cela sibirska železnica je bila polna vlakov, natrpanih z begunci, dobrovoljci, kolčakovei. s strelivom, z zalogami živil, demoniiranimi tovarniškimi stroji in drugim materijalom. Reden promet se na sibirski progi ni dal več vzpostaviti. Dasi je bila proga v oblasti prostovoljcev. ki so bili zbog tega gospodarji položaja, so se češkoslovaški in naši fantje rešili le ? ogromnimi žrtvami. Omeniti moramo v prvi vrsti žalosten konec 30.000 poljskih legi.ionarjev, ki so po izpraznitvi mesta Novonikolaiev-ska postali zadnji v nepregledni verigi odstopaiočih vojsk. Hoteli so čim hitre- je dospeti v Vladivostok in se rešiti pred boljšoviškim maščevanjem. Nenadoma pa jim je sredi proge zamrznil stroj pri prvem vlaku; zdaj so obtičali vsi sledeči vlaki in umik je bil ustavljen. Poveljstvo poljskih legij je brž spoznalo, da je položaj izredno nevaren in je dalo moštvu ukaz, da naj zapuste železniške vozove in nadaljujejo pot peš. Večina vojakov pa ni ubogala, ker so slutili, da bi to značilo pogin. Vojaki so se pobunili, vprizorili boljše-viški prevrat, zaprli in deloma tudi pobili svoje častnike ter so se udali boljševikom z vsem svojim imetjem vred. Sredi med poljskimi vlaki so bili tudi vlaki s prostovoljci jugoslovanskega polka majorja Blagotiča. ki so prav v zadnjem hipu izpraznili Krasnojarsk. Zadela jiii je enaka usoda kakor Poljake. Ubežala je le konienic ' s oovelj-nikom polka Slovencem kap. Božičem, z n.io vred pa še štirje drugi Slovenci. Prvi jugoslovanski polk Matije Oubca je ob pravem času zapustil Tomsk. Za časa police katastrofe ie vršil službd na progi Nižnje Udinska do Tuluna s štabom v Nižnje Udinsku. Polk so tvorili trije bataljoni: srbski, hrvatski in slovenski. Slovenski bataljon je bil najboli na vzhodu s štabom v Tulunu. Položaj pa .ie postajal od ure do ure slabši. Vlada admirala Kolčaka ie izgubila domala polovico Sibirije, bolj iri bolj pa jo ie ostavlialo na cedilu tudi domače prebivalstvo, ki se je balo bolj-ševikov V mnogih krai.h so se vršile prekucije. ki so bile ali boliševiške ali pa vsaj močno levičarske. Vzplamtelo je po vsej Sibiriji. Na obeh straneh proge so odstonali ostan'- i oremražene, sestradane in raztrgane Kolčakove vojske, ki so io napadale iz zasede tolpe zboljševiziranih domačinov, po progi pa se je pomikala počasi z največjo previdnostjo množica vlakov s prostovoljci. Tik za niirni je sledila regularna, dobro oborožena rdeča vojska. * Koncem januarja 1. 1920. ie prodrla redna boljševiška vojska vse do N. Udinska, kjer sta taborila srbski in hrvatski bataljon ter štab prvega jugo-polka. Radi pomanikanja zakurjenih strojev nista mogla bataljona o pravem času odriniti in so ju boljševiki z vsem moštvom in štabom ter s poveljnikom polka majorjem Sertičem vred ujeli. Le nekaj sto mož in častnikov se je z begom rešilo boljševiškega suženjstva. Enaka usoda bi bila zadela tudi slovenski bataljon, ako si ne bi bil v zadnjem hipu izprosil od Čehoslovakov, ki so bili njega poveljniki v operativnem smislu ali točneje rečeno: izsilil stroja za vlak V vlak se je nabasalo več kot 1000 prostovoljcev-Slovencev. Bili so zadii poleg čete XII. češkoslovaškega polka in oddelka Rumunov. Kljub temu, da so bili izvrstno oboroženi in da so jih ščitili oklopni vlaki s strojnicami in topovi, čeprav so spuščali za seboj v zrak vse mostove in železniške naprave, so jim bili boljševiki vedno za petami. Ker ni bila proga pred njimi prosta, so se morali spustiti v boj z bol.ševiki, da so se na ta način zavarovali Dred grozno usodo, ki je že zadela poljske in jugoslovanske prosiovoljce. Po nepopisnih grozotah, ki so jih prestali naši dobrovoljci v bojih z boljševiki in s prirodnimi življi (mraz, pomanjkanje premoga, vocle itd.), so dospeli dne 9. februarja 1920. na postajo Zima, kamor so nepričakovano prišli odposlanci redne boljševiške vojsne s ponudbo za premirje. Tekom pol ure je bilo premirje sklenjeno in sicer pod sledečim? pogojema: Boljševiki bodo šli v bodoče prostovoljcem pri izpraz-njevanjn v vsakem oziru na roko, tako bode lahko v redu in prej ko mogoče zapustiti- ruska tla. Prostovoljci pa prepuste boljševikom progo in vse naprave v nepokvarjenem stanju. Dasi so bili prostovoljci še več kot 3000 km daleč od Vladivostoka, ki je bil izhodišče iz Rusije, je v njih zopet vzklilo upanje, da bodo prej ali slej po vseli velikih napor.h in fežkočah vendarle stopili na osvobojena jugoslovanska tla. Šele 3. avgusta 1920. 1. je naložila ostanke Prvega jugoslovan. polka ladja «HimaIaja», ki je slovela pred 30 leti kot največja ladja na svetu in jih je odpeljala mimo Hongkonga Singapura, Colombe, Adena. Sueza v Gruž pri Dubrovniku, kamor so dospeli po 38-dnevni vožnji po morju. Te dni je slavil 70 letnico rojstva učenjak Gorjanović-Kramberger, vse-učiliškj profesor v Zagrebu, ki je zaslovel širom sveta po takozvanem »Kra-pinskem pračloveku« Okostje, ki ga ii Rekonstrukcija pračloveka. našel hrvatski znanstvenik v neki votlini, je pričalo, da je bil človek diluvijal-ne dobe podobnejši opici kot človeku. Gorjanovičev jubilej je spomnil tudi ši- roko javnost dolgoletnih učenjaških prepirov o poreklu človeškega rodu. Vlarsikomur je v spominu smešni »opič-i proces*, ki je nedavno razburil vso \meriko in o katerem so tudi naši listi >bsežno porodili. Neki učitelj si je drzni trditi, da je imel Danvin prav. ko je rdil, da je človek potomec opice. Uči-elj je bil radi tega obsojen. Pri nas na ^rečo nismo tako srboriti kakor Amerikanci in slavimo Gorjanovića Kramber-serja, ki je s svojo najdbo znatno podkrepil Darwinovo teorijo, kot svojega slavnega in zaslužnega učenjaka. Okostje pračloveka, ki je bil ljudožer in najbrže sploh hudo nespodobna zverina, je lepo shranjeno v zagrebškem muzeju. Ob Gorjanovičevi obletnici pa bo nepoučenega čitatelja zanimalo, da je doreklo človeškega rodu še vedno zavi-'o v temo pradavnine in vse učenjaške domneve se grade zgolj na redkih, slastnih žarkih, ki posinejo zdajpazdaj kozi temo. Ti žarki so izkopnine starih »kostij. Le teh pa je veliko premalo in liso dovolj sovisle. da bi nam bil razvoj radosti jasen in zanesljiv. Prav v zadnjih mesecih pa so iznenadile znanstveni svet domneve berlinskega učenjaka dr. Westenh6ferja, ki so postavile vse dosedanje izsledke na glavo. NVestenhofer trdi, da se je opLja noga oprijemalka razvila iz človeške noge podpornic«; in ne narobe, kot se je doslej mislilo. Svoje trditve opira na najdbo prof. H. Recka v Vzhodni Afriki, kjer se je našlo pračlovekovo okostje v nižjem sloju kot vsa dosedanja. Po prof. Westenh6ferju je ta najdba važnejša od vseh dosedanjih. Reckov di-luvijalni pračlovek ima namreč zelo razvito brado in je po telesu veliko bližji evropskemu človeku nego katerakoli izmed prejšnjih najdb. To pomeni, da je ži\\ b nrcd Krapinskim oračlovekom še Neandertalski človek. ena vrsta človeškega rodu. ki so se iz nje razvili Indoevropejci. Indoevropejec je tedaj starejši od Neandertalerca. an-tropomorfa in opice, ki so po VVesten-hoferju izšle iz njegovega pokolenja, ne pa on iz njihovega. Če to povemo z navadnimi besedami, trdi berlinski učenjak VVestenhofer. da so se opice razvile iz človeka, ne pa človek iz opic. Vsekakor je to mnogim ljudem velika tolažba, zlasti še onim. ki ne trpe svobodne znanosti in ki so v strahu, da ne bi trpel tisti del Mojzesovih bukev, ki govori o ustvaritvi sveta. Ne glede na vse prepire pa ostane pribito. da je poreklo človeškega rodu še vedno nejasno in nedognano in da bo treba Še ogromno napora in presenetljivih razkritij, preden bo lahko znanost dokončno razrešila uganko človeškega porekla. ★ V vasi Gloselle blizu znamenitega morskega zdravilišča Vichija v Franciji so našli opeke s čudnimi črkami. Stari-noslovoc dr. Morlaise je kupil najdišče in je je! raziskavati tla. Prišel je na sled špilji »predpotopnega« človeka in je odkril v kamen vrezane živalske slike, koščene sulice in kamenite puš ice, sekire, kladiva. Po orodju se je dalo sklepati, da potekajo predmeti iz prve kamenite dobe. Slike živali na kamnu pa so star jše in izvirajo iz začetka stare kamenite dobe. Zraven je ležalo nekoliko steklenih črepinj. ki so priča poznejših stoletij Največje presenečenje je povzročila opeka s črkami. Starinoslo-vec Salomon Keinac je naštel do 50 črk, ki so vse zelo podobne naši (latinski) pisavi. Med njimi je bila tudi svastika (Hackenkreuz). znani indijski simbol solnčnega gibanja ki so jo prevzeli od teozofov nemški nacionalisti. Nastal je zopet velik prepir o prač'o-veku. Ali je ta abeceda iz kamen;te dobe? Začetek evropskega neolita (nove kamenite dobe) sega v 8. tisočletje pred Kr. Ta doba je bila na višku 4000 let pred Kr.. ko je menda nastalo tudi taborišče Gloselle. To bi značilo, da so imeli že 5000 let pred. Kr ali 7000 let pred nami v Evropi črkopis Dos'h^al pa je znanost trdila da ie pisava nastala veliko pozneje pri Feničanih. Najprej se je razvil slikopis. nato klinopis in šele nazadnje črkopis. Pračlovek v glosellski špilji pa je poznal črkopis? Zopet nov. zagoneten žarek iz daljne preteklosti. Kdo naj ка razume in razreši? Gre za vprašanje, kako star je človeški rod in kje se začenja človeška omika in kultura. O teh črkah ki naj bi poruš'le vse, kar se je doslej mislilo o nastanku in razvoju pisave in ž njo kulture sploh se je razmahnila med učenjaki ostra polemika. Nekateri trde da ie opeka iz rimske dobe in ealskega Izvora črke pa obsegajo neke čarovniške zakletve v tajni pisavi. Toda nekateri strokovnjaki k' so se osebno udeležili izkonavania tHe da zemeljske plasti ki se ie v njih našla opeka, nedvoumno pričajo o dobi ki ie skrila te ostanke Prenir še ni končan ln ne bo tako kmalu Zaka.i vprašanja segajo globoko in človeški um trudoma stika po temi davne preteklosti Ali znanost bo prej ali slej zmaeala nad molčečo skrivnostjo preteklosti. Znanost, ki išče Adama in Evo človeškega rodu, mora rešiti zagonetko pra-človeka. Ruska kožuhovina. O neizmernem prirodnem bogastvu ruskih step prostranih močvirij in malo obljudenih snežišč nam priča tudi sledeče- Pred vojno ie Rusija izvozila vsako leto približno za 35 milijonov rubljev kožuhovine. Statistika pa nam ne pove. koliko milijonov in milijonov različnih kož so porabili Rusi doma. saj je znano, da se radi zavijajo v kožuhe. ker imajo dolgotrajno in zelo ostro zimo. Pa tud' živalim v mrzlih krajih je potreben topel kožušček, ki ga preskrbi priroda sama. Zato sta Sibirija in severna evropska Rusija najbolj oblagodarjeni z divjačino, ki daje prebivalstvu toplo obleko in tudi dokaj lep zaslužek. Navedli bomo zgolj ne-katere živali, čijih kože se posebno čislajo zastran lepe kožuhovine ali ki so gospodarsko pomembne, ker so silno razmnožene in dajejo dober lov. V Sibiriji živi v večiih krdelih največji glodavec bober, ki si gradi ob močvirjih in rekah umetno domovje. Meter dolg kožuh ima riavo • sivkasto ali črnkasto dlako, ki ie iako nežna in gosta. V Evropi ie bober dokai redek Zelo lepo kožuhovino kovinasto sive do srebrne barve daie ruski bi zam. Sovjetske oblasti pa so dale za ploditi tudi večjega amerikanskega bi zama. ki ga nameravajo smotreno go jiti in kai naibolj razmnožiti. Krzno za zapestnice, ovratnike in drugo Izgo-tavljajo v naravni barvi, mnogo pa tudi umetno pobarvano. Dlaka daje najboljšo klobučevino. kar jih poznamo. Najšteviineje ie zastopana na kožu-harskem trgu veverica. Do 15 milijonov kož pride na trg vsako leto. Za ženske garniture je posebno priljubljena sibirska veverica, ki ie sivkasta in temneiša od evrnnske. Kraljevi kožuščki — beli hermelin s črno liso na repku — ki so bili pred vojno skoraj izključno aristokratsko oblačilo, so danes v Ameriki splošno priljublieno krzno Potekaio večinoma iz severne evropske Rusiie. Sibirski zobol ie naidražia kožuhovina: ima izredn.) nežno bleščečo dlako, ki ie dolga nad 4 cm Največje povpraševanje ie po višnievo - črnih kožuhih 7-^bol živi skoral do vsej Sibiriji. najlepši pa ie ob desnih pritokih Lene in na Kamčatki. Njegov kožuh je tako visoko cenjen, da je za carskih časov pobral ruski car davek od lovcev na zobre kar v blagu: Izbral si je najlepše kožuhe. Ni čuda da je postal tako redek. Bilo se ie bati. da ga bo pch'ep no denariu in no lepi kožuho-vini popolnoma iztrebil. Sibirija daie vsako leto več kot milijon belih zajcev, ostale ruske pokrajine pa nekaj več navadnih. Lepih kun dobe blizu 200.П00 letno. Mimo navadne lisice ki živ? no vsei Rusiii ie za krznarstvo pomembna bela polarna in redkejša vendar na lepša in zato znatno dražia modra polarna lisica. Sibirska posebnost je še beli medved (ne morski) z dolgo, posebno lepo dlako. Od domačih živali daio leno kodrasto kožuhovino iagnječki Najlepši — karakul — pridejo iz Ukrajine in Tur-kestana Pred voino ie bil cemen letni proizvod na blizu 2.000 000 kož. Najvažnejši kupec ruske kožuhovine ie bila pred voino Nemčiia. ki ie pokupila do 40T celotnega izvoza Večinoma so bile kože sirove: le nekoliko zaičiih in veveričiih so izvozili predelanih. „ Seveda Nemčija ni toliko kož potrebovala zase. temveč je izgo-tovljeno krzno prodajala na ameriški in pariški trg. V vojnih letih, ko ie Ru-si'a izgubila elavnega ođiema'ca Nemčijo. medtem ko v nevtralnih in za-vezn'š^'h deželah ni imela zadosti trgovskih zvez. je produkcija kož znatno nazadovala Divjačina, tudi tiste vrste, ki so bile zbog brezglavega, nesmotrenega lova v nevarnosti da izumreio se ie okrepila in leno raz-* množila. Število ovac ie v času državljanske voine in lakote ki ie kmalu nato nastopila, globoko oadlo. V letu 1920'21. se ie nabralo le 15% pred-volneea pridelka Zanimivo le. kako Je vojna s svojimi posledicami izpremenila izvozni trg ruske kožuhovine Ko se ie proti koncu leta 1921. na svetovnem trgu zopet pojavila ruska kožuhovina in Je jela stalno naraščati, ie bila Nemčiia z 11%' na tretiem mestu med kunci Na mesto Lipskega sta stopila London k? je v predvojnem času kril potrebe svoiega krznarstva z ameriškimi in avstraJsVi-mi kožami in ki Je zdaj prevzel 50 % ter Newyork. kjer se ie razvilo med vojno znatno krznarstvo, pač znamenje blagostanja, ki ga je prinesla Ameriki vojna na račun Evrope. Amerika je dandanes poglavitni odjemalec ruske kožuhovine, saj gre tudi znaten del izdelanega krzna preko Londona na newyorškj trg. Pozna se. kdo je obubožal in kam se je preselilo predvojno evropsko razkošje. Ameriški denarni mogotci so nadomestili evropske grofe in barone, ki se danes bore za skorjo kruha. Izvoz ruskih kožuhov v zadnjem letu znaša po približni cenitvi nad 60 milijonov rubljev. Ta številka je zgovorna priča narodno - gospodarske važnosti kožuhovinarstva. Priznati je treba, da so se tega dejstva zavedli v polni meri šele sovjeti, K so pričeli s smotrenim delom. Med drugim se mnogo brigajo za racijonalen lov in zadostno varstvo divjačine. Začasno so tudi zaprli več kompleksov, kjer se divjad varno giblie in množi. Potom obsežnih organizacij so dosegli, da pride koža kolikor mogoče brez prekupčevalcev na trg: s tem je zaslužek lovcev narastel do 65% prodajne cene. Da se kolikor mogoče zadovolje inozemski kupci, je izvozni urad izdelal točna navodila za sortiranje blaga, ki je namenjeno za izvoz, kar ie sloves ruske kože še povečalo. Izvozne tvrd-ke — polovico izvoza ie v državnih rokah — ne morejo niti ustreči vsemu povpraševanju. A. K. Gospodinja, skrbi za zdravje. žene na kmetih ne ostare samo zato hitreje nego meščanske, ker več delajo, marveč in morda v prvi vrsti zato, ker se premalo varujejo. Kako malo se n. pr. varujejo žene ob porodu. Mnogo jih je, ki vstanejo že drugi ali tretji dan ter hite za delom. Seveda je resnica, da je na kmetih zlasti v letnem času polne roke dela, a malo delavnih moči. Toda porodnica se mora čuvati, četudi zaradi tega zaetanejo najnujnejši posli. Skrb ostale družine ter predvsem skrb gospodarja je, da v takem času malo bolj pritegne. Žena mora imeti neobhodno potreben mir in počitek. Večja škoda je, če ostane žena vse žive dni bolehna in prezgodaj ostari, nego če delo malo počaka. Ako je neodložljivo, pa naj ga opravi kdo drugi. Tudi naj bi v takem primeru pomagale sosede druga drugi. Porodnica mora ležati vsaj teden dni. Če tega ne stori, krade sama sebi življenje ter oškoduje svojo rodbino v toliki meri, kakor bi je nobeno zaostalo delo ne moglo oškodovati. Ako večkratna mati ob porodih nima potrebnega počitka in bolje ter lažje hrane, se hitro postara, njeno telo izgubi pravilne oblike; £ena oslabi za vse življenje, si nakoplje razne- bolez-ni, ki se »Vstokrat pojavijo šele kasneje. A še nekaj je vsaki ženi nujno potrebno. Nekaj je, kar izpodkopuje mnogim ženam in dekletom zdravje, namreč njihova nesnaž-nost. Ako hočeš ostati čim najdlje sveža. 7drava in krepka, ne štedi pri sebi z vodo in milom. Treba se je prav pogosto kopati, se temeljito po vsem telesu umivati ter se pridno preoblačiti ZADEVE Zdravje je največji kapital in pospeševati ga je treba in čuvati z največjo skrbjo. Najboljši pospeševalci zdravja na kmetih in v mestu pa -o najve>stnejša snaga, red in čistost! O O O Zavaruj se! Gospodinja, ki ji je na srcu blagor svojcev, naj misli na to, da preti človeku lahko vsak hip kaka nesreča bodisi od ljudi, od živali ali naravnih elementov. Vplivati mora zato na moža, da skrbi tudi za slučaj svoje smrti ali pa za slučaj, da bi se zgodila velika nesreča, ki lahko uniči hišo in gospodarska poslopja. Ako moreš, je seveda najbolje, da prištediš kaj in naložiš prihranjeni denar v trdni in zanesljivi hranilnici. Toda ne polakomni se previsokih obresti. Saj je skoraj gotovo, di zavod, ki daje čezmerne obresti, ni soliden. Lahko bi se ti pripetilo, da izgubiš vse. Bolje zato malo manj, a tisto zanesljivo. Pri pičlih dohodkih je težko, da. skoraj nemogoče prihraniti si kaj. Za ta primer 90 pa razne prisilne hranilnice, namreč zavarovalnice človeškega življenja, dalje zavarovalnice proti nezgodam, proti požaru, tatvini itd. Ako živiš v majhnih razmerah in si ne moreš kaj izdatnejšega prihraniti, tedaj ic zate najprimernejša hranilnica zavarovalnica. Saj ako se gospodar ali gospodinja zavarujeta, dobi rodbina ves zavarovani znesek, četudi je plačal morda le par zavarovalnih obrokov, ali pa se ti za nezgodo plača pogojena svota, dasi ei morda plačala le nekaj dinarjev zavarovalnine. Če si dovolj zavarovana, dobiš povrnjeno vso škodo, ki ti jo napravi požar. Zavarovati se mora vsak, človek, ne da bi pri tem trpel kako posebno občutno Domanpcanje. Tiste mesečne, četrt- letne ali letne .zavarovalne obroke gospodinja že kako utrpi v prijetni zavesti, da dobi v slučaju kakega nepričakovanega in hudega udarca na roko izplačano pogojeno svoto denarja. Sicer smo dandanes v tem pogledu že na boljšem, ker imamo državne prisilne zavarovalnice, ki jim mora pripadati vsak delavec in delodajalec. A to velja le bolj za prebivalce mest in večjih krajev. Ljudje na kmetih pa so tudi še danes pripuščeni eamiiii sebi ter so navezani le na samopomoč. Tu so v prvi vrsti gospodinje poklicane, da nagovarjajo gospodarje, može, naj se zavarujejo. Saj zavarovanje človeka prisili in primora, da štedi redno in brez prestanka, in to je njegov najkoristnejši vpliv. Malokdo živi tako dolgo, da bi videl pred svojo smrtjo vse svoje otroke in ženo preskrbljene. Zato je dolžnost očeta, da misli, ko je še čil in zdrav, na svojo družino in poskrbi zanjo, če drugače ne more, pa vsaj z zavarovanjem. Četudi morda žena in otroci ne dobe mnogo — saj v današnjih dragih časih je vse malo — pogojena zavarovalna svota pa vendarle lahko pomaga preko prvega najhujšega časa. Na kmetih je prav posebno priporočati zavarovanje poslopij, pohištva, zalog in razne ga blaga proti požaru in drugim nezgodam. Saj se zlasti v zadnjem času prav strahovito množe požari. Lahko se ti zgodi, da imaš danes lepo hišo, čedno urejena gospodarska poslopja, polne hleve in skednje, jutri pa ti požar izpremeni vse v pepel ali ti vsaj napravi prav občutno škodo. Kdor pa ima morda samo skromno kočico, ta je še bolj potreben, da ei jo zavaruje za vse večne čase. Saj če izgubi še to, je berač. Zato, gospodinja, ne odlašaj in skrbi za svojo in svoje družine bodočnost! Pepel od drv je jako dobro gnojilo za vrt in vinograde. Večina rastlin, posebno zelj-nate vrste, oslabe če zemlja ne dobi h gnoju tudi še pepela. Isto velja tudi za sočivje ter celo za nekatere cvetlice. To so rastline, ki potrebujejo mnogo kalija; tega je pa v živalskem gnoju prav malo. V jeseni potresi zemljo in korenine trt in mladih dreves s pepelom, pa tudi pozimi, ko sneg skopni, in na spomlad ponovi to. Ce poleti potrosiš s pepelom, zamoriš s tem razni mrčes. Trte potrebujejo mnogo kalija, ki ga vsebuje pepel: zato pri njih večkrat uporabljaj pepel. — Najboljši lug za perilo je še vedno oni, ki ga napraviš iz pepela. Saj vsi lugovi praški so več ali manj škodljivi perilu. Kožuhovino in zimsko obleko obraniš moljev. Namoči krpo v terpentin in jo zavij v papir. Vec takih zavitkov deni med kožuho-vino oz. med zimsko obleko. Vse skupaj zavij v staro platneno rjuho, spravi v dobro zalepljen zaboj, ki nima nikakili špranj, potresi povrhu še kafre, zamaši in obloži vse a sveže potiskanim časopisjem in zabij s pokrovom. Zaboj tudi zunaj prelepi s časopisnim papirjem. Razume se. da treba kožuho-vino in obleko temeljito osnažiti, stepsti in skrtačiti preden jo spraviš. Je li nasilna mršavost kvarna zdravju? Da, odgovarja načelnik anatomskega zavoda v Beogradu, dr. Niko Miljanić, kvarna je za dekleta od 13 do 20 let. Nedovoljna prehrana, dokler se ni okostje docela razvilo, slabo vpliva na razvoj mišic, podkožnega tkiva in žlez z notranjim ločenjem. V tej dobi so dekleta zbog mršavosti naklonjena k 6ušici ter anemiji. Nezadostni razvitek podkožnega tkiva, zlasti v trebušni duplini, povzroča ptozo, t. j. spuštanje želodca in črev na niže. kar moti sopila. Kadar se je skelet dodobra raz-rastel in izločanje notranjih žlez pravilno poteka, torej po 20. letu, je mršavost manj nevarna, vendar slabi odpornost organizma. Pretirano, naglo hujša nje v zreli dobi izzivi,je nervozo in veliko dostopnost telesa za razne bolezni. Postopno hujšanje pri zrelih ženskah, ako ni presiljeno, utegne sosebu«; po 40. 1. ugodno učinkovati. Kako naj se žena hrani? Mladenka naj bi uživala čim več in sicer uajraznovrstnejših jedil, da ne bi mršavela pred 35. letom. Pozneje naj bi bila prehrana lažja, zmanjšala naj bi se količiua mesa m masti ter nadomeščala z vegetarijansko dieto. Ker se po mestih naše gibanje omejuje na hojo, je za razvitek prsnega koša in pljuč priporočati spor t iu telovadbo: tenis, hazena, plavanje, veslanje. Po deželah, koder se sport sistematski vrši, kaže statistika pri mladenkah večjo odpornost, potemtakem veselejšo, zadovoljnejšo naravo. Prenapornih športov ni priporočati, n. pr. atletike m jahanja, ki nepovoljno vpliva na ženske organe. Ali morejo moderni plesi nadomestiti gimnastiko? Ne dočista, ker vsebujejo preenako-merna kretanja. Posebno grudni koš ne dobi pobude za razvoj. Ako pa se ne pleše pod milim nebom oziroma v zračenih prostorih, utegnejo plesi znatno škoditi. m Obmejna zgodba. Bilo je nekega lepega decemberekega jutra, pred več leti, ko je močna eksplozija pri mestnem puškarju spravila po koncu prebivalce malega obmejnega mesta. Vse je ugibalo, kaj neki je povzročilo nenadno eksplozijo. Večina, ki ne pozna drugih razstrelilnih snovi, je trdila, da je eksplodiral smodnik. Izkušenej-ši pa so poučevali nevedneže, da smodnik res eksplodira, toda le pod nekimi pogoji. Eksplozijo decemberskega jutra pa je povzročila — tako so trdili bolj poučeni ljudje — zaloga dinamita ali ekrazita, nemara celo bomb ali granat in bogsigavedi česa še. Iz-ključuo pa tudi ni, da je eksplodiralo kar celo skladišče bomb in granati Edini, ki bi bil lahko povedal pravi vzrok eksplozije, je bil puškar, ta pa te raje umrl, kakor da bi izdat tajnost. V tem mestu imajo tudi policijo in sodniju Obe ste poizvedovali in zasiiSevaii izvedence, ki so imeli — tudi v aaši deželi je ta navada — vsak svojo glavo, zbog tega je navedel vsak svoj vzrok. Jasuo je, da se razburjenost prebivalstva ni hotela zlepa poleči; kmalu je znova vzkipela in zdaj so oblastva spoznala, da bi utegnilo nastati radi tega dogodka še nekaj uovib političnih strank V namenu, da to še večjo nesrečo preprečijo, so vplivale na izvedence, da so izja vili soglasno Eksplozija, ki so jo slišali častitljivi meščani, sploh ni bila eksplozija, to pa iz kaj preprostega razloga, ker se ne da ugotoviti vzrok In kjer ni vzroka, tam ue more biti učinka ali posledic. Jasno kot beli dan. kaj ne? Pretekla so leta. Krajevna zgodovina, ki mora zabeležiti vsak važnejši dogodek, je končno vendarle našla dolgo iskano rešitev te uganke Pripomogel ji je alkohol, ki učinkuje povsod tako. kakor pri nas, namreč, da ljudje v pijanosti radi izblebetajo vee. kar jim leži na srcu. V vaški krčmi ob državni meji, kake 3 ure hoda od mesta, kjer se je zgodila eksplozija, so si pijani gostje pripovedovali svoje pisane življenske zgodbe. Oglasil se je tudi ponižen kmetič in povedal, da nikdar, odkar tlači zemljo, ni prestal toliko etrahov ko takrat, ko je vozil financarja aa ^tihotapljenem smodniku S krotkimi volički je peljal tri vreče vtihotapljenega smodnika puškarju v obmejno mestece Pa mu pošlje vra£ nasproti financarja. silno prijaznega in radovednega moža. ki je hotel na v«ak način vedeti, kaj pelje v vrečah. Od strahu je zlezlo kmetiču srce skoraj v grlo in mu popolnoma zaprlo sapo Komaj je črhnil, da pelje proso v mesto »To pa je ravno prav,« pravi financar. »se peljem kar z vami « Ve bodi len, je brž skočil na voz, se v sedel na vreče in |ih izvedeniško potipal Vsebina ee je otipala približno tako kot proso Financar je bil zadovoljen s preizkušnjo, pa tudi s tem. da ee lahko pelje ter si je zadovoljno prižgal cigareto Vrgel je gorečo vžigalico na vreŽo in si ravnodušno otiral cigaretni ogenj na vreče s »prosom.« Kmetiču je kljub decemberskemu dnevu jelo prihajati vToče; skrbno je gasil gorečo vžigalico in odpadajoči cigaretni ogenj, ven- dar pa je spoznal, da njegovi sicer dobrt živci ue bodo dolgo kos takim prelzkuSnjam. Kmetiča je lomil takšen strah, da mu je vsak las pognal potno kapljo, po hrbtu pa mu je kar lilo Kmetičeve muke so poetajale vedno hujše. Zdelo se mu je. da se smrt vedno bolj približuje. Preklicano neumna je taka smola; neumna za vsakega človeka, še bolj pa za tihotapca. Naj ta vražji smodnik požene v zrak tihotapca s financar jem vred! Res čudna so pota usode! Nazadnje bi kmalu bilo prav, če bi smodnik kmalu eksplodiral Ako ni drugače — čim preje, tem bolje. Ali glej ga hudobca 1 Bolj ko je čakal na smrt, bolj mu je ugajalo življenje; ves svet ee mu je zdel veliko 'ep-ši ko ob drugih dneh. Sklenil je, da si odkupi življenje в tihotapsko karijero. Reši sebe, pa tudi financarja in si nemara celo pridobi njegovo hvaležnost. Konec vsega utegne biti za oba ugoden. Že je odprl usta in hote! pričeti izpoved, ko pristopi k vozu sosed, ki ie bil tudi radoveden, kaj neki peljeta kmetič in financar. Sosedu seveda ni bilo treba vedeti, v kako nesrečno brozgo je zašel naš kmetič, zato mu je odvrnil jako odločno, da pelje proso. Pa pravi sosed, da naj pelje raje k njemu proso, ker ima tudi on stope; domačemu človeku daj zaslužiti, ne pa mestnim sleparjem. Kmetič je od veselja skoraj objel soseda, fi-uancarja in vole pa še povrhu. Peljal je »proso« k sosedu in se tako znebil financarja. Kmetič ie torej srečno ušel svoji usodi; ne tako smodnik. Čeprav ga je obvaroval kmetič eksploziv med prevozom, je nekaj dni uato eksplodiral pri puškarju v mestu Bog bodi zahvaljen, ie sklenil kmetič svojo povesi, da mi je puškar plf»čn! preden je odšel пи Нгцт evof ne hi h" denar nemara izgubljen in še to: Laije je bilo priti puškarju radi smodnika v nebesa, kakor bi bilo tihotapcu v spremstvu fin- :a ... -čič. Francoščina za samouke Metoda tez,kovnega pouka na praktični podlagi 2 Uvod. ti fruit (frwit); o je kratek a in se spaja z naslednim samoglasnikom v dvoglasnik ter tvori z njim en sam zlog; naglas je na drugem samoglasniku ;ai). a enfant (afšž) $ bonbon (b<3b<3) a fin (f-л) o parfum (parfo) Nočni samoglasniki a, vj, o nas'anejo iz odprt h samoglasnikov a, o, ц oe na ta na in, da gre pr njih izgovarjali tok zajedno skozi usta in nos; njih zgovanavo ahko podaljšamo, kakor izgovanavu drugih samoglasnikov, tako dolgo, doklet nam sape ne zmanjka Suglasnika n ali m sta tu le znak za nosnik (ki |e en sam samoglasn'k btez sogiasnika) in se ne izgova jata nj baigner (banje); n se ne sme izgovarjati ločeno od j, ampak oba *kupai stopljena v en sam soglasnik. Vsi ostali znaki toneiične pisave se izgovarjajo enako kot slovenske črke. Če bi pisali slovenščino tako, kakor jo izgovariamo, in sicer z isto fonetično pisavo, kakor jo uporablja ta knjiga za francoščino, bi izgledala takole: (Sever јб posušiw d«žewn« m^gle. sonc« s« jh zasm- lalo w roso na trati, po dolini so Sf majali U;ški vozovi sa sanom naloženi, revaš j* s«dew w bajti). Besedni naglas. V francoščini so vse besede nagla-Sem- na zadnjem zlogu, vendar pa ta naglas nt tako močan, kakor je na primer naglas v slovenskih besedah. Ker je torei francoski besedni naglas enoten, ga ni bilo treba v naši metodi posebej označiti: v vsaki besedi je zadnji izgovorjeni samoglasnik naglašen. 1. La Relne' de2 Roumanie* a quitt£* Pariš5 hier6 maiin- La reine' de2 Roumanie3 a pris* hier® matin'le train9 pour10 Cherbourg " oii11 elle'3 doit14 s'embarquer15 pour1" les Etats Ums16. Elle13 a ete saluće" k18 son19 de-part20 de2 Pariš4 par2' le genćral3* Lasson23 au nom24 du president35 de la Rćpublique16. (Le Quotidlen27, 13. 10. 1926.) 1 (lann) 2 (da) 3 (rumani) 4 (a-kite) q Jitter (kite) 8 (pari) 6 (И 7 (mat?,) s (a ri) prendre (prždr) 9 (lati^) 10 (pur) 11 (štruur) '2 (u i 13 («0 " (dwn) d« vol (davwai) 15 (s/Daikt) 16 (u-zeta- Uni) 17 (ч.1 te sa ве saluer (saifle) 23 (oepar) 21 (p.ri 22 (e-ženeral) a (1и$Љ) и ( .-iS.) '■» (dti-pre/idS) (dia Ubiik) 87 (Ij-kotidji) Cent' mllle2 francs3 de4 ђЦоих8 vole s". Durant7 l'absence* de4 Mme9 iferf1®, de4 nationalite" americaine12, descen-due13 dans14 un15 h6tel1б, rue,7 Galilće,e, *) Kar je v oglatih oklepajih je samo razlaga, oz. dobesedn prevod. S"iiCa ) 'omunska Romuniia J kraliica je zapuš ila zapustiti Pariz [ lavno mesto Francije]*) vćerai jutro, zjutraj je vzela; se je odpeljala z vzeti vlak za [franeoska luka] kjer ona mora morati vknai se Zidin e e države je bi a pozdravljena pO'dtaviti v, pti n egov, njen odhod po, od ^jencrai rodbinsko Ime] v immu M] pred ednlka fod republike] Dnevnik (iiiie pariškega d levnika] 2. đes inconnus19 se sont introduits20 dans14 sa"' chambre22 et23 ont derobe24 pour2i 100.00026 francs3 de4 bijoux5. (Le Matin27, 8. 10. 1926.) » (sa.) * (mil) e (fri) 4(<И 6 (DIŽU) 100.000 « (vole) voler (vole) 1 (dQra) 8 (lapsas) Sto \ tlsoč / fra.iki od dragulji, dragocenosti ukradeni ukiasti, krasti tekom odsutnost U irl §' "a « - 5 3 « tss 9 okra Sava za Madame (madam) gospa t° [amerižKO rodbinsko ime] ameriške narodnosti * (da) od 11 (uaspnallte) narodnost n (imer'kfjn) američka 13 (desidU) izstopila, nastanjena descendre doli iti, sestopiti « (rtt) ulica »s (galile) I me] 19 de-zr,lonU) neznanci 30 s3-sга) bo 18 (uver> odprt, otvoijen л (o) k ca 20 (pUbiik) publika, občinstvo 21 (du) cd 22 (dimiš) nedelja 23 trois (trwa) tri. 34 (oktob.) oktober 25 (o) dj 28 dix-sept (dis;t) sedemnajst f (d i) v 28 (lote ) hiša, poslopje 29 cinquante et un (s;,ki-t,-u) enainpetdeset 30 (rti) u >ca 31 (kliše) [ime] > (nuvtl) majhne novice 1 (nu-zavs rsii) dobHi smo 2 (*) v 3 (memwar) spomin " (da) od 6 okra šava za Monsieur (masjO) gospod 6 (armi) [Krs no ime] 7 i linol) [rodbinsko ime] 8 cent (sž) sto 9 (tri) franki 10 (our) za 11 (*з lwaje) ognjišče; Dom 12 (du) od (sol da) vojak 14 (avcegi s'ep 15 Пз-to) Čas |ime pariškega dnevnika) Kjer se valt kamen po poti, tam nt mahu. Vztrajna želva utegne priti dalje od urnonogega. vendar pa ptušljivega zajca. Če skozi dvajset let posvetiš eno ali dve uri na dan čitanju knjig, si pridobiš tako izobrazbo, kakor ie bi študiral štiri le a na visokih šolah Čitanje tn zopet čitanje kn ig je storilo iz marsikaterega znameni, ega človeka to. kar je. Urejuje Božidar Borko. — Izdaja za konzorcij «Jutra» Adol' Ribmkar — Za «Na* rodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jezeršek, — Vsi v Ljubljani