Številka 30
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, 4. avgusta 1971 Cena 3 dinarje	Leto XXVIII
213.
Na podlagi četrtega odstavka 17. člena zakona o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26-149/70) in prvega odstavka 14. člena zakona o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem (Uradni list SRS, št. 4-19/71) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo v soglasju z zavodom za šolstvo SR Slovenije
PRAVILNIK
j programu pedagoške in andragoške izobrazbe ter o načinu pridobitve te izobrazbe in preizkusu znanja
1.	člen
Učitelji iz 17. člena zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij in delavci iz druge točke 8. člena zakona o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem, pa nimajo pedagoške in andragoške izobrazbe, si morajo to izobrazbo pridobiti.
Šteje se, da imajo pedagoško in andragoško izobrazbo osebe z diplomo visokošolskega zavoda, ki daje v skladu s svojim učnim programom tudi pedagoško izobrazbo.	'
2.	člen
Osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena si pridobijo pedagoško in andragoško izobrazbo v tečajih in drugih oblikah izobraževanja, ki jih v ta namen organizira zavod za šolstvo SR Slovenije po programu za pridobitev pedagoške in andragoške izobrazbe. Program za pridobitev pedagoške in andragoške izobrazbe je objavljen na koncu tega pravilnika in je njegov sestavni del. «
3.	člen
Po končanem tečaju oziroma po končani drugi obliki izobraževanja organizira zavod za šolstvo SR Slovenije preverjanje pedagoškega in andragoškega znanja.
Osebam iz prejšnjega odstavka izda zavod za šolstvo SR Slovenije potrdilo o pridobitvi pedagoške in andragoške izobrazbe na obrazcu, ki je objavljen na koncu tega pravilnika in je njegov sestavni del.
4.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Öfadnem listu SRS.
St. 61-31/71
Ljubljana, dne 21. julija 1971.
Soglašam !
Direktor	Republiški sekretar
zavoda za šolstvo SRS za prosveto in kulturo Boris Lipužič 1. r.	Slavko Bohanec 1. r.
Program za pridobitev pedagoške in andragoške izobrazbe
Program za pridobitev pedagoške in andragoške izobrazbe je sestavni del pravilnika o programu pedagoške in andragoške izobrazbe ter o načinu pridobitve in preizkusu znanja iz te izobrazbe.
2
Program za pridobitev pedagoške in andragoške izobrazbe obsega naslednjo snov:
I.	Osnove pedagogike
— Pedagogika in njen predmet: vzgoja in izobraževanje, njuno bistvo ter njun medsebojni odnos.
— Sistem pedagoških znanosti: razvoj znanosti o vzgoji in izobraževanju in njene sodobne razsežnosti; sistem pedagoških disciplin in pomožne znanosti.
— Pedagoška metodologija: raziskovalne metode in tehnike v pedagogiki.
— Smoter vzgoje in izobraževanje v SFRJ — vsestransko razvita osebnost:	intelektualna, moralna,
estetska in telesna vzgoja.
— Sistem vzgoje in izobraževanje v SFRJ in Sloveniji — sedanje značilnosti in razvojne tendence.
Literatura : Pedagogika I. DZS, Ljubljana, 1967.
II.	Osnove andragogike
— Pojem, predmet in naloge andragogike. Razvoj prakse in teorije vzgoje ter izobraževanje odraslih. Sistem andragoških disciplin ter pomožne vede.
— Dvoje pojmovanj o odnosu med pedagogiko in andragogike: andragogika kot samostojna znanost ali kot znanstvena disciplina v sodobno zasnovanem sistemu pedagoških znanosti.
— Sistem izobraževanja odraslih pri nas, njegove sedanje značilnosti in glavne institucije. Nadaljnji razvoj sistema izobraževanja odraslih z vidika permanentnega izobraževanja.
— Sociološke osnove izobraževanja odraslih: vpliv znanstveno-tehnične revolucije na razvoj materialnih in proizvajalnih sil.
Prevrednotenje izobraževanja in njegova trajnost. Izobraževanje kot investicija in pogoj družbenega in gospodarskega napredka.
— Socialno-psihološke osnove vzgojno-izobraže-valnega dela z odraslimi : psihofizična razvitost odraslega, mentalne sposobnosti, življenjske in delovne izkušnje, motivacija, socialni, materialni in delovni pogoji ter njihov vpliv na izobraževanje odraslih. Prilagajanje organizacije, vsebine in metod vzgojno-izobra-ževalnega dela odraslim.
Literatura: Osnovi andragogije, jugoslovenski zavod za proučavanje školskih i prosvetnih pitanja, Sarajevo 1966.
III.	Osnove psihologije
— Psihologija, njen predmet in njene discipline.
— Struktura in dinamika osebnosti. Vloga bioloških in družbenih vplivov ter lastne aktivnosti pri razvoju osebnosti.
— Od adolescence do zrelosti: kratek oris otrokovega duševnega razvoja do pubertete; obdobje telesnega, duševnega in socialnega zorenja ter njegove značilnosti.
— Periodizacija razvoja in življenja ter značilnosti posameznih življenjskih obdobij.
— Motivacija: biološke potrebe in motivi, socialni motivi in njihov izvor. Zadovoljevanje motivov. Značilnosti človekovega emocionalnega doživljanja, osnovna in kompleksna čustva. Reagiranje v konfliktih situacijah in na frustracije. Obrambni mehanizmi. Motivacija mladostnikov in odraslih za učenje.
— Intelektualne sposobnosti: od občutenja in zaznavanja do predstav in pojmov. Fantazija. Pomnenje дп pozabljenje. Značilnosti mišljenja in miselne operacije. Inteligenca in posebne sposobnosti.
— Psihologija učenja: vrsta učenja, napredovanje med učenjem, metode in činitelji uspešnega učenja; transfer učenja.
— Delo in utrujenost: telesno in duševno delo; ogrevanje za delo; kolebanje delovne storilnosti. Znaki in vzroki utrujenosti, počitek. Načrtno delo in delovne navade. Izbira ljudi za delovna mesta ter poklicno usmerjanje.
— Človek in delo: oblike in vrste dela; struktura in mehanski učinek človekovega organizma; racionalno oblikovanje dela in delovnih sredstev; prilagajanje delovnega mesta delavcu; zunanji pogoji dela; prilagajanje delavcev delovnemu mestu.
•— Skupinska dinamika: pojem skupine in njena vloga v življenju posameznika; mehanizmi socialne interakcije. Delo z večjimi in manjšimi skupinami. Medsebojni odnosi v skupini ter metode vodenja.
Literatura:
— Mladen Zvonarevič:	Psihologija, DZS,
Ljubljana 1966;
— Borislav Stefanovič: Pedagoška psihologija, DZS, Ljubljana 1970;
— Mladen Zvonarevič: Primjena psihologije u obrazovanju odraslih, Savez narodnih sveučilišta Hrvatske, Zagreb, 1965.
IV.	Osnove pedagoške in andragoške didaktike
— Pojem didaktike in njen predmet, povezanost s pedagogiko, andragogiko, psihologijo in spoznavno teorijo.
— Vsebina in vrste izobraževanja; učni proces in dejavniki pouka; stopnje in zakonitosti učnega procesa, učna enota.
— Učna načela, s posebnim poudarkom na izobraževanje mladostnikov in odraslih ter na poučevanje praktičnega dela.
— Učne oblike. Učne metode in sredstva.
— Programiranje izobraževanja:
a)	od analize delovnih mest do učnega načrta — nomenklatura, profili poklicev, učni načrti (metoda izdelave, zgradba in uporaba),
b)	programiranje dopolnilnega izobraževanja: od analize potreb do izobraževalnih programov.
— Učiteljeva priprava na teoretični ali praktični pouk.
— Organizacijske oblike izobraževanja: skupinske oblike (šola, tečaj, seminar itd.), množične oblike (predavanje, ciklus predavanj, javna tribuna ipd.), samo-Izobraževanje, televizija pri izobraževanju.
Smotrne kombinacije organizacijskih oblik pri izobraževanju.
— Valorizacija izobraževanja: preverjanje in ocenjevanje znanja ter usposobljenosti slušateljev; 'valorizacija uspešnosti izobraževanja.
Literatura :
— Pedagogika II, DZS, Ljubljana 1967,
— Osnovi andragogije, Sarajevo 1965.
V.	Organizacija izobraževanja
— Planiranje izobraževanja: od ugotavljanja potreb po izobrazbi do izobraževalnih načrtov (z vidika podjetja in z vidika komune); vrste izobraževalnih načrtov.
— Organizacija izobraževanja v delovni organizaciji: funkcija, principi in struktura izobraževanja v delovnih organizacijah. Organiziranost izobraževanja v delovnih organizacijah (izobraževalni center, šolski center, izobraževalna služba, medpodjetniški center).
Izobraževanje v organigramu in v samoupravnih aktih, delovne organizacije. Povezanost z zunanjimi izobraževalnimi institucijami. Kadri — organizatorji in izvajalci izobraževanja. Materialna osnova izobraževanja (finančna sredstva, prostori in oprema, struktura stroškov ipd.).
— Organizacija delavskih univerz: vloga in naloge delavskih univerz v našem vzgojno-izobraževalnem sistemu; področja in struktura dejavnosti; tipi delavskih univerz in njihova notranja organizacija; samoupravni in strokovni organi ter temeljni samoupravni akti. Povezanost delavske univerze z drugimi institucijami. Kadri na delavskih univerzah. Materialne osnove izobraževanja: viri financiranja, prostori in oprema, cena izobraževanja, elementi za kalkulacijo stroškov, letni finančni plan.
— Priprava in vodenje izobraževanja: organizacijske priprave pred pričetkom raznih izobraževalnih oblik (šol, tečajev, seminarjev itd.): razpis, sprejem in razvrščanje slušateljev, oblikovanje izobraževalnih skupin; integracija grup ter oblike samouprave slušateljev. Priprava učiteljev. Tehnično-administrativne priprave na izobraževanje. Vodenje in metodično usmerjanje izobraževanja. Osnovna izobraževalna dokumentacija.
— Predpisi, ki urejajo izobraževanje: zakon o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem; pravilniki o izobraževanju odraslih v osnovni in srednji šoli; zakon o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij; določila TZDR in zakona o varnosti pri delu o izobraževanju v delovnih organizacijah.
Literatura:
— Ivan Bertoncelj : 'Izobraževanje v delovnih organizacijah, življenje in tehnika, Ljubljana 1965,
— Osnovi andragogije, Sarajevo 1965.
VI.	Metodika pouka praktičnega dela
— Činitelji, ki vplivajo na izbor učnih metod pri pouku praktičnega dela: vrste praktičnega oz. proiz-Vedinega .dela, vzgojno-izobraževalni smotri, učni program, udeleženci, učna sredstva.
— Pouk praktičnega dela v učni delavnici, v proizvodnji in na delovišču, usklajevanje proizvodnega in izobraževalnega programa; učila, učna orodja in stroji.
— Priprava in planiranje učnega procesa ; struktura učne enote in delovnega dne.
— Stopnje poučevanja oz. učnega procesa : priprava na pouk, demonstracija dela z razlago, izvrševanje dela, utrjevanje.
Poučevanje skupine in posameznikov. Poučevanje zapletenih in procesnih operacij. Pouk v težavnih razmerah (hrup, nevarnost ij5d.).
— Merjenje rezultatov praktičnega dela in ocenjevanje uspešnosti slušateljev.
— Delovna disciplina in medsebojni odnosi v učnem procesu.
— Praktične vaje: priprava nastopov, nastopi v skupini in skupna analiza.
Literatura: Ivan Bertoncelj : Metoda praktičnega pouka, Zavod za šolstvo SRS, Ljubljana 1966.
VII.	Obseg izobraževanja
Predstojniki iz 18. člena zakona o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26-149/70) in predstojniki in vodje iz prve alinee prvega odstavka 13. člena zakona o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem (Uradni list SRS, št. 4-19/71), morajo obvladati snov iz
I.	do V. poglavja tega programa, s snovjo VI. poglavja tega programa pa se le seznanijo.
Učitelji za strokovno teoretične in splošnoizobraževalne predmete iz prvega odstavka 17. člena zakona o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij ter učitelji za teoretično izobraževanje iz tretje alinee prvega odstavka 13. člena zakona o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem, morajo obvladati snov od I. {lo IV. poglavja tega programa s tem, da snov IV. poglavja tega programa predelajo poglobljeno. '
Učitelji za praktično izobraževanje iz drugega odstavka 17. člena zakona o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij ter učitelji za praktično izobraževanje iz druge alinee in inštruktorji iz četrte alinee prvega odstavka 13. člena zakona o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem, se morajo seznaniti s snovjo iz I. do III. poglavja ter poglobljeno predelati snov iz IV. in VI. poglavja tega programa.
Obrazec za potrdilo o pedagoški in andragoški izobrazbi.
Obrazec je sestavni del pravilnika o pedagoški in andragoški izobrazbi.
Socialistična federativna	Socialistična republika
republika Jugoslavija	Slovenija
Grb SRS
Na podlagi četrtega odstavka 17. člena zakona o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26-149/70) in drugega odstavka
3.	člena pravilnika o‘ programu pedagoške in andragoške izobrazbe ter o načinu pridobitve te izobrazbe in preizkusu znanja (Uradni list SRS, št. 30-213/71) izdaja zavod za šolstvo SR Slovenije naslednje
POTRDILO
rojen(a) ..........!.v kraju ....................
si je v času od ......... do ..........pridobil(a)
pedagoško in andragoško izobrazbo v skladu s 17. členom zakona o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26-149/70) in v skladu s 13. členom zakona o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem (Uradni list SRS,
št. 4-19/71).		
St.		
Ljubljana, dne		
Predstojnik		Direktor
izobraževanja		zavoda za šolstvo SRS
214.
Na podlagi 24. člena zakona o delavskih univerzan, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem (Uradni list SRS, št. 4-19/71) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo
PRAVILNIK
o postopku za verifikacijo izobraževalnih organizacij
1.	člen
Delavske univerze, izobraževalni centri in druge organizacije, ki jim je izobraževanje odraslih poglavitna dejavnost (v nadaljnjem besedilu: izobraževalne organizacije) se verificirajo v skladu z določbami zakona o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem (Uradni list SRS, št. 4-19/71 — v nadaljnjem besedilu: Zakon) in po postopku, ki je določen s tem pravilnikom.
Verificirajo se izobraževalne organizacije, ki so ustanovljene kot zavodi ali kot notranje organizacijske enote delovnih ali drugih organizacij.
Izobraževalna organizacija iz drugega odstavka tega člena ali njen ustanovitelj mora predložiti republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo zahtevek za verifikacijo.
2.	člen
Zahtevek za verifikacijo obsega:
1.	podatke o nazivu, sedežu in pravnem položaju izobraževalne organizacije,
2.	podatke o izobraževalnih nalogah,.ki jih izobraževalna organizacija trajno opravlja in so določene z ustanovitvenim aktom,
3.	podatke o predstojniku in vodjih za izvajanje posameznih nalog ter o učiteljih in o inštruktorjih,
4.	podatke o prostorih, opremi in drugih pripomočkih za izvajanje izobraževalnih nalog,
5.	podatke o financiranju.
Zahtevku za verifikacijo je treba priložiti:
1.	akt o ustanovitvi,
2.	letni program oziroma načrt nalog, ki jih izobraževalna organizacija opravlja,
3.	potrdilo tistega organa ali organizacije, ki zagotavlja finančna sredstva za izvajanje trajnih izobraževalnih nalog,
4.	potrdilo upravljavca prostorov, opreme in pripomočkov, da jih izobraževalna organizacija lahko
uporablja za izvajanje programa, v primeru da izobraževalna organizacija nima lastnih prostorov, opreme in pripomočkov.
3.	člen
Ce izobraževalna organizacija želi izdajati spričevala s splošno priznano veljavnostjo za posamezne izobraževalne dejavnosti, ki jih trajno opravlja, mora predložiti tudi zahtevek za izdajanje spričeval s splošno priznano veljavnostjo, navesti dejavnosti za katere želi izdajati taka spričevala in priložiti učne načrte, določene v skladu z 9. členom zakona.
4.	člen
O zahtevku za verifikacijo in o zahtevku za izdajanje spričeval s splošno priznano veljavnostjo odloča republiški sekretar za prosveto in kulturo. Če ugotovi, da izobraževalna organizacija izpolnjuje pogoje iz 8. oziroma 9. člena zakona, izda odločbo, 's katero verificira izobraževalno organizacijo in določi izobraževalne dejavnosti, za katere sme izobraževalna organizacija izdajati spričevala s splošno priznano veljavnostjo ter odredi vpis v evidenco verificiranih izobraževalnih organizacij.
Če republiški sekretar za prosveto in kulturo ugotovi, da izobraževalna organizacija ne izpolnjuje pogojev iz 8. oziroma 9. člena zakona izda odločbo, s katero zavrne zahtevek za verifikacijo oziroma zahtevek za izdajanje spričeval s splošno priznano veljavnostjo.
5.	člen
Odločbo o izbrisu iz evidence izobraževalnih organizacij in odločbo o prepovedi izdajanja spričeval s splošno priznano veljavnostjo izda republiški sekretar za prosveto in kulturo v skladu z 12. členom zakona.
6.	člen
Odločbe iz 4. in 5. člena tega pravilnika in odločbe iz 12. člena zakona se objavijo v »Objavah-« glasilu republiškega sekretariata za prosveto in kulturo.
7.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-18/71
Ljubljana, dne 21. julija 1971.
Republiški sekretar za prosveto in kulturo Slavko Bohanec 1. r.
215.
Na podlagi dingega odstavka 11. člena zakona o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem (Uradni list SRS, št. 4-19/71) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo
NAVODILO
za vodenje evidence Izobraževalnih organizacij
1.	člen
Evidenca izobraževalnih organizacij, ki jo mora voditi republiški sekretariat za prosveto in kulturo v skladu s prvim odstavkom 11. člena zakona o delav-
skih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem (Uradni list SRS, št. 4-19/71 — v nadaljnjem besedilu: zakon), obsega tele rubrike:
1.	tekoča številka,
2.	ime in sedež izobraževalne organizacije,
3.	pravni položaj izobraževalne organizacije (zavod, notranja enota delovne ali druge organizacije, ki ima lastnost pravne osebe oziroma nima te lastnosti),
4.	naloge in izobraževalne dejavnosti, ki jih izobraževalna organizacija trajno opravlja in so določene z ustanovitvenim aktom,
5.	številka in datum odločbe, s katero je bila izobraževalna organizacija verificirana,
6.	številka in datum odločbe, s katero so določene izobraževalne dejavnosti, za katere sme izobraževalna organizacija izdajati spričevala s splošno priznano veljavnostjo,
7.	številka in datum odločbe, s katero je bilo ugotovljeno, da izobraževalna organizacija ne izpolnjuje več pogojev iz 8. oziroma 9. člena zakona in odrejen izbris iz evidence izobraževalnih organizacij,
8.	številka in datum odločbe, s katero je izobraževalni organizaciji prepovedano izdajati za posamezne izobraževalne dejavnosti spričevala s splošno priznano veljavnostjo,
9.	datum vpisa v evidenco izobraževalnih organizacij,
10.	datum izbrisa iz evidence izobraževalnih organizacij,
11.	številka in datum dopisa, s katerim je bilo gospodarskemu sodišču, ki vodi register zavodov, sporočeno, da je izobraževalna organizacija vpisana v evidenco izobraževalnih organizacij,
12.	številka in datum dopisa, s katerim je bilo gospodarskemu sodišču, ki vodi register zavodov, sporočeno, da je izobraževalna organizacija izbrisana Iz evidence izobraževalnih organizacij,
13.	številka Uradnega lista SRS, v kateri je objavljena odločba o verifikaciji izobraževalne organizacije,
14.	številka Uradnega lista SRS, v kateri je bila objavljena odločba, izdana po 12. členu zakona,
15.	opombe.
2.	člen
Poleg evidence izobraževalnih organizacij se vodi indeks. Indeks obsega ime in sedež izobraževalne organizacije ter tekočo številko, pod katero je izobraževalna organizacija vpisana v evidenco. Izobraževalne organizacije so vpisane v indeks po abecednem redu.
3.	člen
Vpis oziroma izbris iz evidence izobraževalnih organizacij sc opravi na podlagi odločbe o verifikaciji oziroma odločbe, izdane po 12. členu zakona.
4.	člen
Evidenca izobraževalnih organizacij se vodi po kartotečnem sistemu.
5.	člen
To navodilo začne veljati, osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-17/71
Ljubljana, dne 21. julija 1971.
Republiški sekretar . za prosveto in kulture Slavko Bohancc 1. r.
216.
Na podlagi 5. člena zakona o zdravstvenem varstvu tujcev v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 28-184/71) izdaja republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo v soglasju z republiškim sekretarjem za finance
ODREDBO
o načinu plačevanja zdravstvenih storitev tujcem iz sredstev SR Slovenije
1.	Zdravstvene storitve tujcem, ki se po 2. členu zakona o zdravstvenem varstvu tujcev v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: zakon) plačujejo iz sredstev SR Slovenije, se izplačujejo na podlagi obračuna zdravstvene delovne organizacije.
2.	Zdravstvene delovne organizacije pošiljajo obračune v plačilo neposredno republiškemu sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvu.
3.	V obračunu za izplačilo povračila zdravstveni delovni organizaciji morajo biti navedeni naslednji podatki:
a)	ime in sedež zdravstvene delovne organizacije, kjer je tujec dobil zdravstveno pomoč,
b)	za tujce ali osebe brez državljanstva, ki stalno ali začasno bivajo v SR Sloveniji ali so na poti skozi SR Slovenijo, katerim je bila izkazana nujna medicinska pomoč (1. točka prvega odstavka 2. člena zakona):
—	ime in priimek, rojstni podatki, poklic, državljanstvo ter natančni podatki o tujčevem stalnem oziroma začasnem bivališču v tujini oz. v SR Sloveniji,
—	številka potnega lista, datum in kraj, kjer je bil potni list izdan,
—	podatki oziroma dokazila o tem, na kakšen način je zdravstvena delovna organizacija poskušala dobiti plačilo za opravljene storitve in razlogi, zakaj ni mogla dobiti od tujca plačila.
Za zdravstveno nezavarovane tujce, ki stalno živijo v SR Sloveniji (2. točka prvega odstavka 2. člena zakona);
—	podatki iz prve in druge alinee prvega odstavka te točke,
—	potrdilo organa za socialno varstvo občine, v kateri tujec stalno živi, o tem, da ni gmotno preskrbljen;
c)	za vse tujce: izjava tujca, da ni zdravstveno zavarovan v Jugoslaviji ali po mednarodnih sporazu-
mih oz., da za opravljene zdravstvene storitve ni plačnik kakšna domača delovna ali druga organizacija ali organ (9. člen zakona o zdravstvenem varstvu tujcev v Jugoslaviji — Uradni list SFRJ, št. 23-347-'67 in št. 20-292/69);
č) številka matične knjige ali popisa bolezni (v stacionarnih zavodih) oziroma ambulantnega zdravstvenega kartona ali dnevnika, čas opravljene storitve oz. doba zdravljenja v stacionarnih zavodih, število in vrste opravljenih storitev, cena storitev oz. elementi za izračun plačila ter celotni znesek plačila za zdravstveno pomoč;
d)	navedba, po kateri točki iz 2. člena zakona se zdravstvene storitve tujcev plačujejo iz sredstev SR Slovenije;
e)	navedba, da ni šlo za osebo, za katero je plačnik stroškov, federacija oz., da ne gre za osebe iz 9a člena zakona o zdravstvenem varstvu tujcev v Jugoslaviji.
Zdravstvene delovne organizacije fahko podatke pod a), b), c), č), d) ip ,e) iz prejšnjega odstavka tudi priložijo v obliki posebnih listin ter se na te listine v obračunu samo sklicujejo.
4.	Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo mora zahtevati dopolnitev obračuna, če meni, da je ta nejasen ali vsebinsko nepopoln. Če je obračun le formalno nepopoln, vsebinsko pa očitno utemeljen, lahko republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo izplača delovni organizaciji povračilo v celoti ali le deloma, preostali del povračila pa takrat, ko delovna organizacija dopolni obračun po tej odredbi.
5.	Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo vodi posebno evidenco o povračilih, izplačanih po 1. in po 2. točki prvega odstavka 2. člena zakona.
6.	Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo izplača povračilo stroškov na podlagi pravilnih obračunov po tej odredbi najpozneje v 30 dneh po njihovi predložitvi.
7.	Ta odredba začne veljati osmi dan po objgvi v Uradnem listu SRS.
Soglašam!
Nadomešča
republiškega sekretarja	Namestnik
za finance	republiškega sekretarja
Jože Novinšek 1. r. dr. Stanko Lajevec 1. r.
SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ
217.
Na podlagi določbe 208 c člena zakona o dopolnitvah temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 15-146/71 in št. 16/71) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na 52. seji dne 16. julija 1971 sprejela
SKLEP
o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju službe skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za opravljanje strokovnih, finančnih, administrativnih in drugih zadev za zavarovance pokojninskega
in invalidskega zavarovanja ter njihovo skupnost se ustanovi služba skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu; služba skupnosti).
2.	člen
Zavarovanci uveljavljajo svoje pravice pri skupnosti prek službe skupnosti in urejajo neposredno ali preko delovnih organizacij svoje obveznosti do skupnosti.
Služba skupnosti skrbi Za varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in z zavarovanimi osebami neposredno sodeluje pri uveljavljanju pravic in izvajanju tega zavarovanja.
3.	člen
Skupščina skupnosti oziroma po njenem pooblastilu izvršilni odbor lahko opravljanje posameznih za-
dev v zvezi z izvajanjem pokojninskega in invalidskega zavarovanja zaupa tudi drugim organizacijam, če bi bilo opravljanje teh zadev s tem uspešnejše ali racionalnejše kot pa v okviru službe skupnosti.
V soglasju z izvršilnim odborom skupščine skupnosti sme služba skupnosti prevzeti opravljanje določenih zadev tudi za druge skupnosti, delovne ali druge organizacije, kolikor to ni v škodo uspešnega opravljanja rednih zadev službe skupnosti.
4.	člen
Služba skupnosti opravlja strokovne zadeve v zvezi z izvajanjem zakonov, statuta skupnosti, drugih njenih splošnih aktov ter drugih predpisov s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pripravlja analitsko in študijsko gradivo za odločanje samoupravnih organov skupnosti, izdaja odločbe na prvi in drugi stopnji o priznanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, spremlja izvajanje tega zavarovanja, skrbi za pobiranje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, skrbi za redno opravljanje drugih zadev finančne narave za skupnost, opravlja administrativno delo v zvozi z izvajanjem pokojninskega in invalidskega zavarovanja in delom skupnosti.
Naloga službe skupnosti je tudi nuditi pravno in drugo pomoč zavarovanim osebam, delovnim in drugim organizacijam v zvezi z uveljavljanjem pravic in izpolnjevanjem obveznosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Za uspešno opravljanje svojih nalog služba skupnosti sodeluje z organizacijami in društvi, ki predstavljajo zavarovance in upokojence, ter delovnimi in drugimi organizacijami.
5.	člen
Delavcem službe skupnosti so zagotovljene samoupravne pravice, ki jih imajo delovni ljudje po ustavi, zakonih in samoupravnih aktih, zlasti pravica, da v skladu s svojim delom ustvarjajo dohodek in odločajo o delitvi ustvarjenega dohodka in osebnega dohodka v skladu z vloženim delom in doseženimi delovnimi uspehi.
. '	6. člen
Služba uporablja v svojem poslovanju štampiljko skupnosti z označbo organizacijske enote službe.
II. ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE
7. člen
Služba skupnosti ima direkcijo, podružnice in izpostave.
Direkcija ima svoj sedež v Ljubljani.
Podružnice so v:
1.	Celju za območje občin: Celje, Laško, Mozirje, Šentjur pri Celju, Žalec, Brežice, Sevnica, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah;
2.	Kopru za območje občin : Koper, Izola, Ilirska Bistrica, Piran, Postojna, Sežana;
3.	Kranju za območje občin : Kranj, Jesenice, Radovljica; Škofja Loka, Tržič;
4.	Ljubljani za območje občin : Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Vič-Rudnik, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Šiška, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Ribnica, Trbovlje, Logatec, Vrhnika, Zagorje;
5.	Mariboru za območje občin: Maribor, Lenart, Ptuj, Slovenska Bistrica, Ormož;
6.	Murski Soboti za območje občin: Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona;
7.	Novem mestu za območje občin: Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Metlika, Krško;
8.	Novi Gorici za območje občin: Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin;
9.	Ravnah na Koroškem za območje občin: Ravne na Koroškem, Dravograd, Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec in Velenje.
8.	člen
Izvršilni odbor skupščine skupnosti lahko zaradi potrebe, v okviru podružnice, Ustanovi izpostave za eno ali več občin.
V sklepu o ustanovitvi izpostave se natančneje določi njeno delovno področje.
9.	člen
Direkcija opravlja vse zadeve v zvezi z izvajanjem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki po tem sklepu niso v pristojnosti podružnic in izpostav, zlasti pa naslednje zadeve:
—	opravlja študijsko, raziskovalno in analitično delo v zvezi z izpopolnjevanjem in funkcioniranjem sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
—	pripravlja gradiva in predloge za samoupravne organe skupnosti, za njihovo normativno delo in določanje politike' v posameznih področjih njihovega dela;
—	nudi pravno in vsakršno drugo pomoč zavarovanim osebam in organizacijam za zadeve s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
—	koordinira in usmerja delo podružnic in izpostav .zlasti pri odločanju o pravicah iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja in izvajanju rehabilitacije in zaposlovanja:
—	izdaja odločbe na drugi stopnji o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in o zahtevkih za ugotovitev pokojninske dobe:
—	revidira prvostopne odločbe o pravicah iz pokojninskega ter invalidskega zavarovanja ter odločbe o ugotovitvi pokojninske dobe;
—	nadzira delo in instruira delavce podružnic in izpostav pri odločanju o pravicah na prvi stopnji;
—	izvaja mednarodne sporazume o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kolikor te naloge niso izrečno dane v pristojnost drugih organov ali služb;
—	opravlja finančne in knjigovodske zadeve za sklade skupnosti in skrbi za pravilno in ažurno plačevanje prispevkov;
—	obračunava in izplačuje pokojnine ter invalidnine, kolikor tega ne opravljajo podružnice;
—	vodi matično evidenco zavarovancev in upokojencev;
—	organizira in opravlja elektronsko obdelavo določenih podatkov;
—	opravlja imovinsko-pravne in druge zadeve za skupnost;
—	skrbi za organizacijo in napredek službe in strokovno usposabljanje njenih delavcev;
—	opravlja druge zadeve, ki so z zakoni, splošnimi in drugimi akti skupnosti dani v njeno pristojnost.
10.	člen
Podružnica opravlja naslednje zadeve, kolikor posamezne zadeve niso v pristojnosti direkcije ali izpostav:
—	skrbi za varstvo pravic zavarovancev s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
—	nudi pravno in vsakršno drugo pomoč zavarovanim osebam in organizacijam za zadeve s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja; •
—	izdaja odločbe na prvi stopnji o zahtevkih za priznanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
—	izdaja odločbe na prvi stopnji o zahtevkih za ugotovitev pokojninske dobe;
—	skrbi za izvajanje rehabilitacije in zaposlovanja delovnih invalidov ter invalidnih otrok;
—	obračunava in izplačuje denarne prejemke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
—	sprejema in preverja dokumentacijo za matično evidenco o zavarovalni dobi in osebnem dohodku;
—	vodi predpisane statistike in evidence s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
—	opravlja druge zadeve, ki so s splošnimi ali drugimi akti skupnosti dane v njeno pristojnost.
11.	člen
Izpostava lahko opravlja naslednje zadeve:
—	skrbi za varstvo pravic zavarovancev p področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
—	nudi pravno in vsakršno drugo pomoč zavarovanim osebam in organizacijam za zadeve s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
—	pripravlja zahtevke za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in izdaja odločbe o pravici do rehabilitacije in zaposlitve;
—	pripravlja zahtevke za ugotovitev pokojninske dobe in izdaja odločbe na prvi stopnji o zahtevkih za ugotovitev pokojninske dobe;
—	skrbi za izvajanje odločb o pravici do poklicne rehabilitacije in zaposlitve;
—	sprejema in preverja dokumentacijo za matično evidenco o zavarovalni dobi in osebnem dohodku;
—	vodi predpisane statistike in evidence s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
—	opravlja druge zadeve, ki so s splošnimi ali drugimi akti skupnosti dane v njen delokrog.
12.	člen
Organizacijo direkcije, podružnic in izpostav določi s posebnim sklepom skupščina skupnosti na predlog direktorja službe.
Sistemizacijo delovnih mest v službi skupnosti določi najvišji samoupravni organ službe skupnosti v soglasju z izvršilnim odborom skupščine skupnosti.
13.	člen
Ne glede na določbo 12. člena tega sklepa se organizira in imenuje:
a)	invalidska komisija I. stopnje,
b)	invalidska komisija II. stopnje.
Invalidska komisija I. stopnje daje v prvostopenjskem postopku, invalidska komisija II. stopnje pa v drugostopenjskem postopku v skladu z določbami 183. in 188. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju izvide, ugotovitve in mnenje o invalidnosti in preostali delovni zmožnosti, obstoju nevarnosti za invalidnost, telesni okvari ali potrebi po pomoči in postrežbi drugega.
14.	člen
Organizacija invalidskih komisij se določi v splošnem aktu iz prvega odstavka 12. člena tega sklepa.
Clane invalidskih komisij imenuje izvršilni odbor skupščine skupnosti.
15.	člen
Službo skupnosti vodi direktor, ki istočasno vodi delo direkcije. Delo podružnic in izpostav vodijo upravniki.
16.	člen
Direktor službe je odgovoren skupnosti in delovni skupnosti službe za zakonito, pravilno in pravočasno opravljanje zadev službe.
Direktor službe vodi delo službe po zakonih in drugih predpisih, statutu, splošnih in drugih aktih skupnosti in delovne skupnosti službe. Za njegova pooblastila, dolžnosti in odgovornosti se začasno, dokler ne bodo te zadeve določene v statutu skupnosti, smiselno uporabljajo določbe 52. do 58. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja.
17.	člen
Direktorja službe imenuje skupščina skupnosti na predlog razpisne komisije.
V razpisno komisijo imenuje skupščina predsednika in njegovega namestnika ter dva člana in njuna namestnika; najvišji samoupravni organ delovne skupnosti službe imenuje v komisijo dva člana in njuna namestnika.
Razpisna komisija pripravi predlog za imenovanje direktorja na podlagi ocene prijav na razpis. Razpisna komisija opravi tudi razpis prostega delovnega mesta direktorja.
Direktor se imenuje za dobo štirih let. Na podlagi razpisa se lahko ponovno imenuje.
18.	člen
Skupščina skupnosti preverja delo direktorja in celotne službe skupnosti. Če ugotovi, da direktor s svojim delom in delom celotne službe ni pokazal zadovoljivih uspehov, ga lahko razreši dolžnosti direktorja pred potekom dobe, za katero je bil imenovan in razporedi na drugo ustrezno delo.	,
Direktor je lahko razrešen še pred potekom roka, za katerega je bil imenovan, tudi v naslednjih primerih:	'
1.	če s svojim nezakonitim ali nepravilnim delom prizadene skupnosti ali službi znatnejšo materialno škodo;
2.	če zaradi svojega nevestnega ali nestrokovnega dela onemogoča ali v znatnejši meri otežuje izpolnjevanje poglavitnih nalog skupnosti ali'službe;
3.	če ne izpolnjuje določb statuta ali drugih splošnih aktov skupnosti, zoper katere ni sprožen ustavni spor, ali ne izpolnjuje drugih sklepov skupščine;
4.	če sam zahteva razrešitev;
5.	če se sporazumno s skupnostjo doseže razrešitev pred potekom roka.
Če direktor sam zahteva razrešitev, ga skupščina razreši praviloma s potekom 6-mesečnega roka od dneva, ko je zahteval razrešitev.
19.	člen
Direktor ima lahko pomočnike.
Delovna mesta pomočnikov ter njihovo delovno področje se določi s splošnim aktom o organizaciji in sklepom o sistemizaciji delovnih mest (12. člen tega sklepa).
20.	člen
Pomočnike direktorja ter upravnike podružnic in Izpostav imenuje izvršilni odbor skupščine skupnosti na predlog naj višjega samoupravnega organa službe skupnosti.
Določbe 18. člena tega sklepa o razrešitvi direktorja se smiselno uporabljajo tudi za razrešitev pomočnikov direktorja ter upravnikov podružnic in izpostav.
21.	člen
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki ima visokošolsko izobrazbo, praviloma kpnčano pravno ali ekonomsko fakulteto, in ima najmanj 10 let zaposlitve, od tega vsaj 3 leta na vodilnih delovnih mestih.
Strokovna izobrazba in potrebna praksa za delovna mesta pomočnikov direktorja ter upravnikov podružnic in izpostav se določi s sklepom o sistemizaciji delovnih mest (12. člen tega sklepa).
III.	ODLOČANJE O PRAVICAH ZAVAROVANIH OSEB
22.	člen
O pravicah zavarovanih oseb iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja izdajajo odločbe na prvi stopnji upravniki podružnic oziroma izpostav v skladu z določbami 10. in 11. člena tega sklepa.
Kadar se pri odločanju o pravicah iz invalidskega zavarovanja na prvi stopnji ugotavljajo dejstva iz 183. in 188. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju, daje o teh dejstvih izvid, ugotovitve in mnenje invalidska komisija I. stopnje.
23.	člen
O pritožbah zoper prvostopne odločbe o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja izdaja odločbe direktor službe.
Kadar se v pritožbi izpodbija izvid, ugotovitev ali mnenje invalidske komisije I. stopnje, daje o pritožbi mnenje invalidska komisija II. stopnje.
24.	člen
Ne glede na določbo 22. člena tega sklepa izdaja odločbe o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi mednarodnih sporazumov direktor službe.
25.	člen
V skladu z določbami 22. in 23. člena tega sklepa Izdaja služba tudi odločbe o zahtevkih za ugotovitev pokojninske dobe.
26.	člen
Direktor službe oziroma upravnik podružnice in Izpostave lahko pooblasti delavca, ki ga nadomešča ali drugega delavca za izdajanje odločb po določbah tega poglavja.
IV.	SAMOUPRAVNE PRAVICE DELAVCEV SLUŽBE SKUPNOSTI
27.	člen
Samoupravne pravice delavcev službe skupnosti so natančneje določene v pravilniku o samoupravljanju delavcev skupnosti.
Pravilnik iz prejšnjega odstavka določa zlasti oblike neposrednega samoupravljanja delavcev, organe upravljanja, njihovih sestav in način volitev, njihove pristojnosti in način sprejemanja splošnih aktov.
Pravilnik o samoupravljanju izda v soglasju s skupščino skupnosti samoupravni organ delavcev republiškega zavoda za socialno zavarovanje in komunalnih zavodov za socialno zavarovanje.
V	ta samoupravni organ imenuje svet republiškega zavoda šest članov in svet vsakega komunalnega zavoda po enega člana.
V.	SREDSTVA ZA DELO SLUŽBE
28.	člen
Sredstva za delo se zagotavljajo v finančnem načrtu skupnosti in so dohodek delovne skupnosti.
Višina sredstev za delo službe se določi sporazumno med skupnostjo in naj višjim samoupravnim organom službe na podlagi programa dela, katerega je potrdil izvršilni odbor skupščine skupnosti. Sredstva za delo službe se določijo v obliki cene za posamezna opravila ali v obliki pavšala za v programu opravljeno delo.
29.	člen
Samoupravni organ službe skupnosti samostojno sprejema finančni načrt in zaključni račun sredstev za delo službe ter deli doseženi dohodek.
30.	člen
. Ločeno od sredstev za delo službe (za materialne stroške in osebne dohodke) se zagotovijo sredstva, ki so namenjena za reševanje stanovanjskih potreb delavcev.
V	ta ločena sredstva gredo:
—	stanovanjski prispevek, obračunan od osebnih dohodkov delavcev službe;
—	del amortizacije stanovanjskih stavb oziroma stanovanj, ki so v lasti skupnosti;
—	anuitete za posojila iz sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev.
Sredstva, namenjena za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, razporeja najvišji samoupravni organ službe skupnosti.
31.	člen
Če se službi s sklepom skupščine ali izvršilnega odbora naloži delo, ki ni moglo biti zajeto v programu, ki je bil podlaga za določitev sredstev za službo, se sporazumno z naj višjim samoupravnim organom delovne skupnosti službe določijo tudi sredstva, potrebna za izvršitev naloženega dela.
32.	člen
Da se zagotovijo pogoji za delo službe skupnosti, da skupnost službi v uporabo tista osnovna sredstva, ki so potrebna za njeno delo. Služba skupnosti mora ta sredstva uporabljati kot dober gospodar.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33.	člen
V službo skupnosti se prevzamejo v soglasju s prizadetimi naslednji delavci :
1.	vsi delavci, ki so na dan sprejema tega sklepa delali v republiškem zavodu za socialno zavarovanje ter
2.	delavci, ki so na dan sprejema tega sklepa delali v komunalnih zavodih za socialno zavarovanje v SR Sloveniji na naslednjih delih:
—	v postopku za odločanje o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vključno socialni delavci, ki so delali na področju invalidskega varstva;
—	v likvidaturi pokojninskih dajatev;
—	v invalidskih komisijah I. stopnje;
—	v pokojninski arhivi;
—	v postopku z odločanje o zahtevkih za pokojninsko dobo.
Delovna mesta, ki v službi skupnosti ne bodo popoln j ena z delavci, ki bodo prevzeti po tem členu, se razpišejo oziroma razglasijo takoj, ko bo sprejet sklep o sistemizaciji.
34.	Člen
Izvršilni odbor skupščine poskrbi, da bodo pred začetkom poslovanja službe po tem sklepu sprejeti:
—	pravilnik o samoupravljanju delavcev skupnosti, ki ga sprejme orean iz zadnjega odstavka 27, člena sklepa ;
—	pravilnik o delovnih razmerjih;
—	sklep o organizaciji direkcije in podružnic;
—	akt o sistemizaciji delovnih mest;
—	pravilnik o delitvi osebnega dohodka.
35.	člen
Služba po tem sklepu začne poslovati 1. januarja 1972. Do začetka poslovanja službe po tem sklepu opravljajo vse zadeve, za katere so pristojni po dosedanjih predpisih, republiški zavod za socialno zavarovanje in komunalni zavodi za socialno zavarovanje.
36.	člen
Položaj, organizacija in delovno področje službe skupnosti po tem sklepu so začasni, dokler ne bodo položaj, organizacija in delovno področje določeni dokončno v statutu skupnosti.
37.	člen
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Št. l/PD-1971
Ljubljana, dno 16. julija 1971.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Jože Globačnik 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
SKUPŠČINA OBČINE LENART
687.
Po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209'69, 11-118/70), 68. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/69, 43-203/70) in 53. členu zakona o varstvu pred požarom in o gasilstvu (Uradni list SRS, št. 46-263/70) je skupščina občine Lenart na 24. skupni seji obeh zborov dne 23. julija 1971 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi občinskega gasilskega sklada
1.	člen
Ustanovi se občinski gasilski sklad (v nadaljnjem besedilu: sklad).
Sedež sklada je v Lenartu, Trg osvoboditve št. 7.
2.	člen
Namen sklada je stalna in sistematična skrb za zbiranje sredstev in financiranje organizacij in služb varstva pred požarom.
3.	člen
Naloge sklada so:
—	skrbi za redni dotok sredstev, ki mu pripadajo po predpisih,
—	organizira zbiranje prispevkov občanov in delovnih organizacij,
—	sodeluje pri izvajanju občinskih načrtov varstva pred požarom.
—	skrbi za opremljenost gasilskih enot s sodobno tehnično opremo in za strokovno usposobljenost gasilcev,
—	sodeluje z občinsko gasilsko zvezo pri določanju meril za financiranje gasilskih organizacij v občini,
—	sodeluje s s pristojnimi upravnimi organi, strokovnimi službami gasilstva in drugimi organi varstva pred požari,
—	skrbi za popularizacijo požarne preventive,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri občinska skupščina.
4.	člen
Sklad je pravna oseba.
5.	člen
Poslovanje sklada temelji na načelih družbenega upravljanja.
Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in 8 članov.
V upravni odbor sklada imenuje občinska skupščina :
—	dva člana izmed odbornikov občinske skupščine,
—	4 člane izmed predstavnikov občinske gasilske zveze,
—	2 člana izmed predstavnikov zavarovalnic,
—	1 člana izmed predstavnikov del. in drugih organizacij oz. občanov.
Mandatna doba članov upravnega odbora traja 4 leta.
6.	člen
Sklad ima statut.
Statut sklada podrobneje določa naloge in cilje sklada, poslovanje sklada, vire dohodkov in sredstva
sklada, organe, ki so upravičeni razpolagati s sredstvi sklada in so odgovorni za zakonitost in pravilnost njihove uporabe, organe, ki so odgovorni za računovodsko službo in ravnanje s sredstvi sklada, pravice in dolžnosti sklada do uporabnikov sredstev sklada, postopek za sprejemanje finančnega načrta in zaključnega računa, način obveščanja javnosti ter druga vprašanja, ki spadajo v delovno področje sklada.
Statut sprejme upravni odbor in ga predloži v potrditev občinski skupščini.
7.	člen
Sredstva sklada so:
—	prispevki v višini, ki jih določajo zakonski predpisi od tehničnih premij za požarno zavarovanje premoženja, zavarovanega na območju občine,
—	sredstva, ki jih nameni obč. skupščina za potrebe požarnega varstva,
—	sredstva, ki jih namenijo delovne in druge organizacije,
—	sredstva, ki jih prispevajo občani,
—	posojila,
—	razna druga sredstva.
8.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se smejo uporabiti za:
—	nabavo specialnih gasilskih tehničnih sredstev
in sredstev obveščanja,	.
—	gradnjo, rekonstrukcijo in adaptacijo gasilskih domov in vodnih bazenov za preskrbo z gasilno vodo,
—	strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje kadrov, ki delajo na področju varstva pred požarom,
—	stroške požarne preventive,
—	stroške občinske gasilske zveze,
—	osnovno vzdrževanje gasilskih društev,
—	stroške poslovanja sklada,
—	druge stroške požarnega varstva po veljavnih predpisih.
9.	člen
Dohodki sklada se določajo in razporejajo s finančnim načrtom. Namenska sredstva se lahko trošijo samo za namene, za katere so bila dana.
Finančni načrt sprejme upravni odbor in ga predloži v soglasje občinski skupščini najkasneje 15 dni po sprejemu proračuna občine.
10.	člen
Za nepredvidene in premalo predvidene izdatke ima sklad rezervo v višini najmanj 2 °/o od predvidenih dohodkov ustreznega leta.
11.	člen
Za obveznosti sklada je odgovoren sklad z vsemi Svojimi sredstvi.
Sklad lahko na podlagi pogodbene obveznosti ali drugega akta o razpolaganju s sredstvi prevzame obveznosti do višine dohodkov, ki jih pričakuje po svojem finančnem načrtu za ustrezno leto.
Prosta sredstva sklada lahko upravni odbor sklada daje v vezane depozite pri denarnih zavodih.
12.	člen
Finančno poslovanje sklada vodi oddelek za gospodarstvo in finance, upravne in administrativne za-
deve sklada pa referent za požarno varnost pri upravnem organu SO Lenart, ki je istočasno tajnik sklada.
13.	člen
Odredbodajalec finančnega načrta sklada se določi s statutom sklada.
14.	člen
Zaključni račun sklada sprejme upravni odbor sklada, ter ga skupno s poročilom o delu predloži vsako leto najpozneje do 15. marca v potrditev občinski skupščini.
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 02-6/71-2
Lenart, dne 23. julija 1971.
Predsednik
skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LITIJA
688.
Na podlagi 3. člena zakona o štipendijah in posojilih za izobraževanje (Uradni list SRS, št. 26/67) in 137. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. julija 1971 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za štipendije in posojila
1.	člen
Ustanovi se sklad za štipendije jn posojila občine Litija (v nadaljnjem besedilu »sklad«),
2.	člen
Sklad je pravna oseba.
Za svoje obveznosti je sklad odgovoren z vsemi svojimi sredstvi.
Poslovanje sklada je javno.
3.	člen
Naloge sklada so:
—	podeljevanje štipendij in posojil za šolanje na fakultetah, umetniških akademijah, visokih in višjih šolah ter na srednjih šolah študentom in dijakom, ki nimajo dovolj materialnih sredstev za izobraževanje in dosegajo dobre učne uspehe
—	usklajevanje štipendijske politike v občini in sodelovanje z delovnimi in družbeno-političnimi organizacijami.
4.	člen
Sklad ima svoj statut, ki ga sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga občinska skupščina.
5.	člen
Upravni odbor sklada šteje 9 članov, imenuje ga občinska skupščina izmed odbornikov, predstavnikov delovnih organizacij in konference zveze mladine Slovenije in ostalih družbenopolitičnih organizacij.
Mandatna doba članov traja dve leti in so lahko imenovani največ dvakrat zapored.
e: člen
Upravni odbor opravlja zlasti tele naloge:
1.	sprejema statut in njegove spremembe ter sprejema druge splošne akte sklada
2.	sprejema finančni načrt in zaključni račun sklada
3.	podeljuje štipendije in posojila ob pogojih, ki so določeni v statutu in posebnem pravilniku, rešuje druga vprašanja v zvezi s štipendisti
4.	obvešča občinsko skupščino in delovne ter druge organizacije o štipendiranju v občini, predlaga ukrepe za izboljšanje štipendijske politike
5.	sodeluje z izobraževalnimi zavodi ter zavodom za zaposlovanje
6.	opravlja druge naloge v zvezi s štipendiranjem in štipendijsko politiko v občini.
7.	člen
Viri dohodkov sklada so:
1.	sredstva, ki jih zagotavlja občinska skupščina
2.	sredstva, ki jih zagotavljajo skladu namensko ali nenamensko delovne in druge organizacije ter samoupravne skupnosti
3.	vrnjena posojila in štipendije
4.	druga sredstva.
8.	člen
K finančnemu načrtu in zaključnemu rakunu daje soglasje občinska skupščina.
9.	člen
S skladom upravlja upravni odbor sklada, ki ima 9 članov.
Predsednika imenuje občinska skupščina izmed članov upravnega odbora sklada.
10.	člen
Administrativno tehnične zadeve sklada opravlja oddelek za občo upravo in družbene službe, finančne zadeve pa odsek za finance občinske skupščine Litija.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-18/71
Litija, dne 6. julija 1971.
Predsednik
skupščine občine Litija Stane Volk 1. r.
689.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 135. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. julija 1971 sprejela
ODLOK
o potrditvi zazidalnih načrtov
1. člen
S tem odlokom se sprejme in potrdi zazidalni načrt:
—	zazidalni načrt Graška Dobrava — podaljšek Ceste Dušana Kvedra,
—	zazidalni načrt za Grbin — Litijska Dobrava — del,
—	zazidalni načrt za Cerkovnik — del.
2.	člen
Zazidalni načrti so pri upravnem organu pristojnem za urbanizem stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam.
3.	člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnih načrtov, ki so potrjeni s tem odlokom, odobrava občinska skupščina po postopku, ki je predpisan v zakonu.
4.	člen
Vse stroške komunalne ureditve, ki jih obsegajo zazidalni načrti nosi investitor posameznega objekta v celoti sam, ne glede na sektor lastništva.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem teh zazidalnih načrtov izvaja občinska urbanistična inšpekcija pri skupščini občine Litija.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-9/69
Litija, dne 6. julija 1971.
Predsednik
skupščine občine Litija
Stane Volk 1. r.
690.
Na podlagi 137. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. julija 1971 sprejela
ODLOK
o priznanjih občine Litija
1.	člen
S tem odlokom se uvaja priznanje občine, določa postopek in pogoje za podelitev priznanja.
2.	člen
Priznanja občine Litija so pismena in se izdajajo v obliki svečane listine.
3.	člen
Priznanje se podeljuje za dolgoletno izredno uspešno in družbeno pomembno delo, ki je prispevalo k napredku in ugledu občine na področju
—	kulture in prosvete,
—	vzgoje in izobraževanja,
—	zdravstva in socialnega varstva,
—	telesne vzgoje in obrambe,
—	gospodarstva in turizma,
—	delavskega in družbenega samoupravljanja.
4.	člen
Priznanja se podeljujejo posameznikom, delovnim organizacijam in delovnim skupinam, društvom in družbeno-političnim organizacij am.
5.	člen
V posameznem letu se lahko podeli samo eno priznanje iz naštetih področij dejavnosti v 3. členu tega odloka. Za posamezno leto občinska skupščina podeli največ Šest priznanj.
6.	člen
Priznanja so praviloma enkratna in se podeljujejo vsako leto v decembru za občinski praznik. Priznanja se podeljujejo na slavnostni seji.
7.	člen
Predlog za podelitev priznanj lahko dajo družbe-no-politične organizacije, samoupravni organi, krajevne skupnosti, društva, sveti občinske skupščine in predsedstvo skupščine.
8.	člen
Sklep o izbiri predlogov za podelitev priznanj občine sprejme žirija.
Žirijo sestavlja sedem članov, ki jih imenuje občinska skupščina.
Žirija in pristojni svet občinske skupščine imenujeta skupno strokovno komisijo za posamezna področja priznanj iz 3. člena tega odloka. Predsednik strokovne komisije se imenuje izmed članov žirije.
9.	člen
Žirija sprejme poslovnik s katerim določa posebne kriterije za podelitev priznanj.
Poslovnik iz prvega odstavka tega člena potrdi občinska skupščina.
10.	člen
Žirija na podlagi zbranih obrazloženih predlogov izdela končni predlog za odločanje na občinski skupščini.
Predlogi morajo biti vloženi najkasneje do 15. oktobra za tekoče leto.
11.	člen
Skupščina občine zagotovi v proračunu potrebna sredstva za kritje stroškov podelitve priznanj.
12.	člen
O podeljenih priznanjih se vodi posebna evidenca pri skupščini občine.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-17/71
Litija, dne 6. julija 1971.
Predsednik
skupščine občine Litija Stane Volk 1. r.
691.
Na podlagi 137. in 237. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, pt. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. julija 1971 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi statuta občine Litija
1. člen
Za 157. členom statuta občine Litija se doda 157a člen:
»Predsednik lahko zadrži izdajo ali izvršitev akta izven upravnega postopka, ki ga sprejme organ občinske skupščine, če smatra, da ni v skladu z veljavnimi predpisi ali programom razvoja občine. Zadržani akt mora predložiti na prvo prihodnjo sejo občinske skupščine, ki o njem dokončno- odloči.«
2.	člen
Pri 158. členu statuta občine Litija se drugi odstavek dopolni tako,' da se pravilno glasi:
»V nujnih primerih predsednik sam imenuje člane komisij in vršilce dolžnosti funkcij. Takšna imenovanja mora predložiti skupščini na prvi prihodnji seji.«
3.	člen
Za 158. členom statuta občine Litija se doda nov 158a člen:
»V primerih naravnih ali drugih hudih nesreč, neposredne vojne nevarnosti, v vojnem času ali v drugih izrednih okoliščinah, ko se ne more sestati občinska skupščina, izvršuje predsednik pravice in pristojnosti občinske skupščine in njenih organov. Te ukrepe mora predložiti v potrditev občinski skupščini na prvi prihodnji seji.«
4.	člen
Za 161. členorh statuta občine Litija se doda nov 161a člen:
»Predsedniku, ki mu je funkcija predsednika prenehala. pripada od dneva prenehanja funkcije denarno nadomestilo v višini nagrade, ki je določena za predsednika. Denarno nadomestilo po tem določilu mu pripada 6 mesecev po prenehanju funkcije predsednika.
Denarno nadomestilo po tem členu se bivšemu predsedniku preneha izplačevati pred potekom 6 mesecev, če nastopi delovno razmerje.
Denarno nadomestilo po tem členu ne pripada, če mu preneha funkcija predsednika pred potekom mandatne dobe na lastno željo ali če je bil razrešen zaradi kaznivega dejanja.«
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-2/64
Litija, dne 6. julija 1971.
Preaseamk
skupščine občine Litija Stane Volk 1. r.
VSEBINA:
Stran
213.	Pravilnik o programu pedagoške in andragoške izo-
brazbe ter o načinu pridobitve te izobrazbe in preizkusa znanja  .............................. ... 921
214.	Pravilnik o postopku za verifikacijo izobraževalnih
organizacij .....................................	923
215.	Navodilo za vodenje evidence izobraževalnih organizacij 924
216 Odredba o načinu plačevanja zdravstvenih storitev
tujcem iz sredstev	SR	Slovenije . ...................925
SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ:
217. Sklep o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju službe skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR	Sloveniji..............................  925
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
687.	Odlok o ustanovitvi občinskega gasilskega sklada
(Lenart)............ ...............................929
688.	Odlok o ustanovitvi sklada za štipendiranje in posojila (Litiji) .......................................93в
689.	Odlok o potrditvi zazidalnih načrtov (Litija) .... 931
690.	Odlok o priznanjih občine Litija  ..................931
691.	Odlok o dopolnitvi statuta občine Litija............932
Izdaja časopisni ta vod •Uradni list SRS* — Direktor In odcovomi urednik: Jože Jurač — Piska tiskarna -Toneta Tomšiča** vsi v Ljubljani — Naročnina ta leto 1071 .64 din - Reklamacije »e upoštevajo »e mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Veselova 11, poštni predal 379/VII — Telefon: direktor uredništvo* uprava In knjigovodstvo: 20 701* prodaja* preklici in naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-60