Narodna in univerzitetna knjižnica

v Ljubljani

I

, ' J f

/

• '




-




Kaj je 7  od kod in pa ktere dolžnosti naklada.

Ženinom, nevestam, posebno pa zakonskim

v poduk

po mnogih izvirnikih

spisal

r>

mmm

Človek bo zapustil očeta in mater, in se
dva v enem mesu. To je velik
v Kristusu in v Cerkvi. “

List do Efež 5. pogl, 31, 32. v.

-— -—

V CESOVCh, iS58.

Natisnil in na prodaj ima Janez Leon.

97486

Z dovoljenjem v. č, Lavantinsltiga Škofijstva.

F, B. Lavanter Ordinariat ku  St, Andra am 19, November 1855,

Anton Martin,

Bischof.

Z’ dovoljenjem visokočastitljiviga Ljubljanskiga Škofij stva.
Fiirstbischofliches Ordinariat Laibach den 24. August 1855.

Anton Aloys,

Bischof.

1 '; %#.'

2 SHifH&ro

2 '$■ / i 2 &£•  vf.

A

K a z a 1 o.

§. i.
§. 2 .
§• 3.

§• 4.
§• 5.

§• 6 .

§• 7.

§• 8 .
§• 9.
§• 10 .
§• 11 -

Kaj je svet zakon in od kod ?.1

Kazlaga te zaznave.2

Koliko dobrega izvira iz te Božje naredbe, ker je zakon

nerazvezljiv ?.4

Ali je pa sv. zakon tudi rfes zakrament? ....  8

Namen sv. zakona.12

A. Natorni namen ..12

B. Nravni ali keršanski namen.14

Keršansko pripravljanje k temu zakramentu . . .18

A. Daljno pripravljanje.18

B. Bližno pripravljanje.26

Zakonski zaderžki.32

A. Ločivni zaderžki.33

B. Prepovedovavni ali oviravni zaderžki . . . .37

Poroke.38

Ktere milosti ali gnade deli ta zakrament? . . . .42

Ženitnina ali svatba.44

Skupne dolžnosti zakonskih ......  47

A. Odkritoserčna ljubezen.47

1. Stanovitni mir.49

Potreba časne ločitve.51

Pripomočki mir ohraniti.52

2. Zvesta pomoč.54

3. Nasprotno vnemanje ..54

4. Molitev.55

B. Zakonska zvestoba .......  56

Prešestvo.59

Strašni nasledki prešestva.60

IV

C. Pridno hiševanje.65

C. Keršanska izreja otrok .......  68

1. Telesna izreja..69

2. Dušna izreja ........  73

a. Omikovanje uma..73

b. Omikovanje volje ......  76

§. 12. Posebne dolžnosti moža.84

A. Ljubezen in spoštovanje do žene.85

B. Gospodarstvo.86

§. 13. Posebne dolžnosti žene.89

A. Pokoršina.89

B. Gospodinjstvo .  94

C. Čuječnost nad otr6ci in posli .....  100

§. 14. Od dolžnosti vdovcov in pa vdov.103

§. 15. Dostavek poglavitnih napak v izrejevanji otrok . . . 107

1. Čisto zanemarjenje otrok.108

2. Prepozno začetje .......  109

3. Zdraženje nekterih strasti v otrocih . . . .112

4. Žaljenje sramožljivosti . . . . . .114

5. Odvračanje otrok od šole in zanemarjanje šolskega nauka 116

6. Zanemarjanje potrebne čuječnosti nad otroci . . 120

7. Napčno kaznovanje.124

8. Slepa cnostranost (strančnost) .....  131

9. Nasprotno ravnanje .   133

10. Popolno popušenje .......  135

11. Slabi izgledi ........  139

12. Pomanjkanje molitve.142

§. 16. Sklep .143

Predgovor.

kako lep je cist rod v svoji svetosti, njegov
spomin je večen, ker ima hvalo pri Bogu in pri ljudeh!' 1
(Modr. 4, 1.) Tako povzdiguje sveti Duh sam deviški stan
nad vse druge stanove, ker „kaj je prijelnišega , lepšega
in pa imenitnišega, kakor je devišlvo ? Ono se bolj sveti,
kakor šolnini žarki, vleče nas preč od posvetnega, ter
nas pripravne dela s Ustim očesom gledati solnce pravice.
Devišlvo je z angeli v rodu. Ako ravno devica v mesu živi,
vendar ne živi po mesu , in ako ravno je na zemlji , vendar
z mislimi po nebesih plava. Angel biti, je samo sreča, ali
devica biti, je zasluženje u .  Tako govori sv. Janez Krizo-
slom (Zlatousti), in enako sv. Izidor, ko pravi: „ Devišlvo,
obsijano z nebeško svetlobo , ima visoko čast in pa nepopis-
Ijivo milobo in sladkost v sebi. Zakaj ono je v službi duha,
deli zdravje telesu in je sladkejše od vsega mesenega veselja.
Devištvo razliva okoli sebe svetlobo, ktera celo sobice pre¬
sega. Sv. Ambrož pa pravi od devic: n  Vsaka devica
je kraljica, nekoliko zato, ker je Bogu posvečena devica
nevesta naj višjega kralja, nekoliko pa zato, ker premagaje

VI

telesne strasti ima sama sebe v oblasti. Devica je nebeški
dar, slava in veselje staršev in pa duhovnica v hiši čistosti.  “
Tako in enako povzdiguje tudi cerkev deviški stan, kte-
rega si kdo prostovoljno izvoli, v njem neomadežano živi,
ter s čisto dušo in s čistim telesom Bogu služi in z do¬
brimi deli za svoje večno izveličanje skerbi, zakaj device
vhodi jo za Jagnjetom, kamor koli gre . Ti so odkupljeni
izmed ljudi, penine Bogu in Jagnjetu. V njih ustih ni bilo
lazi, ker brez madeža, so pred Božjim Iranom in prepevajo
novo pesem, ldere nobeden drug peti ne more. (Skr.
razod. 14, 3—5.) O zares »blagor jim, kteri so čistega
serca, ker oni bodo Boga gledali /“ kakor pravi Jezus sam,
On, večna Resnica, kterega je le čista devica zamogla
spočeti!

Ali če je tudi deviški stan tako imeniten, častitljiv,
in rekel bi: iz nebes na zemljo presajen, je vendar tudi
potreben velik in častitljiv zakonski stan, kterega je bil
Bog že v raji postavil, in kterega je Jezus do časti
zakramenta povzdignil. Po njem se množi' človeški rod,
in po njem dobiva zemlja svoje prebivavce, Cerkev svoje
ude, nebo pa svoje poveličane sinove in hčeri. Zakon
je velik zakrament, jaz pa pravim: v Kristusu in v Cerkvi .“
(Efež 5, 32.) „ Od vseh  , v vseh in ves, to je, v vseh svojih
delih mora zakon česen biti. Od vseh, ker tudi device ga
morajo čislati, v vseh, ker enako svet je zakon med ubogimi
in pa bogatimi, in ves, ker svet je njegov začetek, cilj in
konec, sveto njegovo znamnje, svet pa tudi njegov prid in
obsezek. On je sadni veri, kteri zemljo z vernimi napol-
nuje, da bo število izvoljenih v nebesih napoljeno uči
sv. Frančišek Salezij, govoreč od zakonskega stanu.

Pa kakor potreben, velik in častivreden je zakonski
stan, tako je tudi težaven. Zakaj on naklada zakonskim
memo navadnih dolžnosti, kterc ima že po veri tako vsak
kristjan, še posebne dolžnosti, ktere imata zakonska eden
do druzega in pa do svojih otrok, ter ji deli med Bogom

VII

in svetom po besedah sv. Paula, ki pravi: „ Kdor je brez
žene, skerbi za lo, kar je Gospodovega, kako bi Bogu dopa-
del. Kdor je pa oženjen, skerbi za to, kar je sveto-
vega, kako bi ženi dopadel, in je razdeljen. In žena,
klera nima moža, in devica misli, kar je Gospodovega,
da bi bila sveta na telesu in na duhu. Ktera je pa omo-
žena, misli to, kar je teaa sveta, kako bi možu dopadla.“
(I. Kor. 7, 32—34.)

Le zvesto spolnovanje zakonskih dolžnosti pa dela
zakon srečen, od ktere sreče Tertulijan tako govori:
„Kako mi je mogoče popisati srečo zakona , kterega je cerkev
sklenila, sv. maša polerdila , duhovski blagoslov zapečatil,
kterega so angeli oznanili in nebeški Oče za veljavnega
spoznal?! Dva verna sta v enem jarmu enega upanja , ene
obljube in enake službe. Bral iti sestra sta si brez točenja
duha in telesa, eno meso in pa en duh. Skup e j molita ,
skupej se postita, podučujeta, opominjata in pomagata si
med seboj (v izreji otrok in družili opravilihJ. Skupej
hodita v cerkev, k sv. Obhajilu, združena sta v sili, v
preganjanji in krepčevanji. Nič si ne zamolčujeta, se ne
ogibljeta eden druzega in si nista nadležna. Med njima se
razlegajo psalmi in hvalne pesmi, ter se skušata, kdo Bogu
lepše služi. To gleda in posluša Kristus in se veseli. Takim
pošilja svoj mir in je v sredi med njimi. Kjer je pa On, tam
ni hudobe.“  Nasproti pa ima neprezirne, žalostne in
strašne nasledke za dušo in telo, časno in večno srečo
zakonskih, njih otrok in vsega človeštva sploh, ako se
te dolžnosti zanemarjajo in ne spolnujejo.

Keršanske mladenče in dekliče, kteri od Boga kli¬
cani kdaj mislijo v zakonski stan stopiti, učiti, kako naj
se vedejo in pripravljajo, da bodo tudi z Bogom v ta
stan stopili, ter njim in zakonskim dolžnosti svetega
zakona razlagati in jih k spolnovanju nagibati, je namen
teh bukev. Spisal in zložil sem jih po množili izvirnikih
iz naj boljšega namena: v slavo Bogu in izveličanje ljudi.

VIII

Naj bi pač oni, kterim so le bukve namenjene,
pazljivo prebirali jih, ter se iz njih učili, svoje dolžnosti
na vse strani zvesto in natanko spolnovati! Marsiklere
grenkosti in brhkosti bi se po tem lahko ognili, njih
življenje na tem svetu že bi bilo srečno, še bolj pa
v večnosti. In če sem komu le nekoliko do sreče in izve/i-
čanja pripomogel, je moj trud obilo povernjen.

V Sorici v praznik Rojstva Marije prečiste device
leta 1855.

Andrej Likar.

0

Sveti zakon.

§ 1. Kaj je sv. zakon in od kod?

Zvedit, kaj je sv. zakon in od kod, vernimo
se po izgledu Jezusovem v raj do naših pervih
starsev, kjer je bil Bog sam sv. zakon postavil,
ko je rekel: „ Človeku ni dobro samemu biti.

Naredimo mu pomočnico njemu enako.  — Poslal
je tedaj Adamu ter dno spanje, in ko je bil za¬
spal, mu je vzel eno njegovih reber, ter je njega
mesto z mesom napolnil. In Gospod Bog je iz
rebra, ktero je bil iz Adama vzel, ženo naredil
in jo peljal k Adamu. In Adam je rekel: To
je zdaj kost od mojih kosti iti meso od mojega
mesa.  — Torej bo človek zapustil svojega očeta
in svojo mater, in se bo deržal svoje žene, in
bosta dva v enem mesu.“  (1 Moz. 2, 18 - 24.)
Te besede pervega človeka, ktere je po besedah
Tridentinskega zbora „iz nagiba in po vdihovanji
svetega Duha u  govoril (24. seja), nam pravijo,
da je zakon zveza moža z ženo, zveza, ktero
je po Jezusovih besedah Bog sam naredil v ta
namen, da bi si mož in žena med seboj pomagala
in eden druzega podpirala. Ta zveza je veliko
bolj serčua, in terdna, kakor je pa zveza, ktera
otroke s starši sklepa, ker mora otrok celo starše
popustiti in deržati se svoje žene. Ta zveza je

Sveti zakon. 4

2

nerazvezljiva, ker jo je Bog sam naredil in skle¬
nil, in ker se, kakor Jesus pravi, ne sme več
ločiti, kar je Bog sklenil. (Mat. 19, 6.) To

nam sv. pismo od zakona pripoveduje. Sv. zakon
je po tem natorna in nerazvezljiva zveza moža
z ženo, ktero je Bog sam ustanovil, in ta zveza
moža z ženo je po besedah sv. Paula velika
skrivnost (velik zakrament) nase svete vere, kar
se bo poznej vidilo.

Ako bi bil človek nedolžen ostal, bi ne bilo
potreba pri zakonu nobenih druzih postav, kakor
teh, ktere je Bog, zakon ustanovivsi, sam dal.
Ali ker so po grelni strasti, in po teh nerodnosti
na svet prišle, zato so bile v varstvo zakonskih
mož in žen in njih otrok, v enovoljnost rodovin,
in v mir in blagor deržav potrebne postave, ktere
hudobnost ljudi berzdajo, in postavljajo pogoje,
brez kterih se zakon skleniti ne more.

Po tem takem je zakon, ki je zmeraj bil,
v kar ga Bog je postavil, metno tega se pogodba
med ljudmi, ali deržavljanska pogodba, ki se
torej sklepati mora po Božjih in deželskih zapo¬
vedih, tako, da, če se te ne spolnujejo, je zakon
prepovedan ali celo neveljaven.

Povzemimo to, kar smo do zdaj govorili
in zvedli bomo: kaj je sv. zakon? Sveti za¬

kon je nerazvezljiva zveza, s ktero se možki in
ženska zavežeta do smer ti skupej živeti.  (Trid.
kat. od zak. 5. člen.)

§ 2. Razlaga te zaznave.

Sv. zakon je torej prav za prav zveza mož-
keya in ženske.  Ta zveza se sklene s tem,

3

da on in ona prostovoljno vanjo privolita, in da
to privoljenje z vnanjimi znamnji pokažeta. Ta
zakonska zveza pa se loči od vseh družili pogodb,
s kteriini se sicer inožki in ženske zavezujejo, in
ne nakladajo tacili in tolicih dolžnosti, kakor jih
naklada zakonska zvesa.

Dalje smo rekli, da se mora ta zveza po postavi
skleniti,  zato, ker tiste osebe, kterim postave prepo¬
vedujejo možiti ali ženiti se, v zakon stopiti ne smejo,
in če so stopile, in zakon zoper obstoječe postave
sklenile, tak zakon ne velja. Poslednjič zavezuje
ta zveza moža in ženo, da morata do smerti enega
izmed nju skupej živeti.  To nam kaže, da je zveza,
kteraju sklepa, nerazrešljiva in nerazvezljiva,  ktero
samo smert razdere. Tako je že Bog sam preč od
začetka hotel. Mož „bo zapustil očeta in mater in se
bo svoje žene  deržal,* (1. Moz. 2, 24.) ktere po tem
takem ne sme več popustiti. Ugovarjal bi kdo: „Saj
so se pri Judih vendarle ločili/ 4  Judje so bili takrat,
ko jih je Mozes peljal iz Egiptovske sužnosti, se si¬
rovi in meseni ljudje. Večjih nesreč varovati jih
jim je bil po svoji modri in prizanašljiv previdnosti,
pripustil, da se je smel mož v posebnih primerljejih
od žene ločiti. Da bi pa take ločitve ne bile prepo¬
goste, zato je bil Mozes zapovedal, da mož ne sme
preč v pervi nagli jezi in togoti žene popustiti, temuč
da ji mora po gosposki pisano ločitno pismo podati.
(5. Moz. 24. 1.) Preden je pa mož do gosposke
prišel, ali od nje tako pismo prijel, se mu je utola-
žila že večkrat jeza in togota, in pomirjen seje spet
spravil s svojo ženo. Ce je tudi Mojzesova postava
včasi take ločitve pripusala, so bile vendar vselej
zoper Božji presveti namen, in Jezus jih je v novi

4

popolniši zavezi naravnost zavergel, rekoč, da,
kdor se od svoje žene loči, ali se z drugo ločeno
oženi, je prešestva kriv, ter je zaterdil: „Kar je
Bog sklenil, naj človek nikar ne loči.  (Mat. 5, 31.
Rimlj. 7. 2.) Kar je bil Mojzes Judom zavoljo njih
terdovratnosti pripustil, sperva ni bilo tako. (Mat. 19,
3 - 9. Mark. 10, 2 - 12. Luk. 16, 18.)
Mož in žena oba sta torej zvezana in sinert sama
ji zamore ločiti. V tem pomenu in po teh Jezu¬
sovih mislih je pisal sv. Paul Korinčanom: »Za¬
konskim ne zapovedujem jaz, ampak Gospod, da
zena nima od moža iti. Ako pak preb gre, naj
ho brez moža, ali pa naj se s svojim možem
spravi. In mož nima žene preb poslati.^  (1 Kor.
7, 10 — 11.) „ Zena je navezana na zakon,

dokler njeni mož živi. Kadar pa je njeni mož
umeri, je prosta, naj se omoži, s komur hoče,
pa le v Gospodu.“  (1. Kor. 7, 39. Rimlj. 7,
2 — 3.) Tako je tudi zmeraj učila in se

uči sv. katoliška cerkev. Sv. Tridentinsko zbira-
liše je ta nauk na ravnost in slovesno poterdilo
v 24. seji sedmem stavku.

§ 3. Koliko dobrega izvira iz te Božje naredbe, ker je
zakon nerazvezljiv?

Ta Božja naredba, po kteri se zakon v novi
zavezi razvezati ne sme in ne more drugač, ka¬
kor s smertjo, pa ima neizrečene prednosti.

1 . Le na nji sloni bastivrednost sv. zakona,
ker, ko bi se zakon razrešiti smel, sklepal bi se
po tem le za nekaj časa, kakor bi se sklepajo¬
čima ravno zljubilo, in ponižal bi se potem med
pogodbe, ktere se sklepajo iz zgolj mesenega

5

poželenja — brez visokejega namena in brez
nebeške milosti. Zakonska bi se eden drugemu
zaničljiva zdeti mogla, ko bi ji bila slepa po-
željivost, ktera se tako le preinnogokrat preva-
guje, skupej pripeljala bila, in ko bi njunih sere
ne sklepala tudi nerazrešljiva duhovna zveza. Le
ta Božja uaredba pa povzdiguje meseno v zakonu
do duhovnega, zgolj natorno do čeznatornega,
časno do večnega, in uči zakonska, da nista
iz zgolj mesenega poželenja, ter njemu služiti,
skupej prišla. Zakonsko vez, na zemlji skle¬
njeno, tudi nebesa terde in blagoslavljajo, ne le
za nekaj časa, temuč do smerti. Tudi nebesa
imajo pri njej svoj delež in posvečujejo, kar je
posvetnega. Tudi tukej veljajo Jezusove besede:
„ Karkoli cerkev na zemlji zveže, zvezano je tudi
v nebesih/ 4

2. Nerazvezljivost zakona uterdaje še le pra¬
vi blagor in pravo srečo zakonskih.  Ljubezen in
edinost sere je do konca življenja toliko lože
med zakonskima, ker oba vesta, da zdaj ji
sklepa nerazvezljiva vez, in da morata vse svoje
žive dni skupej živeti. Zato si toliko raje sla¬
bosti spregledujeta, krivice odpusata, in po kakem
razpertji se toliko hitreje spet spravita, ker bi
si drugač le življenje grenila. Ko bi pa zakon¬
ska le količkaj upanja, ločiti se, imela, budilo bi
že to upanje mnogokrat prepire in razuzdanosti
ter jih pospeševalo, in spravi zmeraj večje za-
deržke in napotljeje stavilo. Človeku je samo-
lastna ljubezen vrojena, ko bi mu bila pa še loči¬
tev pripušena, ustavljal bi se toliko terdovratneje
sleherni spravi; ker pa ve, da ni mogoče ločiti

6

se, se naposled spravi vendarle vda. Ko bi bilo
privoljeno ločiti se, kako kmalo bi meseno po¬
želenje po kaki drugi osebi kterega zakonskih
zapeljalo, s svojim družetom neprijazno, gerdo
delati, tako dolgo, da bi nedolžni revež, tacega
življenja sit, sam ločitev tirjal. In krivični, hu¬
dobni druže bi namen svojih nečistih želja dosegel.
Zakaj strastno poželenje človeka tako preslepi,
da se poslužuje naj ostudniših in zaničljivših pri¬
pomočkov, ako le nekoliko upa, doseči svoj namen.

3. Nerazvezljivost zaltona pa uterduje tudi
pravi blagor in pravo srečo zakonskih otrok.
Gotova resnica je, da izreja otrok je le takrat
dobra, kadar sta oba zakonska v tem enih misli,
ter se, spoluovaje to imenitno dolžnost, prijazno,
ljubeznjivo in skerbno podpirata. Ta edinost pa,
kakor smo že rekli, sloni le na tem, da sta za¬
konska nerazločljivo skupej sklenjena. Če vidijo
otroci, da njih starši delj v razpertji in sovraštvu
žive, že ta slabi izgled škodje otrokom. Ljube¬
zen, zaupanje, celo spoštovanje do staršev v otro¬
cih slabi, in vse se tako goreče prizadevanje
starsev za srečo otrok je brez prida in sadu.
Opominjevanja ne pomagajo, tudi kazni ne kori¬
stijo, kadar so otroci, zapazivši očitne in velike
napake in pregreške na starših, spoštovanje,
ljubezen in zaupanje do njih zgubili. In ravno ta
slabi izgled razpertja in sovraštva in družili hu¬
dobij bi otroci dostikrat na starših imeli, ko bi
zakonskim ločitev pripušena bila. Izreja otrok bi
bila zato slaba, in njih sreča mnogokrat do ko¬
renine podkopana.

7

4. Na nerazvezljivost zakona se opera tudi
sreča deržave in cerkve.  Terdna podklada der-
žave in cerkve je lepo obnašanje in vedenje. To
pa izvira naj bolj iz prave izreje otrok. Otroška
izreja pa se le prav sponaša kakor smo že vidili,
ako je zakon nerazvezljiv. Cerkev in deržava
obsegate mnogo posamnili rodovin, rodovine pa
spet starše in otroke. Ako so vse posamne ro¬
dovine srečne, ako se otroci pobožno in keršansko
izrejajo, srečne ste potem tudi obe velike združbi,
cerkev in deržava. V deželi, v kteri so prebi-
vavci srečni, in v kteri blagor rodovin na terdni
podkladi stoji, gotovo tudi podložni ljubijo svojo
domovino, in na to ljubezen se prava varnost,
moč in krepost ljudstva veliko bolj opera, kakor
pa na velike trume vojakov, ktere, ako pogla¬
varja in domovine ne ljubijo, le strah in sila
vkup derži in nekoliko močne dela. Ko bi se
pa zakon iz lahkomiselnosti ali divjega poželenja
razvezati mogel zoper Božjo naredbo, pešala
in hirala bi potem tudi izreja otrok, ž njo pa
tudi lepa obnaša ljudi, sreča rodovin in lju¬
bezen do domovine, in domovina — deržava —
bi raspadla.

To nam terdi in podpera zgodovina vseh
tistih kraljestev, ktere so nekdaj imenitue, velike
in mogočne bile. Hirati so jele in sle so urno
poginu nasproti, kakor hitro so s pripušenjem
zakonskih ločitev razuzdanosti vrata odperli. Der-
žavljanske kreposti: hrabrost, pokoršina, ljubezen
do domovine, pravičnost in druge so zginile,
ptuji, pa krepki narodi so priderli in si usvojili
take pomehkužene kraljestva.

8

5. Nerazvezljivost zakonu je tudi poslednjič
po besedah sv. Paula prelepa podoba ljubezni
Jezusove do cerkve in njegove večne sklenitve
z njo.  To resnico bomo se bolj vidili in spo¬
znali v naslednjem g.

§ 4. Ali je pa sv. zakon tudi res zakrament?

Vidili smo do zdaj, da je bil Bog sam sv.
zakon že v raji postavil, da je nerazvezljiv in
koliko neizrečenih prednosti da ima ta Božja na-
redba, ker se zakon drugač razrešiti ne more,
kakor s smertjo enega zakonskih. Kar je pa
bilo v stari zavezi le natorna zveza, vredjena
po posebnih postavah, to je Jezus v novi zavezi
do časti svetega zakramenta povzdignil po svojem
neskončnem zasluženji, zato, kakor uči' Triden¬
tinsko zbiralise (v. 24. seji od zakona), da je
natorno ljubezen bolj popolnoma naredil, nerazreš¬
ljivo zvezo poterdil in zakonske posvetil,  pa tudi
zato, da nam je pokazal prelepo podobo svoje
duhovne sklenitve s cerkvijo. Poslušajmo, kako
od tega sv. Paul govori' v pismu do Efežanov:
(25, 22 — 32) ., '/jene naj bodo svojim možem

pokorne, kakor Gospodu. Zakaj mož je glava
žene, kakor je Kristus glava Cerkve ; on je iz-
veličar nje telesa. Kakor je pa Cerkev Kristusu
pokorna, tako nuj bodo tudi žene svojim možem
v vseh rečeh. Možje, ljubite svoje žene, kakor
je tudi Kristus svojo Cerkev ljubil, in sebe za
njo dal, da bi jo posvetil, ker jo je z besedo
življenja v kop vi vode očistil, da bi sam sebi na¬
pravil častitljivo Cerkev , k ter a nima madeža, ne
gerbe, ali kaj druzega tacega, ampak daje sveta

9

in neomadežana. Tako morajo tudi možje svoje
žene ljubiti , kakor svoje telesa. Kdor svojo ženo
ljubi, ljubi sam sebe. Tjakaj nobeden še ni kdaj
svojega mesa sovražil , ampak redi in verdeva ga,
kakor tudi Kristus Cerkev. Zakaj udi smo njego¬
vega Telesa, od njegovega mesa in od njegovih kosti.
Zato bo človek zapustil očeta in mater in deržal
se svoje žene, in bosta dva v enem mesu. To je
velik zakrament, jaz pa pravim: v Kristusu in
v Cerkvi.“  Te besede sv. Paula nam imenitni
Benediktinar Auguštin Kalmet tako le razlaga:
„Sklenitev moža z ženo, ktero naj močneja vez sv.
zakona tako sklepa, da sta kakor dva v enem mesu,
je velik zakrament ali velika skrivnost zato, ker
pomeni sklenitev Jezusa s Cerkvijo, torej svet in
duhoven zakon. Kakor je mož očeta in mater za¬
pustil, da se derži svoje žene, in da je ž njo ves
čas svojega življenja sklenjen, tako je Jezus po
svojem učlovečenji nekako naročje svojega nebeškega
Očeta zapustil, in se sklenil s Cerkvijo, s ktero
bo v tem življenji do končanja časov, v večnosti pa
vekomej. Zakon Adama in Eve je pripodoba
sklenitve Jezusa s Cerkvijo, Cerkev pa mati in
podoba ker sanskega zakona. Tega je Jezus do
časti zakramenta povzdignil in ga s svojimi mi¬
lostmi (gnadami) oblagodaril in obogatili  Da je
sv. zakon res zakrament, je katoliška Cerkev zme¬
raj učila in Tridentinsko zbirališe pravi: „Ker je
zakon v novi zavezi veliko popolniši, kakor je
pa bil v stari zavezi, zavoljo gnad, Mere po
Jezusu Kristusu deli, zato zo naši sveti očetje, cer¬
kveni učeniki, in ustno izročilo po vsi pravici
vsikdar učili, da se mora prištevali zakramentom

10

nove zaveze. u  Imenuje se zakrament, ker je po¬
stavljen po postavi sklenjeno zvezo moža z ženo
posvečevati. Zakaj vse, kar je k zakramentu po¬
trebnega, je pri sv. zakonu nove zaveze, in sicer:
pervic vidno znamnje,  namreč vzajemno ali nasprot¬
no privoljenje zakonskih vpričo prič in duhovnega
pastirja, ki zakonska v imenu Cerkve blagoslavlja;
drugič nevidna gnada Božja,  ktera se po vidnem
znamnji deli, in dela, da zakonska skupej v ljubez¬
ni mirno živita, da se zakona sveto poslužujeta,
da otroke po kersanski izrejata, da sta si zve¬
sta, da težave in britkosti zakonskega stanu volj¬
no terpita, in da se v prijetnih in zoperuih časih
podpirata; in tretjič je ta zakrament Jezus postavil,
zakaj le po njegovem neskončnem zasluženji deli
milosti, ktere mu je Jezus dodelil, pravijo cer¬
kveni učeniki, takrat, kadar je bil na ženitvanji
v Kani na Galilejskem.

Ako torej se enkrat vse do zdaj rečeno
povzamemo, in spredej napisane besede sv. Paula
premislimo, sledi iz tega: 1. da je sv. zakon

kristjanom res zakrament, 2. da je sv. zakon
skrivnost, pa velika skrivnost, ker on nam kaže
in pred oči' postavlja neizrekljivo sklenitev Jezusa
s Cerkvijo. Sv. zakon pa nam to sklenitev kaže in
pred oči postavlja takole:

1. Kakor je Kristus od Očeta izšel, (Jan.
16, 28.) da bi se s Cerkvijo sklenil; tako
popusti človek očeta in mater in se svoje
žene derži. (1. Moz. 2, 24. Mat. 19, 5. Mark.
10, 7.)

2. Cerkev je, tako rekoč, iz Jezusove na
križu odperte strani, iz ktere je kri z vodo tekla,

11

(Jan. 19, 34.) izrastla: tako je bila žena iz strani
spijočega moža narejena. (1. Moz. 2, 21.)

3. Kristus je glava Cerkve: mož je glava
žene. (Efež. 5, 23. Kol. 1 ,  8.)

4. Kristus in Cerkev sta eno telo: (Efež. 1,
23. Kol. 1, 24.) mož in žena nista več dva vsak
zase, ampak dva v enem mesu. (Mat. 19, 6.)

5. Duh Kristusa in Cerkve je eden: tako

edina v vseli rečeh morata biti mož in žena.

6. Kristus ljubi svojo Cerkev, in Cerkev ga
časti: Mož mora ženo ljubiti, in žena možu po¬
korna biti. (Efež 5, 24.)

7. Kristusa in Cerkev sklepa nerazrešljiva
vez, Kristus ne bo Cerkve nikdar zapustil, (Mat.
28, 20.) in Cerkve ne bo nobena reč ločila od
ljubezni do Kristusa: (Rimlj. 8, 39.) tako sta mož
in žena sklenjena z nerazrešljivo vezjo, dokler
živita, in do konca morata zvestobo sveto in neo-
madežano ohraniti.

8. Kristus deli vsak dan Cerkvi nove dobrote
in Cerkev po moči vsak dan Kristusa poveličuje.
Tako se morata mož in žena z dobrimi sveti in
s premoženjem podpirati in si pomagati.

9. Cerkev se mora lepšati za Jezusa z lepoti-
jami dobrih del, (skr. razod 21, 2.) lepa mora biti
v njegovih očeh, brez madežev, sveta in čista
(Efež. 5, 27.), nikdar ne sme njene nebeške lepote
kužna sapa slabega vedenja preleteti: tako mora tudi
žena le za svojega moža živeti, le zanj se zaljšati
ter želeti samo njemu in Bogu po volji biti.

12

§ 5. Namen sv. zakona.

Iz tega, kar smo do zdaj govorili, pa se že
nekoliko lahko povzame, kaj daje namen sv. zako¬
na?  Na 'to vprašanje spodobno odgovoriti, ga
hočemo na dvoje razdeliti ter reči: Namen zakona
je dvojin,  in sicer pervič: natorni namen,  drugič pa:
nravni,  rekel bi: ker sanski namen.  Oba ta dva
namena imenujejo uekteri učeniki poglavittii namen
zakona,  in prištevajo sem še postranske namene.

A. Natorni namen.

Po Božji naredbi ima človeški rod rasti in
množiti se, zato da Božje kraljestvo zmeraj nove
ude dobiva. Ta rast in to množenje človeškega
rodu po pravičnem zakonu je njegov natorni namen.
Bog sam ga je posvetil, ker je rekel Adamu in
Evi: „Rasita in množita se in polnita zemljo! u
(1. Moz. 1, 28.) Blagoslavlja (žegnuje) ga s tem,
da razveseljuje zakonske z otroci, ktere so po¬
božni starši od nekda za Božji dar imeli, in jih
še zmeraj imajo. Ko je bila Eva, naša perva
mati, Kajna porodila, je rekla: „Po Rogu sem
dobila človeka (1. Moz. 4, 1.) Rahel, žena
očaka Jakoba, je bila do smerti žalostna, ker je bila
dolgo brez otrok. Bog pasejeje usmilil, terje uslišal
njeno izdihovanje. Dobila je bila sinu, rekoč: „Rog
mi je zasramovanje odvzel Imenovala ga je
Jožef, rekoč: „Da bi mi Gospod še druzega dal .“
Dal ji je bil na to Benjamina. Otrok ne imeti,
so imeli takrat za sramoto in Božjo kazen (štra-
fengo). Ako je pa kdo imel mnogo otrok, jim je

13

bilo to znamnje posebne dobrotljivosti in milosti
Božje. Tudi Ana, Samuelova mati, je z vročimi
solzami Boga otrok prosila, in ko ga je bila po
dolgi skušnji izprosila, gaje Samuel, to je: od
Boga iztrošenega,  imenovala, ter ga po obljubi
službi Božji pri skrinji zaveze posvetila. (1. kralj.

I, 1 — 28.) Kako serčno je Boga hvalila za
prejeti dar, beremo v pervih bukvah kraljev.
(2, 1 — 10.) Zaharija in Elizabeta sta dolgo
tacega daru prosila. Bog je uslišal poslednjič po¬
božnih zakonskih serčno molitev, ter jima je sinu
dal, sv. Janeza kerstnika. (Luk. 1, 13 — 14.)
Jezus sam govori od veselja žene porodnice, kako
da pozabi vse bolečine iz radosti, ker je človek
rojen na svet. (Jan. 16, 21.)

Rast in množenje človeškega rodu pa se zato
imenuje natorni namen zakona,  ker se po premodri
Stvarnikovi napravi tudi druge bitja živeče nalove
množe. Tista mogočna roka, ktera staršem otroke
deli, blagoslavlja tudi zemljo, da nam rodi vsako
leto žita in mnogotero sadje v našo korist, in zeliša
za živali, ki se tudi po Božjem blagodaru množe.
(1. Moz, 28, 22, 30, 43, 31, 9, 16, 32, 10, 33,

II. ) Tista Božja modrost in vsegamogočnost, ktera
tisučero rastljinam in živalim bitje, živlenje in rast
daje, tista modrost in vsegamogočnost deli tudi člo¬
veku, kralju in gospodu vsega stvaijenja, bitje,
življenje in Božjo podobo. (1. Moz. 1, 28.) Kdo
bi — premišljevaje tolike skrivnosti — s kraljevim
prerokom ne izdihnil: „Kaj je človek, da se Ti
njega spomniš? ali sin človekov, da ga Ti obišeš?
Stvaril si ga malo manjega od angelov, s častjo in
hvalo si ga renčal, ter postavil čez dela Svojih rok!

14

Vse si njegovim nogam podvergel, ovce in goveda
vse, pa tudi še zverine po polji: ptice neba in ribe
morja, ki se vozijo po cestah morja. O Gospod,
Gospod naš, kako cadapolno je Tvoje Ime po vesolj¬
nem svetu ! u  (Ps. 8, 5  — 10.) ,, O visokost bo¬

gastva Božje modrosti in Negovega znanja! kako
nerazumljive so Njegove sodbe in neizvedljive Nje¬
gove poti l <(  — (Rimlj. 11, 33.) Iz nič si me pokli¬
cal, dal si mi neumerljivo dušo, Svojo podobo, um
in voljo, da sem — gledam stvarjenje in po njem
Tebe spoznavam, svojega Začetnika — Stvarnika
— Boga in Očeta!

B. Nravni ali kersanski namen.

Natorni namen zakonskega stanu, ohranjenje
namreč in množitev človeškega rodu, pa ni edini od
Boga postavljeni namen. Tudi se vselej ne doseže,
ker Bog ne daje vsem zakonskim otrok, ali pa če
jim jih spet kmalo jemlje, predenje se kaj iz njih.
Torej je se drug nraven namen,  zavoljo kteregaje
Bog zakonski stan postavil, in kteri se, ako zakon¬
ska po kersanski veri lepo živeti hočeta, tudi vselej
lahko doseže. Zato bi ga tudi keršanski namen
imenovati smeli.

Nravni  ali keršanski namen  zakonskega stanu
je pa ta, da si zakonska imenitne dolžnosti, ktere
imata, med seboj delita, ter se, spolnovaje jih, med
seboj podpirata, posebno v izrejevanji otrok, ktere
jima je Bog izročil kakor imeniten zaklad, ki ga bo
zopet kdaj iz njunih rok nazaj tiijal. Pridno morata
delati in prizadevati si, da saj toliko časnega premo¬
ženja spravita, kolikor ga zase in za otroke potre¬
bujeta. Polajševati si morata neogibljive težave in

15

britkosti, ktere so od pervega grelia sem sklenjene
s človeškim življenjem sploh, in posebno še z za¬
konskim stanom, ki ni vselej stan veselja in radosti,
kakor si kratkovidni nespametneži vmišljujejo,
temuč v mnogem oziru stan britkosti in težav.

Res je, srečni se smejo vselej imenovati taki
zakoni, v kterih ljubezen in edinost med zakonski¬
ma kraljuje, ter ju ne teži butara, ktero si marsik-
teri zakonski s prepirom, zapravljanjem, slabo
izrejo otrok itd. sami nakladajo in zadevajo, ali
vendar se jima ne manjka druzega terplenja in družili
težav, ktere jima Bog pošila ali čez nji priti pripuša,
skusiti njuno krepost v zakonskem stanu. Pogosto-
ma ji tare skerb za vsakdanji živež, zlasti še, ka¬
dar so slabe letine, dragine, ali če eden zakonskih
ali pa kak otrok delj bolan leži. Pogostoma jima
beli skerb glavo, kako bosta otroke preskerbela,
posebno še, kadar so malo pridni. Zakaj velikrat
se godi, da starši z vso skerbjo in z naj boljšo voljo
vendarle ne morejo otrok vselej pohujšanja in ma¬
lopridnosti varovati.

Take in enake domače križe in težave si
morata zakonska s tem nekoliko palajševati, da si
eden drugemu na vso moč pomagata, nekoliko pa
s tem, da eden z drugim terpita, in se prijazno in
Ijubeznjivo tolažita. Ze pravo hiševanje in ravnanje
z vkupnim premoženjem tirja, da vsakdo po svoji
moči in po svojem stanu pridno pomaga, mož s tem,
da pridobiva, žena pa s tem, da pridobljeno varje
in modro rabi ali nuca. Mož skerbi in dela
po navadi bolj zunaj hiše, in hodi po svojih
opravilih, žena pa skerbi in čuje po hiši nad otroci,
posli itd.

16

Tako je tedaj Bog, ki zmeraj po očetovski za
nas skerbi, zakonski stan postavil tudi v polajšanje
ljudem, kar zadeva neogibljive težave in britkosti
tega življenja, ktere nam Božja premodra previdnost
pošilja, pa tudi kar zadeva mnogotere časne opra¬
vila, ktere se zanemarjati ne smejo. Zato govori
sv. Buh po modrem: „ Boljše je, da sta dva skapej,
kakor pa eden sam, zakaj dva imata že dobiček iz
dr tišine. Ako pade eden, pomaga mu drugi.  — In
kadar se močneji kdo čez enega vzdigne, dva njemu
nasproti stojita. u  (Pridig. 4, 9 — 12.) Oba sta
popustila po Jezusovih besedah starše in svoje, da
eden druzega podpirata, in eden za druzega živita.
(Mat. 19, 5.) —

Memo teh do zdaj razlaganih namenov ima pa
zakonski stan še druge postranske namene,  namreč:
zadostiti osebi, ktero je kdo v samskem stanu oskru¬
nil, in s tem v sramoto spravil, vzakoniti poprej
rojene otroke, bolje skerbeti za dom in gospodar¬
stvo, kar je posebno pri posestnikih, ki gospodinje
potrebujejo itd. zlasti pa še varovati ljudi pregrešne
in ostudne razuzdanosti in nesramnosti. Človeku
vrojena slabost je velika, nevarnosti so kar mnogo¬
tere, in slabo poželenje je zlasti v letih, kadar se
strasti z vso silo v človeku vzdigujejo, strašno ne¬
varno, zapeljivo in pogubljivo. Zato je namen
zakonskega stanu tudi tiste, kteri se preslabe čutijo,
zoperstati mnogoterim skušnjavam in zapeljavain,
nesramnega greha varovati. Bolje je v zakon sto¬
piti, kakor pa globoko v hudobije pogrezniti se,
bolje je, v zakon stopiti, kakor pa v vedni ne¬
varnosti, v greh pasti, biti, ali pa zmeraj v silno
nevarnem in hudem boji zoper poželjivost živeti. To

17

naravnost svetje sv. Pavl slabim, da, ogniti se mno¬
gim nesramnim in pregrešnim razuzdanostim, naj
raje v zakon stopijo. On ne zapoveduje, ampak le
z modrim pripušenjein ravna s takimi, kteri mislijo,
da bi se ne zderžali lahko ne v deviškem in ne
v vdovskem stanu (1. Kor. 7, 2, 5, 6, 9.), in še
pravi: Hočem tedaj, da se mlajši omože,  — in
nobene priložnosti zopernikti ne dajo, hudo govoriti. u
(1. Tim. 5, 14.) —

Vendar pa dolžnost, v zakon stopiti, ne veže
vsacega. Zakaj poglavitni namen zakona, mno¬
ženje namreč človeškega rodu, se dosega, če jih
tudi veliko v zakon ne stopi. Preveliko ljudi' bi le
še občnemu miru in blagru kar zelo škodovalo.

Kar postranske namene  zadeva, je prav veliko
tacih ljudi, kteri za svojo srečo in splošni blagor
dokaj ložej v samskem, kakor pa v zakonskem sta¬
nu skerbe. Skerb, dopasti zakonskemu družetu,
slabosti obeh zakonskih, izrejevanje in preskerblje-
vanje otrok in brezštevilne britkosti, ktere zakonski
stan stiskajo, vse te reči človeka zelo zelo raztre¬
sajo in motijo, ter ga po besedah sv. Paula dele
med Bogom in svetom. (1. Kor. 7, 32 in naprej.)

Kar pa nevarnost nezderžnosti  tiče, bilo bi stra¬
šen greh, celo bogokletstvo, terditi, da se človek
z Božjo pomočjo in milostjo popolnoma zderžati ne
more. Memo tega so nevarnosti tudi v zakonu po¬
goste in velike. Kako težko je zakonskim poželjivi
ogenj krotiti, in v naj bližji priložnosti zakonske
pravice ne krivo rabiti! In pa, kolika krepost je
potrebna zakonskima, popolnoma zderžati se, kadar
je eden izmed nju bolan, ali je kam popotoval, ali

Sveti aakon. 2

18

pa ga delj časa kaj druzega ovira, ker sta mesenih
sladnosti vajena!

§ 6. Keršansko pripravljanje k temu zakramentu.

Svet in imeniten je, kakor smo zdaj vidili, na¬
men zakona. Težavno, celo nemogoče je, doseči
ga brez Božje pomoči. Ravno zato pa je Jezus
zakon v zakrament povzdignil, da bi po njem vred¬
nim kristjanom potrebne pomoči in milosti (gnade)
delil. Zakonska zainore samo smert ločiti. Zakon
je torej stan, kteri terpi do smerti enega izmed za¬
konskih. Kadar ga je kdo nastopil, ne more in ne
sme več odstopiti.. Iz tega pa tudi vsakdo lahko
spozna, da se je treba k temu prav pripravljati,  in
sicer ne samo uektere dni pred poroko, ampak že
popred. Potrebno je torej daljno  in bližno pri¬
pravljanje.

A.  Daljno pripravljanje.

K temu je potreba:

1. Da sta v resnic ah svete vere in v dolžnostih
keršanstva sploh, in posebno v dolžnostih zakonskega
stanu dobro in na tanko podučena.  Ker kako bi,
sama nevedna, svoje otroke učiti mogla. Vediti mo¬
rata, kako težke dolžnosti da ima zakonski stan, in
s kolikimi težavami da je sklenjen, pa tudi, koliko
da je na tem ležeče za nju in za druge, da samo po
Božji volji skleneta zakon, kteri, kadar je enkrat
sklenjen, se več razdreti ne more. Zato morata

2. ze v samskem stanu pobožno in cisto živeti,
da sta Božjega cfopadenja in blagoslova vredna, in
da bosta poznej tudi svojim otrokom lep izgled po¬
božnega in svetega življenja. Žalostno je, ako

19

starsem njih vest skrivej očita, da svoje mlade dni
sami niso živeli tako, kakor zdaj svoje otroke po
dolžnosti pa tudi po svojem zdajnem spoznanji in
prepričanji uče in da sami niso bili brez tistih slabo¬
sti in pregreh, ktere zdaj svojini otrokom prepove¬
dujejo. Starši  nikdar ne morejo tako ostro, resnobno
in pa goreče otroških pregreh zatirati, ako jim vest
enake očita. Če so pa njih otroci boljši, kakor so
bili sami nekdaj, ali se ne sramujejo potem sami
sebe? Če so pa otroci ravno tako pregrešni in nap-
čui, kakor so sami nekdaj bili, ali jih ne zbada po¬
tem vsaka beseda, s ktero otroke uče in svare? Se
bolj žalostno je, ako so pa še otroci od njih mla¬
dostnih, očitnih in znanih pregreh kaj zvedili, ker
potem zgube tudi naj lepše besede staršev veliko
veliko moči do sere otrok, kteri svoje lastne pregrehe
in uapčnosti le preradi zagovarjajo in izgovarjaje
s tem, da so njih starši nekdaj ravno taki bili. Če so pa
otroci že popolnoma sprideni, jim jih celo naravnost
prešerno očitajo. Memo tega nas žalostna skušnja
uči, da otroci radi posnemajo to, kar pri starših
vidijo, ali pa od njih slišijo, greh pa posnemajo še
toliko raje, kakor kaj dobrega, in kar mnogokrat
morajo starši, kteri so nekdaj razuzdano živeli,
v svojo veliko pa zasluženo žalost in britkost gle¬
dati, kako njih sprideni otroci po njih pregrešnem
potu hodijo. Pač morajo v tako žalostnem priiner-
Ijeji spoznati, da so si nekako sami urezali šibo,
ktera jih zdaj toliko neusmiljeno tepe. Pregrešno in
krivično bi bilo sicer, iz otrok, ki so na duši in
telesu pohabljeni in sprideni, sklepati, da so tudi
njih starši grešili (Jan. 9, 1 — 3.), ker sam na
sebi pobožni pa premehki Heli in celo bogaboječi

20

Samuel sta imela malopridne sinove, (1. Kralj. 2,
12  — 17,  25. 8, 1 — 5.) ali vendar se pogosto-
ma godi' po pravičnem pripušenji Božjem, da so
starši pozneje ravno s tem kaznovani, v čemur so
poprej sami grešili, ker Bog ne povračuje samo
v večnosti, ampak velikrat že na tem svetu. Koliko
britkosti in serčne žalosti je zavoljo greha scer
pobožni in bogaboječi kralj David doživel v svojih
otrocih, ki so bili padli v enake hudobije, s kakor-
šnimi je bil njih oče Božje zapovedi prelomil!
(1. Kralj. 13, 1 — 14, 21 - 36. 15. 16, 21, 22.
18. 3. Kralj. 2, 21 — 25.) — K daljnemu priprav¬
ljanju se šteje tudi

3. Srečna volitev zakonskega tovarsa.  Kadar
je človek, ki misli v zakon stopiti, mladostne leta
pošteno in kersanski preživel, ležeče je potlej naj
več na tem, da si srečno izvoli osebo (perŠono),
s ktero se misli na vse žive dni skleniti. Ako se je
v tej prenaglil, in je zato volitev nesrečna, kar se
po navadi godi, preč je z mirom in zadovoljnostjo
v zakonskem stanu, časna sreča nezadovoljnih, pa
skupej sklenjenih, je podkopana, in tudi njuno več¬
no izveličanje v silni nevarnosti, ker ne spolnujeta
prav ne natornega in ne nravnega ali kersanskega
namena zakona.

Kristjan! ki v zakon stopiti želiš, voli po tukaj
danem vodilu in nauku modro, in srečen bos:

a) Pred vsem drugim se ti, ki v zakon stopiti
misliš, k Bogu oberni, prosi ga, naj te razsvetli,
naj tvojo srečo vodi, iti naj te lahkomiselnosti in iz
nje izvirajoče nesreče varuje.  Pri toliko imenitni, za
zmeraj veljavni stopnji molitve nikar ne zapusaj, ker
le tako bo tvoj zakon tudi v nebesih poterjen.

21

Zakon sicer sklepata na zemlji viduo ženin in neve¬
sta z modrim svetom in pričo dobrih ljudi. Ali nebes
ne smeta pozabiti. Nebeški Oče, ki je zakonski
stan postavil, in hoče, da bi bili njegovi otroci na
zemlji srečni ljudje in dobri starši, mora k temu
naj boljše, svoj blagoslov podeliti, in ga bo tudi po¬
delil v toliko večji obilnosti, kolikor bolj serčno,
goreče in stanovitno sta ga ženin in nevesta zanj
prosila. Kako zelo se je torej čuditi, ko vidimo
marsikterega, kako modro pri volitvi ravna, vse
premišljuje in prevaguje, obrača, dulita in popra-
šuje, Boga pa, od kogar edino prava stanovitna
sreča izhaja, popolnoma pozabi, in le na svojo
puhlo modrost vse zaupanje stavi! Ko si se tako
Bogu izročil,

b) včli prosto (frej).  Ne terpi, da bi ti drugi,
nepošteni, ali sebični in samopridui ljudje zakons¬
kega družeta izbirali. Slepa strast, pervo, po na¬
vadi nespametno in nepremišljeno nagnjenje do kake
osebe naj te nikar ne moti in zapeljuje. Ako me ne
ubogaš, sam boš goljfan, pa tudi sam pokoro delal
za svojo slepoto in pa ptuje zvijače. Koliko inla-
denčev zapeljuje v volitvi, ali ker prav za prav vo¬
liti ne znajo, vnanja postava, podoba in lepota! Ali
vnanja lepota je prazna, minljiva, zvene pred ča¬
som zavoljo bolezni, notranje britkosti ali zavoljo
potreb in pomanjkanj, ktere pritiskajo s številom in
kardelom otrok. Kaj pomaga vnanja lepota, duša \
pa černa in serce hudobno! Kako reven je mož, ki v
ljubi samo minljivo goljfivo stvar, ne pa čednosti,
ktera človeku edino pravo, stanovitno veljavo daja!

c) Ne voli sam6 iz časnih dobičkov,  postavim:
samo zavoljo denarja, da bi veliko priženil ali se

22

bogato oženil, ali da bi poprej, in kakor se ti zdi,
k boljemu kruhu prišel — prišla. Velika lahko-
iniseljnost bi bila sicer in prederzno zaupanje
v Božjo pomoč, ktere Bog lahkomiselnim ni nikoli
obljubil, ko bi pri volitvi po pameti ne gledal na
stanu primerno premoženje, in ko bi celo nič ne po-
rajtal na druge prihodke, naj si bodo kakoršni koli.
Zakaj človek hoče in mora tudi v zakonskem stanu
živeti. Živi' se pa le od vsakdanjega kruha, ne pa
od ljubezni, ktera se le prehitro skerha, kadar pri¬
tiskajo pomankanja in druge potrebe poprej zaslep¬
ljenim oči' odpirajo. Pomisliti in vediti se mora, od
kod se ho jem al kruh za družino, in greh bi bilo za¬
našati se na čuUežnoTnnožehje kruha v pušavi tega
življenja. Vendar pa se pri volitvi ne sme gledati
na večje ali manje premoženje. Zakaj človek ne
živi veselo in zadovoljno samo od kruha. K temu je
potreba tudi notranjega miru in serčne zadovoljnosti.
Koliko devic, ktere so samo denar gledale, ter so
svojo roko in mnogo krat, o da bi tako res ne bilo!
tudi svoje devištvo bogatejemu, kakor na dražbi ali
licitaciji njemu, kdor več ponuja, prodale, koliko
devic, pravim, je svojo lahkomiselnost in poželenje
po slepivem in lepšem preskerbljenji objokovalo,
z vročimi solzami objokovalo, pa — prepozno! Denar
in pa premoženje nista edina sreča zakonskih, in
verh tega sta še ravno tako minljiva, kakor vnanja
lepota, podveržena mnogoterim nesrečam. Koliko
jih je tacih, ktere bi svojega premožnega, pa hudob¬
nega moža rade zamenjale z revnim, pa pobožnim!
Kaj pomaga ali kako dolgo terpi tudi velika dedina
(erbšina), če jo pa v rokah ima pohajač ali zaprav¬
ljivec, kteri v malo letih zaigra ali po gerlu požene
to, kar so njegovi starši mnogo let s trudom in upi-

23

ranjem zanj spravili? Zlasti hčere naj se na vso moč
vaijejo, da si ne bodo z željo, skoro preskerbljene
biti, same sebi nesreče, revsine, žalosti iu britkosti
na glavo navlekle!

č) Skerbi, da boš sam, sebe, svoje dobre in pa
slabe lastnosti prav spoznal.  Vsak človek ima svoje
slabosti. Potreba je torej sploh, da na dobrem ra¬
steš, kakor tudi posebej v zakonu ti bo zelo zelo
pomagalo in koristilo, ako sam sebe prav poznaš,
in nisi ptujec v svoji lastni hiši.

d) Pozveduj sam, in da se ne boš golfal, in
da morebiti prekanjen ne boš z zvijačnim hlinjenjem,
pozveduj tudi po družili, pa poštenih , odkritosercnih
in nesumljivih ljudeh lastnosti, zmožnosti, natoro,
kreposti in slabosti tiste osebe, s ktero misliš vse
svoje žive dni živeti.  Spretnost, pridnost, delavnost
varčnost in zadovoljnost so več vredne, kakor se
toliko bogastvo, prava pobožnost pa je čez vse.
Vse druge čednosti brez same te zakonske sreče za
zmeraj v vseh okolsinah nikdar prav vterditi ne mo¬
rejo. Glej posebno tudi natoro človekovo. Dva
nagla in togotna ne bosta nikoli lahko skupej
živela. Takemu človeku, kteri je nagle natore, se
prilega krotak, tih, miren, pohleven, kteri prije-
njuje in molči, pa tudi spet prijazno govori o pravem
času, bolj, kakor pa nagel, kteri rad ugovarja, in
le olje na ogenj uliva, ali termasto molči,
kakor pravijo: „rivec kuha“, kar spravo le se bolj
zavira. Abigail je bila modra žena. Molčala je, pa
tudi govorila, pa vse o pravem času. (1. kralj. 25.)

Prava krepost pa in pobožnost je pa venec ali
krona vseh drugih lastnosti, ker ona je za vse
dobra, in ima obljubo sedanjega in prihodnjega živ-

24

Ijenja. (1. Tim. 4, 8.) Mladene, kadar si tovarši-
co voliš, glej ali je tudi lepe in kersa nske obnaše!
Ne jemlji posvetne, nečimerne, ktera se le rada
lispa in krispa, in želi vsem dopadati. Ne jemlji
vasovavke, ker njena zve~toba bo kakor pomla¬
danski sneg, in ona bo tudi v zakonu to, kar je bila
— nečistnica, ali pa se več. Ne jemlji plpsavke,
ker ona je peklenska perbavka. — Pa tudi ti, de¬
vica! kadar te kdo snubi, gleji ali je tudi prav il i pa
pobožen kristjan. Če za Boga ne mara, se bo tudi
tebe Tiitro naveličal. Ne jemlji igravca in pijanca,
ki po kerčmab in nesrečnih kotih poseda, za Božjo
službo pa serca nima. Ne jemlji vasovavea in po¬
nočnjaka. Sv. pismo pravi: „Kar sejemladen.ee
navadil, tudi starec opustil ne bo.“  Pa tudi ne jem¬
lji lenuha, ne odertnika, ne lakomnika. On ne ise
tebe, ampak tvojega premoženja, in ne ljubi tebe,
ampak tvoj denar. Z besedo: vsakdo naj gleda,
da si izvoli pravega kristjana  — pravo kristjano!

e) Pri voli/vi se pa tudi ne zanašaj preveč samo
na svojo previdnost in razumnost, temuč vprašaj v tak6
imenitni zadevi tudi dobre in modre prijatle, posebno pa
duhovne in starše, ako jih še imaš, za svet.  Dobrini
zvesti pnjatli, zlasti duhovni, ti bodo gotovo prav sve¬
tovali, in skerbni starsi, kteri svojih otrok nikamor
ne silijo, pa se tudi njih sreči ne ustavljajo, ti bodo
z veseljem po svoji mnogoletni skušnji in dozorjeni
pameti pomagali, ter te prenagljenja in nesreče
varovali. Zato pa vsi pametni ljudje skrivne znanja
mladih ljudi, ktere so zoper Božjo voljo, in od kte-
rih starsi nič ne vedo, kakor pregrešne in pa silno
nevarne zametujejo, in mogoče ni, da bi k srečnemu
cilju in koncu peljale. Prezgodne in predolge, po-

25

sebno pa še skrivne znanja in shajanja, prenagle
nepremišljene obljube, vzeti se, zlasti še, kadar se
ne ve, kako in kdaj, skoro nikoli prav ne končajo.
Velikrat pride iz tacega znanja in shajanja kaj, kar
oba v očitno sramoto pred svetom pripravi, ali pa
eden poznej prezgodej dano besedo sne in obljubo
prelomi v žalost in britkost goljfanega druga. Če
se tudi ne ubije njuna čistost na prekleti nevarni skali
dolzega znanja, kar se pa le malokrat ne zgodi,
ogenj njunega ljubovanja se sčasoma ohladi in ugas¬
ne s prelomljenjem dane besede, posebno še, če ima
eden izmed nju boljše in lepše ponudbe. Če pa tudi
taka dva po dolgem znanji skupej prideta, ali
zavoljo dane obljube, ali pa iz strahu, da bi ju
kerst ne prehitel, kmalo se eden druzega naveli¬
čata, ker sta bila že poprej ljubezen snedla, in
zakon je nesrečen. Velika sreča je torej vselej,
kadar kaj na poti ni, ako se take znanja pred po¬
roko razderejo. Če tudi prelomljenje dane in v slepi
strasti celo s pregrešnimi prisegami poterjene bese¬
de popušenega skli in peče, vendar se take bole¬
čine, ker so samo memo grede, dokaj ložej terpe,
kakor pa nesreča nezadovoljnega zakona. Nobena
nesreča ni toliko občutljiva in toliko težka, kakor
je ta, ktero si je kdo brez sveta ali celo zoper svet
dobro mislečih prijatlov na glavo navlekel in nobeno
kesanje toliko ne skli, kakor tako, kije prepozno,
in se več pomagati ne more.

f) Glej poslednjič, da si zakonskega dr ližeta
izvoliš svoje starosti in svojega stanu.  Mlad mož se
kmalo naveliča svoje stare žene in mlatfa žena je
tudi kmalo sita svojega prepriletnega moža. In kaj
pride iz tega: Ljubezen, če je kdaj bila, ugasne,

26

na njeno mesto pa stopi velikrat ljubosumnost
(ajfranje) priletnega, nezadovoljnost, k reg, prepir,
sovraštvo itd. pa tudi, Bog, da bi tako ne bilo!
prešestvanje. — Glej tudi na stan! Posebno pri
možkih se velikrat prigodi, omikani in gosposki
jemljejo proste in kmetiske, ker gaje bila pri volit-
vi ena ali druga reč oslepila. Y zakonu pa se mu
poprej ali poslej oči odpro. On vidi, da ni prav
volil. S svojo, če tudi po gosposki oblečeno kme-
tisko štorkljo ne more med ljudi svoje enakosti.
Sramuje se je, zaničujejo, in nima je za ženo,
ampak za deklo in zgolj podložnico v nasitenje
svojega mesenega poželenja. Možki, posebno
gosposki, bodite torej pametni! Iz kmetice je le
redkokrat gospa. Dekleta pa, posebno proste
in kmetiske, pomislite star pregovor: „Kdor vi¬
soko leti, nizko pade!  —

B. Bližno pripravljanje.

Kadar je kristjan po dozdaj razlaganem nauku
živel ter si po njem svojega prihodnjega tovarša
ali svojo prihodnjo tovarsico izvolil, in sta oba
na tem, vzeti se, nastopi za-nje čas bliznega
pripravljanja.  Ako se to prav dostaneta, z Božjo
pomočjo bosta po tem srečna v zakonu in zado¬
voljna, nikdar pa in v nobeni okolisini ne popol¬
noma nesrečna. Prav za prav bi pri kristjanih
imeli le srečni in zadovoljni zakoni biti, ker jim
zapovedi tako na tanko določujejo njih dolžnosti,
in ker jim Bog spolnovanje teh dolžnosti z mi¬
lostjo ali gnado sv zakramenta polajsuje. Za¬
dovoljni zakon pa tudi sv. pismo naj večjim do¬
brotam na zemlji in naj boljšim darovom nebes

27

prišteva. (Pripov. 5, 18 — 20. 18, 22. 19, 14.
Sir. 7, 21. 15, 2, 11. 26, 1 - 4, 16 - 24. 40,
19, 23.)

V čem torej bližno pripravljanje obstoji?
Bližno pripravljanje obstoji v tem:

1. Zeniti in nevesta ne smeta iz mesenega,
počutnega nagnjenja v zakon stopiti, ampak iz
čistega, Bogu dopadljivega namena.  Ta namen
je pa tisti, kakor smo ga poprej v 5. g. popi¬
sovali. „ Otroka svetnikov sva, u  , je rekel mladi
Tobija svoji nevesti Sari, „ne smeva se torej
skleniti, kakor neverniki, literi Boga ne poznajo
Kdor torej iz  zgolj mesenega poželenja, ali skoro
preskerbljen biti, ali iz  družili posvetnih, časnih
in nečimernih namenov v zakon stopi, se od ne¬
vernikov ne loči drugač, kakor po nekterih vna¬
njih šegah, ki so pri sklepanji zakona v kato¬
liški cerkvi navadne. Prav kristjan ne stopi iz
malopridnih namenov v zakon, ampak zato, da
dobi pomočnico, ktera mu pomaga pri njegovih
časnih opravilih, da toliko ložej moli in pa Bogu služi,
in da ima tovarsico, ktera sladkosti in grenkosti tega
življenja ž njim zvesto deli in ga v kersanskein
izrejevanji otrok po moči podpira. Kako žalosten
in nesrečen je pa zakon za take, kteri ga skle¬
pajo iz zgolj časnih dobičkov, iz mesenega po¬
želenja, ali pa za take, kterim so le pregrehe
in nesramnosti pot v njega nadelale in ženina in
nevesto skupej pripeljale! Strašno in grozovito
je tako pripravljanje na zakonski stan, po kterem
se jima le žalostna prihodnost odpira. Velikrat
tukaj vice in unkraj pekel. Kako zelo se ope¬
čejo tiste, ktere nespametno žele, skoro preskerb-

28

Jjene biti, toliko bolj, če so za to preskerbljenje
prodale mir vesti, nedolžnost in devištvo, po na¬
vadi pričajo žalostne skušnje. Zares, le Boga
skuša, kdor je v samskem stanu pregrešno in
razuzdano živel, pa se še nadja, da mu bo Bog
v zakonskem stanu srečo in blagor dal. Taki,
kteri so v samskem stanu nesramno živeli, skru¬
nijo in madežajo po navadi tudi zakonski stan
s pregrešnimi razuzdanostmi in se tako rekoč
popolnoma poživinijo. Zakaj poželjivost, kadar
je enkrat ograje Božjih zapovedi prelomila, nikdar
ni sita. Nečistnik ne odloži svoje spridene na-
tore, svojega po poprejšnjih nesramnostih še le
prav uterjenega nagnjenja do hudobije kar na en¬
krat in kakor po čudežu, kadar pred altarjem
stoji. (Pripov. 30, 15. Sir. 26, 15.)

2. Ženin in nevesta morata iti k svojemu
duhovnemu pastirju, da mu svoj namen razode¬
neta, oklice zapišeta, da duhovni pregleda, ali ni
morda njunemu zakonu kak zaderzek nasproti,
posebno pa tudi, da se prepriča , ali sta v resni¬
cah svete vere sploh in posebej v dolžnostih za¬
konskega stanu dovolj podučena.  Ce jima kaj
manjka, ji ali sam poduči, ali ji odloži, ali po
okolišinah tudi odklada tako dolgo, da se naučita,
česar jima je potreba. Tako odkladanje je pač
potrebno zlasti še pri tacih, kteri so šolo, pri¬
dige in keršanske nauke zanemarjali in se tudi
drugač nič ne uče ali pa le celo malo. Kako
bi zamogla cerkev zvezo tacih nevednežev poter-
diti, kako njuni zakon blagosloviti in kako takima
tako imenitno izrejo otrok zaupati in izročiti ?
Duhovni pa ima ravno pri takem izpraševanji

29

prav lepo priložnost, prihodnja zakonska podučiti
in jima na serce položiti, ktere dolžnosti bosta
imela med seboj, kako naj mir med seboj terdita,
kako naj z vso skerbjo čujeta nad domačimi in
posli, in posebno se, kako naj svoje otroke lepo
in po kersanski izrejata. Tukej jima lahko pred
oči postavlja posebne zakonske dolžnosti. Opo¬
minja ji lahko tukej in se lože pri spovedi, kar
je imenitno in pri mnozih prav potrebno, z vso
skerbjo varovati se sleherne krive rabe svetega
zakona. Z besedami sv. pisma jima lahko podira
napčne in nevarne misli, kakor bi v zakonu pri-
pušeno bilo vse, kar gerda in divja mesenost —
zoper Božje presvete namene in zoper namen za¬
kona — želi in hoče. (1. Moz. 38, 8 — 10.)
Sv. zakon ni postavljen v uživanje sladnosti. Kar
se v njem godi zoper pravi namen, ki je množenje
človeškega rodu in zoper natoro, je vselej velik
smerten greh. Cerkev ne blagoslavlja nobene
krive rabe, in častivredni stan, kakor ga sv. Paul
(Hebr. 13, 4.) imenuje, ne sme z razuzdanostmi
oskrunjen in omadežan biti. Tudi ta stan ima
svete meje in ograje, ktere je premodri Stvarnik
sam postavil in ktere se z nikakoršno pretvezo
preskočiti ne smejo. Čistost je deviška, pa tudi
zakonska, in sv. Paul pravi: „ Zakon ima pri
vseh v časti biti, in zakonska postelja brez ma-
deža.“  (Hebr. 13, 4.)

3. Prav je in potrebno in posebno premožnim
vselej svetovati, da grejo tudi k deželski gosposki,
ali pa k možem od nje postavljenim, tako imeno¬
vane ženitne pisma in pogodbe delat, zato da se
mnogotere sitnosti in nepovoljni poznejši prepiri

30

odvernejo.  V take pisma naj se na tanko zapise,
kar vanje gre. Če se take pisma celo naredile
niso, ali pa ne prav, vnamejo se v nesrečnem
zakonu ali po smerti enega zakonskih prepiri,
tožbe in dolge pravde, ki nikomur nič ne kasuejo,
ternuč le škodujejo na duši in na telesu. Mla¬
dim ljudem skušnje manjka in kadar se može in
ženijo, nič naprej ne mislijo. Z vsako obljubo in
sladko besedo se dajo umiriti in menijo, da so le
v zakonu, po tem je že vse prav in dobro. Za¬
torej varite se! Černo na belo — vse zapisano
mora biti, kar se vam obljublja. Vzemite tudi
pametne priče seboj, ki vse dobro in modro pre-
vdariti znajo. Varite se mož slabega imena in
vinu vdanih, kteri se s poličem vina podkupiti
dajo. V lice vam bodo sladko govorili, zraven
pa vas od vseh strani goljfali. - Pa tudi vi stariši,
nikar svojih otrok v nesrečo ne pahajte! Narav¬
nost povejte ženinu in nevesti, kaj mislite svojim
otrokom dati, koliko, v čem, kadaj, in kako? In
to, kar ste obljubili, na tanko dopolnite. Več¬
krat starši veliko obetajo, malo pa dajo. Goljfani
mož ženi očita, pika in zmirjajo, sirota pa si po¬
magati ne more. Prepir, kletev, sovraštvo se
vname, ljubezen ugasne, enovoljnost zgine in se
le malo malo kdaj poverne.

4. Ženin in nevesta ne smeta med zaroko,
to je od tistega časa, ko sta obljubila, vzeti se,
in med poroko skupej pod eno in tisto streho pre¬
bivati.  Tridentinsko zbirališe na ravnost opominja
zaročenca, ko pravi: „da ne smeta v eni in tisti
hiši prebivati. 1 - 1  Sveti Karol Boromej te besede
tako le razlaga: „Škof morajo pod časnimi in

31

duhovnimi kaznimi , ldere se jim pripravne zde,
prepovedati ženina in nevesti, da ne smeta ne v
eni in tisti hiši skupej prebivati in ne kako dru-
gač skupej bivati, dokler nista v cerkvi por ocenah
To pa zato, da odklonita vsako nevarnost v greh
in odverneta sleherno pohujšanje in natolcovauje.
Z vso skerbjo se morata tudi varovati, da ne
privolita v nesramne misli, želje, besede ali celo
djanja, v ktere bi ji misel na prihodnji zakon
zapeljevala. V vsem svojem djanji in nehanji
morata kar cista in silno previdna biti.

5. Poslednjič morata ženin in nevesta s čistim
sercom in v stanu posvečujoče milosti ali gnade
Božje stopiti k poroki pred altar Gospodov.  Ime¬
nitne, velike in težavne so dolžnosti zakonskega
stanu. Ravno zato pa je Jezus zakon v zakra¬
ment povzdignil, da v njem novoporočenim po¬
trebne pomoči' deli. Te pomoči' in milosti Božje
prejmejo pa le tisti, kteri so se za nje prav pri¬
pravili. Ali je pač mogoče, da bi Bog blagoslo¬
vil ali požegnal tak zakon, kteri se sklepa v smert-
nem grehu, v Božjem sovraštvu? — Torej ženini
in neveste vseh stanov in vsake starosti! Kakor
hitro ste zaroko sklenili, to je, obljubili vzeti se,
vaša perva skerb naj bo, v zakramentu sv. po¬
kore s čisto spovedjo vest oprati. Cisto porav¬
najte z Bogom vse, kar je bilo krivega v sam¬
skem stanu, in prosite ga, naj vam grehe vase
mladosti usmiljeno spregleda. Zato naj ta spoved
ne bo kar navadna spoved, temuč splošna, čez
vse preteklo življenje. V zakonu so nove dolž¬
nosti in ž njimi nova rajtenga pred Bogom, zato
sklenite popolnoma in na tanko rajtengo samskega

32

stanu. Tako čisti na svoji vesti in v Božji milosti
ali guadi, dokler ste v oklicih, prav pogosto mo¬
lite, k Bogu zdihujte, in v gorečih zdihljejih Bogu
priporočajte svoj novi stan. In kadar se je pri¬
bližal dan poroke — za vas preimenitui, sveti
dan, — se enkrat se spovejte in z Jezusom v
presv. Resnjem telesu sklenite, da bo vase serce
čisto, kakor zlato, kadar boste stali pred Božjim
altaijem. Pred poroko se nikar s posvetnimi opra¬
vili ne motite: Za gostijo in druge reči naj drugi
skerbe. Vi le v svetih mislih in željah, utopljeni
v Boga, pričakujte poroke — ure preimenitne za
vašo časno srečo in pa večno izveličanje! —

§ 7. Zakonski zaderžki.

Ker smo bili v poprejšnjem odstavku omenili
nekoliko zakonskih zaderžkov, zdi se nam torej
naj primernise tukaj govoriti od njih toliko, koli¬
kor je kristjanom sploh od njih vediti koristno.
Iz važnih vzrokov je bil Bog že v stari zavezi
nektere zaderžke postavil, in tudi v novi zavezi
so jih ustanovile duhovske in deželske gosposke.
Taki zakonski zaderžki pa so dvojni: Nekteri
delajo zakon neveljaven, in osebi, pri kterih je
eden tacih zaderžkov, se ne morete vzeti, in če
ste se vzele, zakon ne velja, in ločiti se morate.
Imenujejo se torej: locivni zaderžki.  Nekteri pa
zakon samo prepovedujejo in ovirajo, vendar pa
nimajo toliko moči, da bi sklenjen zakon razderli,
in ti se imenujejo: prepovedovavni ali oviravni
zaderžki.  V tej razlagi hočemo le bolj od Cerkve
postavljene zaderžke pred očmi imeti s potreb¬
nim ozirom na deželske postave.

33

A. Ločivni zaderžki.

Ti so nasledili:

_  v

1 . Zmota v osebi.  Postavim: Ženin bi mislil
Mino vzeti, pa so mu po zvijačah njeno sestro
Rotijo podtaknili. Ako ni ženin, zmoto spoznavši,
s to zadovljen, se mora zakon razdreti.

2. Zmota v stanu . Ako bi kdo mislil, da
je oseba, s ktero je v zakon stopil, prosta, pa
je sužua. Ta zaderžek pri nas ni mogoč, ker je
sužnost po deželskih postavah prepovedana.

3. Slovesna obljiiba čistosti.  Redovne osebe
obojega spola, ki so devištvo slovesno obljubile,
ne morejo veljavnega zakona skleniti. Prosta ob¬
ljuba  čistosti brani sicer v zakon stopiti, vendar
ga ne razdere, ako je že sklenjen.

4. Žlahta.  Žlahta je dvojna, in sicer žlahta
po kervi ali natorna  in duhovna žlahta.  Kar
pervo žlahto zadeva, je zakon med žlahto v na-
vzgorni in v navzdolni versti neveljaven in med
postransko žlahto do četertega kolena. V tem
poslednjem so deželske postave nekoliko mehkeje.
Duhovna žlahta je pa a) med kerstnikom in ker-
sencom, b) med kersencom ali birmancom in med
njegovimi botri, in c) med kerstnimi in birmskimi
botri ali botrami in med starši kersencov in bir-
mancov. Taki v duhovni žlahti se ne morejo
vzeti po cerkvenih postavah; deželske jih nič
v misel ne jemljejo.

5. Svašina ali svaštvo (svagerstvoj.  Mož ne
more v zakon stopiti z natornimi žlahtniki svoje
žene ravnokar omenjenimi, in žena ne z natornimi
žlahtniki svojega moža.

Sveti zakon.

3

34

6. Hudodelstvo.  Ta zaderžek bi se takole
kratko razložil:

a) Ako oženjena ali omožena oseba, ktera
je z drugo presestvo doprinesla, tej, v zakonu
se, vzeti jo, obljubi, in ako ta obljubo poterdi in
sprejme, se taki dve osebi vzeti ne morete, tudi
po tem ne, kadar ste obe prosti, če tudi nobeden
teli dveh nič ni primogel k smerti tistemu zakon¬
skemu družetu, ki je njunemu zakonu na poti bil.

b) Ako je eden obeli presestnikov kako kriv
bil smerti tistega zakonskega družeta, kteri je
njunemu zakonu na poti bil, potem se vzeti ne
moreta, če bi si tudi obljubila ne bila, vzeti se.

Deželske postave so v tem se nekoliko ostreje.
Po deželskih postavah zakon ne velja med ose¬
bama, ki ste skupej presestvo doprinesle, če si
tudi zakona obljubile niste, ko ste presestvale.

Presestvo pa mora pred sklenjenim zakonom
dokazano biti. Zakon tudi po teli postavah ne
velja, ako ste si dve osebi, tudi brez poprejsnega
presestva, obljubile vzeti se, in če je tudi le ena
izmed liju, da bi ta namen dosegla, zakonskemu
družetu, ki je njunemu zakonu na poti bil, po
življenji stregla, tudi če umor ni bil v djanji storjen.

7. Različnost vere.  Zakon med kristjani in
nekristjani ne velja. Zakon med katoličani in
nekatoličani je prepovedan, vender pa velja, ako
je že sklenjen bil.

8. Sila .  Zakon ne velja, ako je bilo privo¬
ljenje vanj z uterjenim strahom ali pa kako dru-
gač prisiljeno.

9. Pomanjkanje starosti.  Zakon ne velja med
dekličem spod dvanajst in med fantičem spod štir-

35

najst let starim. Tudi po deželskih postavali za¬
kon med nedoraslimi, ki 14 let se niso spolnili,
ne velja. Maloletni pa, to je taki, ki so že
14 let stari, ne pa se 24, in polnoletni, ki so
pod varstvom ali skerbstvom, morajo imeti pri¬
voljenje očeta, ali pa, če oče več ne živi, varha
(erofa) in sodne gosposke.

10. Višje posvečenja ali žepni.  Duhoven, ki
je pervo višjih posvečenj, subdiakonat, že prejel,
ne more veljavnega zakona skleniti.

11. Že sklenjen zakon.  Zakonska, dokler
eden izmed nju živi, ne moreta v drug zakon sto¬
piti, ampak se le po dokazani smerti enega iz¬
med liju.

12. Očitno spoštanje.  Kdor se je s kako
osebo že zaročil, to je, kdor je kaki osebi slo¬
vesno in na ravnost obljubil, vzeti jo, ne sme
vzeti ne njenega očeta, ne matere, ne sinu, ne
hčeri, ne brata in ne sestre, če se je tudi oblju¬
be pošteno znebil. Deželske postave tega za-
deržka ne spoznajo.

13. Rop ali odpeljanje kake osebe , ali z nje¬
nim privoljenjem ali brez privoljenja, dosti je,
ako starši ali varili niso privolili. Po deželskih
postavah vendar velja zakon, ako je odpeljana,
pa v prostost postavljena oseba vanj privolila.

14. Nezmožnost.  Ako je oseba za zmeraj
nezmožna, zakonsko dolžnost opravljati, in je ta
zaderžek že o sklepanji zakona bil. Samo časna,
ali taka tudi neozdravljiva nezmožnost, ktera se
je še Je v zakonu pripetila, ne more zakona
razvezati.

3  *

36

15. Skritost.  Ako bi se zakon skrivej skle¬
nil in ne pričo fajmostra in dveh prič, ne velja.

Tudi nori, besni, blazni in bebci ne morejo
ne po cerkvenih in ne po deželskih postavali ve¬
ljavnega zakona skleniti.

Deželske postave določujejo še tole:  a) Vo¬

jaške osebe morajo k veljavnemu zakonu imeti
privoljenje svoje vojaške gosposke, b) Ako se
zakon neveljaven izreče, razveže ali z moževo
smertjo razdere, ne more žena, če je noseča,
pred porodom, in če vstane dvomba,ali je noseča,
pred iztekom šestega mesca, v nov zakon stopiti.
Ako pa po okolisinah ali po spričbi zvedenih ni
verjetno, da bi noseča bila, more po pretečenih
treh mescih v glavnem mestu deželno poglavarst¬
vo, in na deželi okrožni ured (kresija) spregled
podeliti. Prestop te postave ne dela sicer za¬
kona neveljavnega, ali žena zgubi koristi, ktere
ji je poprejsni mož po ženitnih dogovorih, dedinski
pogodbi, zadnji volji ali po dogovoru pri razvezi
naklonil; mož pa zgubi pravico tirjati, da se za¬
kon neveljaven izreče, ako je bila ona od dru-
zega noseča, in obema zakonskima se ima po
okolisinah primerna kazen naložita, c) Zakonski
mož, ki svojo ženo po ženitvi že od druzega no¬
sečo najde, sme razun poprejšnega primerljeja
tirjati, da se izreče, da je zakon neveljaven,
č) Pomanjkanje oklica dela zakon tudi neveljaven.

Vsi do zdaj naštevam zaderžki delajo zakon
neveljaven; ne sme se skleniti in če se je skle¬
nil, se mora ločiti.

37

B. Prepovedovavni ali oviravni zaderžki.

Ti so pa naslednji:

1. Cerkvena prepoved,  ktera prepoveduje za¬
kon skleniti:

a) O posebnih časih,  namreč: od perve ad¬
ventne nedelje do pervega dneva po sv. 3 kraljih,
in od pepelnične srede do pondelka po pervi nedelji
po veliki noči.

b) Na posebnih krajih , in sicer kje drugod ka¬
kor v farni cerkvi, razun če imata ženin in nevesta
privoljenje, v kaki drugi cerkvi ali kapeli poročiti
se dati.

c) Z nekterimi osebami,  kakor postavim
s krivoverci ali od cerkve odločenimi, kteri se ž njo
se spravili niso, kakor smo bili že poprej omenili.

č) Pred nekterimi opravili, ktere postave za¬
povedujejo,  postavim: pred trikratnim oklicanjem
(pri nas tak zakon celo ne velja), pred natančnim
preiskovanjem oseb, ali smete v zakon stopiti, ali
ni nobenega zaderžka, in ali ste v sv. veri dovolj
podučene, zakrament prejeti.

2. Ako je kdo slovesno obetal kaki drugi osebi,
vzeti jo.  Tak obet se brez velicega greha
prelomiti ne sme. Vendar pa tak obet ne veže več,
ako eden teh dveh umerje, ali v duhovski stan stopi,
ali če je med njima kak ločiven zaderžek, ako je po
obetanji eden iz med nju s kim drugim grešil, ali pa,
če sta se oba eden druzega obeta odvezala.

3. Prosta ali navadna obljuba,  s ktero je kdo
obljubil, v zakon ne stopiti, ali čisto živeti, ali pa
v kak duhovsk samostan (kloster) iti. Tak ne sme

38

v zakon stopiti, in če je stopil, je grešil, in ne sme
zakonske dolžnosti tirjati, dokler obljube odve¬
zan ni.

Ti so torej ločivni in prepovedovavni ali ovi-
ravni zaderžki. Nektere izmed njih perve ali druge
verste spregledujejo duhovske in deželske oblasti
in gosposke, pa le v silno imenitnih okolišinah in
primerljejih.

§ 8. Poroka.

Ako ni bilo nobenega zaderžka med ženinom
in nevesto, ali pa, če je kteri bil, in je po postavi
odpravljen, poroči potem v dan poroke ženina in
nevesto njuni duhovni pastir, ali pa namest njega
drug od njega pooblasten duhoven, po navadi pri
sv. maši vpričo dveh ali več prič, in blagoslovi ter
posveti v Imenu presvete Trojice njuno zvezo, ktero
sta prostovoljno, neprisiljeno in z dobrim prevdar-
kom sklenila, ter slovesno in očitno vpričo Cerkve
obljubila, sveto in zvesto v njej živeti. Le izjemoma
pripuša cerkev, da se sme to slovesno in sveto
djanje tudi zunaj sv. maše, postavim zvečer opraviti.
Vse, kar se v cerkvi pri poroki godi, je veliko po¬
menljivo, imenitno in naukapolno. Zato hočemo tu¬
kaj popisati vse te šege, kakor jih Ljubljanski ritual
zapoveduje. *)

Kadar pride duhovni pred altar in je na zgornji
stopnjici, se vstopita tudi ženin in nevesta pred
spodnjo stopnjico altarja, tako, da ima ženin nevesto
na svoji levici, in priče za njima. Duhovni se

*)  Po družili škofijah so to šege nekoliko drugačne, ali
kar je k zakramentu bistveno potrebnega, je povsod
enako.

39

oberne k ženinu in nevesti, in jima v primernem na¬
govoru pred oči postavlja imenitnost sv. zakona,
imenitnost te ure, ter ji opominja dolžnosti zakon¬
skega stanu sveto, zvesto in na tanko v sreči in ne¬
sreči, v veselji in žalosti spolnovati. Po končanem
nagovoru se oberne duhovni k ženinu in ga vpraša
vpričo naj menj dveh prič, ali privoli v zakon,
takole:

„ Ker pa mora ta sveta zaveza po postavi
s prosto in resnično voljo sklenjena biti, torej vas
(tel vprašam, keršanski ženin I.:

Ako hočete (hočešj to tukej pričujočo nevesto
I. za svojo pravo ženo vzeti po postavi naše svete
matere, katoliške cerkve, recite (reci):

Ja. u  — Odgovor: Ja.

Po tem se oberne k nevesti, in jo vpraša takole:

„ Ravno tako vprašam vas (tebe), keršanska ne¬
vesta I.: Ako hočete (hočeš) tega tukej pričujočega
ženina I. za svojega pravega moža vzeti po postavi
naše svete matere, katoliške cerkve, recite (reci):
Ja.“  Odgovor: Ja.

Kadar sta oba prav odgovorila, in je duhovni
njuno privoljenje zvedel, reče na dalje:

„K večerna poterjenju tega svetega dela dajta
eden drugemu perstana zaročitve in roke. u

Ženin in nevesta oddasta perstana, ki se na
altar položita, potem si sežeta z desno v desno, in
duhovni govori:

„Sklenitev rok pomeni, da zdaj pred Bogom in
keršansko družbo svet6 poterdita, eden druzega ne
zapustiti , akoravno vama Bog nadlogo pošlje, temuč
vedno ljubeznjivo , in eden drugemu pomagajoča tak6
dolgo skupej ostati, da vaju bo smert ločila.“

40

Potem povije duhovni sklenjene desnice s štolo
v podobi križa, položi' svojo desnico na nje, rekoč:

„Jaz vaji sklenem v zakon v Imenu Očeta in
Sina in svetega Duha. Amen. li  Potem ji pokropi'
z blagoslovljeno vodo.

Na to blagoslovi' duhovni perstana na levi
strani altarja, rekoč:

Naša pomoč je v Imenu Gospodovem.

Kije v st varil nebo in zemljo.

Gospod, usliši mojo molitev.

In moje vpitje naj do tebe pride.

Gospod z vami.

In s tvojim duhom.

Molimo.

Blagoslovi, o Gospod, ta perstana, ktera v tvo¬
jem Imenu blagoslavljamo, da bosta ona, ktera ji
bosta nosila, popolnoma zvestobo med seboj ohranila,
v tvojem miru in po tvoji volji živela ter se zmeraj
ljubila. Po Kristusu Gospodu našem. Amen.  Nato
pokropi' duhovni perstana z blagoslovljeno vodo
v podobi križa, ji da poročenima, da si ji dene¬
ta eden drugemu na perst zraven mezinca leve roke,
in reče:

„ Vzemita perstan, kteri naj vaji vedno opominja,
da med seboj zakonsko zvestobo, ki si jo zdaj eden
drugemu obljubita, do smerti na tanko deržita.
V Imenu Boga Očeta, in Sina in Svetega Duha.
Amen. u

Nato se duhovni oberne proti altarju in moli s
strežejem:

Poterdi, o Bog, to, kar si delal v nas.

S svojega svetega tempelja, kije v Jeruzalemu.

41

Gospod usmili se nas: Kriste usmili se nas;

Gospod usmili se nas.

Oče naš itd.

In ne vpelji nas v skušnjavo.

Ternuč reši nas hudega.

Pomagaj svojim služabnikom.

Moj Bog, kteri v tebe zaupajo.

Pošlji jim, o Gospod, pomoč s svetiŠa.

In s Siona jih vari.

Bodi jim, o Gospod, močen turn.

Pred sovražnikom.

O Gospod, usliši mojo molitev.

In moje upitje naj do tebe pride.

Gospod z vami.

In s tvojim duhom.

Molimo.

Ozri se, prosimo, o Gospod, na ta svoja služab¬
nika, in svoje naprave, po kterih si množenje člo¬
veškega rodu naredil, dobrotljivo podpiraj, da bosta
ona dva , ki sta se po tebi sklenila, tudi s tvojo po¬
močjo srečno živela. Po Kristusu Gospodu našem.
Amen.

Potem se duhovni oberne k novoporočenima,
pokropi z blagoslovljeno vodo v podobi križa naj
prej moža, nato ženo in poslednjič se vse pričujoče,
in svetega djanja je konec. Pri vsi maši potem,
kjer je navada, še dvakrat blagoslovi mašnik ženina
in nevesto, in sicer po „očenašu u  in pred zadnjim
evangelijem, ter Boga prosi, naj bi obilnost svojih
darov in dobrot čez novo poročena razlil.

42

§ 9. Ktere milosti ali gnade deli ta zakrament?

Zakrament sv. zakona tistim, kteri so ga vredno
prejeli, pomnoži

1. posvečujočo milost (gnado) Božjo , ktero so
pri sv. kerstu a!i pa pri sv. pokori prejeli, v dobrem
jih poterdi, da so zmeraj boljši in pobožniši in Bogu
dopadljivši. Ta zakrament povzdigne zakon k večji
veljavi, vtisne mu svetost svete vere, in dela ga
bolj častitljivega, kakor je bil v stari zavezi, ker
ženin in nevesta prejmeta s tem zakramentom čast
keršanskih zakonskih, kterih zveza ima častitljiva
in neomadežena biti (Hebr. 13, 4) in kterih zveza,
od Boga samega posvečena in oblagodarjena, nam
naj svetejšo ljubezen in sklenitev Jezusa s Cerkvijo
pred oči postavlja. (Efež. 5, 32.)

Ta zakrament pa tudi deli zakonskim še

2. posebno milost in pomoč, zakonske dolžnosti
na tanko spolnovati,  in sicer:

a) zakonsko zvestobo neprelomljivo iti sveto
obraniti,  tudi ako bi jih skušnjave motile in mnoge
nevarnosti — skušnjave in nevarnosti, ktere so bile
celo svetega in pobožnega kralja Davida v nesreč¬
nem trenutku zapeljale. (2. kralj. 10.)

b) jim deli moč, mnogotere brit kosti v zakonu
poterpežljivo in voljno terpeti,  da mož in žena eden
druzega v nadlogah ne zapustita, marveč eden dru-
zega podpirata, za vse dobro vnemata, in eden dru¬
zega posvečujeta. (1. Kor. 7, 14.)

c) jim deli pomoč, otroke pobožno in v Božjem
strahu izrejevati.  K temu je potrebno, da so starši
naj pred sami pobožni in bogaboječi, ker tako dobe
še le od Boga razumnost in moč, da od ene strani

43

spoznajo, kako otroke prav izrejevati, od ene pa,
da jih nespametna ponatorna ljubezen ne zapelje,
uapčnosti otrok spregledovati. Ako je za ktero
opravilo Božja pomoč potrebna, je gotovo za izreje-
vanje otrok. Kako dobro je tedaj, da Bog staršem
s posebno milostjo na pomoč pride, in koliko hvalež¬
nost so mu kersanski starši za to dolžni!

Utegnil bi tukaj kdo ugovarjati: Kako je pa to,
da je tudi med katoliškimi kristjani toliko nesrečnih
zakonov in toliko razuzdanosti, ker jim vendar Bog
po zakramentu sv. zakona tolike pomoči in milosti
deli?  — Bog deli' po tem zakramentu samo milosti
(gnade). Milosti pa nikogar k dobremu ne silijo, in
tudi nikogar s silo od hudega ne vlačijo, temuč samo
podpirajo kristjana, ako tudi sam po dolžnosti z last¬
nim prizadevanjem z Božjo milostjo dela in se skuš¬
njav ogiblje, z besedo: ako se Božji milosti ne
ustavlja, temuč dela z vso resnobo, kakor ga ona
milo nagibuje. Bogu bodi potoženo, ko ne delajo
tako vsi, kteri so prejeli zakrament sv. zakona!
Kakor niso vsi terdni v veri, in ne žive stanovitno
po njej, čeravno so birmani bili, kakor niso vsi zme¬
raj sklenjeni z Jezusom, čeravno so se v sv. Obha¬
jilu ž njim že večkrat sklenili, tako ne spolnujejo
tudi zakonski vsi svoje dolžnosti, čeravno so k temu
Božjo pomoč prejeli, ker to pomoč iz lastne krivnje
le premnogokrat in popolnoma zanemarjajo. Ni še
dosti, da so zakrament sv. zakona le prav  prejeli,
zakonski bi imeli tudi v njem prav  živeti. Ako pa
kristjani v sv. zakonu prav nežive, kdoje tega kriv?
Ne sv. zakrament sam, ampak zakonski, ker nje¬
gove milosti zanemarjajo in žive, kakor neverniki,
kteri Boga ne poznajo.

44

§ 10. Zenitoma ali svatba.

Dan poroke je za novoporočena svet, pa tudi
vesel dan. Prav je torej, da ga s starši, žlahtniki,
znanci in dobrimi prijatli spodobno in v svetem ve-
selji obhajata tudi z zmerno pojedino,  ter se radujeta
v Bogu, od kogar vse dobro prihaja. Tako poje¬
dino je bil napravil pobožni bogaboječi Raguel, ka¬
dar je bil svojo hčer Saro mlademu Tobiju vdal.
(Tob. 7, 17. 9, 12.) Tudi Jezus je bil z materjo in
ucenci na taki ženitnim, ktero je bil še s pervim ču¬
dežem poveličal, ko je bil na prošnjo svoje matere
vodo v vino premenil. (Jan. 2, 1 — 11.) Dvakrat
je bil poznej malo kruhov in rib tako pomnožil, da
je ž njimi tisuče in tisuče lačnih poslušavcov nasitil.
(Mark. 6, 35 — 44. 8, 1 — 9.) Tukaj pa je bil,
svate razveseliti, vodo v vino premenil, ter je s tem
pričal, da tudi On zakonski stan časti in da zmer¬
nega veselja ne zametuje.

Pri kristjanih bi imeli, kaj pa da, vse ženitnine
take biti, da bi smeli Jezusa, njegovo deviško mater
in njegove ljubeznjive učence v svate povabiti. Ali
Bogu bodi potoženo, ker niso vselej take. Ravno
ta tako imenitni dan, s kterim novoporočena novo
življenje začenjata, in bi se zato posebno z molitvijo
za Božji blagoslov posvetiti imel, ravno ta tako
imenitni dan gerde kristjani z vnebovpijočimi grehi
in gerdimi razvadami, ktere namest nebeških dobrot
in blagodarov le Božjo zamiro čez novoporočena
kličejo. Že pred p oroko, posebno na kmetih, pri
tako imenovanem kosilu velikrat keršansko zmer¬
nost prestopajo, zalivajo se z vinom, plešejo in raz¬
sajajo, kakor bi malika častili. Kar je tudi posebno

45

gerdo in vsega zaničevanja vredno, je to, da po
potu__do cerkve, menio posvetne šumeče godbe,
mladi" ljudje, kakor neumni divjaki, vriskajo in
vpijejo, kakor bi bili zlodjevi svatje. O moj Bog,
kristjani bi vendar ne smel i ta ko v Božjo hišo,
v cerkev, k sv. zakramentiT itT! Kdo bi se pre-
derznil tako iti k spovedi, k sv. Obhajilu, ali k
ktereinu drugemu zakramentu? In ali zakon ni tudi
častivreden, svet zakrament, k kteremu bi ženin,
nevesta in svatje tiho, z zbranim duhom in s ker-
sansko pobožnostjo priti imeli? Sumeča godba,
vriskanje in vpitje, to pač ni pripravno, buditi in ’
rediti v zaročenih pobožnih misli in svetih želja,
prejeti ta zakrament vredno in s potrebno pripravo!
Gerda pregreha, ktere veselje tega dneva nikakor
ne izgovarja, je tudi kristjanom vselej prepove-,
dana nezmernost v jedi in pijači za bogato oblo-j' •
ženimi mizami. Marsikteri, kterim velikrat celo
vsakdanjega kruha manjka, mislijo, da bi zakon¬
skega stanu nastopiti ne mogli in ne smeli, če ni
ta dau vse presito in pijano, akoravno ne vedo
še  kaj bodo malo dni poznej v usta vtaknili, uto-
lažiti si lakoto. Studi se človeku, in groza ga ob¬
haja, kadar vidi, kako se več kakor živinska
nezmernost kmalo kmalo na požresniku z mnogo- ,
tero boleznijo mašuje. Posebno ima nezmernost
v pijačah ne le za telo hude nasledke, ampak
ona je tudi kriva mnogoterih nespodobnosti, gerdili
norčij in kvant, pohujgjjivijt vedenj, nečistih ne¬
sramnosti, zlasti pri plesu, pa tudi prepirov, kre-
gov, nesrečnih bojev in celo ubijanj.J^Jobena reč
ni za kristjana toliko nespodobna, kakor ^lafanje
in kvantanje, in vendar se na ženitninah, posebno

46

sirovih ljudi, ne manjka tacih gerdunov, kteri s
svojim umazanim govorjenjem in z besedami dvoj¬
nega pomena sramožljiva poročenca in poštene
svate zale, in samo razuzdane hudobneže v divji
smeh in peklensko krohotanje napravljajo. O ne¬
srečneži, posebno godci, ki s takim vražjim in pe¬
klenskim govorjenjem in gobezdanjem pričujoče
^^^^Jcratkočasovati menite, kako težek odgovor vas
;a,ka na s odbi pri Jezusu, ostrem Sodniku, ki je
jelo rekel, da bo treba od vsake prazne besede
»V )dg 0 vor dajati!! Kaj nam je od nlesa, brez kte-
JDiiM-iTte*  zenitnine skoro ni, misliti, sami vemo, skus-
ija nas uči. Koliko jih je že nedolžnost, sramož-
farv.**....  Ijivost, devistvo, postenje, celo zdravje in življenje
'n  Uor^aplesalo! Prav ima nek cerkven učenik, ki

M

t /j iravi, da je ples kolo, ki ga hudič goni in verti.

. pa tudi nekteri pobožni kristjani, ki nočejo
^.^rcc pe rvi da n Boga žaliti in ljudem priložnosti
•■ r ' a ‘  koliko grehov dajati, obljubijo, žeuitnino brez
rsj/!  ;odcov in brez plesa obhajati. Se ve^da lakomni
■fabule’'  Kerčmarji, gostivuičarji, godci ih drugi hudobneži
&ato jezike na njih brusijo, ali naj jih, Bog jim
io pa to toliko bolj s svojim blagoslovom pover-
if'  / lil. Koliko lepše delajo taki, če to, kar bi bili
n?  io nepotrebnem za nezmerne jedi in pijače in za
-jtlruge potrate potrosili, revnim ubogim in potreb¬
nim bolnikom darujejo, in tako Jezusa povabijo
v svate, ki jim bo vsako se tako malo dobroto
tako povernil, kakor bi jo bili njemu samemu storili!
(Mat. 25, 40.)

0 ko bi pač tudi dandanašnji kristjani vsako
ženitev, tako pobožno obhajali in zakonski stan
tako pobožno začeli, kakor sta ga bila mladi To-

47

bija in Sara, ktera naj bi bila vsem novoporoče-
nim v posnemaven izgled. Sv. pismo pripoveduje
od liju: „Ko je Tobija k svoji nevesti noter sel, je
rekel: Sara, vstani, moliva k Bogu dans, jutri
in pojutrajsnjem. Zakaj te tri noči se z Bogom
zaveživa. Ko bo pa tretja noč pretekla, bova za¬
kon nastopila.  — Tedaj sta oba skupej vstala in
molila , da bi jima Bog srečo dal.“  Mislim, da me
častiti bravci urno, in ni mi treba tega dalje razla¬
gati. Gotova resnica je, da zakon, kteri se z Bo¬
gom prične, bo tudi srečen v Bogu, kakor je bil

zakon Tobija in Sare. —

/Cela*


a  0 -y  ‘ V’- rj j  ^ ^ &-n  vv._

! § 11. Skupne dolžnosti zakonskih. **,*&/«• ~.Z,Z4i iltfiA

Dolžnosti, ktere sta si novoporočena z zakra- 'j 7-
mentom sv. zakona zadela in naložila, ter slovesno
v cerkvi pred altaijem obljubila, spolnovati jih, ima¬
ta deloma oba skupej, imenujemo jih skupne dolž¬
nosti;  deloma pa vsak zase posebej, imenujemo jih
posebne dolžnosti.

Skupne dolžnosti zakonskih so naslednje:

A. Odkritoserčna ljubezen, B. zakonska zve¬
stoba, C. pridno hiševanje, in C. kersansko izreje-
vanje otrok.

A. Odkritoserčna ljubezen.

Perva dolžnost zakonskih je ljubezen. Ona
dva morata eden druzega tako ljubiti, kakor sam
sebe, ali kakor glava ljubi telo in telo glavo. To
terdi naravnost sv. Paul, ker pravi: „Mož je glava
žene, kakor je Kristus glava Cerkve. On je zveličar
nje telesa.  — Možje, ljubite svoje žene, kakor je tudi
Kristus Cerkev ljubil, in sebe zanjo dal. Tako mo-

48

rajo tudi možje svoje žene ljubiti , kakor svoje telesa.
Kdor svojo ženo ljubi, ljubi sam sebe. Nobeden še
ni kdaj svojega mesa sovražil, ampak redi in verde-
va ga.  — Sleherni tedaj in vsak izmed vas naj ljubi
svojo ženo, kakor sebe.“  (Efez. 5, 23, 28, 29, 33.)
In sv. Krizostom pravi: „ Iz ljubezni do vas so po¬
pustili očeta in mater, hišo in mizo svojih staršev,
brate, sestre in prijatle, ali ni torej vaša dolžnost, da
jih ljubite, redite, oblačite, in da ste jim oče , mati,
brati, sestre in prijatli. u  Ljubiti pa se morajo, ka¬
kor ljubi Kristus Cerkev, in Cerkev Kristusa.
„Možje, ljubite žene, kakor je tudi Kristus Cerkev
ljubil, in sebe zanjo dal, da bi jo posvetil, ker jo je
z besedo življenja v kopvi vode očistil, da bi sam sebi
napravil častitljivo Cerkev, ktera nima madeža ali
gerbe, ali kaj druzega tacega, ampak da je sveta in
neomadežena.“  (Efez. 5, 25 — 27.) Ona dva mo¬
rata biti eno serce in ena duša. Nobeno prijateljstvo
ne sme na zemlji tako serčno biti, kakor prijateljstvo
zakonskih, ker le to je nerazvezljivo in posvečeno
s posebnim zakramentom. To ljubezen sv. Paul
prav lepo popisuje, ko pravi: „ Ljubezen je poter-
pežljiva, dobrotljiva, ljubezen ni nevošljiva, ne ravna
nespodobno, se ne tiapihuje, ni čustilakomna, ni sa-
mopridna, se ne da, razdražiti, ne misli hudega, se
ne veseli krivice, ampak se le veseli resnice, vse pre-
terpi, vse verje, vse tipa, vse prenese.“  (1. Kor. 13,
4 — 7.) In taka ljubezen mora posebno med za¬
konskimi biti. Iz take ljubezni pa izvirajo se mnoge
druge čednosti kakor skupne dolžnosti zakonskih,
in sicer:

49

1. Stanovitni mir.

Iz odkritoserčne ljubezni izvira torej mir med
zakonskima, ta dragi nebeški dar, kteri sleherno
srečo poviša, in sleherno nesrečo pomanjša. Brez
miru je bogastvo revšina, revšina pa toliko bolj
uepreterpljiva. Sv. Duh pravi po ustih modrega:
»Boljši je grizljej suhega kruha z veseljem, kakor
pa hiša polna pojedin v prepiru (Pripov. 17, 1.)
Torej opominja tudi Jezus, ko pravi: „ Imejte mir
med seboj !“  (Mark. 9, 49.) In sv. Paul piše:
„Bodite ene misli, imejte mir, in Bog miru in lju¬
bezni bo z vami!“  (2, Kor. 13, 11.)

Mir, kterega so angeli ob rojstvu Izveličarje-
vem vsem svetim ljudem vošili (Luk. 2, 14.), mir,
kterega je bil Jezus svojim učencom zapovedal v
vsako hišo nesti (Mat. 10, 12 — 13. Luk. 10, 5 —
6.), mir, kterega je sam po vstajenji aposteljnoin
toliko priserčno vošil (Jan. 20, 21, 26.), mir, kteri
ljudi v Božje otroke spreminja (Mat. 5, 9.), ta mir
prebiva v pravem zakonu. V  zakonu sta dva, ali
z otroci jih je več sklenjenih v Jezusovem Imenu,
in On v sredi med njimi prebiva. (Mat. 18, 20.)
Ako tudi nimajo z blagom natlačenih hramov, vendar
so srečni, ker kar jim manjka, to jim obilno nado-
mestuje Božje dopadenje. Blagor otrokom, kteri
v Božjem strahu na mirnem domu rastejo, in se iz-
rejajo v sredi lepih izgledov mirnih staršev!

Nasproti pa je ni večje nesreče, ne samo v po¬
manjkanji in v revšini, ampak celo v sredi obilnosti,
kakor nemir in nepokoj med zakonskima, in pa so¬
vraštvo med dvema človekoma, ktera sta po sv. za¬
konu za zmeraj nerazvezljivo skupej sklenjena.
Njuna hiša je podobna peklu, tamnemu kraju, ki ga

Sveti zakon. 4

50

smertua senca pokriva. Taka hiša je dom britkosti,
kjer ni noben red, temuč le večni strah stanuje.
(Job 10, 21, 22.) Ker kakor se pogubljeni v stra¬
šni žalosti med seboj sovražijo in preklinjajo, brez
upanja, kdaj take nesrečne drušine rešeni biti, tako
delata tudi zakonska, ktera je mir zapustil, potem,
ko sta Božji milosti slovo dala. Eden druzega kol-
neta, pa tudi sama sebe, ker morata skupej živeti in
imata že pekel na zemlji. Sv. pismo pa tudi po
pravici nad takim zakonom žaluje, ko pravi: „ Boljše
je, zraven leva in zmaja, kakor zraven hudobfie žene
stanovati. Hudobija žene njeno obličje spreminja,
ona kakor medved svoj obraz tdmni. V sredi svojih
sosedov ječi njeni mož, in ker sliši, kaj se od nje go¬
vori, tiho zdihuje. Vsa hudobija je le majhna proti
hudobiji žene. Kar je pešena pot v breg nogam sta¬
rega človeka, to je jezična žena pokojnemu možu.
Hudobna žena dela poderto serce, žalostno obličje in
pa rano v sercu. Žena, ktera moža srečnega ne
dela, je kriva, da njegove roke moč zgubljajo, in da
se šibe njegove kolena.“  (Sir. 25, 23 — 27, 31 —
32. Beri še: Sirali 26, 8 — 12. Pripov. 12, 4.
14, 1. 19, 13. 21, 9, 19. 27, 15.) Gorje ne le
zakonskima, ktera v tako britkem stanu živita, te¬
muč gorje tudi otrokom, kteri se rode v tako nesreč¬
nem zakonu, ne kakor sad zakonske od Boga bla-
godarjene ljubezni, v njuno veselje, temuč le kakor
žalostni nasledki njune neukrotljive živinske poželji-
vosti! Gorje otrokom, ki imajo izrejeni biti v hiši,
na kteri prekletstvo Božje slouj' — otrok nesrečna
dedina! Domači slabi izgledi terdovratnega zaniče¬
vanja Božjih in pa človeških postav, nepokoja in
druzih hudobij, odtod izvirajočih, podere pogostoina

51

ves trud in pa vse prizadevanje duhovnih pastirjev
in učenikov, ki bi radi oteli take otroke, kterih iz-
veličanje starši sami v tako strašno nevarnost po¬
stavljajo. Kako grozovito je, ako so tisti, kteri bi
imeli vidni angeli varili otrokom biti, s svojim očitnim
pohujšanjem le se njih naj večji zapeljivci! In ako
Jezus vsakemu, kdor enega malih pohujša, z
„gorje“ žuga, in pravi, da bi mu bolje bilo, ko bi si
mlinsk kamen na vrat obesil in se potopil v globo¬
čino morja, koliko bolj velja to se le takim staršem,
kteri svojo presveto dolžnost tako brezvestno z no¬
gami teptajo! (Mat. 18, 6 — 7.)

Potreba časne ločitve.

V žalostnem primerljeji, da zakonska nič več
skupej živeti ne moreta, ali da eden zakonskih svo¬
jega družeta z neukrotljivim sovraštvom preganja in
ž njim gerdo dela, pripušajo pač izjemoma postave,
pa le prav nerade, in samo zato, da se večjim ne¬
srečam v okom pride, da se taka nesrečna zakonska
za nekaj časa ločita , pa vendar ne tako, da bi se
nerazvezljiva vez zakona za zmeraj razderla. Oba
sta do smerti enega izmed nju zvezana. (1. Kor.
7, 11.) Postave le prijenjujejo zavoljo žalostne pa
neogibljive potrebe, ker vsak sam lahko ve, daje
tudi taka začasna ločitev natornemu in nravnemu na¬
menu zakona nasproti, in je le pripušena, ker saj
zdaj ni nobenega upanja, da bi se ta dva namena
spolnovati mogla. Zmeraj pa je taka ločitev zleg,
sklenjen z mnogoterimi nesrečnimi nasledki. Ker iz
take ločitve izhaja slabo hiševanje s premoženjem
obeh, slaba izreja otrok, in posebno pri mladih za¬
konskih, pa ločenih, kar velika nevarnost nezderž-

52

liosti in druzih prelestnih razuzdanosti. Zatorej pa
tudi postave take ločitve utesnujejo le na neke po¬
sebne primerljeje in zapovedujejo, da si mora se po¬
prej duhovni na vso moč prizadevati, spraviti tako
razdvojena in ovirati po postavi izrečeno ločitev.
Pa tudi postavno ločenima je pot zmeraj še odperta,
spet zediniti se, in cerkev, ktera je le nerada in
samo prisiljena v časno ločitev privolila, se veseli,
kadar se podere nesrečna stena, ki je stala med
obema, in serčno želi, naj bi prihodnjič nove sprave
nobeno nasprotje več ne razderlo.

Pripomočki mir ohraniti.

Da bi zakonska lepo v miru živela, in da bi ta¬
ko deleč ne zašla, kakor smo ravno kar govorili,
k temu jima je potreba:

a) da voljno terpita in si spregledujeta slabosti
in pregrešite eden druzega.  Nikdo ni brez slabosti.
Le po branji tako imenovanih „romauov“ sprideni
si mislijo zgolj angelčke na zemlji. Ali kdor se je
le količkaj po ljudeh ozerl, vidi, da vsak ima kaj
nad seboj. Kakor si torej vsak zakonskih za se
želj, naj bi njegov druže z njegovimi slabostmi in
pregreški pOterpel, tako mora tudi on sam z njego¬
vimi voljno poterpeti. Mir ohraniti je zakonskima
potreba

b) da se sherbno ogibljeta vsega, kar bi zakon¬
sko edinost motiti utegnilo.  Ogibati se torej morata
posebno nezaupanja eden do druzega, vsacega ne¬
potrebnega natolcovanja, zlasti pa se morata še va¬
rovati ljubosumnosti (aifranja), iz ktere se včasi kar
velika strast izcimi, in mir v korenini spodkoplje.
Tako nezaupanje in sumljenje o ljubezni svojega

53

družeta včasi nevarni in pa hudobni ljudje nalaš ali
pa nepremišljeno bude in rede. Malopridni ljudje
se včasi iz sainopridnosti, ali iz hinavske prijaznosti,
ali iz hudobne škodoželjnosti ali pa iz sovraštva in
maševanja pečajo z ostudnim, v sv. pismu prekletim
podpihovanjem in dvojezikanjem, s kteriin med mno¬
gimi zakonskimi nemir in pa nepokoj napravijo.
(Sir. 28, 14 — 18.) Torej morata zakonska, ako
hočeta v miru skupej živeti,

c) zaničevati, stanovitno in krepko odganjati
vse take nespametne in hudovoljne ljudi, kteri enemu,
ali pa še obema donašajo kake besede, da bi se jima
prikupili, ali prav za prav, da bi seme prepira in pa
domačega vojskovanja med mirna zakonska zasejali.
Pametna in kersauska zakonska zamašita saj sama
sebi ušesa, ako takim malopridnim in hudobnim do-
nasavcom jezikov zavezati in ust zamašiti ne moreta.
„ Jezik je sicer majhen ud, ali veliko reci napravi.
Glejte, kak6 majhen ogenj velik gojzd požge! Tudi
jezik je ogenj, zapopadek vse krivice,  — in ves tek
našega življenja zažge, vnet od pekla.“  (Jak. 3,
5, 6.) Da bosta zakonska v miru živela, morata
pa tudi

č) poslednjič molčati eden od druzega proti
drugim vnanjim ljudem.  Zakonska delj skupej sta¬
nujeta. Zato pa tudi eden na drugem vgledata mar-
siktero slabost, ktere pri pervem spoznanji nista
vidila, ker je morebiti se nista imela, ali pa sta jo
prikriti znala. V  zakonu vidita, da se nista z ange¬
lom zavezala. Ali, kakor je prav, ako se o pra¬
vem času z vso ljubeznijo in prijaznostjo svojih
znanih slabosti opominjata, kar je koristno in celo
potrebno, tako škodljivo bi bilo za zakonski mir,

54

ako bi ona dva eden na drugem zapadene slabosti
in pregreške drugim razodevala in razglasovala, ali
celo družetovim žlahtnikom, ki bodo gotovo potem
toženemu žlahtuiku njegove napčnosti očitali. Se ve,
da potem toženega to peče in bode. Morebiti se
skriva nekoliko časa svojo nejevoljo, poprej ali po-
znej jo pa vendarle pokaže, britko očitaje tožniku
njegovo tožbo. Tako se začne razpor med obema,
kteri, delj ko terpi, toliko bolj njune serci loči.

2. Zvesta pomoč.

Iz odkritoserčne ljubezni, ktero sta si zakonska
dolžna, izvira tudi vzajemna ali medsebojna zvesta
pomoč v domačih opravilih, v stiskah in potrebah,
v sreči in nesreči do smerti. Skupej nosita neogib-
Ijive bremena, in si jih med seboj olajšujeta s sočut¬
jem in tolaženjem. Posebno kadar eden zboli', mora
drugi skerbeti za dušo in telo bolnega tovarsa.
Skerbeti mu mora za zdravje, pa tudi, da se z Bo¬
gom spravi. Zakaj ljubezen med zakonskima je le
prava in čista, ako eden drugemu za večno izveli-
čanje skerbita in v tej skerbi tudi časnih potreb ne
zanemarjata. Od te nasprotne pomoči smo že spredej
bolj obširno govorili, razlagaje nravni namen zakona.

3. Nasprotno vnemanje.

Iz odkritoserčne ljubezni izvira tudi nasprotno
vnemanje za vse pravo in dobro z besedo in z djan-
jem. Zakonska se morata po besedah sv. Paula
eden druzega posvečevati, in celo nevernemu ali pa
drugač hudobnemu možu je verna in pobožna žena
lahko v blagor in v izveličanje, in nasproti neverni
ali pa sicer hudobni ženi je lahko tudi verni in po-

55

božui mož v srečo. (1. Kor. 7. 14.) Sv. Augustiu
prav lepo in pa ginljivo pripoveduje, kako je nje¬
gova pobožna in bogaboječa mati, sv. Monika, z mo¬
drim prijenjevanjem in s stanovitnim prijaznim opo¬
minjanjem v miru s svojim nevernim možem živela,
in ga na zadnje celo popolnoma spreobernila, ko
pravi od nje, „da je bila svojemu nevernemu možu
pokorna, kakor svojemu gospodu. Vse svoje moči je
napenjala, pridobiti ga Bogu. Živela je nesvarljivo,
in s tem lepim življenjem mu je Boga oznanovala, ter
moža tako rekoč prisilila, da jo je s spoštovanjem
ljubil. Njegove nezvestobe je terpela s toliko krot-
kostjo in poterpežljivosfjo, da mu zato ni nikdar kaj
očitala. Komaj je pričakovala časa, kdaj se ga bo
Bog usmilil, da bo po veri v Jezusa z milostjo sv.
ker sta sveto živeti jel. Bil je dobre nat or e in mehke
volje, pa tudi neizrečeno živ in pa nagle jeze. Pri¬
vadila se je bila torej, da mu ni ne z djanjem, ne
z naj manjšo žal - besedico zopervala, dokler je
jezen in togdten bil. Kadar se mu je pa bila jeza
ulegla, in je spet dobre volje, zdaj o pravem času mu
je lep6 prijazno povedala, zakaj se je tako in tako vedla,
dokler je bil brez prernislika na njo serdit. Njeno
modro ravnanje z možem ga je na zadnje Bogu
pridobilo. Bil je potem dober kristjan in nič več
ni žalil svoje žene z razuzdanostmi, ktere je kakor
nevernik poprej vganjal.“  (Aug. 9. bukv e s  po zn.

9- P°gi.) _

4. Molitev.

Serčna molitev eden za druzega je četerti sad
prave iskrene ljubezni zakonskih, in tudi naj boljši
primoček, to ljubezen stanovitno ohraniti in jo če-

56

dalje bolj množiti -in uterjevati. Zakonska, ktera
eden druzega zares ljubita, molita tudi vsak dan
eden za druzega. Ako pa vsakdau prav priserčno
eden za druzega molita, ni mogoče, da bi se sovra¬
žila, ali pa delj v razpertji živela. Če si tudi kteri-
krat kaj sporečeta, solnce vender ne bo nad njuno
jezo zašlo, (Efež. 4, 26.) ker saj sta molila zjutraj
eden za druzega, in bosta tudi zvečer skupej Boga
častila, hvalila in pa prosila. Če tudi taka dva za¬
konska uesporazumljenje ali človeška slabost za
trenutek morebiti loči, sklene ji hitro spet vzajemna
serčna molitev, ki prosita „Odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpušamo svojim dolžnikom ! u  Po
molitvi raste od dne do dne ljubezen zakonskih, in
molitev, ki iz prave ljubezni izvira, zakonski lju¬
bezni še le pravo veljavo in terdnost daja.

O prelepi sad torej, kteri iz odkritoserčne lju¬
bezni izhaja! Ta sad sladi' zakonske britkosti, lajša
težave, in še le prav posvečuje moža in ženo, ter ji
pelje na ravnost iz doline solza proti srečnim nebe¬
som. O naj bi se pač v nobenem zakonu ne po¬
grešal !

B. Zakonska zvestoba.

Zakonska sta si neprelomljivo zvestobo in vso
vdanost dolžna. Nobeden ne sme svojega družeta
nikdar in nikako r pod nobeno pretvezo in v nobeni
okolišini hudobno popustiti , tako da bi se več nazaj
ne vernil, pa tudi ne sme nagnjenja in vdanosti ali
ljubezni skrivej in nezvesto do kake druge osebe
imeti. Zakonski je sam sebe svojemu družetu po¬
polnoma v last dal, in nobeden nima več pravice ne
do svojega serca, ne do svojega telesa. To terdi

57

na ravnost sv. Paul, ko pravi: „ Žena nima oblasti
do svojega telesa, ampak mož. Ravno tak6 pa tudi
nima mož oblasti do svojega telesa, ampak žena. u
(1. Kor. 7, 4.)

Iz tega pa sledi, da morata zakonska zakonsko
dolžnost  eden drugemu spolnovati. Sv. Paul to tako
le razlaga: „ Zoper nečistost pa imej vsak svojo
ženo, in vsaka svojega moža. Mož ženi svojo dol¬
žnost stori, ravno tako pa tudi žena možu.  — Nikar
ne kratita eden drugemu, razun oko oba privolita
za nekaj časa, da se k molitvi podasta. Potem pa
se spet v to povernita, da vaju ne bo satan skušal
zavoljo vajne nezderžnosti. To pa pravim po pri-
pušenji, ne pa po povelji.“  ( 1 . Kor. 7, 2, 3, 5, 6.)

V  zakonskem stanu se velikrat strašne hudo¬
bije gode iz malopridnosti, ali pa iz nevednosti, ker
si premalo podučeni mislijo, da jim je vse pripuseno,
kar in kakor spačena natora želi. Ali angel RafaeL
je bil mladega Tobija podučil, kaj je prav v zakonu,
kar tudi kristjanom velja. Rekel je: „ Tisti, kferi
tako v zakonski stan stopijo, da Roga iz svojega serca
in pa iz svoje duše izženejo, ter tako svojemu pože¬
lenju strežejo , so kakor konj in mezeg, ktera pameti
nimata, in take ima hudič v oblasti“  (Tob. 6, 17.)
In potem, ko gaje opominjal, da naj pred spolnjen-
jem zakona moli in zderžno živi, je se pristavil:
„Pofem vzemi devico k sebi v Gospodovem strahu,
bolj iz ljubezni do otrok, kakor pa, iz mesenega po¬
želenja, da dosežeš v svojih otrocih blagoslov (žegenj,
kterega je Rog Abrahamovim mlajšim obljubil.“
(Tob. 6, 22.) Glejte tukaj, kaj je prav. V za¬
konskem stanu ni torej vse pripuseno. Vsako djanje,
ktero je nasprot namenu zakona, ki je rodenje otrok,

58

je pregrešno. Vse, kar ne meri na ta namen, je
neredno, in ni brez, greha, tudi takrat ne, kadar se
prav godi, pa iz zgolj poželenja. Kar se pa prav
ne godi, ali zoper natoro, je vselej smerten in od
Boga preklet greli.

Zakonska zvestoba pa na dalje ne prepoveduje
samo pregrešnih djanj s kako drugo osebo, s kte-
riini djanji bi eden zakonskih svojega družeta v pra¬
vici do sebe tako gerdo poškodoval, ampak zakon¬
ska zvestoba prepoveduje po Jezusovih besedah
celo misli in želje do kake druge osebe. Jezus sam
je rekel: „ Slišali ste, da je starim rečeno bilo: ne
presest vaj! Jaz pa Vam pravim: da vsak, kteri
(drugo) ženo pogleda, in jo želi, je že presest val
ž njo v svojem sercu.“  (Mat. 5, 27, 28.) S tem je
Jezus po Mozesu dano zapoved: „ne prešestvaj! u
bolj na tanko razložil ter rekel, daje že vsak pože¬
ljiv pogled ptuje žene greh, prešestvo v sercu. In
to po vsi pravici. Ker on hoče, da naj bi kristjani
Božjih zapovedi ne spolnovali samo po čerki, ampak
tudi v duhu, ker je dobro vedel, da,ako človek nima
v sercu nobenega nespodobnega poželenja, tudi v
djanji ne bo tako lahko grešil; zakaj pregrešne
djanja izvirajo ravuo iz pregrešnih misli in želja.
(Mat. 15, 18 — 20.) če pa človek tudi ne zaide
tako deleč, da bi res v djanji grešil, tirja že svetost
Božjih zapovedi popolno čistost serca, kakor je bil
že Job v stari zavezi sklenil s svojimi očmi, device
ne pogledati, pa tudi nobene poželjive misli v svojem
sercu ne terpeti. (Job 31, 1.)

59

Prešestvo.

Ker Jezus že prešestvo v sercu tako ostro
prepoveduje, lahko iz tega sklepamo, koliko stra-
šneji in ostuduiši greh v Božjih očeh daje prešestvo
v djanji dopolnjeno. S prešestvom v djanji stori
prešestnik inemo ostudne pregrehe nečistosti, ktera
ga iz nebes izklepa (Gal. 5, 19 — 21.), in bi se
med kristjani celo imenovati ne smela (Efež. 5,
3,4), tudi še naj večjo in naj strašnejo krivico ne¬
dolžnemu družetu, komur je bil zvestobo tako slo¬
vesno pričo Boga in Cerkve obljubil, pa jo je tako
gerdo prelomil. Ž enim in tistim djanjem stori dvojno
pregreho — nečistost in krivico, — kterili sleherna
sama zase je velika in strašna. Ni se nam torej
čuditi, ko je bil Bog že v stari zavezi pokazal, kako
zelo da studi in sovraži to pregreho, s tem, ker je
bil zapovedal oba, prešestnika in prešestnico,
s kamnjem posuti. (3. Moz. 20, 10. 5. Moz. 22,
22. Jan. 8, 5.) In tudi na družili krajih preklinja
Bog take grešnike. (5. Moz. 27. Pripov. 6, 24 —
28. 7, 5 - 35. 30, 20. Sir. 23, 25, 26. Jer. 5,
8 - 13. 20, 2. 1. Kor. 6, 9 - 10.)

Pokazati, kako strašna gnjusoba v Božjih očel|
je prešestvo, se sv. pismo pogostoma poslužuje be¬
sede »prešestvo, u  in zaznamva s to besedo naj večjo
hudobijo zoper Boga: malikovanje,  kakor bi ne imelo
za to hudobijo nobene bolj terde besede. In res ste
si pregrehi prešestvo  in malikovanje  prav zelo po¬
dobni. Obakrat se preterga sveta zveza, in obljub¬
ljena zvestoba se strašno prelomi. Bog je imeno¬
val že v stari zavezi Izraeljsko množico svojo ljub¬
ljeno nevesto, s ktero je On zavezo sklenil, ona pa

60

ž Njim. (Ozea 2, 19 — 24.) Vsa visoka pesem
Salomonova kaže v skrivnostnih podobah ženitvanj-
skili obhajanj to serčno Božjo ljubezen do Izraelske¬
ga ljudstva. Tudi v novi zavezi ima sv. Paul to
lepo podobo pred očmi, ko govori v drugem pismu
do Korinčanov, da je Korinska Cerkev kakor
čisto devico s Kristusom zaročil. (12, 2.) Neverec
pa in malikovavec zanemarjata, zametujeta in za-
pusata živega Boga, kakor zanemarja, zametuje
in zapuša presestnik svojega zakonskega tovarša.
Malikovavec in presestnik, oba klečita pred ptu-
jim malikom in mu darujeta. Zato imenuje sv.
pismo Judovske shodnico in pa Izraeljsko toliko
v malikovanje nagnjeno ljudstvo: nesramno, brez¬
božno in grozno nehvaležno presestnico.  (Jer. 3.
Eceh. 16. Ozea 3. 4. 5, 3. Sodu. 2, 17. 1. Kron.
5, 25. 2. Kron. 21, 10 — 13.) Kako strašen
greh je torej presestvo, ker sv. Duh v sv. pismu
zatajenje pravega živega Boga in pa malikovanje
s to ostudno besedo zaznamnja, in presestvo zra¬
ven malikovanja postavlja !! !

Strašni nasledki presestva.

Grozoviti nasledki presestuih razuzdanosti se
celo našteti ne morejo. Le nekoliko jih hočemo
tukaj v misel vzeti:

a) Z zakonsko ljubeznijo in pa edinos/jo je po
navadi preb za vse žive dni.  Namesto teh dveh
pa nastopi neukrotljivo sovraštvo velikrat. Ce
tudi razžaljeni nedolžni druže krivičnemu odpusti,
vendar nikoli ne moreta popolnoma pozabiti tega,
kar se je bilo zgodilo. Poprejšnja priserčnost
in zaupljivost se nič več popolnoma ne poverne.

61

Krivični se zmeraj le nekako sili k vsemu, torej
tudi k ljubezni in prijaznosti do nedolžnega, nedolžni
pa krivičnemu nič več prav ne zaupa. Ali če se
tudi to ne zgodi, vendar

b) razširja prešestvo, ako ljudje zanj zvedd,
strašno pohujšanje,  in daja priložnost ljudem, da se,
in nekteri celo s peklenskim veseljem, pogovarjajo
od hudobije, ktera zasluži naj večje studenje, in bi
se se med kristjani celo imenovati in pa slišati ne
smela. (Efež. 5, 3.) ])a se pa take gerdobije skoro
vselej zvedo v sramoto zadetih, v žalost pobožnih
in pa v pohujšanje poštenih in nedolžnih, priča in
uči žalostna skušnja. Ako sta pa zakonska v za¬
konu, kterega je ta hudobija tako rekoč razderla,
otroke imela, kako zelo slab/

c) pohujšljivi izg led prešestnega očeta ali pre-
šestne matere, ali pa, kakor se le premnogokrat godi,
obeh prešestnih staršev, spoštovanje in ljubezen otrok
do njih.  To pa zavira otroško izrejevanje, posebno
še toliko bolj, ker po navadi pridejo za prešestvoin
nepokoj, prepiri in pa vedne razpertja med za¬
konskima.

č) Nezvestoba enega zakonskega, kterije svete
ograje zakona preskočil , zapelje velikrat razžalje¬
nega druzefa v enake razuzdanosti,  da se mašuje in
si z enako pregreho zadosti. In tako je dvojna ne¬
sreča le še toliko večja, brezen pa med njima toliko
šiiji in glpbokeji.

d) Časno ločitev zakonskih, ktere se Cerkev od
nekdaj boji,  mora poslednjič kakor zadnjo žalostno
pomoč, v odvernjenji večjih zlegov, z brit ki m ser-
com pripustiti. Ker prešestvo se šteje po cerkve¬
nih, pa tudi po deželskih postavah med vzroke,

62

zavoljo kterih ima nedolžni druže pravico ločitev
tiijati. Ker vsak zakonski, če je tudi drugač dober
in pobožen kristjan, vendar nima toliko moči, da bi
tako strasno in veliko krivico z voljo poterpel, po¬
sebno, če mu je bil že poprej enkrat ali večkrat po
keršanski odpustil. Tukaj je potem po postavi pri—
pušena ločitev edini pomogljej, sovraštvu in pa iz
njega izvirajočim nesrečam v okom priti. Še bolj
žalostno je, če je ločitev, kakor manji zleg, nedolž¬
nemu celo dolžnost, da zavarje svoje uboge otroke
pred vednim pohujšanjem in pa popolnim zanemar¬
jenjem.

e) Se večji greh pa je zavoljo nasledkov pre-
šestvo žene, ktera se z zakonsko nezvestobo v nevar¬
nost, ali cel6 v strašno gotovost poda, možu skrivej
podtakniti otroka, kteri njegov ni.  Ona ne greši
samo s tem, ker možu dolžno zvestobo prelomi, te-
muč stori še poleg tega dvojno krivico: eno moža na
premoženji,  ker mu butaro naloži zraven pravih za¬
konskih otrok tudi za hrano in izrejo podtaknjenca
skerbeti, eno pa zakonskim otrokom na premoženji,
ker se jim prihodnja dedina (erbšina) manjša z iz¬
rejo postranskega otroka, in pa, ker bodo zato, ko
bo tudi postranski otrok ž njimi premoženje po star¬
ših dedoval, zavoljo njega manj dobili. (Sir. 23,
32, 33.) Glejte, koliko grehov v enem samem!

Ker se prešestuici, kadar se svojega veli-
cega in strašnega greha v spovednici spove, iz
imenitnih vzrokov, da bi popolnoma ob čast ne
prišla, da bi se zakonski mir za zmerej ne raz-
derl, in še iz množili družili, ne more naložiti,
da naj razodene svojo skrivno hudobijo, in da naj
poškodovanega moža in pa poškodovane otroke

63

odpušenja prosi, vprašam: kako bi mogla na tihem
poverniti vso škodo, ktero je naredila s svojo neiz¬
rekljivo hudobijo možu in zakonskim otrokom? Last¬
nega, pa postranskega otroka drugim v prid ne more
razdediniti, moža pa tudi ne sme pregovarjati, naj bi
on postranskega, le po grehu v hišo prišlega otroka
iz dedovanja izklenil, ker bi s takim prigovarjanjem
v možu le sumljenje in natolcovanje obudila. —
O strašni nasledki hudobije, ki se večjidel nič več
popraviti ne morejo, in ki nezvesto mater ves čas
njenega življenja, posebno pa še na smertni postelji
strašno grizejo in pečejo, ter jo ob vse upanje in ob
vso tolažbo spravljajo! Kje hoče nesrečna prešest-
nica ptibežališa iskati, ker se njeni greh in njegovi
nasledki nič več poravnati ne morejo? Edino njeno
pribežališe je samo še pravo serčno kesanje, zakra¬
ment sv. pokore, neskončno usmiljenje Božje, ki
noče smerti grešnikove, in pa Jezusova smert na
križu v spravo grešnikom, po kteri je še desni raz¬
bojnik v zadnjem trenutku, kadar škode nič več po¬
praviti ni mogel, milost, usmiljenje in odpušenje
dosegel. — Kar je nezvesti materi edino mogoče,
pa tudi njena velika dolžnost, je to, da z nenavad¬
nim pridom za blagor hiše dela, da posebno sama
varčno živi, da nima tudi pripušenih, pa ne neogib-
ljivo potrebnih stroškov zase, da varje na vso moč
moževo premoženje in prihodnjo dedino otrok za¬
konskih, in da, neomenivši, zakaj? v svoji poslednji
volji zakonskim otrokom od svojega lastnega pre¬
moženja več nakloni, postranskemu otroku pa samo
toliko, kolikor mu po postavi gre, in se mu kratiti
ne sme, z besedo: da si na vso moč prizadeva, saj
nekoliko poverniti škodo, ktero je bila z grehom
naredila.

64

f) Poslednjič pridejo iz prešestva velikrat umori
m ubijanju,  ali s prevdarjenim premislikom, hudobijo
in sramoto pokriti, ali pa iz maševanja v nagli in
togotni serditosti. Poglejmo sicer svetega kralja
Davida! Presestvo ga je bilo zapeljalo tako deleč,
daje bil ukazal svojega naj zvestejšega služabnika
ubiti. (2. Kralj. 11.) Kdor stoji, naj gleda, da ne
pade, ogiblje naj se nevarnosti, ne le bližne in naj
bližje, temuč tudi daljne, ker ona se kradoma pri¬
plazi, kakor kralju Davidu, samo po radovidnem
pogledu. In koliko jih je svetejih, kakor je David bil?
Koliko močnejih, kakor je on bil? Gorje torej spri-
denemu, prešestnemu rodu! (Mat. 12,39. 19,4.) Gorje
sedanjemu svetu, prikteremje ta hudobija zmeraj
bolj pogosta, tako daje lahkomiseljuost, s ktero se
prešestva velikrat vganjajo, in s ktero se od njih po¬
govarja, ostudnost nekdaj s smertjo kaznovane pre¬
grehe toliko pomanjšala! O času Noeta so bili
tudi, kaj pa da, ljudje vsi sprideni, ali ta spridenost
ni ustavila šibe kaznovajoče Božje pravičnosti, te¬
muč jo je priklicala z vesoljnim potopom nad
človeški rod. (1. Moz. 6. 7.)

Vekomaj pa bo slovel posnemanja vredni iz-
gled v zakonu zveste Suzane čiste, bogaboječe
Joakimove žene, ktera, kadar ji je bilo voliti, ali
ostudno pregreho, ali pa sramotno smert, v strašni
stiski od dveh strani ni celo nič pomisljevala, kaj
bi storila, marveč je rajše volila nezasluženo sra¬
moto in pa gotovo smert, kakor pa da bi bila Božjo
zapoved in možu obljubljeno zvestobo prelomila.
Pa Bog je poplačal njeno krepost, s ktero je bila
pripravljena, življenje in dobro ime zgubiti, s tem, da
jo je rešil iz hudobnih rok sivih pa še zmiraj neči-

65

stih hotljivcov, ter je njeno ime z večno slavo
v sv. pismu venca!. (Dan. 13.) Kako vredna je
ta cista in neoskrunjena žena svojega pomeuljivega
imena! ker Suzana se pravi po nase lilija  — lepa
podoba čistosti in nedolžnosti. Suzana, vekomej
sloveča, naj bo izgled vsem poštenim kersanskiin
ženam, kadar bi nesramen kotljivec želel od njih
kaj tacega, kar bi jim njih imenitno in visoko čast
kersanskih žen v blato poteptalo!

Tudi Jožefa, zvestega služabnika Putifarja,
njegova, grešne poželjivosti vneta gospodinja z
vsem prilizovanjem ni mogla napraviti, da bi bil
Božjo zapoved hudobno prelomil, in svojemu go¬
spodu, ki mu je bil vse zaupal, nezvest bil. Rajše
je terpel vso težo maševanja zaničevane poželjivke,
obrekovanje in ječo, kakor pa da bi se bil Bogu
zamiril, in sladki mir lahke vesti' zapravil. Pa
zvestoba do Boga in spoštovanje neverskega go¬
spodarja, kogar pravic se ni prederznil žaliti, se
mu je lepo vračevalo. Tudi njegovo slavno ime
se bo v sv. pismu vekomej svetilo med krepostnimi
junaki, ki so že v stari zavezi zavoljo pravice
preganjanje terpefi. (1. Moz. 39. Mat. 5, 10.)
O kristjan, bodi si kterega koli stanu, reci tudi
ti v enaki nevarnosti z Jožefom: „Kako bi zamo-
gel to hudobijo storiti, in zoper svojega Boga gre-
šiti!‘ (  (1. Moz. 39, 9.)

C. Pridno hisevanje.

Tretja skupna dolžnost obeh zakonskih je
tudi skerbno in pridno hisevanje in marljivo ravnan¬
je s premoženjem, zlasti v prid in srečo otrok,
ako jih kaj imata. Oba morata delati, in si po-

Sveti zakon. (  g

€6

trebnih reči zase in pa za svoje pridobivati. Sker-
beti morata, da si celo kaj več, kakor ravno potre¬
bujeta, pridobita, da sizftjka ke nep revidjae^primerljeje
kaj na stran deneta, ali pa da dedino svojim
otrokom pomnožita. Delo je bilo ljudem preč po
storjenem pervem grehu naloženo, in brez varčnosti
se pridobljeno kmalo spet zapravi, in nadloge,
kadar pritisnejo, so toliko hujše.

Nezapopadljivo pa tudi neizgovorljivo lahko-
miseljeni so nekteri zakonski, posebno ako se
otroke imajo, če vse, kar si na dan ali na teden
pridobe, sproti povžijejo in zapravijo, ne toliko
zavoljo neogibljive potrebe, ampak velikobolj iz
snedenosti, ker si vse, kar požele, tudi privošijo
in omislijo. Velikrat stradajo žena in otroci doma,
v tem, ko oče po kerčmah iti pivnicah poseda,
igra, pojeda in popiva. Na zadnje, kadar se za¬
služek zmanjša, ali celo ustavi, zagazijo starši in
otroci v revšiuo, ter pridejo drugim na glavo, ali
pa morajo se celo od hiše do hiše prositi, namest
da bi si bili s pridnim hiševanjem pomagali sebi
in pa drugim. (Pripov. 21, 5. Sir. 7, 16. Efež. 4,
28. 1. Tes. 4, 11.) Kdor ne dela, naj tudi ne je.
(2. Tes. 3, 8 — 12.) Celo neumne živalice, ki
skupej žive, človeka pridnosti uče, in sv. Duh po¬
šilja po pravici tožljive lenuhe k pridnim mravljam
v solo, ko pravi: „ Pojdi k mravlji ti, o leni, iti
pomisli njene poti , ter uci „. se modrosti: Klera,
akoravno nima ne vojvoda, ne učenika, ne oblast¬
nika, si po leti vendar jed pripravlja, in spravlja
skupej ob žetvi, kar bo uživalci. Kako dolgo boš,
o leni, spal?  — Malo boš spal, malo dremal,
malo roke k spanju križem deržal: tedaj bo po-

67

manjkanje čez te kakor popotnik priteklo, in revšina
kakor mož v orožji. Ako pa len ne boš, bo tvoja
žetev kakor studenec prišla, in revšina bo deleč preč
od tebe bežala.  (Pripov. 6, 6 —- 11.) Pridnim je
Bog srečo in blagoslov obljubil, lenim pa žuga z rev-
šino in s pomanjkanjem: „ Lena roka revšino pri¬
nese, delavnih roka pa bogastvo pridobi.“  (Preg.
10, 4.) „Kdor svojo zemljo obdeluje, bo s kruhom
nasiten:  — kdor pri vinski pijači poseda, bo v svoji
ter dni hiši sramoto zapustil .“ (12, 11.) „Kjer je
veliko dela, tam je obilnost: kjer je pa le veliko be¬
sedi, tam je večjklel revšina.“  (14, 23.)

Lep izgled domače pridnosti nam je v sv. pismu
Ana, skerbna gospodinja in žena starega Tobija.
(Tob. 2, 19.) Tudi sv. Paul ni hotel nikomur nad¬
ležen biti, in sije pridobival potrebnih reči z delom
svojih rok, čeravno je pravico imel tirjati, da naj bi
ga bile občine, kterirn je sv. evangeli oznanoval, re¬
dile, ker vsak delavec je po Jezusovih besedah
živeža in plačila vreden. (Mat. 10, 10. Luk. 10, 7,
8. 1. Tes. 2, 9. 2. Tes. 3, 8, 9.) In ravno naj sve¬
tejša rodovina, kije kadaj na zemlji živela, je vsem
keršanskim rodovinam izgled naj večje pridnosti.
Sv. Jožef, Jezusov rednik, je bil ponižen in pravi¬
čen tesarsk rokodelec. (Mat. 13, 55.) Celo Božji
Sin je delo častil s tem, daje svojemu redniku pri
cleTu pomagal. Varčno delati z blagom in premo¬
ženjem, priporoča sv. pismo na več krajih, in Jezus
\ sam nas uči varčnim (sparovnim) biti, ker je bil
ukazal ostale kosčike s čudežem pomnoženega kruha
obakrat pobrati, da bi konca ne vzeli, akoravno bi
si bil lahko s svojo vsegamogočnostjo vsak dan no-

5  #

68

V

vega kruha pripravil. (Mat. 14, 20. 15, 32. 16,
9, 10. Jan. 6, 12.)

Č. Keršanska izreja otrok.

Oba zakonska imata poslednjič dolžnost, svoje
otroke po keršanski izrejevati. Imenitna in sveta
je ta dolžnost, rekel bi celo, da je naj imenitnija
zakonskega stanu, zakaj na njenem spolnovanji
visi časna in večna sreča ljudi, njeno zanemarjenje
ali opušenje pa ima neprezirne žalostne nasledke za
dušo in telo na tem in na unem svetu. To dolžnost
razlagajo staršem v družili jezikih cele in kar ve¬
like bukve. Slovenci nimamo do zdaj ne enih
tacih bukev spisanih v svojem narečji. Težavno
je torej, ledino ali celino orati. Le s skerbjo sem
se lotil tega spisovanja, boje se, da bi od ene strani'
s preobširnim razlaganjem razmere med posamnimi
razdelki teh bukvic preveč ne žalil, od ene strani
pa, da bi izmed tolikega nauka o izrejevanji otrok
saj poglavitniših in naj potrebnisih vodil ne zamol¬
čal. Ali z Božjo pomočjo in z drugimi pomogljeji
zamore človek več, kakor pa mu njegove slabe
moči pripušajo.

Po tem kratkem ovinku na ravnost k vprašanju:
Kako naj starši svoje otroke izr e ja jo ?

Otroci so lastina obeli.sta ršev  s torej jih morata
tudi oba skupej z enakim pridom, z enako skerbjo,
z zedinjenimi močmi, v enem in tistem, pa prav ker-
šanskem duhu izrejevati. Da pa to storita, morata
naj pred pomisliti, da otroci niso prav njuni, ampak
da so Božji dar, ktere je Bog Oče vstvaril, Jezus
s svojo neprecenljivo kervjo odrešil, in ktere je sv.
Duh pri sv. kerstu posvetil. Bog je staršem otroke,

69

tako imenitni zaklad, samo za nekoliko časa izročil,
in ga bo zopet iz njih rok enkrat nazaj tirjah Obeh
staršev je torej dolžnost, za otroke skerbeti, jih učiti
in izrejevati ne po svoji volji, ne po mislih in šegah
tega sveta, ampak po Božji volji in po Božjih zapo¬
vedih. Ona dva morata posebno skerbeti, da otroci
dosežejo namen, zavoljo kteregajih je Bog vstvaril,
namrecTvecnp izveličanje.

Otroci imajo telo in dušo, zato pa tudi starše
veže dolžnost za oboje skerbeti. Otroci so ljudje in
kristjani, udje deržave in Cerkve. Starši jih torej
morajo napeljevati k dosegi telesne in dušne, časne
in večne sreče. Vender mora skerb za telo in
časne reči zmeraj podveržena biti skerbi za dušo in
večnost. Po teh razumkih razdelimo tudi izrejo
v telesno in dušno izrejo otrok!

1. Telesna izreja.

Telesna izreja se začenja pred dušno. Telesna
izreja zadeva naj popred ohranjenje in zdravje
otroškega telesa, ker brez ljubeznive pomoči in
skerbi staršev bi moral otrok preč po porodu pogi¬
niti. Nobena druga živa stvar ne pride tako slaba
in tako brez pomoči na svet, kakor otrok, in no¬
beni živi stvari se njene moči toliko počasi ne
razvijajo, kakor ravno otroku. Zato morata oče
in mati za življenje in zdravje otroka skerbeti
preč po spočetji, preden še otrok na svet pride,
s tem, da zinemo in čisto živita. Modri možje
uče, in pamet nam njih nauk terdi, da, če mož in
žena po spočetji zderžno in čisto ne živita, s tem
otroku zelo zelo škodujeta, ker ena in tista kri
teče po materi in po otroku, Ce je materna kri

70

spridena, in po poželjivosti vsa zdražena, ali ni
potem tudi v otroku? Zato se godi, da so nerodni
in nezderžni starši le premnogokrat krivi bolehnega
ali nečistega življenja že odrašenih otrok. Gorje
takim otrokom, ki morajo s svojim bolehnim ali
strastnim telesom divje in neugnano poželenje očeta
in matere vse svoje žive dni pokoriti! Oče in mati
sta korenina, iz ktere priraste telo otroka. In kdo
bi se prederznil terditi, da zamore iz slabe korenine
kaj prida izrasti?! Oče deteta mora mater, ktera
pod svojim sercorn sad zakonske ljubezni nosi, po¬
sebno ta čas spoštovati, in na vso moč lepo ž njo
v čaker hoditi. Odvračati mora od nje sleherno ža¬
lost, ne sme je obkladati s pretežkim delom, in Bog
vaiji, gerdo delati ž njo. Zanemarjenje teh tako
imenitnih naukov in vodil je imelo že premnogokrat
za otroka in mater žalostne nasledke. Postavilo
je obojih življenje v nevarnost, ali ga jima zares
tudi končalo. Nikdar in nikakor ne sme mož svoje
noseče žene terdo imeti. Ker ko bi jo v takem
stanu terdo imel, bi se dvakrat pregrešil. Celo ubi¬
janja bi bil kriv, ko bi se prederznil, udariti jo, ali
pa pretepati, ali kako drugač gerdo in neusmiljeno
ž njo ravnati, kar se pri grobih in sirovih ljudeh, in
pa pri takih, kterim ljubezni manjka, žalibog, pogo-
stoma godi. Pa tudi prihodnja mati se mora v svo¬
jem težkem stanu varovati. Zderžati se mora pre¬
težkih del, in posebno ogibati se naglih in močnih
strasti: prevelike žalosti, prevelicega veselja, jeze,
sovraštva, maševanja, prevelicih skerbi in britkosti,
poželenja po spoji, itd. V  takem stanu je presiljena
in neprimerna pridnost in delavnost dvakrat nevarna.
Kako zelo se torej pregreše lahkomiselne, posebno

71

nektere mlade žene zoper skerb za svoje zdravje in
zdravje otroka, ki v tein stanu ravno tako težke
dela delajo, kakor da bi jiin nič ne bilo, ki se no¬
čejo v veselji in žalosti nič krotiti, ne marveč vsemu
nagnjenju in poželenju služijo in strežejo, ne marajoč za
sad svojega telesa! Koliko nesreč in žalosti, koliko
splavov ali prezgodnih porodov da iz tega izvira,
skušnja uči!

Previdnost Božja je staršem naložila dolžnost,
otroke živiti in izrejevati. Zato je Bog usadil
v serce očeta in matere prečudno, ljubeznipolno
nagnjenje do otrok, kterim so življenje dali. Zato
se godi, da se o porodu otroka napolnijo persi ma¬
tere z ravno tistim mlekom, ktero je otroka pod
njenim sercoin redilo. S tem naznanja Bog svojo
voljo. Divje ljudstva, neumne živali in zverine jo
popolnoma poznajo, in matere same doje svoje
mlade. In keršanske matere (kdo bi verjel?) se
velikrat prederznejo premodre Stvarnikove naredbe
prenarejati! Iz napčne nježnosti do sebe, ali pa iz
zložnosti, ker se jim ne ljubi veliko z otroci ukvar¬
jati se, kratijo otroku živež, kterega mu je Bog na¬
menil, ter ga izroče ptuji dojnici. Take matere, ne¬
vredne svojega lepega imena, ne pomislijo, kako
škodljivo da je za nežno in občutljivo telo otroka to
premenjenje redivnega mleka, pa tudi ne prevdarijo,
da se otrok z mlekom tudi hudobij, strasti in druzih
pregrešnih nagnjenj svoje dojnice navzame. Ljube
matere torej, posebno gosposkega stanu, dajte svo¬
jim otrokom same to, česar vas nedolžne deteta tako
milo, če tudi molče, prosijo, in samo takrat, kadar
je zavoljo vase slabosti ali resnične bolezni to ne¬
mogoče, jih izročite dojnicam, pa pobožnim dojili-

72

cam, ktere so lepe keršanske obnaše, krotke
natore in zdravega života, da vara vaših zdravih
in dobrih otrok pohabile in spridile ne bodo ne
na duši in ne na telesu!

Pa tudi, kadar otrok odraša, morajo starši
zanj skerbeti, potrebno hrano in obleko po stanu
mu dajati, ter odvračati vse, kar bi zdravju otroka
škodovati utegnilo. Skerb za zdravje otrok pa
mora pametna biti, kar bi ne bila, ko bi starsi
otroke, češ, da jim za zdravje skerbe, le v meh-
kužuosti redili. Spridovali bi starsi otroke, in
njih zdravje podkopovali, ko bi jih v obleki, v
hrani in v družili rečeh kočljivosti vadili. Naj
stopijo poznej v kteri stan koli, je neizrečeno
veliko na tem ležeče, da so terdnega in zdravega
života, ki zamore vročino in mraz, lakoto in žejo,
trud in delo preterpeti. Že preč od mladih nog
se morajo tega privajati in na to pripravljati z
zmerno in prosto ali domačo hrano in pa z drugi¬
mi spodobnimi vajanji. Poslednjič, kar telesno
izrejo otrok zadeva, morajo starši še skerbeti, da
svoje otroke k poštenemu kruhu v kak stan pri¬
pravijo. Učiti jih morajo v vseh tacih rečeh, ktere
jim bodo poznej pri gospodarstvu, pri kupčiji,
obertniji ali družili opravilih pomagale. Zgodej že
jih morajo privajati tacih del, ktere so njih starosti
in pa njih močem primerne. Učiti jih morajo hiše-
vanja, kmetije, ali družili tacih opravil, ktere njih
stan zadevajo, ali ako je mogoče, naj jih v šolo
dajo, in če so zato, naj jih, za kak poseben stan
izrejajo, da si bodo poznej sami' kruh pošteno slu¬
žili, ne pa drugim ljudem na glavo prišli. Starši
morajo, kadar otroci pripravno starost dosežejo, za

73

»jih preskerbljenje skerbeti, jim s svetom in djan-
jem, pa tudi z lastnim premoženjem v kak stan
pomagati. Vender jih ne smejo nikdar v kak
stan siliti, in to se toliko manj, ako vidijo, da
zanj pripravni niso, in da nobenega posebnega
veselja in nagnjenja do njega nimajo.

2. Dušna izreja.

V čem pa ta obstoji? Duša je imenitniji del
človekov. Ona je neumerjoca, od Boga samega
človeku vdihnjena, torej Božja podoba. Skerbi se
toliko za telo, k večjim mu bos življenje na tem
svetu nekoliko polajsal in podaljšal, in zanemar¬
jena skerb ga bo le nekoliko poprej v černo zemljo
spravila. Ali duša, enkrat zgubljena, bo veko-
mej nesrečna, vekomej ločena od Boga, svojega
Stvarnika, poslednjega cilja in konca! Kdo ne vidi,
koliko da je ležeče na tem, da starši svojim otro¬
kom na vso moč pomagajo do njih edino prave
sreče, do dušnega izvelicanja?  Duša pa ima mno¬
gotere moči in zmožnosti, ktere, ako se prav vo¬
dijo in urijo, človeka res človeka delajo. Naj
imenitniši moči in zmožnosti duše ste pa um  in
volja.  Okoli teh dveh se verti in suče vsa dušna
izreja otrok.

a. Omikovanje uma.

Um, po kterem človek Boga in svoje dolž¬
nosti spoznava, ter dobro od hudega loči, se mora
na vse zgodaj pri otrocih buditi, bistriti in s po¬
trebnim pa primernim ukom mikati. Torej morajo
starši preč, kakor hitro se je um v otrocih le ne¬
koliko zbudil, tiste učiti, da spoznavajo Boga na-

74

šega naj boljšega Očeta v nebesih, njegove prelepe
lastnosti in njegovo presveto voljo, se ve, da tako
in toliko, kakor in kolikor otroci v spominu ohra¬
niti morejo. Keršanski nauk, posebno nauk od
večnega izveličanja, naj je, tako rekoč, živež za
otroško dušo. Brez tega nauka bi otrok popol¬
noma neveden izrastel, in ločil bi se komaj od
neumne živali. Ako otroci tudi preč z začetkom
vsega ne urno, je vendar že to za njih prihodnje
življenje velik dobiček, ker sveto vero in njene
resnice, ki se jim morajo s posebno resnobo raz¬
lagati in v spomin vtiskovati, čislajo in spoštu¬
jejo, kar se poznej ne zgodi' več tako lahko. Za
izveličanje otrok gotovo ni koristno, ako se z
naukom keršanskih resnic predolgo odklada, češ:
otroci so še neumni, jih še ne razumijo. Marsikte-
rih razodetih resnic, postavim: od sv. Trojice itd.
še odrašeni in učeni ne razumo, ali jih hočemo
torej s to pretvezo popolnoma popustiti in iz ka¬
tekizmov izbrisati? Ker se pa to nikakor zgoditi
ne sme, vsak lahko sam ve, da je veliko bolje
otroke zgodej že z Božjimi in pa svetimi rečmi
soznaniti, ker ako se to preč zgodaj ne stori, in
so se pozneje drugi razumki in druge misli otroka
polastili, potem se mu z resnicami svete vere in
keršanskega zaderžanja dokaj težje blizo pride,
posebno še, če so že strasti in hudobije serca
pot do uma kakor s ternjem prerastle.

Ker pa starši te svoje dolžnosti, namreč otroke
učiti, zavoljo mnogih opravil velikrat spolnovati ne
utegnejo, in ne morejo, naj ji saj s tem zadostujejo,
da ne pošiljajo samo svojih otrok v šolo in v cerkev
k pridigam in pa keršanskim naukom (Rimlj. 10,

75

14 , 17 .),  ampak da se s pogostim izpraševanjem
tudi prepričajo, ali in kako se otroci kaj uče, in
kako da v naj boljšem spoznanji, ki se za človeka
misliti more, v sveti veri napredujejo. (Luk. 10,
39 — 42. Jan. 4, 10 — 14. 17  3.) Otroci morajo
viditi, čutiti in spoznati, da je staršem veliko na
tem ležeče. Zakaj ako starsem celo nič mar ni,
ali pa le prav malo, če se njih otroci kaj uče ali pa
ne, kmalo vse veselje do učenja zgube, in so ne¬
kako vnemami in brezskerbni, ter si nič več ne pri¬
zadevajo, naučiti se kaj. Nekdaj je bila navada in
je se dandanašnji po boljših hišah in pri boljših
kristjanih, da izprašujeta oče in mati ob nedeljah in
praznikih doma pred jedjo ali pa pri jedi svoje
otroke in posle, kaj in koliko so si pridige in ker-
šanskega nauka v cerkvi zamerkali, in ponavljajo
ž njimi poglavitne reči. Koliko lepše je to, če si
kristjani jedila pri južini in pri večerji s takimi ker-
šanskimi pogovori slade in posvečujejo, kakor pa
če neumne marnje vganjajo, ali celo djanje in ne¬
hanje bližnjega sodijo — v škodo in pohujšanje
otrok, ki tako radi pregrešno navado, bližnjega
opravljati in na vsaki reči jezik brusiti, posnemajo.

Memo verskih resnic, človeku naj potrebniših,
na kterih pravem spoznanji spolnovanje Božjih za¬
povedi in torej dosega večnega življenja visi' (Luk.
10, 39, 42.), so še otrokom mnogotere druge ved¬
nosti za prihodnje življenje na tem svetu potrebne in
koristne, postavim: branje, pisanje, rajtanje itd.
Ker pa starši vselej ne utegnejo, velikrat tudi ne
morejo in ne znajo otrok teh vednosti učiti, zato je
tudi v tem oziru njih dolžnost skerbeti, da njih otroci
v šoli, ali pa po domačih učenikih pridobe to, česar

76

jih sami' naučiti ne morejo ali pa ne znajo, Starši
morajo torej pridno in zaporedoma svoje otroke
v solo pošiljati. Starši bodo enkrat oster odgovor
dajali, ako svoje otroke iz samoglavnosti ali pa
samopridnosti od šole odvračajo in jih vanjo ne
pošiljajo, ako gledajo bolj na to, da leta dosežejo,
ko smejo doma ostati, kakor pa na to, koliko da so
se naučili. Iz množili ozirov je tudi lijih dolžnost,
otroke, ki so že vsakdanji šoli odrastli, v nedeljske
šole pošiljati, ktere so toliko koristne in potrebne
mladim ljudem, nekoliko zato, da ne pozabijo tega,
kar so se v vsakdanjih šolah naučili, nekoliko zato,
da se še bolj izuče, nekoliko pa zato, da se ob
nedeljah in praznikih, ker morajo v šolo hoditi,
okoli ne potepajo, se lenobe in pohajkovanja ne pri¬
vadijo, ter odvernejo od množili zlegov in hudobij.
Zakaj skušnja, pa žalostna skušnja nas uči, da se
otroci ravno ob nedeljah in praznikih po vaseh, kjer
šol ni, naj bolj pohujšujejo in v greh zapeljujejo po
hišah, v kterih brezvestni gospodarji take sha¬
janja terpe.

b. Omikovanje volje.

Po umu sicer spozna človek svoje dolžnosti,
ter loči dobro od hudega. Ali spoznanje samo ga
še ne izveliča, ker „ne vsak, kdo:- pravi, Gospod,
Gospod! pojde v nebeško kraljestvo, ampak kdor
stori voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti pojde
v nebeško kraljestvo,“  govori Jezus. (Mat. 7, 21.)
Tera brez del je mertva. Zato je Bog človeku
tudi voljo dal, da zamore to, kar za prav in dobro
spozna, hoteti, voliti in v djanji spolnovati. Ali ta
volja je po izvirnem grehu bolj do hudega, kakor

77

pa do dobrega nagnjena, in človek, zgolj sam sebi
prepušen, se mora razuzdafi in služiti vrojenim
divjim strastim. (Rimlj. 7, 14 — 23.) Druga dolžnost
staršev je torej voljo svojih malih mikati, od hudega
odvračati, k dobremu nagibati, ter tako žlahtniti njih
serce. Posebno mati mora že veliko poprej, kakor
se po navadi godi, po natori sprideuo voljo otroka
hudega varovati. Žalostna skušnja nas uči, da mar-
siktera brezvestna mati s svojo razuzdanostjo in s
svojimi neukrotljivimi strastmi že pred porodom
otroka na duši in telesu ostrupi, ter zasadi vanj kal
hudobije, ktera po tem raste in toliko moč dobi, da
ni poznej mogoče zadušiti je in popolnoma zatreti.
Tako nalezejo in dobe nesrečni otroci dušne in
telesne bolezni od matere, ktera jim jih, polna divjih
strasti, z lastnim mlekom udoji, ali pa udojiti pusti
po kaki razuzdani, nečisti najeti dojnici. Gotova
resnica je, da dobro in hudo, ktero se poznej pri
otrocih pokaže, večjidel otroci že z mlekom v se
sesajo, vsvoje si lastnosti svoje dojnice, matere ali
ptujke. Iz tega pa matere tudi lahko spoznajo, kaj
je njih sveta dolžnost, da že preč z začetkom volje
otroka, že tako spvidene še bolj ne skaze. Ni nam
treba mater opominjati, da naj s svojimi dojenčiki
milo, ljubeznivo in prijazno ravnajo. Saj jim je to
že prirojeno. Osorno in resnobno ravnanje s tako
malimi ni na pravem mestu. Ali varovati se morajo
matere, da lepo in prijazno ravnaje z otroci, ne da-
jajo njih še majhnim strastim potuhe, in da njih sla¬
bih nagnjenj še bolj ne uterde. Otrok, kogar mati
še doji, je lahko uporen, kljubovaven, togoten, ne-
poterpežljiv in maševanja želen. Ne zna še govo¬
riti, vender že razodeva svoje notranje z rokama,

78

z glavo, posebno pa %  jokom in upitjeni. Ako pa
mati, namest da bi lepo, prijazno take nagnjenja
v otroku zaterla, velikobolj na znanje daja, da
strasti otroka poterdi, je potem zleg, namest da bi
se odpravil, le se večji. Postavim: pestema se z
otrokom igra, naredi mu kaj, kar mu je nepovoljno
in zoperno, in otrok začne jokati in upiti. Mati pa,
otroka utolažiti, se vede kakor da bi bila prav huda
na osebo, ktera je otroka žalila, krega jo, žuga ji,
ali jo na videz celo tepe, včasih prime še otroka za
roko in jo bije ž njo. Otrok preč utihne, ker zado¬
voljen je, ko je bil maševan. Vse to je bilo pri
materi in uni osebi le na videz, ali otrok je vzel za
resnico in njegova volja je s tem le še bolj spridena,
namest da bi jo bila mati s primernim ravnanjem
k dobremu obernila. Seme vseh hudobij je v otroku
zasejano, kakor plevel po njivah. Starši morajo
torej z vso skerbjo in z vsem prizadevanjem to
seme, kakor hitro se pokaže, zatirati. Strašno
škoduje otrokom, ako jim starši vse privolijo, češ:
saj so še neumni, in ne vedo, kaj počenjajo. Kar
ni prav, morajo starši preč popravljati. Ni jih
treba preč tepsti, zadosti je že, če jih s perva le
resnobno pogledaš, jim s perstom požugaš, ali celo
za šibo primeš. Vedli in spoznali bodo, da ni
prav. Ce so pa le še svojoglavni, jih tudi kaznuj.
Ker se bodo poznej v enakem primerljeji spomnili
na to, se bodo varovali, če tudi ne bodo umeli:
zakaj? Res, da tako serce ni še v korenini po¬
boljšano, ali nagnjenju do hudega je vender ne¬
kaki jez postavljen. Ko bi se pa to nagnjenje
vselej v otroku spolnilo, bi se v sercu čedalje bolj
uterdovalo in v navado spremenilo, preden bi se

79

se otrok pameti zavedel. Navada je pa železna
srajca, in starši je poznej v svojo žalost in po
lastnem zadolžeuji otroku več sleči ne morejo.
Otrok je podoben mlademu drevesu. Lahko ga
viješ in pregiblješ, kakor te je volja. Ali kadar
odraste, ga nikamor več upoguiti ne moreš. Otroku
je pač um prirojen, ali ta se le počasi in pola¬
goma budi' in razvija. S perva gospodari v njem
le občutenje. To občutenje morajo modri starsi
prav voditi, da ovro in v okom pridejo slabim
nagnjenjem otrok, kterih ti se za pregrešne ne
spoznajo. Krivo drevesce, dokler je tanko in
drobno, se lahko zravna, zastonj pa boš upiral
vso svojo moč pri odrašenem in debelem. Raje
se ti bo zlomilo, kakor pa zravnalo. Poznej,
kadar se otrok zaveda, in se mu um bolj in bolj
izbuja, da ve ločiti dobro od hudega, se mora,
kaj pa da, učiti, svariti in opominjati, preden ali
pa kadar se kaznuje, da otrok sam svojo krivico
spozna in ve, da je kazni vreden. Ali vse učenje
in opominjanje je prepozno, če je že volja otroka
spridena in v oblasti močnih strasti, kakor je tudi
zastonj, lepo pšenico sejati na njivo, ktera je vsa
s ternjem, osatom in plevelom prerašena in pre-
prežena.

Starši se morajo tudi varovati na vso moč,
da pričo svojih otrok ne govore in ne počenjajo
kaj tacega, kar je nespodobno in pregrešno. Otroci
vidijo, slišijo in pomnijo vse. Govore, kar so
slišali, in delajo, kar so vidili. Naj se jim še
tolikrat pravi: to ni prav! ne verjamejo, dokler
imajo slabe izglede na teh, ktere ljubijo in spo¬
štujejo. Pa tudi čuti morajo neprenehoma starši

80

nad otroci. Vsak hip morajo vediti, kje da so njih
otroci, pri kom, kaj govore ali počenjajo? Tudi
v otroških letih morajo čuti nad njimi, ker že to dobo
se velikrat pohujšujejo in zapeljujejo 'po skrivnih
krajih. Toliko večja mora biti ta čuječnost, kadar
otroci odrašajo, in se druge strasti v njih bude, ter
so nevarnosti toliko večje. Ah, če starši nazaj po¬
mislijo in pogledajo v svoje otročje leta in pa
v svojo mladost, spoznali bodo, kako potrebno je
zmeraj čuti z vso skerbjo nad otroci! —

Ali k omikovanju volje ni se dosti, da starši
svoje otroke samo hudega varjejo, ampak om'jih
morajo tudi k dobremu napeljevati. Pri tem na¬
peljevanji je vender potreba, da je um otrok že
nekoliko izbujen, da že ločijo po malem pravo od
nepravega. Kakor deblo, ktero ni cepljeno in
skerbno gleštano, ne rodi žlahtnega sadu, tako tudi
človeku pravo in dobro samo ob sebi v mar ne
pride. Le plevel ne potrebuje obdelovanja. Otroke
k dobremu napeljevati, je treba učiti, uuemati, hva¬
liti in obdarovati jih o pravem času in z modro pre¬
vidnostjo. Naj večja dobrota, ktero starši otrokom
dati zamorejo, je, da jim njih kerstno nedolžnost
neomadežano ohranijo. To morajo starši zmeraj in
naj bolj pred očmi imeti. Tobija, ki „je sina imel,
m ga od mladosti učil, Boga se bati in pa greha
se varovati“  (Tob. 1, 10.j, jim je prelepi izgled.
Da bodo pa to storili, naj si v spomin vtisnejo na¬
slednje nauke:

1. Starši naj uče otroke, kakor hitro je moč,
Božje Ime imenovati, in se spominjati njegove vse-
gapričujočnosti. Kažejo naj jim nebesa, v kterili
Bog kraljuje, posebno pa naj jim goreče na serce

81

pokladajo imenitno resnico: da Bog vse ve, vse slisi
in vse vidi, zato, da se bodo greha varovali; z be¬
sedo: vcepijo naj jim strah Božji v njih nedolžne
serčica.

2. Starši naj zgodaj uče otroke lepo, pobožno
moliti, in Boga ter njegovo službo ljubiti in spo¬
štovati.

3. Starši naj se pogostoma pričo otrok pogo¬
varjajo od svetih, pobožnih, kersanskih reči.

4. Stud do greha, laži' in druzih hudobij naj jim
v serce zasade, uče pa naj jih in vadijo v kersan¬
skih čednostih: v ponižnosti, pokorsini, ljubezni,
odkritoserčnosti, usmiljenji itd.

5. Spominjajo naj jih pogostoma kerstne oblju¬
be, in naj jim pravijo, daje  po navadi vse, kar na
svetu vidijo ali slisijo, Bogu zoperuo.

6. Odvračajo naj od njih vse, kar bi jim ško¬
dovati utegnilo: poredne posle, druge malopridne
otroke itd.

7. Kadar so otroci že za spoved, naj jih pelje¬
jo k previdnemu in natančnemu spovedniku, ki jih
bo modro in lepo učil, greha varoval in jih v pravi
pobožuosti uterjeval.

8. Bajajo naj jim lepe pa primerne bukve brati,
postavim: zgodbe sv. pisma in druge bukve, ktere
so nalas za otroke spisane. Pa tudi naj se s po-
praševanjem prepričajo, s kakim pridom da otroci
bukve prebirajo.

9. Poslednjič naj jih tudi uče kako lepo po¬
božno pesem zapeti. Skerbe pa naj na vso moč,
da ne bodo otroci kakih posvetnih ali celo uma¬
zanih pesem prepevali.

Sveti zakon. 6

83

. Na voljo otrok imajo tudi veliko moč primerne
i polivale in graje, da starši dobre otroke včasih po-
I hvalijo in tudi po zasluženji s kakim darom razve-
I šele, poredne pak posvare ali še celo kaznujejo.
Ali v tem morajo starši kaj modri in pa pre¬
vidni biti.

1. Nikoli naj ne hvalijo in grajajo drugač, ka¬
kor kadar so otroci res hvale ali pa graje vredni.
Oboje pa se mora prav po keršauski goditi. Otroka

/naj hvalijo zavoljo dobrega, kar je storil, zato da
dobi še večje veselje do dobrega. Ali še tako za¬
služena hvala je lahko za otroka strup, ki ga napi¬
huje in prevzetnega dela. Da mu torej hvala ško¬
dovala ne bo, mora naj bolj na Boga meriti, da le
od Njega pride vse dobro, in da mora otrok za vse
zmeraj le Bogu hvaležen biti, ne pa misliti si, daje
sam ob sebi kaj dobrega storil. Če pa starši otroka
grajajo, naj ga grajajo tako, da otrok serčnosti ne
zgubi in ne obupa, ampak upanje naj mu delajo, da
bo že boljše, če se bodo k Bogu obernili, in Njega
na pomoč prosili.

2. Dobro, celo potrebno je včasi, če starši
svojim otrokom kak dar obljubijo, in ga jim res tudi
dajo, jih še bolj k dobremu spodbosti. Prav za
prav se ve, da bi se ne smelo potrebovati tacih
pripomočkov, ker pravo in dobro bi se imelo že
samo na sebi, še bolj pa zavoljo Boga in iz ljubezni
do Jezusa spolnovati. Ali do tako visoke kreposti
se le malo odrašenih dvigne. Od otrok pa se to še
toliko menj more tirjati. Saj še Bog z obljubami
ljudi k dobremu vabi, in z žuganjem greha varuje.
Torej tudi starši pametno ravnajo, ako otrokom za¬
voljo njih vbogljivosti in lepe obuaše zmerne darila

83

obljubljajo in dele. Kar pa obljubljajo, morajo tudi
vselej storiti. Obljubljati pa ne smejo nikoli kaj
tacega, kar bi se prileglo kakemu slabemu nag¬
njenju otrok, postavim, sladkarije, nečimerne obla¬
čila ali kaj druzega tacega, ampak le take reči,
ktere jim res koristijo, postavim: kake lepe bukvice
ali kaj druzega.

3. Otroci delajo večkrat reči, ki so graje
vredne zato, ko so napčne, polne pregreskov in
pomanjkljivosti. Nekteri tacih pregreskov izvirajo
iz zgolj lahkomiseljnosti. Kadar otroci odrasejo in
vedo prav prevdariti, zginejo ti pregreski, če starsi
zavoljo njih otroke opominjajo, pa prijazno in
krotko. Nekteri pregreski pa izvirajo iz spride-
uega in hudobnega nagnjenja in rastejo z otroci, ako
jih starsi preč, ko so jih na otrocih vgledali, ne
ustavijo. „Kar se mladenc navadi, od tega tudi
star ne odstopi,“  pravi sv. pismo. (Prip. 22, G.)
Taki pregreski so: nepokorsina, terdovratnost,

nagla jeza, togota, maševanje, lenoba, nezmernost,
laž itd. Ti so že zgolj imenitni pregreski, in starsi
se jim morajo z vso ostrostjo in stanovitnostjo usta¬
viti. S perva morajo opominjati, svariti, groziti, jim
<fkterikrat kaj odreči, postavim: kako jed ali kako
drugo veselje; in če vse to se nič ne pomaga, mo¬
rajo seči po poslednjem, kar jim sv. pismo zapove¬
duje, ko pravi: „Ne prepušaj svojega sina v mla¬
dosti njegovi volji , in ne pušaj v nemar, kar si
vmišlja. Pripoguj njegov vrat v mladosti, in tepi
ga s Šibo, dokler je otrok, da ne bo terdovraten in
tebi nepokoren, da te ne bo serce bolelo.“  (Sir. 30,
11, 12.) In drugej: „ Nikar otrffku tepenja ne od¬
teguj. Zakaj ako ga s šibo udariš, ne bo umeri.

84

Ti boš njega s šibo udaril, in njegovo dušo pekla
rešil. “  (Pripov. 23, 13, 14.)

Naj bolj pa je potreba, če hočejo starši otroke
k dobremu napeljati, da jim svetijo z lastnim
izaledom .  Ker lepi izgled staršev sega globokeje
v serca otrok, kakor pa še tako lepo ali tudi ostro
opominjanje. Ako otroci že z mladih nog vidijo in sliši¬
jo, s koliko pobožnostjo in gorečnostjo da oče in mati
zjutraj in zvečer, predjedjo in po jedi molita, ta iz¬
gled keršanske pobožnosti se nežnim sercom za
zmeraj vtisne, in otroci se uče brez druzega učenja
veliko bolje moliti, kakor pa brez tega izgleda s še
tolikim napeljevanjem in učenjem. K vsemu dobre¬
mu, torej tudi k izrejevanju otrok pa je ena reč še
naj bolj potrebna, namreč — molitev staršev za
srečo in blagoslov, ki pride od zgorej. „Ne kdor
sadi, ne kdor priliva , je kaj, ampak Bog , Meri rast
daja.“  (1. Kor. 3, 7.) Zato pa, ker marsikteri starši
to prepotrebno pomoč zanemarjajo, in Boga pri svo¬
jem trudu in upiranji na pomagaj ne kličejo, se
zveržejo vse njih še toliko blagi in še tako modro
premišljeni nameni v izrejevanji. „Ako Gospod hiše
ne zida, delajo zidarji zastonj, in ako Gospod mesta
ne varje, zastonj huje on, kteri ga varje.“  (PŠP

126 , ll)

§ 12. Posebne dolžnosti moža.

Vidili smo do zdaj, ktere dolžnosti da imata
oba zakonska skupej eden do druzega, in pa do
svojih otrok. Ali nektere dolžnosti zakonskega
stanu so še take, ktere moža in ženo, vsacega po¬
sebej zadevajo. Imenovali smo jih posebne dolž-

85

nosti zakonskega stanu. Ktere posebne dolžnosti
ima torej mož?

A. Ljubezen in spoštovanje do žene.

Mož mora svojo ženo ljubiti in spoštovati.
Zena ni moževa dekla, ampak njegova tovaršica,
njegova pomočnica, kakor jo je Bog že v raji
imenoval. Pri kristjanih ima žena vse druge pra¬
vice, kakor pa pri nevernikih, in med besedo
„gospodinja  in a ena a  dela Cerkev velik razloček.
Ako, postavim, gospodar žensko v hišo vzame,
in ji gospodinjstvo izroči, je ona še zmeraj nje¬
gova dekla in služabnica. Ako pa ravno tej
ženski pri altarji v zakonsko zavezo roko poda,
se na enkrat vse premeni. Zdaj zanaprej ni ona
več njegova dekla, ampak tovaršica in pomočnica
je njegova, dva sta sicer po osebi, ali oba le
eno meso (Mat. 19. 5.) „ Nobeden pa ne sovraži
svojega mesa,  pravi sv. Paul, ampak redi in ver deva
ga.“  (Efež. 5, 21.) Zena, pravijo cerkveni učeniki,
ni bila vzeta ne iz glave, ne iz nog moža, ampak iz
njegove strani, ktera mu je naj bližje pri sercu; iz
nog zato ne, daje mož kakor sužne nima pod noga¬
ma, iz glave pa zato ne, da se ona čez moža ne
povzdiguje, vzeta pa mu je bila iz njegove strani
pri sercu, zato, da jo ljubi in spoštuje kakor svoje
serce in svoje življenje. Torej pravi sv. Paul:
„Možje, ljubile svoje žene, in nikar ne bodite cmerni
proti njim! u  (Kol. 3, 19.) „Možje, ljubite svoje
žene, kakor je tudi Kristus Cerkev ljubil, in je sebe
za njo dal!  — Tako morajo tudi možje svoje žene
ljubiti, kakor svoje telesa. Kdor svojo ženo ljubi,
ljubi sebe. u  (Efež. 5, 25, 28.) In sv. Peter pravi:

86

Možje, živite e ženami po pameti, in spoštujte jih
kakor slabši spol in kakor sodeležnike milosti živ¬
ljenja, da vaše molitve ne bodo zaderžane u  (zavoljo
domačih tožb in prepirov). (1. Pet. 3, 7.) Mož je
močneje natore, zato mora svoji slabeji družici pri
težjem delu pomagati, ali ga se celo sam opravljati,
in njej le lahke dela prepusati. Resje: „Glava žene
je mož, u  ( 1 . Kor. 11 , 3.) ali zato ne sme mož ženi
terd, osoren in neusmiljen biti. Glava nobenega uda
telesa ne terpinči, in ne skerbi samo zase, teinuč za
celo telo. Zato mora tudi mož ženo varovati, bra¬
niti in jo povsod namestovati. On mora z ženo pri—
zanasljivo in prijazno ravnati, kolikor mu vest in
pamet pripusate. Pomanjkljivosti slabejega spola
mora z voljo terpeti. Kar mu ona svetuje, mora
skerbno premisliti in prevdariti, in ako je mogoče,
tudi vbogati jo, kar mu svetje, ker velikrat je žena
v kaki reči tako umna, ali pa se bolj, kakor mož.
Vendar pa mora zmeraj le on v hiši gospod biti, in
ne sme terpeti, da bi, kakor pravijo „žena hlače
nosila.“

B. Gospodarstvo.

Mož je glava žene in vse družine. Zato pa*
mora vse spodobno in po stanu preživljati in rediti.
On je praviloma rednik in preživljevavec vseh svo¬
jih, zato bi pa nikdo ne smel misliti mož in oče biti,
dokler ni vstan z lastnim premoženjem, ali z delom
svojih rok sebe in svojih s potrebnim živežem in
z drugimi potrebnimi rečmi previdjati in preskerblje-
vati. Spredej že smo opominjali, ne inožiti ali ženiti
se lahkomiseljno, dokler se ne ve, od kod se bo
kruh jemal, tako rekoč na Božjo rajtengo in na

87

rajtengo dobrih ljudi, ali, kakor pravijo: „na ko¬
rajžo Grozovitost je, in strašna krivica se zgodi
ženi in otrokom, ako se mož oženi in ne ve, kako in
pa s čim bo svoje preživel. On pahne tako ženo,
ktero je morebiti se z izmišljenim premoženjem sle¬
paril in pa svoje otroke v terdo in neusmiljeno rev-
šino. Kolikrat je že taka revšina otroke zapeljala
v laži, tatvine, goljfije in druge hudodelstva, in mo¬
rebiti tudi obupano mater tako delječ prignala, daje
k vsemu počenjanju otrok molčala, ali jih se celo
sama hudobij učila, temveč, če jih je sram bilo kruha
prositi! (Luk. 16. 3.) Vseh teh nesreč je prav za
prav lahkomiseljni mož kriv, in tudi njega čaka te¬
žek in pa oster odgovor pri Bogu, ako je samo iz
poželjivosti nastopil stan, v kterem zdaj, kakor bi
bil lahko previdil, toliko nedolžnih nesrečne dela,
in jih tako rekoč, v krivice in hudobije, če tudi ne¬
hote, sili. Še večja je krivica, in se hujši odgovor
ga čaka, ako on, kteri bi imel za živež, obleko in
druge potrebne reči ženi in družini skerbeti, premo¬
ženje, ktero je imel, ali pa, kar si ga pridobiva,
z igranjem, pijančevanjem, lenovanjem ali drugač
zapravlja, ter s tem časne reči, pa tudi duše svojih
v nevarnost postavlja. Gorje takemu; zakaj Gospod
bo prišel ob uri, ob kteri ga on ne pričakuje, in ga
bo vergel v vnanje tame, kjer bo jok in škripanje
z zobmi! (Mat. 554, 19 in naprej.)

Človek mora delati, če je tudi le sam zase
na svetu, ker v delo gaje Bog obsodil, in delo je
kazen za greh, pa prav za prav očetovska in usmi¬
ljena kazen, ktera človeka od hudega odvrača.
Ali toliko bolj pridno pa mora delati še on, kteri
mora poleg sebe še drugim za živež in druge

88

potrebe skerbeti. Delavnost je velika istina (velik
kapital); in velikrat se bolja, kakor je pa denar, in
varčnost ali šparovnost velja več, kakor bogastvo,
pa ne tista skopa in stisnjena varčnost, ktera le vkup
dergne in stiska, ampak tista varčnost, ktera modro
dela s premoženjem za rodovino, kolikor in pa ka¬
kor je treba. Da marsikteri gospodar toliko zdihuje
čez hude čase in velike davke, je pogostoma kriva
nezmerna potrata, s ktero zapravljajo premoženje,
sebi in svojim v občutno škodo. Kako je mogoče,
da bi dobri časi bili, ko zapravljivost od dne do dne
raste, ker človek ne porajta, ali zainore in ali sme
po svojem premoženji in po svojih prihodkih to ali
to, marveč živi po svojem poželenji in mu streže ne
marajoč: od kod se bo jemalo in kako se bo izha¬
jalo? Ubožanje, revsina in pomanjkanje mora priti
iz tega, otroci in unuki pa morajo pokoro delati za¬
voljo zapravljivosti starsev. Z delavnostjo, prid¬
nostjo, varčnostjo pa in s skerbniin gospodarstvom
si rokodelec, obertnik, kmet pomagajo in spravijo
lepo premoženje, ter vterde s tem svojo srečo in pa
srečo svojih otrok.

Zadnjič: Mož ni lastnik temuč le skerbnik in
sovživavec je premoženja svoje žene. Torej se ga
ne sme, ker je njena lastina in prihodnja dedina
otrok, brez njenega izrečnega privoljenja ne dotak¬
niti in ga tudi ne umanjšati, ampak nepoškodovano
ga mora varovati in hraniti. Prav tatvina in goljfija
bi bilo, ako bi mož njeno premoženje po nepotrebi
zapravljal, ali pa ko bi ga, češ: ga bom koristno
obernil, brez njenega vedenja in privoljenja v ne¬
varne kupčije ali druge take početja in opravila,
ktere velikrat z veliko zgubo spodlete in končajo,

postavil. Tako bi bila tudi goljfija, ko bi mož
z zvijačami in nečimernim prigovarjanjem lahko¬
verno in ueskušeno ženo premotil, ali jo z žugan-
jem in pretenjem celo prisilil, da privoli, naj se
njeno premoženje pomanjša ali oberne v kakorsen
koli namen.

Mož mora torej zmeraj skerbeti, da po svo¬
jem stanu pridobiva, kar za se, za ženo in dru¬
žino potrebuje, pa tudi, da za neprevidne potrebe
nekoliko na stran dene. To pa je le mogoče
z modrim in skerbnim pa tudi varčnim gospo¬
darstvom.

§ 13. Posebne dolžnosti žene.

Kakor ima mož svoje dolžnosti, tako jih ima
tudi žena, in popolnoma srečen je le tisti zakon,
v kterem oba zakonska skupne, pa tudi posebne
dolžnosti zvesto in na tanko spolnujeta.

Posebne dolžnosti žene so pa naslednje:

A. Pokoršina.

Zena mora možu v vseh rečeh, da le zoper
vest niso, pokorna biti, ne sicer kakor dekla, ker
ona je več, ona je družica in pomočnica svojega
moža, vendar mora kakor slabeja zavoljo reda možu
pokorna biti. Bog sam jo je v to obsodil, ko je re¬
kel Evi: „Pod oblastjo moža boš, in on bo čez te
gospodovali  (1. Moz. 3, 16.) Sv. Paul pravi:
„Žene, bodite pokorne svojim možem, kakor se spo¬
dobi v Gospodu!  (Kol. 3, 18.) Žene naj bodo mo¬
žem pokorne, kakor Gospodu, zakaj mož je glava
žene , kakor je Kristus glava Cerkve. u  (Efež. 5,
22, 23.) Sv. Peter pa opominja žene: „ Bodite svo-

90

jim možem pokorne, da bodo tudi ti, kteri besedi ne
verujejo, po zaderžanji žen brez besede dobljeni; ker
bodo vulili, da ve v strahu čisto živite, “  ter postav¬
lja ženam v izgled Saro, ktera je „ Abrahamu po¬
korna bila, in ga je gospoda imenovala ; u  (1. Petr.
3, 1, 2, 6.)

Dva ob enem ne smeta po hiši gospodariti,
ako hočeta da hiševanje pod zlo ne pride. Pravi¬
loma in po navadi je mož bolj pameten, previden,
moder, razumen, on je bolj stanoviten in terdeu
v mislih in v djanji, in bolj skerbi za prid in blagor
hiše, kakor pa žena. Prav je torej, da mu je žena
pokorna. Zena, ktera je terinasta in svojeglavna,
ktera možu klubuje, ugovarja, klepeta, in vse le
sama prav vedeti in imeti hoče, ktera se rada prepira
in ravsa, taka žena je nesreča pri hiši in velikrat
kriva, da se sicer pošten in dober mož nerodnostim,
igranju, popivanju itd. vda. Zena, kteri je čast in
poštenje mar in ve svoje dolžnosti, se z možem ne
beseduje in ne prepira, ampak spoštuje in časti' ga
kakor od Boga postavljenega gospodarja v hiši.
Raje molči, če seji tudi zdi, da prav ima, zavoljo
dolžne pokoršine in zavoljo ljubega miru, ter čaka
pripravne ure, da se na samem, pa prijazno in lepo
z možem pogovori. Ce se pa vendar kterikrat po
nesreči prigodi, da se nista v čem prav sporazumela,
ve vse prav lepo in z dobro poravnati, in ga še za
zamiro prosi, ker ve, da se lepa beseda na lep pro¬
stor posadi in da ,, mehek odgovor jezo ulolaži. (<
(Pripov. 15, 1.) To, da se žena tako prijazno ob¬
naša, svojo napčnost spozna in možu prijazno roko
poda, premaga togotnega moža in ukroti njegovo
nejevoljo in jezo, Na vso moč pa se modra žena

91

varje, da moža s pikanjem, zbadanjem, nespodobnim
jezikanjem, ali pa s terdovratnim molčanjem se bolj
ne nasadi, dobro vedoč, da sv. Paul pravi: „ Žena
se ima na tihem učiti z vso pohlevsino. Učiti pok
ženi ne pustim, tudi ne gospodovati čez moža, temuč
tiho naj bo. ( ‘  (1. Tim. 2, 11  — 13.) Nobena reč ni
od Boga postavljenemu redu toliko nasproti, kakor
termasto molčanje, ali pa jezično oponašanje kake
krivice, posebno če to se otroci in družina v škodo
očetove veljave, ali pa vnanji, ki se jim na to po¬
smehujejo, zapazijo. Prav velikrat mora žena svojo
preveliko občutljivost berzdati in krotiti, zato, da
z modrim prijenjevanjem moževo čast in pa svojo,
ktera je z moževo tesno sklenjena, v hiši in zunaj
hiše varje in hrani.

Iz imenovane dolžne pokorsine sledi' se, da
mora žena možu spolniti tudi to, kar ima on v za¬
konu pravico tirjati od nje, in po pameti in po natori
tirja. Pod nikakorsno pretvezo mu ne sme braniti
in pokorsine odpovedati. Ona je kriva in deležna
vseh tistih grehov in razuzdanosti, v ktere moža
njena terdovratna nepokorsina zapelje. „Mož ženi
svojo dolžnost stčri, ravno takt) pa tudi žena možu.
Žena nima oblasti do svojega telesa, ampak mož.
Ravno tak6 pa tudi mož nima oblasti do svojega te¬
lesa, ampak žena, u  pravi sv. Paul. (1. Kor. 7,
3, 4.) Le ako bi mož tirjal in hotel kaj tacega,
kar*Bog prepoveduje (1. Moz. 38, 8 — 10.), kar
se godi' zoper natoro, zoper namen zakona, kar se
ne godi' tako, da bi lahko spočetje sledilo, torej ne
prav in ne po pameti, le v tem žena ni možu pokor¬
sine dolžna, temuč je celo zavezana braniti in usta¬
viti se inu. Ta dolžnost, pokorsino možu skazovati,

92

sega celo tako delec, kakor sv. Frančišek Salezij
uči, ko bi gerduuski mož, kakor se žalibog mnogo¬
krat pri malopridnih kristjanih godi', dan spovedi in
sv. obhajila od nje tirjal, da se mu, ako ga prijazno
pogovarjanje ne odverne, vdati mora, ko pravi:
„ Bog je bil prepovedal v stari zavezi posojevavcom
ob praznikih dolg tirjati, vendar pa dolžnikom ni
prepovedal dolga plačati tistim, kteri ga tak dan tir-
jajo. Da si ravno ni velik greh, nespodobno je ven¬
dar dan sv. Obhajila dolžnost tirjati, ni pa nespo¬
dobno, ampak še v zasluženje je, tirjanju vdati se.
Zavoljo spolnjene dolžnosti ne sme nikdo sv. obhajila
oropan biti, če ga njegova pobožnost k temu vžigal
(Filoteja poslovenjena str. 109.) Žalostno, kaj pa
daje, ako se eden zakonskih tako delec zazabi, da
tako imenitni dan svojega družeta v miru ne pusti,
ker zakonski bi imeli take dneve, o kterih sv. za¬
kramente prejemajo, ali se za nje pripravljajo, pa
tudi ob nedeljah in praznikih, v adventu in v postu
lepo zderžno, čisto in spodobno živeti, zato da bi te
svete čase toliko bolj posvečevali, in zlasti za svojo
dušo in večno izveličanje skerbeli. — Z izgovorom,
češ da so revni, ali da je že dosti otrok, ali da bi
jih v tako slabih časih težko redili, pač zakonski,
Bogu bodi milo, mnoge zopernatorne, vnebovpijoče
hudobije in nesramnosti uganjajo, ali gorje jim! Bog
sam jih v sv. pismu preklinja in pogublja.

Ako bi mož hotel, da naj se žena posebno %p6,
rekel bi nečimerno oblači in nosi, ali ga mora ona
ubogati?  Mora ga ubogati, pa vendar le tako, da v
obleki in noši ni nič zoper keršansko sramožljivost
in spodobnost, in pa, daje zmeraj obleka njenemu
stanu primerna. Pobožna Estera je rekla: „Ti veš,

93

o Gospod, kaj sem ■primorana storiti, in da se mi
gnjusi nad prevzetno in častitljivo opravo, ktera je
na moji glavi ob dnevih, kadar se imam očitno
pokazati, iti dajo  čer tim kakor orna dež ano ruto, in
da je ne nosim, kadar sem sama. u  (Ester. 14, 16.)
Tako morajo tudi take žene nositi se tako, kakor so
prisiljene, žalostne morajo biti nečimeruosti in lepote,
ktero zoper svojo voljo nosijo, in le priproste noše
veseliti se. Kadar pa moža doma ni, ali kadar ji
mož na voljo pusti, naj se nosi, kakor seji ljubi,
morajo vso nečiinernost od sebe djati in obleči tako
obleko, ktera se ponižnim in zmernim kristjanom naj
bolj prilega.

Kar pa sploh obleko žen zadeva, ker smo že to
tukaj v misel vzeli, sv. Peter ženam ponižnost in
priprostost priporoča, ko pravi: Vaše lepotičenje
nima biti vnanje v pletenih laseh, ali v oblozenji
zlata, ali v noši žlahtnih oblačil, ampak v notran¬
jem človeku, v nestrohljivosti pokojnega in krotkega
duha, kteri je pred Bogom bogat. 'Lakaj tako so
se nekdaj lepofičile svete žene, ktere so v Boga
upale, in so bile svojim možem pokorne.j  (1. Peter
3, 3 — 5.) Tako uči tudi sv. Paul: „Lene naj se
s poštenim oblačilom, sramežljivo in čedno naprav¬
ljajo, ne s krišpanimi lasmi, ali z zlatom, ali
z biseri ali z dragim oblačilom, ampak kakor se
ženam’*spodobi, ktere bogoljubnost kažejo v dobrih
de/fii.“  (1. Tim. 2, 9, 10.) Te besede sv. pisma nas
uče, da se morajo ženske varovati vsake nečimer-
nosti v noši, dražili oblačil in druzega lišpanja, kar
le nečimerno, posvetno ali celo prešestno serce
razodeva.

94

B. Gospodinjstvo.

Zena mora tudi skerbeti za notranje opravila
po hiši, da se to, kar mož pridobiva, ohrani, varje,
in za potrebe moža in cele hiše prav in koristno
obrača. Zato se tudi lepo imenuje ona: gospodinja,
hišna mati  in po besedah sv. Paula celo moževa
čast.  (1. Kor. 11, 7.) Da bo pa ona tako lepih in
toliko častitljivih imen tudi vredna, mora posebno za
domače potrebe moža, otrok in poslov skerbeti. To,
da se primoženje modro obrača, da je po hiši vse
v pravem redu, čedno in snažno, to se imenuje prav
za prav gospodinjstvo, in je ena poglavitnih dolž¬
nosti zakonske žene.

Kar premoreta in imata zakonska, to je obeh
skupej, torej je tudi vživanje premoženja, ktero sta
poprej vsak zase imela in oskerbovala, obeh. Zdaj
nimata dvojnega hiševanja, temuč le eno samo. Kar
enemu koristi, je tudi drugemu v prid in hasen.
Očitna krivica je torej, ako si žena pri gospodinjstvu
kaj tega, kar ji je mož izročil, skrivej zase oberne,
ali zase shrani ter tako moža goljfa. Zena
torej ne sme nič iz tistega denaija ali premoženja,
kolikor je za vso hišo odločenega, na oblačila ali
druge sladkarije in nepotrebne reči zase oberniti, in
tako možu in celi družini škodovati. Slaba gospo¬
dinja zapravi veliko z nečimernostjo, lispaT^em ali
s skrivnim sladkanjem, in ker taka slaba gospodinja
po navadi hišne opravila in posle zanemarja, po¬
sebno se, če seje popivanju vdala, kar jo se toliko
bolj gerdi in sramoti, podkoplje in v revsino spravi
sčasoma celo hišo. Da s kratko povem: Zena ne
sme v izdajkih in v gospodinjstvu nikoli možu kaj

95

prikrivati, ampak v vseh rečeh se morata oba sku-
pej posvetovati in omisliti si to, kar sta oba za po¬
trebno spoznala. Le ako bi bil mož preskop in tako
lakomen, da bi tudi naj potrebniših reči, brez kterih
se nikakor biti ne more, ne pripravil, ali pa ko bi
bil zapravljivec in pijanec, da bi nič ne skerbel ne
za dom, ne za davke, ne kako bi se posli in delavci
plačevali, le v teh primerljejih sme, mora celo žena
poskerbeti to, kar je vsi hiši v prid.

K pohvaljenemu gospodinjstvu se šteje tudi
modra vredba hišnih opravil. Vse se mora o pra¬
vem času goditi, in za vsako opravilo mora poseben
čas določen biti. Red (ordenga) je nekako duša
vseh opravil, in vsi po hiši se morajo enega reda
deržati. Zato mora pa posebno skerbeti pridna
gospodinja, ki naj gleda zlasti na posle in njih opra¬
vila in dela. Kjer se vse po redu dela, kjer se
delo za delom prav versti in si domači eden druge¬
mu pomagajo, tam se vse prav vede. Vse se suče
in dela lahko, pridno in veselo kakor kolesa v ka¬
kem tečaji. Vsak skerbi za svoje opravila, in ker
je vsaka ura za posebne opravke odločena, tudi ni¬
kogar dolgčas ne obhaja. „ Vsaka reč ima svoj čas u
(prid. 3, 1.), delo in počitek, in po storjenem delu
se se le sladko počiva.

K gospodinjstvu pa ne gre samo to, da žena z
modro previdnostjo vreduje in vodi dela po hiši, te-
muč ona mora tudi z lastnim izgledoin pridnosti in
delavnosti drugim svetiti, ker ni še dosti, da samo
gleda in zapoveduje, kako naj drugi delajo. Če
tudi ona za vsako delo ne prime, česar velikrat ne
more in ne utegne, vender mora z delom, ktero je
njenemu stanu in njenim močem primemo, podložnim

»6

kazati, ta tudi ona djanski skerbi za blagor hiše.
Podložni, vidši lepi izgled gospodinje, ne bodo toli—
krat križem rok deržali, marveč sramovali se bodo
pohajkovati brez dela. Delo nikomur časti ne jem¬
lje, posebno pa se gospodinji lepo prilega. V sta¬
rodavnih časih, dokler neizmerne bogastva in
prevzetja, razuzdane lepotijnosti in mehkužnosti pri—
prostega obnašanja niso bile se spodrinile, so celo
kraljice in žene slavnih junakov predle in tkale.
Sv. Duh sam nam v sv. pismu popisuje pridno go¬
spodinjo, ktera ve in spolnuje vse svoje dolžnosti.
Njeno neutrudljivo delavnost, njeno ljubezen in
skerb za podložne, njeno zrelo razumnost in možato
previdnost, vse njeno vedenje v sredi otrok in do¬
mačih nam toliko lepo pred oči' postavlja, da naj bi
se vsaka keršanska žena in gospodinja v tej prelepi
podobi kakor v zerkalu (špeglu) ogledovala. (Prip.
31, 10 — 31.) Ali tako skerbne žene in tako mo¬
dre gospodinje so bile že za Salomona tako redke,
da preč v začetku tega popisa vprašuje: Kdo najde
serčuo ženo? Njena vrednost je enaka dragotinjam,
ktere od deleč pridejo in od zadnjič pokrajn. —
Ali bi ne vpraševal modri kralj veliko bolj po pra¬
vici tako dandanašnji, ko si posebno žene višjih
stanov v nečast štejejo, delati kaj? Tudi žlahtnih
gospa, bi ne smelo sram biti v solo iti k tisti serčni'
ženi, ktero sv. pismo popisuje, in pri njej se učiti,
kako se čas modro in koristno rabi, in kako da se
ženske dela opravljajo.

Dolžuost hišne gospodinje je tudi skerbeti za
čednost in snažnost po hiši, posebno pa v perilu in
v obleki otrok. Ona sama se skerbno varuje vsega,
kar bi v možu merzenje in studenje do nje obudilo,

97

da ne zgubi njegove ljubezni, in da se mu, po¬
sebno če mož snažnost ljubi, ne zameri. Neči-
mernost in vedno lepotičenje, kar le bliši in dru-
zih oči' slepi, se bolj pa pohujšijiva noša, ktera
le poželjivim očem dopasti želi, to se, kaj pa da,
keršauski ženi in tudi keršanski devici nikakor
ne spodobi, ali umazano in nesnažno hoditi, tudi
ni lepo. Nektere nespametne posvetnice se še
v zakonu tako oblačijo in lišpajo, kakor da bi
bile žene vseh možkih, nektere se pa popolnoma
zanemarijo, in so umazane in skuštrane, kakor
strašila.

Srednja pot je vsikdar in povsod naj bolja.
Keršanska modrost včasi pripuša, celo tirja, da
želi in si prizadeva žena možu všeč biti, pa le
iz hvalevrednega namena, da ne pride ob njegovo
ljubezen. (1. Kor. 7, 34.) Bogaboječa Judit se
je zaljšala, pa ne iz nečimerne dopadljivosti, am¬
pak zato, da je v sovražni tabor priti in stiskano
domače mesto Betulijo oteti zamogla. (Jud. 10,
2 — 4.) Pobožna Estera se je tudi zaljšala, pa
zato, kakor smo že slišali, da je usmiljenje spro-
sila svojemu v pokončanje obsojenemu ljudstvu.
(Est. 5, 1.) Prav narobe delajo dandanašnji ne¬
ktere ženske. Dokler niso omožene, se nikoli
dovolj nališpati ne morejo; velikrat zadnji^vinar
za nove cunje dajo; da bi le ložej moža vjele:
Ali ravna take se potem nesnažne, umazane in
scapane ljudem skazujejo, kolikor so se poprej
z nečimernostjo in gizdostjo na cgled postavljale.

Se hujše je pa to, če matere za čedno in
snažno obleko otrok ne skerbe. Prav ravnajo sicer
matere, ako svojih otrok, posebno pa še hčerd

Sveti zakon. 7

98

nečimerno ne oblačijo, ter jih le spodobne in pro¬
ste obleke privajajo. To je za starse in otroke
v vsakem oziru velik dobiček, ker jim odvrača
marsiktere nepotrebne stroške v velik prid za
hiševanje, ktero velikrat po nečimernih in gizda-
stih ali ofertnih oblekah in potratah matere in
hčera v dolgove ali celo na nič pride. Tudi za
otroke je neprecenljiva sreča na duši in na telesu,
ako se z mladih nog zmerne in proste noše v
obleki privadijo, ker marsikteri, posebno dekliči,
kterim je nagnjenje do nečimernosti kakor izvirni
greh prirojeno, so s svojim lispanjem in z željo,
drugim dopasli, sebi in drugim, kterim so dopasti
želeli, kopali in skopali jamo pogubljenja, v ktero
so se zadnjič zvernili. Nečimerni so v dokaj
večji nevarnosti, zapeljani biti, ker že s svojo
obleko, ktera stan in premoženje, velikrat tudi
spodobnost presega, kažejo, kaj da mislijo in pa
po čem da hrepene. Tako se pač slabo za kre¬
post, nedolžnost in čistost skerbf! — Tudi v ča¬
snem oziru so že velikrat hčere celo premožnih
starsev svojim materam, ktere so že davno v zemlji
počivale, hvaležne bile, da so njih nagnjenje do
nečimernosti berzdale in krotile. Zakaj poprej
ali poznej pridejo okolišine in nesreče, v kterih
bi jim mogoče ne bilo, temu nagujenju zadostovati.
Posamezni ljudje, pa tudi cele rodovine so sča¬
soma toliko večji siromaki, kolikor več potreb
imajo. Celo v stanovitno in pa srečno preskerb-
Ijenje bolj pomaga zmerna in spodobna nosa,
kakor pa nespametna presiljenost, ker vsak pa¬
meten in moder mož, ki se oženiti misli, si raje
v tovaršico izvoli devico, od ktere ve, da je

99

pametna in pa z malim zadovoljna, kakor pa
norčavo in lahkomiseljno neumnico, ktera uiina
tacih lastnosti, kakoršnih on iše, in ktera more¬
biti nima druzega premoženja, kakor po skrinjah
nekaj cunj in pajčolanov, da jih mol je in gloda.
Od take si lahko že naprej misli, da tudi v za¬
konu ne bo vedla druzega, kakor lišpati se, malo
delati, toliko bolj pa zapravljati. Ze v stari za¬
vezi — ker svet je od nekdaj tisti — se je pre¬
rok Izaija serdil zavoljo nečimernosti in razuzdane
lepote v obleki Izraeljskih hčera. Napovedoval
jim je strasne nasledke, s kterimi jih bo Bog za¬
voljo njih do verba prišle gizdosti (oferti) tepel
in pokoril. (Izaija 3, 16 — 24.) Nasproti pa
hvali sv. Paul zadovoljnost kakor velik dobiček.
(1. Tim. 6, 6.)

Ali kakor dobro in koristno je od ene strani
za dušni in telesni blagor otrok, varovati jih ene
naj hujših kug in šib današnjih časov, namreč razuz¬
dane nečimernosti, ktera se je v vse stanove vri¬
nila in je preskočila in prekucnila vse razmere med
stanovi, tako da že dekle in kravarice v svili in
baršunu (Židi in žametu) šume kakor žlahtne gospe,
ravno tako bi bilo otrokom v mnogem oziru silno
škodljivo, ko bi se nesnage in nečednosti privadili.
Kadar odrastejo, se težko snage in čednosti popri¬
mejo, če so jo v mladosti zanemarjali, ker ne vedo
potem in tudi ne uinejo, kaj je spodobno in snažno.
Kdor je od zunaj umazan in nesnažen, mu po navadi
tudi ni mar za notranjo dušno snago in lepoto, in
ljudje le preradi, in večkrat po pravici, sklepajo,
da v umazanem telesu tudi umazana duša — spi.
Pa tudi zdravju je nesnažnost silno škodljiva, po-

100

sebno še po hišah, ktere so ljudi natlačene, in zlasti
po zimi, kadar ljudje z živino v zakajenih in sopar-
činih izbah prebivajo, in jih nikoli ne prevetre in ne
prezračijo. Zdravju je tudi škodljivo, ako se člo¬
vek dolgo ne preobleče, ker potenje se zavira in
izcimijo se po koži spušaji in druge nevarne bolezni.
Ce so otroci stergani ali na pol nagi, ni le to silno
gerdo in nespodobno, temuč žali tudi sramožljivo
oko družili, in podkopuje sramožljivost v otrocih
samih. Nobena zanikerna mati se ne more z rev-
šino izgovarjati, ker vode je Bog se povsod, kodar
ljudje prebivajo, toliko vstvaril, kolikor je je ljudem
potreba. Tako revna pa tudi ni, da bi ne imela
s čim stergane obleke zakerpati. Ce je pa res
nima, ali ni dobrih ljudi več na svetu? Pač hudo in
pa slabo se lahko sodi mati, če ona in otroci ster¬
gani, umazani ter polni blata in nesnage kakor pre-
seta okoli hodijo! Varite se tedaj nečiinernosti in
gizdosti (lepotičenja), bodite pa snažni, čedni, oprani
in saj v zasiti obleki!

3. Čuječnost nad otroci in posli.

Ta dolžnost veže sicer oba zakonska, vender
pa se mater toliko bolj. Mati je perva in nekako
rojena rednica svojih otrok. Ona jih naj poprej
s svojima rokama povija in varje. Ona za nje naj
bolj skerbi in nad njimi čuje, v tem, ko mož po svo¬
jih opravilih hodi in z delom za svojo družino skerbi.
Mati ima pervo in naj lepšo priložnost, um otrok
buditi in mikati, ter njih voljo k dobremu nagibovati.
V nižjih stanovih, se ve, da mora tudi mati druge
silne dela doma in na polji opravljati, in da ne more
zato sama zmeraj pri otrocih biti in nad njimi čuti,

101

ali v tem primerljeji jih vender mora, kolikor je moč,
zanesljivemu človeku izročiti, da otroci brez varha
doma nerodnosti ne uganjajo, da se po ulicah, ce¬
stah in drugej ne klatijo, in da se od drugih spride-
nih otrok ne pohujšajo in v mnogotere hudobije ne
zapeljejo. Zato bi bilo naj bolje, ako bi po vaseh
in soseskah na kmetih starši svoje otroke za ta čas
iz več hiš skupej kaki priletni pa zaupni osebi v
kaki nalaš najeti hiši v varstvo izročevali. Za malo
plačilo, ktero bi se taki osebi dajalo, bi se s tem
veliko nesreč odvernilo in veliko dobrega storilo.
Kolikrat slišimo in po časnikih beremo od nesreč,
ki so jih otroci brez varha krivi! Tu in tam se
igrajo z netilnirni klinčiki, požgo hišo in cele vasi,
ali pa, kar je še bolj žalostno, se pohujšujejo med
seboj, in otroci, ki se velikrat še pokrižati ne znajo,
uganjajo nesramnosti, da se Bogu usmili. Ko bi pa
starši svoje otroke kaki materi ali priletni osebi
v varstvo izročevali, bi imeli pri tem starši dvojin
dobiček, enega, ker bi svoje dela lahko brez ovi¬
ranja delali, enega pa, ker bi jim ne bilo treba sker-
beti za otroke, ki so v dobrih rokah. Tudi za
otroke bi bil to dvojin dobiček, eden, ker bi jim
dolgčas doma ne bilo, in bi tudi ne bili v nevarno¬
stih po ulicah in cestah, eden pa, ker bi se, dokler
še za šolo niso, nekako igraje pod modrim varstvom
marsikaj dobrega naučili; slišali bi marsiktero lepo
besedo od Boga in bogaboječnosti, odvadili pa bi
se marsikterih napak. Otroci bi se tudi tukej mar¬
sikaj druzega še privadili, postavim lepo mirno
z drugimi živeti, ker kregati, prepirati, rovati in
pretepati se, bi se jim ne smelo pripustiti, privadili
bi se tudi molitve, ker pobožni varil in skerbua

102

varhinja bi jih gotovo moliti in keršanskega
nauka učili.

Memo tega, da mora mati na vso moč čuti
nad otroci, naj so majhui ali pa veliki, mora tudi
čuti nad posli, zlasti pa se čuti nad ženskimi posli,
kteri po navadi delajo to, kar ona, ali saj pričo nje.
Gospodinja svoje dolžnosti se ne spolnuje, ako svo¬
jim poslom samo delati veleva, pa za njih življenje,
djanje in nehanje nič ne skerbi', ali pa le prav malo.
Gospodinja je mati vseh po hiši, zato pa mora tudi
vse domače, posebno pa posle v strahu in redu imeti.
Ona mora skerbeti, da se posli lepo, nesvarljivo in
sramožljivo obnašajo in vedejo, ter jih mora varovati
pred zapeljanjem v hiši, in kolikor moč, tudi zunaj
hiše. Gospodinja mora večkrat in skrivej poslušati,
kaj, s kom in od koga se njeni posli pogovarjajo;
paziti mora, da njeni posli pregrešno ne vasujejo,
in se o nepravem času ne shajajo; skerbeti mora in
z vso ostrostjo tirjati, da so o pravem času doma, in
da so vse vrata in vsi vhodi v hišo po noči zaperti
in dobro zapahnjeni, zato, da se tatovi in pote¬
puhi, pa tudi ponočnjaki in zapeljivi vasovavci
pod streho ne splazijo; ona mora celo večkrat ne¬
nadoma, nepričakovano pogledati, ali leže in po¬
čivajo posli vsak na svojem kraji. Sv. Paul pravi:
„Ako kdo za svoje, in zlasti za domače ne skerbi,
je vero zatajil, in je hujši od nevernika ( 1 . Tim.
5, 8.) Ostri odgovor bodo enkrat dajali ne le pod¬
ložni in posli za svoje grehe, ampak tudi njih
spredniki, gospodarji in gospodinje, ako ne skerbe
za svoje podložne in posle, temuč jim njih hudo¬
bije spregledujejo in so tako krivi in deležni ptu-
jih grehov. Če se tudi gospodar in gospodinja

103

nikoli v svojem življenju nista zoper čistost pregre¬
šila, vender bosta enkrat kaznovana zavoljo neči¬
stosti, ktere od svojih poslov nista odvernila, čeravno
bi jo bila lahko. Ce tudi rada molita, rada v cer¬
kev k Božji službi hodita, in se pogostoma sv. za¬
kramente prejemata, vender bosta enkrat pri sodbi
težko težko shajala, ako svojih poslov k molitvi,
k Božji službi, k sv. zakramentom ne priganjata, in
jima je ravnotero, ako njuni posli Bogu ali pa zlodju
služijo. — Ako se morebiti nekteri posli redu v hiši
vdati nočejo, dajte jim slovo, naj gredo, in naj si
drugod sreče in prostosti (frajosti) po svoji misli
jsejo! Zgodaj dovolj se si bodo nesrečo nakopali.
Gospodarji in gospodinje morajo posle, ako vidijo,
da se poboljšati nočejo, pri pervi priložnosti od hiše
spoditi, če bi bili še toliko pridni, delavni in potreb¬
ni, ker na dobrem imenu hiše, na čednosti, na lepem
zaderžanji domačih, na Božjem dopadajenji in bla¬
goslovu jim mora bolj ležeče biti, kakor pa na hlap¬
cu in dekli, ktera sta na videz pridna in delavna,
skrivej pa Bog ve, kakšina, ker kdor Bogu ni zvest,
tudi ljudem ne bo dolgo zvest in vesten.

§. 14. Od dolžnosti vdovcov in pa vdov.

Vse na svetu le nekoliko časa terpf. Veselje
in žalost, sreča in nesreča, bogastvo in revšina, vse
je le od dans do jutri. Taka je tudi z našim živ¬
ljenjem in z zvezo zakonskih. Naj sta zakonska
še tako lepo, mirno, srečno in zadovoljno veliko let
skupej živela, vendar poprej ali poslej, enkrat go¬
tovo se približa čas njune ločitve. Kratka ali dolga
bolezen položi' moža ali ženo v bolniško posteljo,
s ktere več ne vstane. Tukaj je dolžnost še zdra-

104

vega zakonskega, da svojemu bolnemu družetu
z vso skerbjo pomaga in mu preskerbi to, kar koli
mu je potreba na duši in na telesu. Ljubeznjivo mora
ž njim ravnati, ž njim terpeti in tolažiti ga z resnica¬
mi svete vere. Skerbeti mu mora za telesne zdra¬
vila, kolikor je moč, in mu premoženje pripusa.
Naj bolj pa mora se skerbeti, da se zgodej s sv.
zakramenti previden z Bogom spravi, vse svoje reči
lepo poravna, in v Gospodu zaspi. Zakaj zakonska
ljubezen med kristjani je le prava in čista, ako meri
na Boga in na večno izveličanje obeh zakonskih. In
nikoli ni eden zakonskih za izveličanje svojega dru-
žeta toliko skerbeti dolžan, kakor takrat, kadar se
mu bliža konec življenja, poslednja ura, in potem
cela večnost — srečna ali pa nesrečna. Res težko
je, ločiti se, posebno zakonskima, ktera sta v miru,
spravi in ljubezni blage dni na tem svetu skupej
preživela, ali vender se mora zdravi zakonski na
vso moč varovati, da s prevelikim žalovanjem in
tarnanjem bolnemu družetu zadnje ure se bolj ne
grem'. Radarje pa ta dušo izdihnil v roke večnega
Sodnika, prav je, da njegov zapuseni tovarš po
njem zdihuje in žaluje. Ne pamet in ne vera ne
zametujete take žalosti. Samo to spominja sv. Paul,
da kristjani ne smejo žalovati po mertvih tako, »ka¬
kor drugi, kferi upanja nimajo. u  (1. Tes. 4, 12.)
Žalost in jok naj kroti' in tolaži upanje, da bomo
zopet kdaj od mertvih vstali, in da Bog svojih na
tem svetu nikdar ne zapusti. Posebno naj to se
vdovam velja. Zapuseni naj skerbi' za spodoben
pogreb rajnega, zlasti pa naj njegovi duši z molit¬
vijo, milosino in pa daritvijo sv. mase pomaga. Po¬
slednjo voljo rajncega naj po moči na tanko spolnuje,

105

iii pred vsem in naj bolj pa naj premišljuje, da ima
po smerti svojega družeta toliko več nagibov, Bogu
zvesto služiti. In kteri so ti nagibi? Po smerti rajn-
cega ni več toliko na ta svet navezan, torej ložej
Bogu služi. (1. Kor. 7, 32 — 34.) Zakonska pa sta
eden na druzega navezana, torej razdeljena med
Bogom in svetom. Po smerti rajnega je zapuseni
spet spoznal, kako nečimere in nestanovitne so vse
reči na svetu. To skušajo in čutijo se naj bolj
vdove. Zakaj te so velikrat brez pomoči, celo za¬
tirane in stiskane od krivičnih ljudi'. Ali toliko
terdneje naj upajo v Boga po besedah sv. Paula, ki
pravi: „ Kfera je res vdova in zapušena, naj upa
v Boga, in naj ostane noč in dan v molitvah in
proŠnjah. u  (1. Tim. 5, 5.) Bog, kteri zanjo ve, ji
bo gotovo pomagal. Zapuseni naj se v vdovskem
stanu spodobno obnaša, loči naj se od posvetnega
hruma in suma, in naj le bolj zase živi'. Posebno
pa naj skerbi' toliko bolj za hišo, otroke itd. kakor
smo že spredej priporočali, govore od dolžnosti
zakonskih.

Vdove pa naj si zamerkajo še naslednje nauke :

Čistost naj neoskrunjeno in neomadežano ohra¬
nijo. Zato naj pogostoma in goreče molijo, varjejo
naj se vsake priložnosti v greh, iger, kratkočasov,
plesov, posebno pa tacih ljudi, kteri čistosti veli¬
ko ne obrajtajo. Vse želje naj k Bogu obernejo,
serce in vse njegove nagnjenja naj Bogu darujejo.
Zato naj se ločijo od vsega posvetnega in nečiiner-
nega veselja. „ Vdora, ktera v nečimernosti živi,
je živa meriva, a  pravi sv. Paul, in sv. Frančišek
Salezij te besede tako razlaga: „Ako vdova dopusti
želi, prilizovavne in zaljubljene besede posluša, se

106

po plesih in pojedinah potika , liŠpa in kinči ter lepa
biti hoče, je vdova, ktera sicer po telesu živi, po duši
je pa meriva.  — Vdova, ktera je že izučena, kako
se naj lozej možkim dopada, vse bolj nevarno svoje
psice v njih serca meče. Vdova torej, ktera v ne¬
umni nečimernosti živi, je živa meriva, prav za prav
le prazna podoba vdovstva.“  (Filoteja str. 251.)
Mehkužnega življenja in lenobe naj se vdove var-
jejo, žive naj ostro spokorno. Ce imajo tudi pre¬
moženje, naj so uboge v duhu. Ako imajo otroke,
naj jih skerbno in lepo uče; kadar so pa že otroci
preskerbljeni, naj vse svoje misli in želje s čisto¬
stjo serca k Bogu obračajo. Sv. Frančišek Sale-
z,ij vdove takole opominja: „ Molitev naj bo vedno
opravilo vdove. Zakaj, ker druge ljubezni ne sme
več imeti ko le za Boga, tudi skoro druzih besedi
ne sme imeti, razun za Boga. In kakor se železo
ne pusti tako zel6 od magneta na se potegniti, ako
je demant blizo, kakor hitro se pa demant stran
detie, hitro železo k magnetu zleti, tako naj tudi
serce vdove, ktera se ob življenji moža ni mogla
zavsem k Bogu vzdigniti, po njegovi smerti hitro
dišavi nebeških reči nasproti hiti, in govori z neve¬
sto v visoki pesmi: O Gospod, zdaj ko sem sama
svoja, si me vzemi zavsem v svojo last; „„vleci me
k sebi, dišavi tvojih mazil naproti tečemo! uu

Čednosti , sveti vdovi lastne, so: da je popol¬
noma spodobnega vedenja, da se časti, drušinam in
nečimernosti odpove, ubogim in bolnim streže, ža¬
lostne tolaži, dekliče pobožnosti uči, in mlajšim že¬
nam kakor popoln izgled vseh čednosti sveti. Po¬
treba in pa priprostost naj je lišp njene obleke,
ponižnost in ljubezen lepota njenega djanja, spodob-

107

nost in prijaznost kine (cir) njenega govor jetija,
čistost in sramožljivost krasota njenih oči, in kri¬
žani Jezus edina ljubezen njenega serca. O krat¬
kem: prava vdova je kakor spomladanska vijolica,
ktera čudno ljubeznjivo vonjavo z dišavo svoje po¬
božnosti razširja, in se skoro vedno pod široko perje
svoje nizkote skriva. Vdovine obleke tamnikasta
barva kaže njeno pokorjenje, dobro izhaja v hladnih,
senčnatih in neobdelanih krajih, da se ne oskruni
pečaje se s svetom, in da hlad svojega serca bolj
okovari pred ognjem, kterega bi želja po bogastvu,
časti ali še cel6 po ljubezni v nji izbuditi utegnila.
„„In srečna je, pravi sv. Paul, ako tako o$tane.““  —
Prava vdova pa tudi ne sme zaničevati tistih, ktere
se v drugič, tretjič ali celč četertič može ; zakaj
v nekterih okolišinah Bog v svojo večjo čast tako
ravna. Tudi ne smemo nikdar nauka cerkvenih
učenikov izpred oči zgubiti, ki pravijo, da nima ne
vdovstvo ne devištvo druge časti v nebesih, kakor
tisto, ktero jima ponižnost deli. u  (Filoteja str. 253.)

§ 15. Dostavek poglavitnih napak v izrejevanji otrok.

Ze dozdej smo nekoliko omenjali in v misel
jemali naj bolj navadne napake nespametnih in
neskerbnili staršev v izrejevanji otrok. Sklepaje
ta toliko imenitni nauk o dolžnostih zakonskih
ljudi hočemo še vse te napake, pregreške in po¬
manjkljivosti skupej povzeti, ter jih bolj na drobno
in na tanko razložiti. Staršem, kterim je njih
dolžnost sveta, naj bodo v zerkalo, v kterem naj
se ogledujejo in vidijo, kaj da ni prav. V taini
se luč bolj sveti in oči' bolj razsvitljujejo. Tudi
po zmotah se modrimo, pravi star pregovor.

108

Vendar ne smemo s tem pregovorom radovoljno
in vedoma storjenih napak zagovarjati. Zakaj
zmeraj se je bolje, ne motiti se, kakor pa po
zmotah se učiti. Blagor mu, kogar bolj ptuji, ka¬
kor pa lastni pregreški modre in kdor se po škodi
druzih spametva! Poglavitne napake v izrejevanji
otrok so pa te le:

1. Cisto zanemarjenje otrok.

Naj bolj škodljiva in pa naj bolj žalostna na¬
paka v izrejevanji je ta, ako se otrok celo nične
izreja, in raste, kakor neumno živiuče, brez omi-
kovanja uma, to je: brez podučenja v resnicah
svete vere, in pa brez omikovanja volje, to je:
brez strahu in berzdanja. Ne more se reči, da
starši otroke izrejajo, ako jih za potrebo, ali tudi
obilno, ali pa se celo odveč v njih lastno škodo
pitajo in oblačijo, če pa za druzega nič ne skerbe
in jih puste, da rastejo kviško kakor divjaki.
Otroci tudi niso še prav izrejeni, ako so sicer
spretni in Bog ve, kako prebrisani v posvetnih
rečeh, znanostih in umetnostih, če pa od Boga in
njegovih lastnosti, od resnice in kreposti ter od
bogaboječega življenja nič ne vedo, ali pa le prav
malo. Kako žalostno je viditi, ako otroci kmetiških
staršev vedo in poznajo skoro vse kmetovske opra¬
vila, le Boga ne! Kako žalostno je viditi, ako otroci
gosposkih staršev ptuje jezike govore, ako se na
godbo in ples, kakor una hči prešestne Herodiade
(Mat. 14, 6.) umejo in svetu svoje umišljene ali
če tudi resnične prednosti na ogled stavijo, Oče-
naša pa moliti, in deset Božjih zapovedi povedati
in še za silo razložiti ne vedo! Taka zgolj

109

posvetna omika, taka vnanja lepota čedne obnaše,
tak vnanji lisp, ki pokrivati ima notranje strasti in
pregrehe, pa jih vendar ustaviti ne more, da bi se
ne pokazale in na svitlo ne priderle, taka s trudom
in umetnostjo otrokom vsiljena urnost in spretnost,
zavoljo kterih se svetu skazujejo in njegove hvale
išejo — velikrat z zgubo sramožljivosti, vse to pač
ne namestuje prave keršanske izreje, ktera je vse
druga, in ktera človeku se le pravo vrednost da in
veljavo, kar ga tukaj in tainkej srečnega dela. Taka
izreja in omika je pač le kriva in napčna. O ubogi
otroci, kteri po nesreči pridejo takim posvetnim in
nečimernim staršem v pest! Kaj jim pomaga, ako
ves svet dobe, na duši pa škodo terpe?

2. Prepozno zaeetje.

Starši tudi neizrekljivo grese, ako s pravim
izrejevanjem pri otrocih prepozno začno, to je, se
le takrat, ko so se v otrocih že slabe nagnjenja in
hudobne strasti izbudile. Zakaj take že zbujene
nagnjenja in strasti zavirajo in ustavljajo vsako se
toliko skerbno, pa prepozno učenje. Kakor hitro
se otroče zaveda, preč se mora sveta vera v nje¬
govo nedolžno, ne se pohujsano in pokvarjeno serce
sejati. Tako serce je naj bolj pripravno resnice
svete vere prejemati, in njene zapovedi spolnovati,
ker ga strasti in hudobije s ternjem malopridnosti
se niso zarastle. Omenili smo bili že, kako težavno
je delati pot naj svetejšim resnicam v serce, in ga
nagibati v spol no vanje Božjih zapovedi, ako že po¬
svetni duh v njem kraljuje in ga popolnoma v suž-
nosti ima.

110

Ako je zemlja dobra, zrahljana, kalilo bo seme
hitro v njej, in če je vreme le nekoliko ugodno,
obrodilo bo tudi dober sad. Ako je pa zemlja suha,
terda, ali premočirna in s plevelom zarašena, se je
seme ne bo prijelo in ne bo ne zelenelo in ne sadu
obrodilo. Taka je tudi z otroškim sercom. Kar se
prepozno dela, je po na navadi zamujeno: Se tako
dobro zdravilo ne bo več pomagalo, če se je bole¬
zen zavoljo odlašanja že preveč vkoreninila in pre¬
veliko moč dobila. Taka je tudi z dušnimi boleznimi.
Zgodej se mora na nje paziti, in preč pomagati.
Terma otroka se mora preč, kakor hitro se je po¬
kazala, zdrobiti in zlomiti, če ne, bo tak otrok po-
znej neukrotljiv svojoglavec, s komur se bo težko
živelo. Tudi majhnemu otroku se ne sme nikoli pri¬
pustiti, da bi z jokanjem in kričanjem iz staršev kaj
izsilil. Ce se starši takemu otroku vdajo, in mu
s tem svojo slabo stran razodenejo, preč spozna
otrok svoj dobiček, in poznej bo staršem njih napčno
prizanašanje in prijenjevanje britko vračeval z ne¬
hvaležnostjo in vkljubnostjo, kar so si sami izredili.
Zato smo že poprej rekli, da se mora otrok učiti in
izrejevati začeti že takrat, ko se še sam sebe prav
ne zave, in še ne more spoznavati: zakaj to tako
in ne drugač. Tako modro, potrebno, pa tolikrat
zanemarjeno ravnanje priporoča in zapoveduje sv.
Duh v množili krajih sv. pisma: „Imaš sinove, nci
jih in pripoguj z mladosti njih vrat.“  (Sir. 7, 25.)
„Razuzdan kot j bo neukrotljiv, in razvajen sin bo
samopašen. Gladi sina, in strahoval te bo. Igraj se
z njim in zalil te bo. Nikar se z njim ne smejaj, da
ne boš žaloval, in da na zadnje tvoji zobje skomine
ne dobe  (da te ne bodo grehi tvojega otroka tepli).

111

Ne prepušaj ga v mladosti njegovi volji, in ne pnšaj
v nemar tega, kar si on vmišlja. Pripoguj v mla¬
dosti njegov vrat, in tepi ga s šibo, dokler je otrok,
da ne bo ferdovraten in tebi nepokoren, da te ne bo
serce bolelo 1 . 11  (Sir. 30, 8 — 12.)

Starši torej z učenjem in izrejevanjein ne smejo
odlašati tako dolgo, da so se že vse hudobne nag¬
njenja v otrocih izbudile, tudi se ne smejo samo na
pamet otrok opolegati, da bi jih učili le to in ta¬
krat, kar in kadar po pameti razumeti morejo, tega
ne, temuč kakor hitro je mogoče, jih morajo učiti,
lepe lastnosti v njih buditi, slabe pa zatirati jeti.
In kar z lepo ne gre, se mora pa z ostrostjo, s stra¬
hom, s šibo skleniti. Star pregovor pravi: „Siba
novo mašo poje,“  to je, učenje in izrejevanje z mo¬
drim strahom zedinjeno veliko dobrega sadu obrodi.
Res je prav za prav, da se s šibo čednost in kre¬
post ne da vtepsti, ali če se tudi vtepsti ne da, ji
saj pot pripravlja. Torej govori sv. Duh po modrem:
„ Komur se šibe škoda zdi, sovraži svojega sina,
kdor ga pa ljubi, ga zmeraj v strahu ima. Nikar
otroku tepenja ne odtegni, zakaj ako ga s šibo udariš,
ne bo umeri. Ti boš njega s šibo udaril, in njegovo
dušo pogubljenja rešil.“  (Pripov. 23, 13, 14.)
„Siba in svarjenje modrost delite, otrok pa, kterije
svoji volji prepušen, svojo mater sramoti.  (Pripov.
29, 15.) „Neumnost se serca otroka derži, šiba
strahovavka jo pa preženeš  (Pripov. 22, 15.)

Toliko je torej na tem ležeče, ako se s pravim
strahom otroci zgodaj hudega odvajajo, ker modri
pravi: „ Cesar se mludenc navadi od tega tudi star
ne odstopi.  (Pripov. 22, 6.) In prerok Jeremija

]'da., fi 'ždiš*ti 'liidfij  iV •%

112

govori: „Dobro je človeku, kadar je v jarm od svoje
mladosti vprežen (Žalostna pesra. 3, 27.)

,3. Zdraženje nekterih strasti v otrdcih.

Silno silno škodljivo je duši otroka in vsej
njegovi natori to, da velikrat ne saino nespametne
pesterne, temuč tudi nerodni starši sanu' iz slepe
ljubezni do otrok spijoče strasti v njih bude in
tako rekoč dražijo, namest da bi jih z vso močjo
in pa na vse zgodej že zatirali in dušili. Nek-
teri slepi starši z otroci tako nespametno ravnajo,
da, ko bi hotli nalaš strasti v otrocih buditi, bi ne
mogli bolje svojega namena doseči, ravno kakor
da bi še treba bilo v duši otroka speče nagnjenja
do hudega buditi in dražiti. Ali ni strašno neum¬
no, plevel na njivi obdelovati in še novega sejati?!
Tako pokladajo slepe matere same podlago neči-
mernosti v svojih otrocih, zlasti pa še v hčerah,
ktere so že tako bolj v nečimernost nagnjene, če
jih prav lepo napravljajo, potem pa se jim v svoji
neumni bedakosti čudijo in jih hvalijo, kako da so
lepi ali lepe itd. — Otroci, posebno premožnih
ali gosposkih staršev se morajo prevzeti in napih¬
niti, in pa druge bolj revne ali kmetiške otroke
prezirati in zaničevati, ako jim starši zmeraj tro¬
bijo, kako imenitnega in premožnega stanu da so,
drugi pa berači in capini. Nekteri starši delajo
in ravnajo včasi zato tako in pravijo: kaj, ti se
boš s tem in tem pečal?, da bi jih kake maloprid¬
nosti in sirovosti varovali. Mogoče je, da neko¬
liko ta svoj namen dosežejo, ali koliko bolj jih še
v napuhu poterde, in tako pripomoček po navadi
bolj škodje, kakor pa koristi namen, ki ga morebiti

113

dosežejo, ali pa se ne. — Jeze in maševanja va- \
dijo starši otroke, kadar zavoljo njih vpitja deklo,
če tudi le na videz oštevajo, ali pa stol, mizo
ali kaj druzega tepejo, da bi malini paglovcom
zadostili. Kar delajo sami', tega bi se terpeti ne
smeli, ko bi pri abotnih poslih kaj tacega ugle¬
dali. — Kakor nalaš napeljujejo starsi otroke na
mnogotere hudobije, laži, tatvine itd. ako se njih
napčnostiin in napakam, njih zvito umišljenim in
po hinavski razodevanim lažem, naj si so ali
v norčii ali v sili, vpričo njih posmehujejo in jih
hvalijo, kako umni, ali kakor pravijo, kako brih¬
tni da so; in če jih tudi grajajo, jih grajajo le na
videz, tako, da vendar z obličjem in z besedo
svoje dopadajenje nad njimi razodevajo. — Ali
ne uče starsi grobosti in nepriljudnosti otrok, če
jim puste, da poslom in drugim ljudem odgovar¬
jajo, zabavljajo, jezikajo, kakor iih je volja? —
Ali ne uče starsi otrok neusmiljenosti do živali in
tudi do ljudi, če jim puste z igračami, s psi in
mačkami gerdo delati? Namest da bi starsi slabe
lastnosti otrok, ktere ti, igraje se, ali drugač raz¬
odevajo, zatirali in zaduševali, jih le se dražijo,
rede in množe, ker na nje molče, ali jih s hvalo
iu dopadajenjem podpirajo, ter jih v njih in tudi
v svojo lastno nesrečo pospehujejo. Starsi naj se
s tem nikar ne izgovarjajo: saj otrok se ne ve,
kaj dela, saj je le posel, komur jezika, saj je le
neumna žival, s ktero gerdo dela itd. Res je,
zdaj morebiti se ne ve, kaj dela, pa se uči, in
česar se majhen uči, bo znal tudi odrasen, ter
bo staršem, da bi pač tako ne bilo! britko in
grenko napival in presedal.

Sveti zakon. 8

114

4. Žaljenje sramožljivosti.

Neodpustljiv pregrešek v izrejevanji je na¬
dalje podkopovanje in žaljenje sramožljivosti otrok.
Sramožljivost, ta preobčutni in prenježni cvet ne-
suinne mladosti, se nikoli dosti ne varje. Zato
vene in usiha kakor cvetlica, ktero mraz, viharji
in mnogotera červad podkopujejo. V ubozili hi¬
šah je revsina, v premožnih in gosposkih pa ne¬
srečna posvetna šega kriva, da otroci med seboj,
ali pa odrašeui vpričo njih niso dovolj pošteno in
sramožljivo oblečeni in zakriti. To pa v otrocih
nevarno in škodljivo radovidnost vnema in budi,
da gledajo kaj, kar jim spočenja slabe, umazane
misli, kterih se, kadar so se v njih nekako uko¬
reninile, pozneje več znebiti ne morejo, ali pa le
prav težko. Sramožljivost otrok se tudi podko-
puje in v nevarnost postavlja, kadar se otroci ali
pa odrašeni vpričo njih oblačijo ali slačijo, še bolj
pa s tem, ako skupej spe, velikrat celo oba spola
v tisti spavnici, ali pa še v eni in tisti postelji.
Kolikrat pohujšujejo in zapeljujejo z nezapopad-
Ijivo nemarnostjo starši sami svoje otroke, z ne-
čimerno pretvezo, da otroci spe, ali pa da tega,
kar se pričo njih godi ali govori, ne vidijo, ne
slišijo in ne urno! Velikrat starši v pogovorih
seboj ali pa z drugimi — če tudi ne vselej iz hu¬
dobne volje — nedolžno sramožljivost otrok podko-
pavajo. Otroci poslušajo tako pogovore, in če jim
je le nekoliko um izbujen, jih tudi v spominu ohra¬
nijo, potem jih premišljujejo, in če jih ne uinejo,
tudi poprašujejo, posebno odrašene, kteri jim z ne¬
spametnim, nepriličnim ali celo hudovoljnim odgo-

115

varjanjejii povedo to, česar bi otroci nikdar ne smeli
vediti. Ce že radovoljni, pa nespodobni in nesramni
pogovori po besedah sv. Paula (1. Kor. 15, 33.)
lepo zaderžanje kaze, če so že besede dvojnega
pomena, kterim se odrašeni vpričo otrok posmehu¬
jejo, in ti ne vedo, zakaj se jim smejajo, velikrat
se bolj nevarne, ker jih otroci premišljujejo, in bi
radi zvedli,kaj da pomenijo, iz tega lahko sklepajo
starši, kteri take in enake pogovore in besede
v svoji hiši in pri svoji družini terpe, kako oster od¬
govor jih zato enkrat pri neskončno pravični in tanki
sodbi Božji čaka. Starši bi imeli za nedolžnost otrok
skerbeti, in jih hraniti v srečni nevednosti, v ktero
je Bog po svoji modri previdnosti otroke in pervo
mladost postavil, kakor perva dva človeka, dokler
nista bila okusila drevesa spoznanja dobrega in hu¬
dega (1. Moz. 2, 17, 25, 3, 11 .), pa ravno starši
po svoji kaznjivi zanikeruosti pohujšajo otroke, ali
pa so krivi, da jih hudobni, divji in nesramni ljudje
pohujšujejo! Ali se ne obračajo lahko ravno na take
starše Jezusove besede: „Ne dajajte svetega psom
in ne pokladajte biserov svinjam.“?  (Mat. 7, 6.)
Kar Jezus žuga tistim, kteri enega malih pohujšajo,
zadeva posebno že pohujšljive starše, „bolje bi jim
bilo, da bi se jim obesil mlinsk kamen na vrat, in bi
se potopili v globočino morja.“  (Mat. 18, 6.)

Celo neversk pesnik, kteri kakor drugi njego¬
vega plemena, v besedah ni bil kaj sramožljiv, pravi,
da moramo z mladostjo previdni biti, in njeno nedol¬
žnost kakor kako sveto stvar spoštovati in častiti,
in nobena nespodobna beseda, nobena nespodobna
reč ne sme priti v hišo, v kteri otroci stanujejo. Ali

ne sramoti' to kristjanov, da je celo neverec v tej

8  *

116

reci bolje mislil in pa za nedolžnost otrok bolj sker-
bel, kakor pa, žalibog, marsikdo izmed kristjanov?
O starši, skerbite, skerbite za sramožljivost in ne¬
dolžnost svojih otročičev, ako hočete boljši zarod
imeti! Kakor vertuar cvetlice mraza m severja var-
je, varite tudi vi svoje otroke pohujšanja, zakaj po¬
hujšanje je tisti merzli sever, kteri sramožljivost
smodi' in ji angelsko cvetje nedolžnosti osipa.
Odvračajte in odganjajte od njih nesramne ljudi obo¬
jega spola, kteri, enaki škodljivim metuljem in ger-
dim gosencam, nedolžnost objedajo, čistost s pajče¬
vino prepredajo, ter iz rodovitnih vertov goličave
in iz lepih krajev žalostne pušave narejajo! Odkod
je to, da otroci na paši, po skeduih in skrivnih ko¬
tih uganjajo hudobije, od kterih le ziniti me Bog
vari? Od kod je to, da odrašeni mladenči in dekliči
po noči in po dnevu v besedi in v djanji delajo ne¬
sramnosti, kakor bi imeli čistost in devištvo na pro¬
daj, in bi komej, čakali, znebiti se ji? Ah večjidel,
ako ne vselej od tod, ker starši nedolžnosti svojih
otrok dovolj ne varjejo, pa tudi od tod, ker starši
zakonske čistosti ne poznajo, in je po vrednosti ne
spoštujejo. Kakor volk le volka rodi, tako rode
nečisti starši le nečiste otroke, kteri velikrat še
hujše ravnajo, ako jim Bog posebnega daru zderž-
nosti ne da. Starši, živite torej čisto po svojem
stanu in skerbite za sramožljivost in nedolžnost svo¬
jih otrok, in Božji blagoslov, ki svet zapuša, se bo
v obilnosti zopet povernil!

5. Odvračanje otrok od šole in zanemarjanje šolskega nauka.

Gorečim duhovnim in skerbnim učenikom poseb¬
no na kmetih dela veliko žalost in bridkost, otrokom

117

pa tudi neizrekljivo škodo tudi to, da starši, poza-
bivši svojo sveto dolžnost, svojih za šolo pripravnih
in pa nauka silno potrebnih otrok ali celo v šolo ne
pošiljajo, ali jih pa še prezgodaj popolnoma iz šole
vzamejo in doma obderže. Govorili smo že od tega,
kako je prav za prav staršev sveta in poglavitna
dolžnost otroke v potrebnih in koristnih znanostih
podučevati. Ker je pa staršem težko ali celo ne¬
mogoče popolnoma to dolžnost spolnovati, zato jim
jo javne ali očitne šole znamenito polajšajo, tako
da, razun skerbne čuječnosti nad otroci, v tem sko-
ro nič nimajo opraviti. Veliko krivico delajo torej
starši otrokom, ako jim dobroto šol iz kterega koli
malovrednega vzroka kratijo, mnogotero izgovarjaje
se. In kteri so taki malovredni izgovori? Naj ne-
umniši izgovor, kteri se pogostoma sliši, je ta, ko
starši pravijo, da sami tudi niso v šolo hodili, pa
venderle in morebiti še nekako srečno in zadovoljno
žive, da so tudi starosti učakali itd. O slepi taki
starši! Kako neumni in abotni da so taki izgovori,
vsak lahko ve. Pomisliti je pa še to, da so se časi
in tudi ljudje premenili in poslabšali, da so se s tem
nevarnosti za izveličanje na tudi druge potrebe ljudi'
silno pomnožile, iu da je torej sedaj bolj obširno pod-
učenje v mnogoterih znanostih in vednostih veliko
bolj potrebno, kakor pa nekdaj. — Nekteri svojim
otrokom v šolo ne pušajo zato, ker pravijo, da jih
potrebujejo za pašo, za pestvanje ali za druge dela
doma in na polji, da se morajo že zdaj dela priva¬
jati in si kaj prislužiti itd. Tako morajo ubogi
otroci, kteri bi se še radi kaj učili, iz šole ostati.
Ali škoda, ktera za otroke na duši in trdi v časnem
oziru iz tega izhaja, je gotovo še veliko večja, ka-

118

kor pa dobiček, kterega imajo starši od njih še sla¬
bih moči' in malo pomenljivih del za dom. Molčim
pa od nevarnosti za dušo, nedolžnost in sramožljivost
otrok, v kteri so velikrat doma, na polji ali drugej
pri delavcih, in na paši pri živini z drugimi hudob¬
nimi otroci. Memo tega je na kmetih skoro povsod,
kjer je le mogoče, šola tako vravnana, da so po¬
sebno poleti le take ure za nauk v šoli odločene, da
otroci lahko po šoli še domače opavila opravljajo,
živino pasejo itd. — Toliko bolj škodljivo za otro¬
ke, zamudno pa in nadležno za učenika je še to,
ako starši otroke le kterikrat in pa neporedoma
v šolo pošiljajo. Iz samih koscov se uikol ne more
cela reč lepo zložiti. Pa tudi otroci veselje in pri¬
pravnost do učenja čedalje bolj zgubljajo s tem, ker
vidijo, da tistih otrok, kteri v šolo pridno hodijo,
ne morejo dohajati. Da bi pa poznej, kadar so že
odrastli, zamujeno popravili, le malokomu v misel
pride; pa če mu tudi v misel pride in bi to, kar je
zamudil, rad popravil, velikrat priložnosti nima. —
'Ker na dalje otroci v svoji pervi mladosti vidijo,
kako malo daje staršem ležeče na tem, ali se kaj
nauče ali ne, so sčasoma popolnoma vnemami za
nauk, in ta vneinarnost jih vklenjene ima še, kadar
so odrastli, in ker na to še notranji in vnanji zaderž-
ki pritisnejo, nimajo potem tudi do pridig in do ker-
šanskega nauka nobenega veselja. Ce otroci celo
pridno v šolo hodijo, pa se ne napeljujejo, da bi to,
kar so slišali, premišljevali in v spominu ohranili, ne
zajemajo pozneje iz pridig in keršanskih naukov ti¬
stega prida in dobička, kterega zajemajo taki, kteri
so bili napeljevani to, kar so slišali, tudi premiš¬
ljevati in v spominu ohraniti. Tako gre pri naj

119

boljši volji zanje velik del Božje besede v zgubo
in nasledke perve zamude čutijo v svojo lastno ne¬
srečo vse svoje žive dni. Zivljenjopisje večjidel
vseh budodelnikov ali sicer malopridnih in porednih
potepuhov nas uči, kako grenak sad da rodi neved¬
nost, ktera izvira iz zanemaijanja šol. Starši so
veiikrat krivi tega, in oster odgovor jih čaka pred
sodnim stolom Božjim, ker so šolo ali popolnoma
zanemarjali ali pa se ji že celo ustavljali, ter so ta¬
ko otrokom, ki so v nevednosti izrastli, podlago
njih dušne in telesne, časne in večne nesreče polo¬
žili. Včasi, ali malokdaj, spoznajo nekteri svoj
žalostni stan, kterega jim je njih nevednost kriva,
in svojim že davno umerliin staršem ne morejo od¬
pustiti, ker jih niso prav v šolo pošiljali. Marsikdo,
vidši, koliko da mu manjka, ker brati in pa pisati
ne zna, je že rekel, da bi rad polovico premoženja,
ali pa še več dal, da bi se le brati in pisati naučil,
kar bi mu v časnem in večnem oziru toliko koristilo
in pomagalo. Res neizrekljiva žalost za duhovna je,
viditi, kako vse njegovo opominjanje pri zanikernih
starših nič ne pomaga, ali pa le prav malo, in ti
prav hudobno in terdovratno sreči lastnih otrok na¬
sproti delajo, viditi, kako bi skoro vsak teden treba
bilo, deželsko gosposko na pomoč klicati, ter starše
in otroke k spolnovanju njih dolžnosti siliti. Ali
si moremo pač kaj bolj nespametnega misliti, kakor
je reven berač, ki se mora siliti, celo s kaznijo
siliti, da naj ponujane mu darove vzame?! Spredej
že smo grajali nektere starše in rekli, kako škod¬
ljivo je to za otroke, ako staršem ni nič mar, ali in
kako se njih otroci kaj v šoli uče, ali in koliko da
so kaj od nauka v cerkvi in v šoli domu prinesli.

120

Kako bi otroci gorečnost in veselja do učenja imeli,
če vidijo, da staršem ni nič na tem ležeče? Kar
starsev ne mika, to tudi otrok ne, in kar se starsem
imenitno ne zdi, kako bi se otrokom zdelo?

6. Zanemarjanje potrebne čuječnosti nad otroci.

Se drug pregrešek, kteri pogostoma vse učenje
in izrejevanje v nič deva, je tudi pomanjkanje vedne
čuječnosti starsev nad otroci. Ze grede v solo in iz
sole in tudi sicer veliko otrok po ulicah in po cestah
klati, ali pa po družili hišah, skrivnih kotih, sked¬
njih in drugej potepa in potika. Ne vem, kaj otro¬
kom bolj skodje, pervo ali drugo. To pa vem, da
ne tu ne tam ne vidijo, ne slišijo in ne počenjajo
veliko pridnega in pravega. Po ulicah in cestah
zgubljujejo otroci od dne do dne bolj tiho otročnost,
krotkost in sramožljivost, kar jih toliko ljubeznjive
dela, vsvojujejosipanekoprešernost, derznost, pre¬
pirljivost in druge take in enake hudobije. Majhni že
se sujejo, mečejo in pretepajo, in česar se majhni uče,
bodo znali tudi odrašeni. Upijejo, razsajajo in kriče,
kakor divjaki, in tako mora se toliko krotak in pohle¬
ven otrok obdivjati. Tu slisijo hudobne pogovore,
sirovo preklinjanje, in kar slisijo, se tudi nauče, ker
skušnja nam priča, da marsikteri paglovec zna
bolj kleti, kakor pa moliti. Pripovedujejo si eden
drugemu malopridne zvijače, goljiije in druge hudo¬
bije; kar enemu v misel ne pride, pride drugemu, takim
besedam se posmehujejo, hvalijo malopridneže, in jih
v pervi priložnosti tudi sami posnemajo. Sv. Auguš-
tiu nam v svoji ponižni odkritoserčnosti pripoveduje,
kako zelo da gaje bila tovaršija s hudobnimi pajdaši

121

spridila. Hvalili so se s tem, kar so hudobnega sto¬
rili, pa tudi s tem, česar niso storili, in Auguštin se
je vdeležval njih hudobij, ne zavoljo lastne spride-
nosti, temuč iz napčne sramožljivosti, da bi se mu
hudobni tovarši ne posmehovali. — Otroci, kteri
tako okoli tavajo, in se s hudobnimi sem ter tje kla¬
tijo, so res zbegane in razkropljene ovce brez pa¬
stirja. „Moje ovce so se razkropile,“  govori Bog po
preroku, ker niso imele pastirja, in bile so v plen in
rop divjih zveri. Po vseh porah in višjih gričih se
klatijo moje cede; cede moje so razkropljene po vsi
zemlji, in nikogar ni, ki bi jih iskal, ni ga, pravim,
kdor bi za nje skerbel. u  (Eceli. 34, 5, 6.) Se bolj
žalostno in zoperno je, viditi, ako celo dekliči, ki so
bolj tihe in krotke natore, divje vpitje in razsajanje
fantičev poslušajo in gledajo, dopadajenje na tem
imajo, ali pa se še celo ž njimi pulijo, tergajo in
ravsajo, kar je žalostno znamnje, kako prešerne in
derzne vlačuge da bodo enkrat.

Pa ne le po ulicah in cestah so otroci v veliki
nevarnosti, ktere morajo starši zmeraj od otrok od¬
vračati, temuč tudi po skrivnih kotih, po hišah in
družili hramih se velikrat strašne hudobije gode in
nedolžni otroci zapeljujejo in pa pohujšujejo. Gorje
otrokom, kteri se zavoditi puste tje, kamor oko ne-
skerbnih staršev le malo kdaj pogleda!

Žalostna nesreča je za starše tudi to, ako mo¬
rajo zavoljo revšine in pomanjkanja svoje v dobrem
ne še vteijene in tako lahko zapeljive otroke zgodej
majhne še v službo dati, ali jih še celo deleč od
sebe v druge kraje poslati, kjer žive in rastejo brez
vse skerbi, ali še pri živini po pašnikih celo delj
brez vse Božje službe in brez vsega poduka, kjer

122

jih morebiti samota, lenoba, pohajanje in iz tega iz¬
virajoči dolgčas same na sebi zapeljuje. Dobri starši
torej rajše stradajo, rajše si od lastnih ust marsikteri
grižljej pritergajo in ga otrokom dajo, kakor pa da
bi jih v nevarnost v druge hiše ali celo pluje vnanje
kraje pahnili.

Silno škodljivo je tudi otrokom, ako starsi po
svetih krajih, v cerkvi nad njimi ne čujejo, ker v tem
primerljeji uganjajo otroci pred altarjem, kjer jim je
po navadi prostor odločen, mnoge nerodnosti, zape¬
ljujejo in pohujšujejo s pogovarjanjem, smejanjem,
oziranjem, gnetenjem itd. druge otroke, motijo odra-
sene v molitvi in so jim v spotikljej, ali pa se dru¬
god, postavim po zvoniku, ali celo zunaj cerkve po¬
tikajo in nerodnosti uganjajo. Kadar odrastejo, kako
se bodo v cerkvi lepo obnašali, ako so že majhni
vse spoštovanje in ves strah do vpričnosti Božje in
do svetih skrivnosti od sebe otresli? Ko bi Jezus
dandanašnji vidoma v nase cerkve prišel, ali bi ne
iztepel po vsi pravici marsikterega otroka iz njih,
kakor nekdaj barantavce iz Jeruzalemskega tem-
peljna? Res taki razuzdani mladi neverniki niso
vredni biti tako blizo svetiša, kjer imajo samo dobri
in pobožni ljudje svoj prostor, (Ps. 14, 1 — 3.) in
veliko bolje bi bilo, ko bi doma ostali, da bi toliko
ne grešili, druzih ne pohujševali, in jim mnozih
skerbi' za prihodnost ne delali. Če torej učenika
druge opravila zaderžujejo, da ne more med Božjo
službo čuti nad otroci, in če ni tudi drug pameten
mož zato postavljen, imajo keršanski starši svoje
otroke rajše pri sebi, in jih tudi grede v cerkev in iz
cerkve seboj vodijo, da jih tudi po pota varujejo pre¬
velike razmišljenosti in druzih nerodnosti, ktere se

123

nikoli ne spodobijo, naj manj pa se pred Božjo službo
ali pa po njej.

Ce ima zanemarjenje in opusenje potrebne
skerbi' in čuječnosti že pri otrocih žalostne in strašne
nasledke, koliko bolj žalostne in strasne nasledke
ima tako zanemarjenje in opusenje se le pri mlado¬
sti, ktera dorasa, in v kteri se nove strasti izbujajo!
Kdo bi si mislil, da zamorejo starši v miru biti, ko se
njih odrašeui sinovi in njih odrašene hčeri po nevar¬
nostih in slabih tovaršijah okoli klatijo, Božji čas
posebno se ob nedeljah in praznikih s popivanjem,
igranjem, plesanjem in drugimi nerodnostmi zaprav¬
ljajo, in se potem, kadar so že ves Božji dan s pre¬
grehami in hudobijami pognali, se do pol noči ali
celo do druzega jutra hudobno in nesramno potepajo
in vlačugajo. Ako zvečer kakega živinčeta ni bilo
domu, kako so v skerbeh, kako letajo čez rov in
kol, čez gerin in sterm, tako dolgo, da ga dobe; njih
sinov pa zvečer ni domu, in oni nič ne porajtajo na
to. Starsi vedo, da se njih hčeri po plesih s slabimi
in vinjenimi potepuhi okoli klatijo, in se zato še ne
zmenijo ne. Oni slišijo, kako zapeljivci okoli njih
hiš o polnoči kakor černi krokarji krokajo, in jim
očitno kličejo: dajte nam svoje hčeri, da jih spači¬
mo, oskrunimo in jim z njih devištvom tudi dušo
umorimo! — starši to slišijo, pravim, pa spe brez
skerbi, in ne pogledajo v spavnico svojih otrok, va¬
rovati jih dušnih tolovajev in peklenskih služabni¬
kov. O malopridni taki starši, ki spe v tem, ko
„hudič kakor rjoveč lev okoli hodi in is e, koga hi
pozerl!“  (1. Peter 5, 8.) V tem, ko oni spe, pride
sovražnik in seje ljubko med pšenico. (Mat. 13,
24 — 28.) Tatovom in roparjem duri zaperajo in

124

zapahujejo, ali roparji vse drugi in veliko bolj ne¬
varni prihajajo v hišo, kadar jih je volja. Hleve
zaperajo z vso skerbjo, da bi jim kako živinče ne
ušlo, ali potepenim in neugnanim sinovom so vrata
vso noč na stežaj in do kraja odperte! Gorje takim
starsem, kteri bolj skerbe za živino, kakor pa za
otroke, kteri se tatov varjejo, zapeljivcov svoje dru¬
žine pa ne! Divje zverine, serditi levi in volkovi
imajo saj natorno ljubezen do svojih mladičev in jih
branijo z nevarnostjo lastnega življenja, celo boječa
koklja zbira pišeta pod svoje peruti, kadar je sko-
pec blizo, (Mat. 23, 37.) ljubezen ji daje moč in
serčnost; in kdo bi verjel, da so taki keršanski
starsi, ktere celo divje zverine po pusavi in koklje
po dvorisih v ljubezni, čuječnosti in skerbi za mlade
prekose in osramote, ki spe v tem, ko njih sinovi
z divjaki tulijo, in se njih hčeri z derečimi volkovi
v ovčjih kožah pečajo?! (Mat. 7, 15.)

7. Napčno kaznovanje.

V

Ali vsi starsi niso tako slepi in zanikerni. Se
so skerbni očetje in skerbne matere, kteriin je prava
izreja otrok zares pri sercu, in imajo zato svoje
otroke v strahu. Ali Bogu bodi potoženo, taki zgrese
velikrat z naj boljšo voljo svoj cilj in konec ter
pravo pot, ker ne vedo prave mere in nimajo nobe¬
ne primere v kaznovanji. Nekteri kaznujejo pre-
mnogokrat in pa preostro. Taki ne delajo uikakega
razločka med pregreški in napčnostmi otrok, ter kaz¬
nujejo kako neprevidnost, postavim: če jim otroci
kako posodo ali steklo ubijejo, ravno tako ostro,
kakor pa premišljeno hudobijo, postavim: laž, + er-
dovratno tajenje, kljubevanje, upornost itd. ko je

125

v pervem primerljeji že dovelj, ako jih prijazno, dru¬
gič ali tretjič pa bolj resnobno svare in po okolišinah
tudi nekoliko kaznujejo. Po takem napčnem kaz¬
novanji otroci nikoli ne spoznajo ra/Jočka med pre-
greški, kteri izvirajo iz prenagljeuja in pozabljivosti,
in pa med dobro prevdaijenimi pregrehami, ktere
izvirajo iz hudobne volje. Ker jih starši zavoljo
pervih in družili enako strahujejo, merijo tudi otroci
perve in druge z enako mero. Ako so pa otroci
količkaj pametni, lahko spoznajo, da kako posodo
ali steklo ubiti, ni ravno posebno velik greh, in ker
sojih starsi zavoljo tega ravno tako kaznovali, ka¬
kor zavoljo premišljenih grehov, in mislijo, da tudi
premišljeni grehi, kteri iz hudobne volje izha¬
jajo, niso nič posebnega. Nekteri starsi so pa še
tako nespametni, da svoje otroke zavoljo kake ško¬
de, ktero so jim iz nepaznosti ali pozabljivši
storili, bolj ostro kaznujejo, kakor pa zavoljo pre¬
mišljenih hudobij. Od tod pa pride, da se otroci
bolj boje, kako škodo staršem narediti, kakor pa
z grehom Boga razžaliti. Ali ni torej tako kazno¬
vanje narobe iu pa napčno kaznovanje?

Starši morajo, se ve da, kazen poostriti, ako
je pregrešek otrok večji, ali če so ga že večkrat
ponovili. Ako pa starši zavoljo malih pregreškov
in že preč pervič otroke z vso ostrostjo kaznujejo,
kako jih bodo kaznovali pa potem, če so pregreški
večji, ali če so jih že večkrat storili? Tudi ima pre¬
velika ostrost do boječih otrok, s kterimi se mora
bolj mehko v čaker hoditi, še ta škodljivi nasledek,
da iz zgolj strahu pred kaznijo lažejo in pregrešek
taje, ker vedo, da jih zavoljo njega neprimerno
huda kazen čaka. Starši tudi napčno kaznujejo,

126

ako otroka zavoljo pregreska, kterega jim je odkii-
toserčno in s kesanjem povedal, ravno tako ostro
kaznujejo, kakor pa zavoljo pregreska, kterega
jim je terdovratno tajil. V pervem primerljeji, če
jim je namreč otrok svoj pregresek odkritoserčno
spoznal, bi mu imeli starši pervi ali drugikrat kazen
popolnoma spregledati, ali ga saj menj kaznovati.

Če nadalje starsi otroke pregostoma kaznujejo, če
tako rekoč vsak dan šiba poje, zgubi' s časoma
kazen vso svojo moč. Otroci se je privadijo, kakor
vsakdanjega kruha, in se za njo nič kaj ne zmenijo,
ker se je ne boje in že naprej vedo, da se že, ka¬
kor pravijo, šiba moči, in tolažijo se s tem, da bodo
tudi zdaj preterpeli, kar so že tolikrat. Človek se
sčasoma privadi vsakdanjih britkosti, in je do njih
neobčutljiv, kakor tudi do vsakdanjih dobrot. Tako
se privadijo tudi otroci vsakdanjega kaznovanja, in
njih serce počasi popolnoma oterpne. Velikrat je že
dovolj, če starsi otroka le osorno pogledajo, ali če
11111 njegov pregresek očitajo, ali če mu kosila,
predjužnika, male južine ali kake druge jedi' ne dajo,
če mu igrati ne puste ali mu kako drugo rado-
vauje odrečejo, velikrat, pravim, je že to dovolj in
zdatno, preden ga bolj po ostrosti kaznujejo.

Nekteri starsi pa kaznujejo premalokrat in
premehko. Taki svojim otrokom skozi perste gle¬
dajo in šiba se jim smili, ali pa če tudi tepejo, bi
rajše sebe tepli, kot Otroka, in mali paglovec se na
videz zvija in upije, kakor bi ga, Bog ve, kako
bolelo, skrivej se pa smeja priprostim staršem,
kteri njegovemu upitju verjamejo. Velikrat si pa
tak mlad hudobnež, zvita buča, misli: če zdaj ne
upijem, me bodo pa drugikrat še ostreje kaznovali

127

in pa huje tepli. Velikrat že smo rekli, da so nek-
teri pregreški taki, da se morajo ostreje kaznovati;
nekteri starši so pa toliko mehki, da šiba bolj njih
boli in skli, kakor pa otroka, kije vreden ostrega
kaznovanja. Tako usmiljenje in prizauašanje o ne¬
pravem času otrok vidi, in polu zvijač si ve to sla¬
bost starsev v svoj prid oberniti. Pa tudi napčno je
in kaže, kako slabi so starsi, ako zmeraj le žugajo
in groze otrokom: „bom te!“ pa ga vendar ne kaz¬
nujejo po vrednosti. Nainest da bi se otroci tacega
žuganja in groženja bali, se mu le posmehujejo, ker
dobro vedo, da je z žuganjem in groženjem že vse
opravljeno, in da jim ni nobena prava resnica. Ta¬
ko žuganje otroka le se bolj pohujša in poslabša,
ker se mu pregrešek, kterega starši ne kaznujejo,
zato majhen zdi.

Premehki so tudi starši, kteri večkrat ponav¬
ljane pregreške otrok zmeraj enako kaznujejo, in
kazni po primeri in potrebi ne zostre. Otroci si po
tem takem mislijo, da kazen ni druzega, kakor ne¬
kako nadomestilo in povračilo za greh. S takim
kaznovanjem gre torej poglavitni namen kazni, kije
poboljšanje otrokovo, v zgubo. Premehki so tudi
starši, kteri imajo za vsak pregrešek že odločeno
kazen, kakor imajo tergovci za svojo robo že dolo¬
čeno ceno, brez ozira na to, daje, postavim, ter-
dovratno tajenje tudi večje kazni vredno. Premehki
so zadnjič tisti starši, kteri z ravno tisto kaznijo
opravijo tudi takrat, kadar se jim otroci ustavljajo,
ali jim uiti skušajo, ali kadar staršem kljubujejo in
se jim še posmehujejo, kakor bi jih kaznovanje
ravno kaj ne bolelo, in se s hudobnim vedenjem

128

s starši nekako skušajo, kdo da se bo popred
naveličal, kaznovavec ali pa kaznovanec, kadar se,
čeravno so bili prav občutno kaznovani, na vso moč
prizadevajo bolečine prikriti, na mest da bi milosti
prosili in poboljšanje obetali in zadnjič, kadar po
prestani kazni togoto in nevoljo s kljubnim molčan¬
jem ali z nespodobnim odgovarjanjem razodevajo,
namest da bi staršev zahvalili za kazen, na kar
morajo modri starši svoje otroke privaditi, ker kazen
je dobrota za otroke. V vseh teh do zdaj našte-
vanih primerljejih morajo starši brez milosti ostro
kaznovati, ako hočejo večjim hudobijam vokom priti.

Na dalje starši ne kaznujejo prav, če je ostrost
pregrešku tudi primerna, če pa kaznujejo v jezi, to¬
goti in divjem serdu, da se vsi tresejo. Velikrat
zraven še preklinjajo in se rote, kazujive otroke
gerdo zmirjajo in jih z nespodobnimi primki obkla¬
dajo. Tako vedenje staršev otrok ne poboljša.
S takim govorjenjem dajajo starši otrokom slab
izgled, zgubljajo veljavo in ljubezen pri njih, in jih
le v jezo dražijo in napeljujejo. Otroci se uče
v svojo lastno nesrečo preklinjati, in kazni nimajo
več za potrebno pokorilo za greh, ktero jim ljubezen
staršev, nerada sicer, pa primorana naklanja, ampak
le za nasledek obdivjanih strastnih staršev, kteri
svojo jezo nad njimi hlade. Ker pa otroci vidijo
starše tako zlobne, togotne in serdite, menijo, da
imajo pravico ustavljati se jim, in jim enako z ena¬
kim vračevati. Otroci se potem tudi sami togote in
jeze, in namen kaznovanja se ni dosegel, temuč zleg
se je s tem le še pomnožil. Z grehom in pa pohuj¬
šanjem se pač nikdo ne poboljša. Kdor hoče druge

129

izrejevati, učiti in modriti, mora biti sam lepo izrejen,
učen in moder, in kdor hoče pregreham druzih
v okom priti, ne sme ravno tisti hip delati pregreh,
ktere so veliko bolj kaznovanja vredne, kakor so
te, ktere kaznuje. Zares žalostno je, ako si tako
nespametno kaznovan otrok nekako prisiljen želi,
naj bi močneji kdo očeta ali mater ravno tako
hudo — zares po zaslužeuji kaznoval, ali pa naj bi
bila oče ali mati že davno mertva! Torej opominja
sv. Paul: Vi očetje , nikar ne dražite svojih otrok
k jezi , temuč izrejajte jih v podučenji in svarjenji
Gospodovem!“  (Efez. G, 4.) „ Očetje, nikar ne dra¬
žite svojih otrok k serdu, da jim serce ne upade 1“
(Kol. 3, 21.) Resje, pametni starši ne morejo in ne
smejo zavoljo pregreh in hudobij otrok ravnoteri in
vnemami biti, in so ginjeni in nejevoljni v sercu, pa
vendar ne smejo nikoli strahovati v pervi jezi in to¬
goti, temuč morajo čakati, da se jim jeza in togota
vleže, in potem naj še le kaznujejo mirno in pa
s premislikom, da otroci ne pripisujejo kaznovanja
jezi staršev, ampak le njih blagoželjnosti in ljubezni.
Tudi otrokom se mora čas dati, da prav spoznajo
svoj pregrešek in razvidijo, da so kazni vredni. To¬
rej jim modri starši z resnobno besedo, pa vendar
z ljubeznijo storjeno krivico poprej pred oči postav¬
ljajo, in jim z žalostjo v obrazu in z ginljivo besedo
napovedujejo, da so primorani, kaznovati jih. Tudi
je prav, ne preč na to kazni jim nakloniti, ampak
čakati nekoliko, do večera ali še celo do druzega
jutra, da otrok ta čas svojo kaznjivost premisli.
Strah pred napovedano kaznijo pa tudi kazen s pri¬
dom ostri, ker otrok bolečine že nekako naprej čuti,
jih torej delj terpi in tudi poznej tako kmalo ne pozabi.

Sreti zakon. 9

130

Poslednjič tudi neizrečeno napčno ravnajo
starši, kteri otroka z žuganjem in groženjem silijo,
naj bi povedal ali obstal kak pregrešek, kterega
morebiti še kriv m, ali pa, če ga iz samega natolco-
vanja in sumljenja, da je to in to storil, ako tudi pre¬
pričani niso, tako rekoč tje v en dan strahujejo, češ:
saj ga ne tepem zastonj, če tudi zdaj ni kriv, je pa
drugikrat. V pervem primerljeji hočejo s straliom,
morebiti še s šibo otroka, prisiliti, naj bi se sam čez
se lagal, in se morebiti tudi res laže, ker si misli, da
morebiti kazen ne bo hujša, morebiti bo še manja,
kakor je pa tako mučno preiskovanje in pezauje.
In tako zgubi sčasoma otrok vse čutilo za čast in pa
poštenje, ktero, če se prav vodi, otroka zmeraj
k dobremu priganja. V drugem primerljeji pa zgubi
otrok spoštovanje in ljubezen do staršev, kteri ga,
če kriv ni, po krivici strahujejo, in kazen, ktere je
drugikrat zares vreden, se mu bo, kakor poprejšnja,
krivična zdela, in svoj namen, ki je boljšanje otroka,
bo zgubila. Velika napčnost v izrejevanji je torej
ta, ako starši otroka zavoljo negotovega pregreška
terdo imajo, tudi zato, ker ima lahko otrok svoje
starše za lažnike, ako namreč starši pravijo, da
dobro vedo, ali celo da so ga vidili, da je to ali to
storil, in otrok je morebiti nedolžen. V dvomljivih
primerljejih, kjer se ne ve, ali je otrok kriv ali ne,
je zmeraj bolje, otroka brez kazni pustiti, in mu
samo zažugati, da ga bodo, če zvedo, ostro kazno¬
vali, kakor pa nedolžnega z nezasluženo kaznijo
v jezo spravljati. Ce je bilo natolcovanje in sum-
ljenje zares uterjeno, bo otrok vesel, da jo je zdaj
še unesel, resnobno zažuganje pa ga bo ostrašilo,
da ne bo več storil tega, kar je zdaj staršem še pri-

131

kril, toliko bolj, ker si lahko misli, če kaj tacega
se stori, in se potem zve, da bo toliko ostreje
kaznovan.

8. Slepa enostranost (strančnost).

Poglaviten pregrešek nekterih staršev je
tudi očitna enostranost do nekterih svojih otrok,
ker jim nezasluženo in pa neprimerno ljubezen ali
zopernost skazujejo. Prav po natori je, da ne
morejo z vsemi zmeraj in enako zadovoljni biti.
Tiste, se ve, da bolj ljubijo in jim o pravih pri¬
ložnostih tudi svojo ljubezen bolj v djanji skazu¬
jejo, kteri so bolj pridni, ubogljivi, kteri se raje
uče in lepše obnašajo, kakor pa tiste, kteri so
zanikerni, nepokorni in malopridnega obnašanja.

To ni enostranost, temuč je le pravično ravnanje
staršev, kteri po vrednosti ali nevrednosti svoje
otroke plačujejo ali kaznujejo. Ce bi pa starši
pri takem ravnanji ne gledali na čednosti ali ne¬
čednosti otrok, ampak le na kake naključbine
okolišine, to bi bilo enostranost, ktera neizrekljivo
škodje otrokom, ktere starši neprimerno ali nad
zasluženje povzdigujejo, ali pa krivično grajajo in
zanemarjajo. Otroci, ktere starši po svoji volji
brez vzroka in nad zasluženje povzdigujejo, se
kar lahko in pa naglo napihnejo in prevzamejo,
ter prezirajo in zaničujejo svoje druge brate in
sestre, in menijo, da jim smejo zapovedovati.
Nasproti pa zgube po krivici in nezasluženji za¬
nemarjam otroci ljubezen in spoštovanje do star¬
šev, zavidajo svoje nad zasluženje povzdigovane
brate in sestre, so jim nevošljivi, ali jih pa še
celo sovražijo. Znano je dovolj, kako žalostne *

9  * ,

'N

'N

132

nasledke je imela večja ljubezen Rebeke do Ja¬
koba kakor do Ezava, in pa koliko žalosti in
britkosti je to delalo staršem, pa tudi Jakobu,
kteri je mogel zato iz očetove liise bežati, in
kako dolgo sovraštvo in maševanje do Jakoka se
je bilo v že memo tega divjem Ezavu spočelo in
vnelo. (1. Moz. 27.) Tudi vemo, kaj so vse po¬
čenjali Jožefovi bratje ž njim zavoljo pisane suk¬
nje, ktero mu je bil oče naredil v znamnje svoje
večje ljubezni. V koliko hudobij je bilo to brate
zapeljalo! (1. Moz. 37.) Kolikrat zapeljejo nespa¬
metne starše prav 'majhne čednosti otrok, velikrat
celo resnični pregreški, da jim svojo ljubezen na
čudno vižo slepo skazujejo, in s tem druge, more¬
biti boljše otroke Žale, postavim zato, ker so bolj
živi, lepše rasti, lepšega života, ali ker so bolj
snadni, bistroumni, zviti, ali ker se jim znajo bolje
prilizovati in prikupiti itd. Kolika nespamet je to,
ako — ne glede na drugo obnašanje — oče po¬
sebno sinove, in nečimerna mati hčeri rajše ima in
jih bolj ljubi, oba pa se nekako skušata, kdo iz¬
med nju da bo svojim ljubljencom več veselja in
pa družili nepotrebnih reči naklonil in napravil!
Strašne neusmiljenosti pa so starši krivi, ako na
životu spačenega ali drugač pohabljenega, slaboum¬
nega ali topega otroka iz ljubezni drugim otro¬
kom skazovane izklepajo in ga zanemarjajo, ali
pa še celo s takim dvakrat milovanja vrednim
revčikom gerdo ravnajo.

Poslednjič je enostranost  očmov in mačeh do
pasterkov in pasterkenj od nekdaj že znana, poseb¬
no pa še enostranost  mačeh, kterih seje celo ger-
divno ime „pisana mati u  prijelo. Le malokdaj so

133

očmi in mačehe svojim pasterkom in pasterknjatn
dobri starsi ali toliko večje hvale so ti vredni. Ma¬
čeha, ktera se ne vede po mačehno, ktera z otroci
svojega moža ljubeznjivo ravna, da sirotljeji ložeje
pozabijo svoje matere, ktera že v grobu spi, taka
mačeha je pač blaga žena, kakor je nasproti navad¬
na mačeha za dušo in telo pasterkov in pasterkenj
velika nesreča. Kako pač mora otroke boleti vsak¬
danja žalostna skusnja, ko vidijo, da jih njih nova
mati ne ljubi tako, kakor jih je ljubila poprejšnja,
da si celo prizadeva, krivo toževajejih, očetovo
ljubezen od njih odverniti in svojim lastnim otrokom
nakloniti!

9. Nasprotno ravnanje.

Napaka, ktera vse izrejevanje že naprej po¬
polnoma nemogoče dela, je nasprotno ravnanje očeta
in matere, ali druzih, kteri se nepoklicani v izreje¬
vanje silijo. Kako se more iz otrok kaj prida pri¬
čakovati, ako ne vedo, kaj naj bi storili, kaj pa
opustili, koga naj bi slusali ali ubogali, očeta ali
pa matere? Ce oče zapoveduje, mati pa privoljuje,
ali če oče hoče kaznovati, mati ga po zato zmerja,
otroke brani, ali jih celo uči očeta golfati in lagati
se mu, ali ne pride po tem takem otrokom po sili
v misel, da oče in mati zapovedujeta in prepovedu¬
jeta tako, kakor se jima ravno ljubi in kakorsne
volje ko sta, da torej ni nobenega pravega razločka
ined dobrim in hudim, ker drugači bi vendar oba,
oče in mati, zmeraj enako zapovedovala in prepo¬
vedovala? Otrok pa tudi toliko rajse zapovedi ali
prepovedi enega svojih starsev prelomi, ker se že
naprej nadja, da ga bo eden varoval in branil.

134

Strašno nespametno je tudi to, ako si starši
otroke med seboj razdele, in si postavim oče sinove,
mati pa hčere priderži, tako da če mati sinove, ako
ktero nerodnost nad njimi ugleda, krega, svari ali
kaznuje, jo preč ljubosumni oče ošteje in ozmirja.
Pa tudi marsiktera nespametna mati nikakor ne more
terpefi, da bi se med hčeri kaj vtikal. Preč ga
neumna abota zaverne, da naj gleda le svoje sinove
in naj zanje skerbi, ali pa mu še celo pregreške
sinov očita, kakor da bi bili sinovi samo njegovi, ne
pa tudi njeni, in kakor da bi hudobije sinov le očetu
uečast delale, ne pa tudi materi. Nobena reč ni
toliko zopernatorna in pa toliko zoper Božjo voljo,
kakor ako si starši svoje otroke, ktere je Bog obe¬
ma izročil, tako po spolu med seboj razdelujejo.

Tako razpertje in razdvojenje v izrejevanji
otrok je še zlasti v tistih rodovinah, v kterih so
otroci iz poprejšnjega in sedanjega zakona. Veli-
krat se prigodi, da Bog obvaruj, ko bi se še tako
pametna in skerbna mačeha prederznila njegove
otroke kaj posvariti. Preč ji jo mož zasoli, da ji
njegovi otroci niso nič mar. Koliko zgubi zavoljo
tacih žal besedi mačeha na veljavi pri otrocih, in
vsako še toliko blago prizadevanje njeno je zastonj,
ker tako ravnanje otroke le hujska in šuje zoper
mačeho in v nič deva vse njeno svaijenje in učenje!
Ko bi starši otroke nalaš pridili in hujšali, ne mogli
bi jih bolje, kakor s takim razpertjem.

Pogostoma so tudi tasti in taše, stari očetje in
stare matere prav neumno v domače otroke zaljub¬
ljeni, in so velikrat krivi napčne izreje svojih vnu¬
kov, ker se nespametno mešajo in vtikajo med
starše in otroke, ker otroke branijo in jih negujejo

135

(cartljajo), ker se vpričo njih velikrat hudujejo, da
so njih starši, preostri, sitni in pa prehudi, ker jim
skrivši marsikako sladkarijo ali kaj druzega tacega
vtikajo. Taki otroci preč spoznajo, da imajo sta¬
rega očeta ali staro mater na svoji strani, in kadar
jim starši kaj presedajo, preč pri njih pomoči išejo.
Pametni starši so zato v kar velikih stiskah in za¬
dregah. Od ene strani nočejo in pa ne smejo miru
v hiši podirati, in dolžnega spoštovanja lastnim star¬
šem ali tastu in taši kratiti, tudi zato ne, da otrok
ne pohujšajo, od ene strani pa ne morejo in ne smejo
terpeti, da bi se njih starši, tasti in taše iz slepe lju¬
bezni, ali iz mehkosti in slabosti, ktere starost seboj
prinese, med nje in med otroke mešali, ter ne smejo
molčati, ko vidijo, kako se njih otrokom potuha daja.
Iles težavno je v takem primerljeji zmeraj pravo pot
hoditi in pa prav se vesti, da bi dolžnega spošto¬
vanja do svojih staršev ne prelomili, pa tudi od
otrok vsako napačnost odvračali in velik križ imajo
zavoljo tega v hiši. Pa keršanskim zakonskim, kteri
se Boga boje, starše in otroke ljubijo, že Bog po¬
maga, da, kolikor je moč, vselej pravo pogode.

10. Popolno popušenje.

Velikrat se starši v izrejevanji otrok zelo zelo
pregreše, ker svojim napčnim in nerodnim otrokom
prezgodej prijenjajo. Tukaj ne govorimo več od ti¬
stega prijenjevanja, ktero izvira iz slepe ljubezni in
iz prenježnega usmiljenja, zavoljo kterih starši svo¬
jih napčnih otrok ne morejo kaznovati, in torej k vsem
pregreham otrok molče, češ: saj še ne ve, kaj da
dela. Od take napak razumljene in nespametne lju¬
bezni smo že večkrat govorili. Tukaj menimo iu

136

imamo pred očmi tisto prijenjevanje, po kterem starši
k pregreham svojih že odrašenih otrok molče, in
nič ne store zavoljo praznih izgovorov, ali ker so se
že vsega naveličali, ali pa ker se cel6 boje reci kaj
svojim otrokom.

1. Taki prazni izgovori staršev so, ko pravijo:
saj so že dovolj odrasti i, da sami vedo, kaj je prav,
kaj pa ne, kaj smejo storiti, česa pa ne, torej ne po¬
trebujejo nobenega učenja in izrejevanja več. Z odra-
šenimi , pravijo, se ne ne more več tako delati , kakor
pa z majhnimi otroci, kteri se še šibe boje  itd. S ta¬
kimi pretvezami, ktere so na videz se nekoliko mo¬
dre, zagovarjajo in lepšajo marsikteri starsi svojo
zanikernost in vnemarnost. Ali kako piskavi in
prazni so njih izgovori! Resje sicer, da se z odra-
šenimi ne more več tako ravnati, kakor pa z malimi,
ali iz tega še ne sledi, da staršem ni treba več nad
otroci čuti in jih ne več voditi, in da so starši po
preteklih nekolikih letih dolžnosti do otrok odvezani.
Kakor so starši zmeraj starši, tako so tudi otroci, in
posebno še v letih, kadar toliko večje skerbi potre¬
bujejo, v oblasti svojih staršev. Ceterta Božja zapo¬
ved nas uči, da morajo otroci, tudi dorasli, zmeraj
staršem pokorni biti. Iz tega pa sledi, da imajo
starši še zmeraj pravico in pa sveto dolžnost, otro¬
kom zapovedovati in prepovedovati, opominjati jih
in k dobremu priganjati, naj je to otrokom priložilo
ali nepriložno, prositi in svariti jih, ter jim žugati
z vsem poterpljeujem in ukom. (2. Tim. 4, 2.) Za¬
voljo starosti že sploh vsak odrašeni lahko ve in
spozna, kaj mu je storiti ali pa opustiti, in vendar ne
bo nikdo, kdor le nekoliko svet in ljudi pozna, ter-
dil, da gosposke ni treba, ali pa da ni treba Božje

137

besede v pridigah in keršanskih naukih oznauovati,
ker če je človek se toliko učen, vender je od znanja
samega do spolnovanja se dolga dolga pot.

2. Nekteri starsi svoje otroke v uemar puste,
ker so že,  kakor pravijo, vsega siti, in so se že nave¬
ličali prazno slamo mlatiti in bob v steno metati.

Pravijo: saj sem že vse poskušal in počenjal, pa vse
nič ne pomaga itd.  Ali tako izgovarjaje se, če bi
tudi prav imeli, ne bodo pri sodbi Božji shajali. Za¬
kaj vsak mora svojo dolžnost spolnovati, naj že kaj j^,, M *-
pomaga, ali ne, in naj že svoj namen doseže, ali pa
ne. Dobri vspeh in izid našega prizadevanja tako
ni v naših rokah, in Bog nas ne bo vprašal in sodil
po tem, ali smo svoj namen vselej dosegli, ampak po
tem, ali smo želeli namen doseči, in pa kaj da smo
storili v dosego svojega namena. Memo tega ne
more nihče za gotovo naprej vediti, da bo njegovo
prizadevanje in upiranje zastonj. Kolikrat je opo¬
minjanje, ktero je bilo dolgo brez sadu, na zadnje
venderle lep sad obrodilo! Malokdaj je priserčna
beseda očeta ali matere popolnoma zastonj. Nasto¬
pijo časi, pridejo okolisine, da se otroci vender se
spominjajo učenja in opominjanja svojih morebiti že
davno umerlih starsev, in če so se jim po nasledkih
njih lahkomiseljnosti z nesrečami, kterejiin je Božje
usmiljenje naklonilo, oči odperle, so svojo nepokor-
sino obžalovali, in se spet na pravo pot povernili.

Debelo in močno drevo ne pade s pervim mahljejem.

Silno bi se goljfal kmet, ko bi dans pšenico sejal,
jutri pa bi se že preč zrelega klasja nadjal, in če bi
preč zrelega klasja ne žel, ali bi ne bil prismojen,
ko bi zato sklenil, ne več sejati! Saj je rekel Jezus,
da mora pšenično zerno poprej strohneti, potem se

138

le sad rodi (Jan. 12, 24, 25.),  do tistihmal pa je
poterpeti treba. (Luk. 8, 15.) Torej morajo starši
zmeraj svojo dolžnost spolnovati, sad svojega
truda in prizadevanja pa v zaupljivi molitvi Bogu
izročiti. Sejati in zalivati mora, kaj pa da,
človek sam, rast pa pride vselej le od Boga.
(1. Kor. 3, 6.)

3. Poslednjič marsikteri starsi nič ne store in
so vnemami, čeravno vidijo velike napake in ne¬
rodnosti svojih otrok, zat6, ker se jih hoje, in si
ne upajo več samopašnosti in vkljubnosti svojih hu¬
dobnih ofrok na vso moč ustaviti se.  Ker so bili
starsi zgodaj začeli prijenjevati svojim otrokom,
ter so jim dolgo skozi perste gledali, zato so ne¬
kako svojo pravico in veljavo pri njih zgubili in
jih popolnoma iz vojnic izpustili. To, se ve, je
bilo grozno napčno, in ni ravno lahko zlegu
v okom priti zdaj, ko se je že globoko ukoreninil.
Ali se neizrečeno bolj napčno je, ako starsi po¬
polnoma k hudobijam otrok molče in jih tako ne¬
kako poterde. Strašno se pregrese zoper svojo
dolžnost, ktere se ne morejo nikdar znebiti, ako
molče, ampak morajo saj toliko, kolikor jim je se
mogoče, za srečo in resenje svojih otrok skerbeti,
s tem, da jih prijazno in ljubeznjivo prosijo in opo¬
minjajo, ali da jim v silnih primerljejih tudi žugajo
s čim, postavim, da jim po smerti ne bodo nič za¬
pustili, ali saj toliko ne, kolikor drugim otrokom,
ali pa da v naj večji potrebi duhovsko in deželsko
gosposko na pomoč pokličejo, ki jim potem z večjo
veljavo ali po primeri celo z močjo in oblastjo
pomaga. Celo Jezus je to zadnjo pomoč svetoval,
če vse druge poskusnje nič ne koristijo. (Mat. 18,

139

15 — 17.) Morebiti se bo opominjanje duhovnega
pastirja, kteri v Imenu Jezusovem in kakor nje¬
gov namestnik govori (2. Kor. 5, 20.) vender
serca prijelo, ali mu bo morebiti saj strah pred
deželsko gosposko njegovo hudobno voljo krotil.
Res je, da je to zadnji pripomoček, ali vender
včasi tudi potreben k poboljsanju otroka. Zmeraj
je bolje vse poskusiti, kakor pa nič ne storiti.
Če starsi zdihujejo in pa tožijo samo, roke pa
križem derže, ne pomaga to nič ne revnim star¬
šem in ne hudobnim otrokom.

11. Slabi izgledi.

Kar vsako se toliko lepo opominjanje in
učenje brez koristi in brez vspeha dela, je tudi
pomanjkanje lepega izgleda starsev. Rekli smo
že, s kolikim pridom pomaga in podpira izreje-
vanje otrok starsev lepi izgled. Ravno tako go¬
tova resnica je pa tudi, da pomanjkanje lepega
izgleda vse opominjanje starsev podera in v nič
deva. Otroci zmeraj raje gledajo djanje in ne¬
hanje starsev, kakor pa poslušajo njih nauke.
Kar starsi delajo, delajo tudi otroci radi, in dolž¬
nosti, ktere starsi zanemarjajo, zanemarjajo tudi
otroci. Veliko bolj žalostno je pa se to, ako
starsi vpričo svojih otrok ravno nasproti delajo
temu, kar otrokom tako silno z besedo priporo¬
čajo. Kako bi otroci v miru skupej živeli, če to-
likrot vidijo in slisijo, kako se njih starsi ujedajo
in prepirajo, eden druzega kolnejo in z gerdimi
primki obkladajo? Kako bi otroci zmernost, varč¬
nost in pridnost ljubili, ako jo oče, večkrat vin¬
jen, komaj domu privozi? Kako bi otroci dobro

140

ime bližnjega v miru pustili, če vsak dan slišijo,
kako starši zdaj tega, zdaj unega obirajo, objedajo
in vse njegovo djanje in nehanje z gostim sitom
rešetajo? Žalostna vsakdanja skušnja nam priča,
da otroci veliko raje slabosti svojih staršev posne¬
majo, kakor pa njih besede poslušajo. Starši,
kteri s slabim izgledom otrokom svetijo, poderajo
to, kar so za silo postavili, ali postaviti mislili.

Res imamo posamezne primerijeje, ko sta tudi
hudobni oče in malopridna mati dobre otroke imela,
in da otroci slabih izgledov staršev niso nalezli;
kakor se, da bi tako ne, včasi tudi narobe godi, da
imajo prav dobri starši, morebiti brez lastne krivnje,
enega ali pa še več malopridnih otrok. Ali
pervi primerljeji so le silo redki, samo izjemki.
Ne moremo torej ž njimi terditi, da bi slabi izgledi
staršev zaderžanju otrok nič ne škodovali. Da sla¬
bi izgledi enega zakonskih otrokom veliko ne škodje,
pride mnogokrat od tod, ker je toliko bolj drugi za¬
konskih za otroke skerbel. Pobožna in skerbna
mati lahko včasi z opominjanjem, lastnim izgledom in
z molitvijo popravi to, kar razuzdani in nekeršauski
oče s slabim izgledom škodje. Kdo pa bi zato terdil,
da pohujšanje enega izmed staršev za otroke ni nič
nevarno? ali da bi za otroke ne bilo še veliko bolje,
ko bi jim bila oba z lepim izgledom svetila? Velikrat
se pa tudi dobrotljivi in iniloserčni sorodniki zane-
marjanih ali celo pohujšamh otrok usmilijo, in sker-
bno popravljajo to, kar so slabi izgledi malopridnih
staršev škode naredili. Včasi se tudi in posebno
pri otrocih bolje natore gorečemu duhovnu po sreči
izide, da z učenjem, opominjanjem in svarjenjem
otroke iz očitne nevarnosti reši, kar mu pa pri dru-

141

zih spet popolnoma spodleti, tako da malopridni
starši vendar nikoli na pomoč žlahtnikov, duhovnov
in družili dobrih ljudi zidati ne smejo in ne morejo,
zagovarjaje tako neizgovorljivo pohujšanje svojih
otrok. Včasi pa tudi očitna Božja milost premaga
slabi izgied staršev in ga ob moč dene — v srečo
otrok. Zakaj Bog se včasi iz neizvedljivih name¬
nov in iz zgolj nezaslužene milosti enega ali druzega
usmili in ga otme pogubljenja, v tem, ko mu drugi
od vseh strani neprenehoma v žrelo lete. Nekterim
deli Bog iz zgolj usmiljenja veliko močneje milosti,
s kterimi se, zvesto posluževaje se jih, rešijo, nek¬
terim pa jih deli samo z navadno mero, tako da bi
tudi lahko ž njih pomočjo, pogublenju odšli, pa mu
vendar ne odidejo, ker jih po lastni krivnji zane¬
marjajo. „ Torej je Bog že Mozesu rekel: Komur
sem milostljiv, sem mu milostljiv, in kogar se usmi¬
lim, tega se usmilim  (Bog ni nikomur meuiorednih ali
nenavadnih milosti (gnad) dati dolžan.) 'Lato ni na
tem ležeče, kteri hoče, tudi ne na tem, kdor teče,
ampak na Bogu, kteri se usmili. On se tedaj usmili,
kterega se hoče, in uterdi tudi, kogar hoče.“  (Rirnlj.
9, 15, 16, 18.) Velika prederznost bi bila torej,
ako bi se starši na memoredne in nenavadne milosti
(gnade) Božje zanašali in grešili na Božje usmiljenje.
Kdaj pravi posoda lončarju: Zakaj si me tako naredil?
Ali nima lončar ilovice v svojih rokah, da naredi iz
nje posodo za snago ali pa za nesnago? Tako si tudi
Bog včasi nektere brez njih zasluženja iz zgolj milo¬
sti izvoli, nektere pa, ki tudi nimajo nobene pravice
do Njegove posebne milosti (gnade), se brez nje po
pravičnem pripušenji Božjem v svojih grehih pogube.
(Rirnlj. 9, 27. 11, 5 — 7.) Zato se prigodi, daje

142

otrok malopridnih staršev včasi bolji kakor so pa
starši sami. Ali taki starši niso nič manj kazni vred¬
ni, zakaj oni so, kolikor je bilo mogoče, hudega do¬
volj storili, otrokom kazati pot v pogubljenje, tedaj
ni njim pripisovati, ampak le Božjemu neskončnemu
usmiljenju, „akoje izmed dveh na njivi eden sprejet,
eden pa zaverzen. c ‘  (Mat. 24, 40.) Ako so torej
starši svoje dolžnosti do otrok zanemarjali, in ako
zavoljo njih slabih izgledov otroci le niso hudobni
vselej, to staršev celo nič ne izgovaija, in če bodo
tudi nesprideni otroci v Abrahamovem naročji v ne¬
besih, bodo vender starši zavoljo slabih izgledov
pahnjeni v večni ogenj, kjer bo jok in škripanje
z zobmi. Torej starši, kar učite, terdite tudi z bo¬
gaboječim življenjem! „ Tak6 naj sveti vaša luč, da
vidijo vaše dobre dela, in hvalijo Očeta, kije v nebe-
sih!“  (Mat. 5, 14 — 16.)

12. Pomanjkanje molitve.

Da število napak in pomanjkljivosti v izreje-
vanji otrok napolnimo, moramo poslednjič še omeniti
pomanjkanja in zanemarjanja molitve za srečo in
blagoslov pri izrejevanji in učenji otrok. Marsi-
kteri starši imajo res prav dobro voljo in si na vso
moč prizadevajo, otroke lepo lepo izrediti, ali pri
vsej svoji gorečnosti — morebiti zavoljo same go¬
rečnosti, ker v svoji kratkovidnosti vse zaupanje le
na se stavijo — pozabljajo, svoje imenitno opravilo
in prizadevanje Bogu izročevati, od kogar vse dobro
prihaja. Skerbe in uperajo se na preterganje, pa
zastonj, ali le z malim vspehom, ker dobrega sadu
vidijo le prav malo, ali pa še celo nič ne. Globoko
zdihujejo in tožijo, da so nesrečni, in umeti ne
morejo, kako da z vso svojo gorečnostjo le tako

143

malo opravijo! Ali ta uganjalica se lahko ugane.
Svojega opravila niso prav začeli, in tudi prav ne
izpeljujejo. Njih učenje je nečimerno in posvetno,
ali če tudi kdaj verske in zaderžanjske resnice ob ¬
sega, vendar je brez blagoslova, ker zidajo le sami
nase, in menijo in hočejo da vse sami opravijo.
Tako zaupanje v sebe in pozabljenje Božje pa Bog
sovraži, in kaznuje take starše po pravici s tem, da
njih prizadevanja ne podpira, in da jim čutiti daja
resnico, kako da brez Božje predidoče in podpirajoče
gnade, slabi ljudje ali popolnoma obuemagajo ali
saj naprej ne morejo. Ako starši vsak dan sebe in
svojega prizadevanja Bogu ne priporoče, ako svojih
otrok v zaupljivi molitvi vsak dan Jezusu, prijatlu
otrok, na serce ne polože, nikar naj se potem ne ču¬
dijo, in nikar naj ne tožijo, ako je vse njih prizade¬
vanje in uperanje zastonj, temuč vse naj pomanj¬
kanju molitve pripisujejo. Kar se je brez Boga
začelo, se tudi izpeljuje brez njegovega blagoslova
in nima srečnega in veselega konca.

§ 16. Sklep.

Teh dvanajst naj poglavitniših in le prepogostih
pregreškov in napak v izrejevanji otrok smo sem
postavili zato, da se starsi kakor v zerkalu ogle¬
dujejo ter vidijo in spoznajo, kaj jim je poboljšati,
in pa česa se jim je varovati. Strašno bi bilo, celo
nemogoče je, da bi vsi ti pregreški pri ravno tistih
starših skupej zadeli, ker so si nekteri izmed njih
na ravnost nasproti, postavim: prevelika mehkost
in preterda ostrost itd., ali hudo je že dovolj, če so
starši krivi le enega samega, še hujše je pa, če so
jih več. Ako je res, kar nobeden pameten človek

144

ne dvomi, da vsi zlegi na svetu samo iz greha izvi¬
rajo, in da bodo toliko željeni boljši časi nastopili le
takrat, kadar se bodo ljudje poboljšali; ako je na
dalje gotova resnica, da se bo zaderžanje ljudi le
takrat na bolje obernilo, kadar se bo mladost, iz
ktere novi zarod raste, in na kteri upanje boljše
prihodnosti sloni, doma in po šolah bolje izrejevala,
ako je vse to res, pravim, in resje, lahko iz tega
starši in pa spredniki posnamejo, kako sveta dolž¬
nost jih veže, in kako imenitno blago jim je izročeno
v mladini, pa tudi kako grozovito da se pregreše
nad otroci in vnuki, nad cerkvijo in deržavo, nad
zemljo, ker jo v novo revšino pahajo, in nad nebesi,
ker jim nove prebivavce kradejo, ako otrok v Bož¬
jem strahu, v lepem zaderžanji in v sveti veri po
keršanski ne izrejajo, ako upanje zanamstva že
v kali zaduše, ker puste, da se mladina spridva, ali
jo pa še, kar je toliko bolj grozovito in strašno, sami
spridujejo. Hudobija raste veliko ložeje in hitreje,
kakor pa krepost, in hudobije nesrečni nasledki se
vlečejo do poznih poznih časov. Kdor mora tedaj
hudobijo zavirati, krepost pa pospeševati, saj koli¬
kor je mogoče, on naj se v Božjem Imenu in z upan¬
jem v pomoč od zgorej dela loti in naj nikakor ne
neha. In če se jih bo veliko lotilo, če se bodo vsi
še keršanski starši in spredniki sternili in skupej
delali, se bodo saj nekoliko hudobii vrata priperle,
kreposti pa in keršanskemu življenju sčasoma toliko
odperle, da boste krepost in keršansko življenje
hudobijo prevagovale. Se ve, da temu ne bodo za¬
dostile kratke leta enega samega rodu. Leta in leta,
rodovi in rodovi bodo minuli. Ali vsako posamezno
prizadevanje je vendar le kamen za novo poslopje,

145

v kterem bo pravičnost kraljevala, in pa za nove
nebesa, v ktere bi se imela zemlja prevstvariti.
(2. Peter 3, 13. skr. razod. 21, 1.) Zdihovati in
tožiti zavoljo hudobij sveta in njegovih prebivavcov
ni tukaj na pravem mestu, če pa le zdihovaje in tože
roke križem nosimo in ne otevamo, kar in kolikor
je mogoče. Ako se hudobni tako enih misli na vso
moč dobremu upirajo in hudobijo, iz pekla doma, po
svetu sejejo, ali ne bodo mar kristjani, kolikor jih
je se dobrih, z zedinjenimi močmi ustavili se hudobii,
ter sveti veri in pa kreposti kviško pomagali? Saj
se ne vojskujejo sami za Božjo čast in izveličanje
ljudi. Nebesa, kterim služijo, so njih zavezniki. Naj
se tudi mrači in dan nagiba, Gospod je vendar, ka¬
kor nekdaj v Emavsu, če tudi nevidno, zmeraj pri
svojih. (Luk. 24, 28 — 31.) Pa saj se ni vseh ča¬
sov poslednji dan. Se so dobri keršanski starši,
kterim je sveta Božja reč resnica, in kterim je Božji
strah zvezda vodnica tudi v izrejevanji otrok. O ko
bi le zmeraj več tacih bilo v srečo otrok, v blagor
domovine, v rast katoliške Cerkve in v veselje pre¬
svetih nebes!

Tolaživne so v tem besede sv. Paula, ki pravi:
„Bog ni zaver gel svojega ljudstva , Mero si je že na¬
prej izvolil. Ali ne veste, kaj sv. pismo od Elija go¬
vori, ko je Izraeljce Bogu tožili „„Prihra?iil sem
sebi sedem tisuc mož, kteri niso kolena pripognili
pred Baalom. uu  Tako so tudi sedanji čas ostanjki
po izvoljenji milosti ohranjeni bili. u  (Rimlj. 11 ,
2 — 5.) Srečna bi bila tudi dandanašnji dežela,
v kteri bi sedem tisuč (tavžent) mož in očetov ne
bilo svojih kolen pripognilo pred Baalom, to je pred
posvetno šego in pred malopridnim duhom sedanje

Sveti zakon. 10

146

l|

dobe. Koliko pobožnih otrok bi lahko teh sedem
tisuč očetov izcedilo, in koliko bi se že v drugem
rodu njih število pomnožilo, ko bi veliko teh pobož¬
nih otrok svojo naj boljšo dedino, ktero so od star¬
šev prejeli, pomnoženo, ali pa saj neumanjšano svo¬
jim še številnejšim otrokom zapustilo! Tudi krepost
raste in se množi z Božjo pomočjo, kakor se, bodi
Bogu potoženo, greh razširja in razlezva s pomočjo
pekla v njegovo peklensko veselje.

O ko bi se vsi, kteri v zakonski stan stopiti
mislijo, vselej vprašali, ali je njih namen čist in svet,
in ali bodo mogli dolžnosti svetega zakona zvesto in
na tanko spolnovati! O ko bi pa tudi vsi, kteri že
v zakonskem stanu žive, prav p ogos toma in resno
premišljevali, kako svete 'siT^fllŽnosti, ktere so si
z zakonom naložili, koliko daje Cerkvi in domovini
na tem ležeče, da jih zvesto spolnujejo, koliko na¬
sledkov, ki se pregledati in prešteti ne morejo, da
ima njih spolnovanje ali zanemarjenje, pa tudi ko-
liko plačilo  da čaka ti s tnTPlcfeiTsvoj e dolžnosti
spolnujejo, in kolika kazen tistih, kteri jih zanemar¬
jajo! Gorje pa vsem tistim, kteri Baalu služijo,
v kterifipoželenje mesa, poželenje oči in napuh živ¬
ljenja, ta trojni malik posvetnjakov, kraljuje! (1. Jan.
2, 16.) Gorje jim, kteri žive brez Boga na tein svetu
(Efež. 2 ,  12.), iz kterili ne izhajajo Božji otroci, am¬
pak posvetni (1. Moz. 6, 2.), pač razumni v svojem
rouiT TLuk. 16, 8 .), ali nevedni v tem, kar je edino
potrebnega! (Luk. 10, 42.) Zares, ko bi se vsi
zakoni po keršanski sklenili, in ko bi vsi sveto in
prav v njih živeli, nov ro d bi iz njih pognal , in zem¬
lja. bi se pomladila. (Ps. 103, 30?) Nebesa bi se
tako rekoč preselile na zemlja, na kteri bi pravičnost

147

prebivala. (2. Peter 3, 13.) Kakorjnekdaj v Na-

T.ftTft faij Irjftr jp naj tvptofr  iivela, tako

BT tudi zdaj na vsakem pobožnem liiševanji prebi¬
valo Božje dopadajenje in ž njim preobilni blago¬
slov nebeški. (Ps. 127.) On pa, ki je zakonski
stan toliko častil, da ga je celo v zakrament
povzdignil, bi gotovo tudi nad takimi bogaboječi¬
mi rodovinami dopolnil tolaživno in veselo obljubo,
ki pravi: „Kjer sta dva, ali kjer so trije zbrani
v mojem Imenu, tam sem jaz v sredi med njimi. (<
(Mat. 18, 20.)

Če pa tudi kdaj smert terdno  zvezo te po ,
Bogu in po cerkvi posvečene družbe razterga,
kako lahka je potem ločitev očeta ali matere, ki
po pravici zarnore reči: „ Dokler sem pri njih bil
na svetu, sem vse ohranil^ v Tvojem Imenu (o moj
Bog!). Obvaroval sem jih, ktere si mi dal, iti
nobeden izmed njih se ni pogubili  (Jan. 17, 12.)

ur

’

* T



NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

00000380663